GLASILO OBČINE BOHINJBohinjske novice

3

AKTUALNO

Ogled in podaja predlogov

proračuna za leto 2019

8

240 TRIGLAV

Zaključek letošnje

240-letnice prvega pristopa

na Triglav

11

IZ NAŠIH KRAJEV

Obraz meseca januarja –

Jan Dobravec

13

KULTURA

V letu 2019 knjižnica v

Bohinjski Bistrici odprta vsak dan

14

ŠPORT

Shotokan karate klub Bohinj ima

dvakratnega državnega

prvaka

LETO XXII 7. JANUAR 2019 ŠTEVILKA 1

Foto: Saša Erjavec

Srečno v letu 2019!

2aktualno

Občino Bohinj bo naslednja štiri leta vodil Jože Sodja, ki so mu v drugem krogu lokalnih volitev Bohinjke in Bohinjci namenili največ glasov. Tudi sestava občinskega sveta se je spremenila.

Naslednja štiri leta bo v občinskem svetu o usodi in razvoju obči-ne odločalo pet svetnikov in ena svetnica, ki so bili člani sveta že v prejšnjem mandatu, ter kar deset novih.

SEZNAM IZVOLJENIH KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA

Št. Kandidat (ime priimek, datum rojstva, naslov)1 LISTA JANEZA REŽKA1 JANEZ REŽEK, 2. 8. 1985, SAVICA,

SAVICA 9, 4264 Bohinjska Bistrica2 MELITA ŠTROS MAVRIČ, 11. 8. 1970, STARA FUŽINA,

STARA FUŽINA 19, 4265 Bohinjsko jezero2 NSI – NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI1 MAJA FAJDIGA KOMAR, 25. 5. 1967, BOHINJSKA

BISTRICA, POD REBROM 4, 4264 Bohinjska Bistrica3 FRANC KRAMAR – LISTA ZA BOHINJ1 MAG. MILENA CESAR, 3. 3. 1963, BOHINJSKA BISTRICA,

AJDOVSKA CESTA 1, 4264 Bohinjska Bistrica2 FRANC KRAMAR, 22. 4. 1960, BOHINJSKA BISTRICA,

JELOVŠKA CESTA 1, 4264 Bohinjska Bistrica3 MONIKA RAVNIK, 17. 9. 1962, BROD, BROD 4,

4264 Bohinjska Bistrica4 MIRKO JERŠIČ, 21. 3. 1967, BOHINJSKA ČEŠNJICA,

BOHINJSKA ČEŠNJICA 53, 4267 Srednja vas v Bohinju5 TANJA ERLAH, 5. 6. 1972, BOHINJSKA BISTRICA,

ZOISOVA ULICA 11a, 4264 Bohinjska Bistrica6 DARKO LONCNAR, 6. 11. 1983, POLJE, POLJE 9,

4264 Bohinjska Bistrica4 DESUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV

SLOVENIJE1 OLGA PIKON GORIŠEK, 9. 8. 1956, POLJE, POLJE 11 A,

4264 Bohinjska Bistrica5 BOJAN TRAVEN IN EKIPA ZA PRIHODNOST1 BOJAN TRAVEN, 3. 2. 1974, STARA FUŽINA, STARA

FUŽINA 53, 4265 Bohinjsko jezero2 JERNEJA POTOČNIK, 20. 8. 1977, BOHINJSKA BISTRICA,

LETOVIŠKA ULICA 4, 4264 Bohinjska Bistrica3 BOŠTJAN MENCINGER, 7. 7. 1979, KAMNJE,

KAMNJE 50, 4264 Bohinjska Bistrica4 URŠKA PREŽELJ, 16. 11. 1978, SAVICA, SAVICA 16,

4264 Bohinjska Bistrica6 LISTA JURETA SODJA – BOHINJ DANES1 JURE SODJA, 4. 1. 1976, BOHINJSKA BISTRICA, ULICA

TONETA MALEJA 4, 4264 Bohinjska Bistrica2 MARTINA ODAR, 10. 11. 1974, LEPENCE,

LEPENCE 6, 4264 Bohinjska Bistrica

Na konstitutivni seji občinskega sveta uradno potrdili izvoljenega župana Jožeta Sodja in nove svetnikeKatarina Košnik

Županov kotičekSpoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci!

Preživeli smo veseli december, božič in novo leto. Prehod iz starega v novo leto je vedno čas za želje, upanje in pričakovanja. Tudi sam sem bil deležen čestitk in želja, za kar se vsem najlepše zahvalju-jem. Z veselim decembrom so se začele prižigati tudi lučke novoletne razsvetljave. Žal sem z razporeditvijo razočaran, zato obljubljam, da bomo v naslednjem letu prej pristopili k pripravi načrta novoletne razsvetljave po celotnem Bohinju.

Za nami so volitve in 13. decembra smo imeli konstitutivno sejo, kjer se je svetnikom in meni kot županu uradno potrdil mandat. Potr-jeni in formirani so tudi sveti krajevnih skupnosti. V teku so priprave in sestavljanje komisij, brez katerih občinski svet ne more delati. V sredini januarja bomo imeli prvo sejo, kjer se bo potrjeval občinski proračun (prvo branje) za leto 2019. Letos je pri sprejemanju prora-čuna novost – javna razgrnitev proračuna, kjer boste lahko tudi ob-čanke in občani dajali pripombe in predloge, ki se bodo obravnavali na prvem branju. Pripombe se bodo lahko oddajale v posebne skri-njice, nameščene po krajevnih skupnostih. Omeniti moram, da to ni participatorni proračun – tega bomo sprejeli in koristili v proračunu za leto 2020.

Prepričan sem, da bomo svetniki tudi v novi sestavi delali dobro in v korist vseh Bohinjk in Bohinjcev.

S spoštovanjem!župan

Jože Sodja

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 18. januarja, na e-naslov bohinjske.no vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE.

Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije.

Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Naslednja številka izide v petek, 1. februarja 2019. Uredništvo Bohinjskih novic

Rok za oddajo

prispevkov v januarju

Foto: Katarina Košnik

V četrtek, 13. decembra se je v sejni sobi Občine Bohinj na konsti-tutivni seji prvič sestal novoizvoljeni občinski svet z novim županom Občine Bohinj. Po potrditvi poročila volilne komisije so tako tudi novi svetnice in svetniki ter novi župan uradno prevzeli svoje nove funkcije.

3 aktualno

pa se bodo najprej lotili reševanja odmika ograje, kjer so vidne globoke razpoke. »Trenutno se pripravlja projektna rešitev za sanacijo poškodb na objektu, ki pa jo je treba uskladiti tudi z Zavodom za varstvo kultur-ne dediščine, saj gre za lokalno oziroma državno znamenitost. Takoj po uskladitvi (pridobitvi njihovega mnenja oz. soglasja) se bo pristopilo k izboru izvajalca del ter sami izvedbi. Predvidoma bodo poškodbe na objektu sanirane še pred poletno turistično sezono,« so zapisali na Di-rekciji RS za infrastrukturo.

Po sanaciji poškodb bo sledila rekonstrukcija objekta, so še zapisa-li na direkciji: »Glede na starost objekta pa se pripravlja projekta do-kumentacija za rekonstrukcijo objekta, ki bo predvidoma izdelana do jeseni v prihodnjem letu. Termin izvedbe rekonstrukcije mostu bomo uskladili z Občino Bohinj, tako kot je usklajena izvedba del skozi Češ-njico, skozi Staro Fužino, tako kot usklajujemo ureditev ceste in ploč-nikov v Ribčevem Lazu, pločnikov v Stari Fužini in kot smo uskladili rekonstrukcijo mostu čez Suho v Ribčevem Lazu.« ・

Vabilo k sodelovanjuObčinska uprava Občine Bohinj

Občina Bohinj vabi vso zainteresirano javnost k sodelovanju na arhi-tekturno urbanistični delavnici za ureditev območja nekdanjega Grad-benega podjetja Bohinj, ki bo potekala v sredo 16.1.2019 ob 17.00 uri, v mali sejni sobi Kulturnega doma Jože Ažmana.

Z namenom, da bi se prostor urejal na način, da Bohinjska Bistrica postane trajnostno zasnovano, sodobno in funkcionalno občinsko sre-dišče z jasno zasnovo, ki odgovarja tamkajšnjim dejavnostim in proble-matiki ter razvojnim interesom lokalnega prebivalstva na eni strani, ter naravnim in kulturnim kakovostim na drugi strani, smo k sodelovanju povabili tri skupine arhitektov, ki bodo na delavnici predstavili svoje variantne rešitve ureditve tega prostora.

V načrtovanje želimo vključiti čim širšo javnost in skupaj oblikovati izhodišča za pripravo podrobnih prostorskih načrtov na tem območ-ju, zato vljudno vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružite na delavnici in s svojimi pripombami ter predlogi pomagate sooblikovati podobo Bohinjske Bistrice.

Vljudno vabljeni v čim večjem številu. ・

Zahvala in voščiloObčinski odbor DeSuS Bohinj

Po potrditvi Jožeta Sodja za župana mu je zaradi nezdružljivosti prenehal mandat svetnika, na prihodnji seji bodo na njegovo mesto potrdili Darka Loncnarja.

Prva, konstitutivna seja je bila zgolj formalnost, ki je bila potrebna, da bodo novi funkcionarji s polnimi pooblastili lahko začeli z delom. Ob po-trditvi novih članov sveta in župana Jožeta Sodja, ki je svetnicam in svet-nikom ob prevzemu funkcije obljubil, da bo deloval v dobro Bohinja, Bo-hinjk in Bohinjcev, so potrdili tudi člane Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisijo bo vodila predsednica Tanja Erlah, ostali člani so: Mirko Jeršič, Bojan Traven, Jerneja Potočnik in Martina Odar.

V ponedeljek, 7. januarja, se bodo po predhodno podanih predlogih in seje imenovane komisije svetnice in svetniki zbrali na izredni seji, kjer bodo potrdili še člane ostalih komisij, potem pa jih predvidoma 17. januarja že čaka prva redna seja, na kateri se bodo spopadli s pr-vim branjem proračuna za leto 2019. Kot je na seji člane sveta obvesti-li župan Jože Sodja, bo do sprejema proračuna Občina Bohinj delovala z začasnim financiranjem. ・

Ogled in podaja predlogov proračuna za leto 2019Občinska uprava Občine Bohinj

Skladno z novim Poslovnikom Občinskega sveta Občine Bohinj se predlog proračuna da tudi v javno razpravo, kjer ima javnost možnost pregleda in podaje pripomb oz. predlogov. Predlog proračuna za leto 2019, na katerega bo mogoče pisno podati pripombe, bo tako od 7. 1. 2019 do 21. 1. 2019 objavljen na spletnih straneh Občine Bohinj ter v tiskani obliki dosegljiv v prostorih Občine Bohinj ter Knjižnice Bohinjska Bistrica, Srednja vas in Stara Fužina v času odprtja knjižnice in v prostorih Krajevne skupnosti Koprivnik - Gorjuše (gasilski dom Koprivnik in Gorjuše) v času uradnih ur, 11. 1. 2019 in 16. 1. 2019 od 17. do 19. ure. ・

Znameniti Janezov most na Ribčevem Lazu naj bi bil saniran še pred poletno turistično sezonoKatarina Košnik

Kamniti Janezov most na Ribčevem Lazu, kjer so že vidne razpoke, se pod težo turistov poleti ne bo podrl. Na Direkciji RS za infrastruktu-ro so Občini Bohinj zagotovili, da sama statika mostu ni problematična. Zato, kot je poudaril Sodja, ne držijo navedbe, ki se v zadnjem času pojavljajo v javnosti, da bi se most lahko poleti, ko je na njem veliko turistov, porušil. Kot so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo, že pripravljajo projektno rešitev za sanacijo poškodb na mostu. To je med obiskom pred lokalnimi volitvami v Bohinju pojasnila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Most naj bi bil saniran še pred po-letno turistično sezono.

Bohinjska Občina je že pred dvema letoma opozorila koncesionarja – Gorenjsko gradbeno družbo – na poškodbe na kamnitem mostu v Ribčevem Lazu ob cerkvi svetega Janeza. Koncesionar si je most ogle-dal in ga poslikal ter podatke posredoval Direkciji RS za infrastrukturo, ki skrbi za vzdrževanje mostov, je pojasnil bohinjski župan Jože Sodja. Problem je dejansko v pokončni ograji, ki je odstopila od mostu in kjer so vidne odprtine med ograjo in lokom. »To bo treba čim prej sanirati, saj bi ograja lahko padla. Problem bi lahko predstavljali večji pritiski, kot je na primer pluženje, in na to bomo izvajalce službe tudi opozori-li,« je še izpostavil Sodja.

Kot je pojasnil, se na Direkciji RS za infrastrukturo pripravljajo na to, da bodo sanirali most, na katerem se ponekod že vidi armatura, vendar

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 7. 1. 2019; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

Foto: Olga Pikon Gorišek

Najprej se v imenu Občinskega odbora DeSuS Bohinj zahvaljujemo vsem volivcem, ki so svoj glas oddali za našo listo in tako izglasovali sedež v Občinskem svetu Občine Bohinj. Potrudili se bomo, da bomo delovali dobro in v korist vseh nas v Bohinju, predvsem pa najbolj pri-zadeti populaciji, to so starejši in mlajši občani, ki so vsak na svoj način potrebni pomoči.

4aktualno

tehtnem premisleku sprejeli odločitev, da imenu Tomaža Godca do-damo prikazano vsebino muzeja in tako vas z novim letom vabimo v Muzej zgodovine Bohinja v hiši Tomaža Godca. Novo ime sledi vse močnejši potrebi po promociji in poudarjanju naše identitete na trgu ter izpostavlja novo muzejsko konceptualno osnovo. Stalna razstava nam namreč ponuja pregled celotne zgodovine Bohinja od najstarejših obdobij pa vse do druge svetovne vojne. S to odločitvijo nikakor ne želimo zmanjšati zgodovinske vloge in pomembnosti Tomaža Godca za Bohinj in Bohinjce. Ker pa želimo gledati širše in pokazati, kaj vse nas je oblikovalo skozi tisočletja, Tomaž Godec in njegovo življenje ostajata ena izmed zgodb, s katero vas, poleg vseh drugih, vabimo, da nas čim večkrat obiščete. ・

Bohinjka z nami že 30 letKatarina Košnik

Te dni je na povabilo GG Bled Bohinj obiskala ministrica za kmetijstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec iz stranke DeSuS. Predstavniki GG-ja, Zavoda za gozdove Bled in naše občine so ji pokazali nastalo škodo v gozdovih na Jelovici in v širšem Bohinju, ki je nastala zaradi podlubnika in vetroloma. Z njo smo se srečali tudi člani našega občinskega odbora in se dogovorili, da v zgodnji pomladi pripravimo problemsko konfe-renco na temo Razmere v kmetijstvu, gozdarstvu, agrarnih skupnostih in lovstvu. Povabljeni boste predstavniki vseh imenovanih dejavnosti, o datumu konference vas bomo pravočasno obvestili.

Na koncu pa vsem Bohinjkam in Bohinjcem želimo vesele in prijetne božične praznike, v novem letu 2019 naj vas spremljajo zdravje, sreča, mir, spoštovanje in osebno zadovoljstvo. ・

Iz poslanskih klopiFranc Kramar, poslanec v državnem zboru

Veliko se je zgodilo od moje zadnje objave v Bohinjskih novicah. Na državnem nivoju, kjer novice gotovo spremljate v nacionalnih medijih, sta zagotovo najboljši novici višja povprečnina, ki jo bodo v letu 2019 prejele občine, tudi Bohinj, in pa višja minimalna plača že v letu 2019. Prav tako bo na pobudo naše Stranke Alenke Bratušek upokojencem izplačan regres.

Za Bohinj je bil pomemben tudi obisk ministrice za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano, dr. Aleksandre Pivec, ki si je na povabilo GG Bled na Bledu in v Bohinju ogledala stanje v naših gozdovih, predvsem ško-do na račun lubadarja. Vesel sem, da je na mojo prošnjo obiskala tudi Občino Bohinj, kjer se je sestala z županom in ostalimi udeleženci, ki so lahko sami predstavili probleme, s katerimi se srečujejo.

Tečejo tudi priprave na sprejem državnega proračuna, kjer si priza-devam predvsem za to, da bi občine v Triglavskem narodnem parku prejele upravičena sredstva iz 11. člena Zakona o Triglavskem naro-dnem parku.

Vesel sem tudi, da so že podpisane pogodbe za nekaj pomembnih infrastrukturnih del v Bohinju, ki jih bo Občina Bohinj izvedla v sodelo-vanju z državo: rekonstrukcija ceste in izgradnja pločnika v Ribčevem Lazu, rekonstrukcija ceste, izgradnja pločnika in vaškega jedra v Stari Fužini ter kanalizacija, vodovod in obnova ceste skozi vas Češnjica.

Ob prehodu v novo leto vsem občankam in občanom Bohinja želim srečno in uspešno v letu 2019. ・

Muzej zgodovine Bohinja v hiši Tomaža GodcaAnja Poštrak, Gorenjski muzej, Turizem Bohinj

Muzej je živa ustanova v službi človeka in njegovega razvoja. Tako kot se je razvijal Bohinj v zadnjih štiridesetih letih, odkar je bil v Bo-hinjski Bistrici leta 1979 odprt Muzej Tomaža Godca, se je z razvojem spreminjala tudi družbena vloga muzeja, ki se je morala prilagoditi dinamičnemu razvoju okolja, v katerem deluje. Muzej, ki je bil v pre-teklosti ideološki instrument, danes uspešno prepoznava in identifi-cira teme, ki ga lahko približajo širokemu krogu ljudi. Zato smo po

Foto: Anja Poštrak

Bohinj je velika kotlina, oddaljena od večjih centrov in malo je tr-govin, kjer lahko izbiramo in kupujemo tisto, kar potrebujemo. Zato je še toliko bolj razveseljivo, da tisti, ki so, vztrajajo in ostajajo z nami s svojo ponudbo. Ena takih je tudi trgovina Bohinjka, ki nas oblači že dobrih 30 let. Prav v letu 2018 je zabeležila 30-letnico obstoja in, kot pravi Magda Cerkovnik, ki je trgovino prevzela po svoji tašči Mariji Cerkovnik, se kljub včasih težkim razmeram ne bodo kar tako predali.

Malo starejši se najbrž še spominjate tiste majhne trgovinice na Rib-čevem Lazu, ki je kasneje svoj dom našla v eni iz med brunaric poleg kavarne Cuki in vse od takrat, torej že dobrih 30 let, deluje v Bohinjski Bistrici.

To lepo zgodbo je začela Marija Cerkovnik, ki je leta 1988 postavila brunarico in odprla svoja vrata v svet oblačil. V njej je pustila večino svojega srca in časa. To so ljudje očitno začutili in jo vzeli za svojo. Marija je trgovino uspešno vodila do leta 2004. Po njeni upokojitvi pa je posel predala svojemu sinu Tomažu in snahi Magdi Cerkovnik, ki jo vsaj v delu dneva najdete za prodajnim pultom v trgovini. Tam lahko kupite vsega po malo. Prevladujejo ženska oblačila ter modni dodatki, najde se tudi kar nekaj za naše najmlajše in tudi na moški spol nikoli ne pozabijo, čeprav niso veliki potrošniki na tem področju.

Ob obisku z veseljem pozdravi in hkrati priznava, da so v tridesetih letih delovanja doživeli že marsikaj:

»V kraju kot je Bohinj moraš biti ves čas aktiven in ves čas moraš slediti potrebam strank. Tako imamo veliko oblačil tudi za starejše, saj se mi zdi, da si oni najtežje privoščijo nakupovalne izlete izven Bohinja. Čeprav je zadnje čase vse več takih, ki se izogibajo stresu nakupovalnih izletov in včasih raje na hitro skočijo v manjšo trgovino in kupijo tisto kar potrebujejo.«

Delo v manjši trgovini, kot tudi nakupovanje je tudi povsem dru-gačna izkušnja, pravi Magda: »Odnos je bolj oseben, veliko je stalnih strank in tudi sicer se v majhnem Bohinju skoraj vsi poznamo. Ker je tako, potem gremo tudi lažje strankam malo bolj naproti. Marsikatera stranka tako na primer raje pomeri obleko doma in to pri nas ni pro-blem, ker je zaupanje večje. Tudi kakšna telefonska povpraševanja niso redka. Trudimo se maksimalno za vsako stranko in želimo izpolniti njihove želje.«

Foto: arhiv lastnice

5 aktualno

cije. In ta drzni nastop ji je na koncu prinesel tudi zmago,« so zapisali organizatorji na 24ur.com.

»Prišla sem uživat in živet svoje sanje,« je povedala Tjaša Dobravec ob zmagi in za mnoge najlepšim nastopom letošnjega šova. Čestitke! ・

Fotografska razstava v občini Bohinj – počastitev jubileja 50-letnice delovanja OOZ RadovljicaKatarina Košnik

Majhna trgovina v manjšem kraju, kjer je manjša kupna moč v me-secih ko ni turizma, ki zgolj poleti ponuja malo več možnosti na račun turistov, lastnike tudi silijo k stalni borbi za obstanek. To priznava tudi Magda, ki pravi, da vsako leto pomisli tudi na to, da bi v teh mesecih, ko številke niso rentabilne kar zaprla:

»Večkrat pomislim na to. V zimskem času se zelo pozna, da Kobla več ne deluje in prav zato to so za nas pozimi res mrtvi meseci. Včasih so po Bistrici pohajkovali smučarji in starši, ki so svoje otroke odpeljali na tečaje smučanja. Tedensko so se menjali ljudje na Zoisovi plani in polnili kapacitete, ki so danes večina privatizirane. Bilo je veliko več obiska in vrveža po Bohinjski Bistrici.

Vendar pa zaradi naših hvaležnih strank, ki so v večini naši Bohinj-ke in Bohinjci, tega koraka nikoli ne realiziramo. Počutim se nekako dolžna tudi njim ,ki se stalno vračajo, ki nas podpirajo, da jim nudimo dobro izbiro oblačil skozi vse leto. Zavedam se, da brez njih tudi mi ne bi več obstajali in sem jim iz srca hvaležna za vsak obisk. In prav zato vztrajam. Včasih številke niso vse ... Če je srce na pravem mestu se splača vztrajati in graditi nekaj več. Ponudba je v Bohinju že tako majhna in vsako zaprtje kakršnekoli manjše lokalne trgovine se me osebno dotakne.

Ko se stranke vračajo, ko kaj pohvalijo in ko vidiš, da več kot očitno nekaj delaš prav, potem se zopet napolniš s pozitivno energijo in dobiš elan za naprej.«

Tako kot vedo vsi samostojni podjetniki, ki jih v Bohinju ni malo, je tudi življenje in delo 'na svojem' drugačno od življenja z redno službo, pravi Magda: »Tudi delo v svojem podjetju je drugačno od kakšne red-ne službe. Po eni strani si 24 ur na dan v službi, po drugi strani pa nimam nikoli občutka, ko pridem v trgovino, da sem prišla v službo. Je pa izziv, ves čas moraš biti aktiven in slediti trendom in željam strank.«

»Veliko pa sem se naučila v vseh letih. Tudi to, kaj so potrebe v Bohinju, kaj je tisto, kar stranke potrebujejo in kaj se prodaja. Ob tem se zelo trudim, da imam čim več domače Slovenske ponudbe, da pod-piram lokalno in dam možnost rokodelcem, da pridejo na trg. Gledam seveda tudi na kvaliteto materiala in šivanja. Ob tem pa seveda brez uvoza iz tujine ne gre,« pravi Magda, ki tudi sebe vedno obleče v svoji trgovini.

Na koncu bi se rada zahvalila vsem našim cenjenim strankam za obisk v vseh teh letih in srečno in zdravo v tem letu in še na mnoga ... naj traja ... hvala.

V tridesetih letih se je nabralo veliko zgodb. Leto 2018 pa je zazna-movala tudi nova podoba. Če jih boste obiskali, ponovno ali morda celo prvič, vas bo namreč pričakala prenovljena trgovina. Čas, ko so potekala gradbena dela na Triglavski cesti mimo Bohinjke so izkoristili tudi za prenovo trgovine in menjavo kritine. Trgovina je dobila lepo urejen oddelek z oblekami slovenskih ponudnikov. In kot pravi Magda, je vesela vsakega gosta, tudi tistih, ki mogoče samo iz radovednosti preverijo ponudbo. Obenem pa se srčno zahvaljuje vsem tistim, ki so se v času gradbenih del na cesti vseeno prebili do njih. Bohinj ni kraj velikih trgovskih centrov, kjer štejejo samo številke in prav zato so mali ponudniki, ki vztrajajo v Bohinju toliko bolj dragoceni. In če jih bomo tudi mi s svojimi nakupi podpirali bodo vztrajali z nami še na-prej. Čestitke za 30 let! ・

Tjaša Dobravec zmagovalka šova Slovenija ima talentPovzela Katarina Košnik

Sedma sezona šova Slovenija ima talent je postregla s spektakular-nim zaključkom. V superfinale sta se uvrstila Tilen Lotrič in Tjaša Dob-ravec, ki je na koncu postala tudi velika zmagovalka.

»24-letna plesna akrobatka Tjaša Dobravec iz Bohinjske Češnjice je finalu šova Slovenija ima talent dokazala, da je kos še tako zahtevnim in vratolomnim zračnim akrobacijam. Že ob uvrstitvi v finale povedala, da je akrobacij, ki jih izvaja, ni bilo nikoli strah, so ji pa vedno predstav-ljale nov izziv. Tjašine točke so se od avdicije do finala samo stopnje-vale – na avdiciji je pokazala svoje sposobnosti na običajnem drogu, v polfinalu je presenetila z visečim drogom (pritrjenim samo zgoraj), za finalno točko pa je uporabila spiralni drog, po katerem je plezala in hkrati plesala graciozno kot prava plesalka. Z zelo zahtevno točko je navdušila gledalce in občinstvo v studiu, ki ji je namenila stoječe ova-

Foto: Maja Sušnik

Foto: Miro Majcen, POP TV

V sredo, 5. 12. 2018, je bila v Kulturnem domu Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici odprta razstava fotografij, ki prikazuje obrtne dejav-nosti.

Območna obrtno-podjetniška zbornica Radovljica je v sodelovanju s Fotografskim društvom Radovljica pripravila še zadnji sklop razstave fotografij. Zanjo so se odločili zato, ker so nekatere obrtne dejavnosti že postale del zgodovine, a je prav, da se spomin nanje ohrani tudi za prihodnje generacije. Kot je ob odprtju povedala predsednica Območ-ne obrtno-podjetniške zbornice Radovljica Marija Hudovernik, stare obrti izumirajo. Na našem koncu tako ni več obrtnika, ki bi popravil čev lje, tudi ni več tkalk, šivilj je vse manj. Namen te razstave je tako prav ohranitev spomina na bogato znanje obrtnikov, ki bo brez nasled-nikov počasi utonilo v pozabo.

Z razstavo so že gostovali v občinah Radovljica, Gorje in Bled. Na odprtju v Bohinju sta prisotne nagovorila predsednica OOZ Radovljica Marija Hudovernik in župan Občine Bohinj Jože Sodja. V kulturnem programu je nastopila flavtistka Jerca Novak, Društvo kmečkih žena je poskrbelo za pogostitev z lokalnimi jedmi. Razstava fotografij bo na ogled do 4. 1. 2019. Vljudno vabljeni k ogledu!

Območna obrtno-podjetniška zbornica Radovljica to leto beleži 50. obletnico delovanja, ki so jo že počastili 29. septembra s sloves-nostjo pri Avseniku v Begunjah.

6aktualno

imena zapisana v narečju, saj v narečni podobi najbolj pristno pred-stavljajo pomemben del bohinjske nesnovne kulturne dediščine. Zato zemljevid še zdaleč ni namenjen samo obiskovalcem Bohinja, temveč tudi domačinom, da bodo z njim ohranili in obudili poimenovanja ob-močja, v katerem živijo. ・

Od pridelka do izdelka – dodana vrednost podeželjuSodelavci projektne skupine KGZ Kranj

V letu 2018 je Lokalna akcijska skupi-na Gorenjska košarica potrdila projekt z naslovom Od pridelka do izdelka. Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa raz voja podeželja 2014–2020.

Prijavitelj in vodilni partner projekta je Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, ki je k partnerskemu sodelovanju po-vabil Biotehniški center Naklo, Društvo žensk z dežele občine Radov-ljica in Društvo kmečkih žena Kranj. Projekt je zasnovan v dveh fazah. Namen projekta je vzpodbuditi in usposobiti ciljne skupine za pridela-vo in predelavo sadja in žit na Gorenjskem. V prvi fazi bodo udeleženci prejeli znanja s področja podjetniških vsebin ter teoretična znanja za pridelavo sadja v travniških sadovnjakih. V drugi fazi projekta bodo aktivnosti usmerjene v pridobitev teoretičnih znanj za pridelavo žit in doseganje dodane vrednosti sadja in žit. Predstavljeno bo doseganje kriterijev za registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter s tem ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta.

Prva faza se izvaja od 1. oktobra 2018 do 31. marca 2019. V tem času bomo sodelavci Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj s partnerji v projektu na treh lokacijah izvedli tri delavnice s področja dopolnil-ne dejavnosti, obdavčitve le teh in trženja kmetijskih pridelkov in iz-delkov. V praktičnem delu, ki bo prav tako potekal na treh lokacijah, bodo predstavljene vsebine s področja načrtovanja in sajenja novega travniš kega sadovnjaka. Slednje bo potekalo februarja in marca.

Prvi sklop treh brezplačnih delavnic z naslovom Dopolnilna dejav-nost – nova priložnost za kmetijo, Davčne obveznosti kmetije z dopol-nilno dejavnostjo in Kako bolje prodati svoj pridelek oziroma izdelek bodo potekale na naslednjih lokacijah: - torek, 8. 1. 2019, ob 9.30 v dvorani Kulturno-gasilskega doma v

Gozd Martuljku, - sreda, 9. 1. 2019, ob 9. uri v sejni sobi Zadruge Naklo v Naklem, - četrtek, 10. 1. 2019, ob 15. uri v dvorani Kulturnega doma v Stari

Fužini. Dodatna dejavnost na kmetiji je lahko dodaten zaslužek na kmetiji.

Zato lepo povabljeni, da se nam pridružite na brezplačnih delavnicah, kjer vam bomo predstavili vse potrebno v zvezi z dopolnilnimi dejav-nostmi na kmetiji. ・

10. obletnica Doma svetega MartinaKatarina Košnik

Pred desetimi leti, 28. decembra leta 2008, je bil odprt Dom sv. Mar-tina v Bohinju. V hvaležnosti za prehojeno pot je bila v nedeljo 30. de-cembra, ob 10. uri v župnijski cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bohi-nju sveta maša. Sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Po sveti maši je sledila slavnostna akademija v cerkvi sv. Martina in družabno srečanje s pogostitvijo v Domu sv. Martina.

»Takratni župnik g. Ivan Jagodic je že konec leta 2003 na sestanku v Srednji vasi navzočim predstavil idejo o izgradnji doma za starejše. Iz zapisnika je razbrati, da je bila večina navzočih naklonjena predstavlje-ni ideji. Zapisnik se zaključi s stavkom skupaj bomo uspeli.

Kar je bilo pred petnajstimi leti nepredstavljivo, je danes resničnost. Eden ključnih dejavnikov tistega časa je bilo dogovarjanje med takrat-nim župnikom g. Ivanom Jagodicem in ga. Majdo Kromar, ki je omo-

Obrtniki z območja, ki ga danes pokriva radovljiška območna zbor-nica, so se prvič sestali septembra 1968 na Bledu, pobudnik srečanja pa je bil obrtnik Andrej Čufer. Ustanovili so združenje, katerega namen je bil dobiti organizacijo, preko katere bo glas obrtnika prišel do ob-lasti. »Zdaj je za nami že petdeset let skupnih prizadevanj. Gre za ob-dobje, polno sprememb poslovnega okolja, delovanja obrtnikov v dveh državah, svetovne krize in drugih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na delovanje obrtnikov in podjetnikov,« je v svojem nagovoru na slo-vesnosti izpostavila sedanja predsednica Marija Hudovernik. »V času hitrih sprememb je obrtniški staž izpostavljen vedno novim izzivom, za katere potrebuje nova znanja ter dobro informiranost. Prav zato je po-membna stanovska organizacija, kakršna je območna obrtno-podjet-niška zbornica in celoten zborniški sistem Slovenije. Našim članom pa tudi drugim obrtnikom in podjetnikom zagotavlja pomoč in podporo na področjih, ki jih sami zaradi obilice dela z lastno dejavnostjo ne morejo obvladovati.«

Zbornica je ob tej priložnosti izdala tudi zbornik, v katerem je pred-stavljena petdesetletna zgodovina združenja. ・

Ledinska imena v katastrski občini Bohinjska BistricaKlemen Klinar

Ob Pretovki na Bistrici, vir: Gorenjski muzej

V občini Bohinj že tretje leto zbiramo ledinska imena. V ožjem po-menu so to imena polj, travnikov, pašnikov in gozdov, v širšem pa so to vsa imena, ki poimenujejo prostor ali pojav v prostoru. Na uradnih zemljevidih je del teh imen zapisan, večji del pa se ohranja le v ustnem izročilu domačinov, ki imena uporabljajo pri medsebojni komunikaciji ob kmečkih in gozdnih opravilih in vsakdanjem življenju nasploh. Za-radi sodobnega življenja pa se imena vse bolj izgubljajo in pozabljajo. V letu 2018 je raziskava obravnavala območje katastrske občine Bohinj-ska Bistrica. Pri zbiranju so sodelovali domačini z Bohinjske Bistrice in Raven, pa tudi posamezniki iz vasi Brod, Kamnje, Polje in Savica, ki imajo predvsem na območju Dobrave svoja zemljišča. Zbranih je bilo 310 imen, od najbolj poznanih, kot so npr. Lísc, Dobráva, Gmájna, do imen, ki jih poznajo le še posamezni starejši domačini, npr. ime Trólce za manjše območje v severnem pobočju Malega vrha ali ime Spolvínšč rèp za majhen travnik na Ravnah, ki je bil nekoč razdeljen med dve kmetiji, ki sta ga izmenično kosili.

Zbrana imena so predstavljena na tiskanem zemljevidu, ki je brez-plačno na razpolago v preddverju Občine Bohinj. Na zemljevidu so

7 aktualno

delo temelji na sledečih načelih: celostna skrb za človeka, evangeljska ljubezen do bližnjega, kvaliteta življenja od rojstva do smrti, spošto-vanje in ohranjanje človekovega dostojanstva in svobode ob upošte-vanju različnosti, medgeneracijsko sožitje in solidarnost, strokovnost in etična načela v socialnem varstvu, prostovoljno delo, prednostna možnost za ljudi v posebnih življenjskih stiskah. Vsako leto se povečuje povpraševanje in število prispelih vlog za nastanitev. V vseh letih se je nabralo veliko število različnih zgodb, nekatere so zapisali sproti v interno glasilo Drobtinice, mnoge pa so ostale v srcih vseh, ki so pri-hajali v Dom kot stanovalci, svojci, zaposleni ali pa obiskovalci. V vseh letih smo prejeli veliko pohval ne samo za okolje, v katerem živimo, ampak tudi pohvale in zahvale za opravljeno delo, za oskrbo in nego. Ni bilo vedno lahko. Veliko je bilo pogovorov, soočenj, iskanja rešitev. Zaposleni se trudimo delovati v duhu našega slogana »Dom je zrcalo domačega ognjišča ...«

Letošnji jubilej je tako sad božje previdnosti, ki je v pravem času in na pravem kraju povezala željo po dobrodelnosti ge. Majde Kromar s poslanstvom služenja takratnega župnika g. Ivana Jagodica.«

Ob 10. obletnici so izdali zbornik, v katerem so v besedi in sliki sku-šali prikazati delovanje Doma v desetih letih.

Srečanja so se udeležili številni domačini, zaposleni in tisti, ki so že od začetka vpleteni v delo in življenje v domu, predsednik sveta Zavo-da Martin Golob, g. Ivan Jagodic, nekdanja vršilca dolžnosti direktorja Zavoda sv. Martina, g. Marko Koselj in ga. Katica Mikelj, nekdanji in sedanji člani sveta Zavoda sv. Martina, arhitekta Doma sv. Martina g. Milan in Boštjan Žepič, generalni tajnik Slovenske Karitas mag. Cveto Uršič. Domu in osebji se je za dobro sodelovanje z Občino Bohinj zah-valil tudi g. župan Jože Sodja. Vsem gostom so po nagovorih predsta-vili film, ki so ga posneli v spomin na prehojeno pot, nastopila sta tudi sopranistka Janja Hvala in Janez Cerkovnik na harmoniki. ・

gočila donacijo iz sklada njene tete Tilke Mencinger Schoch iz Švice,« je v svojem nagovoru zbranim začetke gradnje doma povzel direktor Jože Cerkovnik.

Zavod sv. Martina je bil ustanovljen 12. septembra 2005 in leto kas-neje, ko je že bil ustanovljen svet Zavoda sv. Martina, so po prijavi na razpis prejeli koncesijo za institucionalno varstvo starejših. Blagoslov temeljnega kamna je bil 12. novembra 2006. Sledile so intenzivne ak-tivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je bilo pridobljeno šele čez eno leto, to je 28. novembra 2007.

V začetku leta 2008 je bila gradnja Doma že v polnem teku. Izvajala so se zemeljska dela, gradbena in gradbeno obrtniška dela. Pred teh-ničnim pregledom v decembru 2008 se je že kar mudilo z urejanjem okolice, opremljanjem prostorov in nazadnje čiščenjem notranjosti Doma. Vzporedno je potekala izbira zaposlenih ter kasneje priprava na odprtje in sprejem prvih stanovalcev. Slovesna otvoritev Doma je bila 28. decembra 2008.

Dom sv. Martina je hitro našel svoje mesto v kraju, je povedal Cer-kovnik: »V januarju 2009 je Dom sv. Martina prejel uporabno dovolje-nje. 5. januarja so bili v Dom sprejeti prvi stanovalci. Že v nekaj me-secih so bile vse postelje zasedene. V istem letu je Zavod sv. Martina pridobil koncesijo od občine Bohinj za izvajanje pomoči na domu, ki jo je prevzel od Doma dr. Janka Benedika iz Radovljice. Prav tako so se začela razvažati kosila po celotni občini Bohinj. Za prostovoljno delo na recepciji se je odzvalo veliko število prostovoljcev, teh je bilo kar 75. Vzpostavilo se je dobro sodelovanje z osnovno šolo, saj otroci iz pred-šolskega obdobja in nižje stopnje že vsa leta redno obiskujejo Dom in s tem bogatijo bivanje našim stanovalcem. Gre za prijetna medgenera-cijska druženja. Zgledi starejših imajo za mlajše generacije še poseben pomen.«

Dom sv. Martina je prepoznaven celi Sloveniji. V Domu izvajajo in-stitucionalno varstvo in v njem biva 70 stanovalcev, ki so nameščeni v eno in dvoposteljnih sobah. Poleg institucionalnega varstva izvajajo še Pomoč na domu trenutno pri 30-ih uporabnikih in dostavljajo kosila po celotni občini Bohinj. Doslej je bilo sprejetih v Dom 418 stanoval-cev. Poleg stalnih sprejemov imajo tudi začasne sprejeme, za prosilce, ki potrebujejo okrevanje po bolezni ali po operaciji ter za čas dopusta svojcev. Začasno sprejetih je bilo do sedaj 63 oseb.

V Domu je vsa leta več žensk, kaže statistika. Moških je le okoli pe-tine. Naša najstarejša stanovalka je bila gospa, ki je dopolnila 105 let. Trenutno v Domu prebiva najstarejša Bohinjka, ga. Angela Hodnik, ki je v 104 letu starosti. Povprečna starost vseh sprejetih stanovalcev je 83,4 let. Največ stanovalcev prihaja iz občine Bohinj, trenutno jih je 35. Sicer pa njihovi stanovalci prihajajo iz cele Slovenije, od Maribora do Kopra, največ jih je iz Gorenjske. Med stanovalci so bili tudi Slovenci iz tujine. Za stanovalce skrbi 50 zaposlenih, ki se jim stalno posvečajo, je v nagovoru povedal Cerkovnik:

»V vseh letih smo bili dejavni tudi na področju izobraževanja zapos-lenih. Zavedamo se, da učenje in osvajanje novih znanj tako s področja strokovnosti, kot tudi pridobivanje veščin v komunikaciji in gradnji odnosov ni nikoli zaključen proces. Vsak dan je potrebno začeti znova in spet znova. Ob tem se je treba učiti, da je potrebno skrbeti tudi za kondicijo lastnih moči, tako fizičnih, kot tudi duševnih in duhovnih. Le te so nujne za vzdrževanje in rast medsebojnih odnosov pri delu. Naše

Foto: Katarina KošnikFoto: Katarina Košnik

Foto: Katarina Košnik

8

Bohinj je nastala vrsta jubilejnih spominkov, ob vseslovenskem likov-nem in literarnem natečaju je Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja pripravila zbornik nagrajenih del, v produkcije Sever & Sever je nastal dokumentarni film o Triglavu in njegovem pomenu, v sodelovanju s bohinjskima planinskima društvoma pa je zaživela Jubilejna pot na Triglav po sledeh prvopristopnikov.

Med bolj aktivne sodelavce pri organizaciji zagotovo lahko štejemo Osnovno Šolo dr. Janeza Mencingerja, ki je poskrbela tudi za lep pro-gram zaključne slovesnosti. Kot pravi ravnateljica šole Mojca Rozman, bo to leto najbolj zaznamovala prav ta obletnica:

»To leto je bilo za nas, za šolo posebej pestro. Otroci in mentorji so ob tem prazničnem letu sodelovali z res zelo različnimi dejavnostmi, od res pestih kulturnih prireditev do raziskovalnih nalog in drugih pro-jektov. Ta prireditev ob zaključku je bila ena pika na i vsemu dogajanju skozi celo leto.«

Zaključna slovesnost, ki je ob številnih otrocih, ki so v kulturnem delu programa zavzeli oder, dodobra napolnila dvorano Kulturnega doma Joža Ažmana. Na oder pa so po zaslužena priznanja in nagra-de stopili tudi nagrajenci vseslovenskega likovnega in literarnega natečaja in vsi, ki so v tem letu prehodili Jubilejno pot na Triglav po sledeh prvopristopnikov in v dokaz prinesli tudi posebno knjižico z žigi.

Prvi pristop na Triglav je kar za osem let prehitel osvojitev Mont Blanca, bil je 22 let pred Grossglocknerjem in 87 let pred Matterhor-nom. Za Slovence ima svojo simbolno vrednost in na pogumno dejanje štirih srčnih mož smo v Bohinju lahko zelo ponosni. Da smo lahko, vemo že dolgo, da smo tudi zares, smo s številnimi prireditvami doka-zali letos. ・

PopravekKatarina Košnik

V decembrski številki Bohinjskih novic smo objavili članek z naslo-vom: Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk. V član-ku sem narobe navedla ime predsednika Čebelarskega društva Bohinj in hkrati mentorja čebelarskega krožka v Osnovni šoli dr. Janeza Men-cingerja Bohinjska Bistrica. Predsednik Čebelarskega društva Bohinj je Bogdan Rupnik in ne Kotnik. Za napako se g. Rupniku opravičujem. ・

Organizacija Rdečega križa v KS Stara Fužina - StudorMihela Odar, predsednica

Če imaš srce in posluh za sočloveka, mu rad pomagaš, mu v stiski ponudiš roko, si vzameš čas, da ga poslušaš in z njim poklepetaš, po-tem si srečen človek, saj te imajo ljudje radi in ti zaupajo. Prav to so najlepše lastnosti, ki odlikujejo Berto Arh, Marijo Cerkovnik, Brigito Gardener, Anico Gartner, Marjeto Hodnik, Ivanko Logar, Martino Mi-helčič, Suzano Kolman, Bredo Sodja, Zoro Sušnik, Špelo Urh in Mihelo Odar, ki delujemo kot prostovoljke v KS Stara Fužina - Studor.

Zaključek letošnje 240-letnice prvega pristopa na TriglavKatarina Košnik

turizem in gospodarst vo, iz naših kra jev

Bohinj je to leto zaznamovalo praznovanje 240-letnice prvega zabe-leženega uspešnega vzpona na Triglav, najvišje gore v Julijskih Alpah.

Obletnici so bile v tem letu posvečene številne prireditve, s triglav-sko tematiko sta bila prežeta oba Občinska praznika, tako osrednji praznik na obletnico prvega pristopa na Triglav v avgustu, kot tudi kulturni praznik v marcu. Na mednarodni dan gora, 11. decembra, se je s prireditvijo, ki so jo pripravili v Osnovni šoli dr. Janeza Mencinger-ja praznovanje tudi uradno zaključilo.

Praznovanje obletnice je združilo Bohinjke in Bohinjce, ob Javnem zavodu Turizem Bohinj s podporo Občine Bohinj, Triglavskem narod-nem parku, Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja, Planinski zvezi Slo-venije, Gornjesavskem muzeju Jesenice, Občin v Julijskih Alpah, RTV Slovenije in številnih drugih sodelujočih, so program letošnje obele-žitve pošteno zaznamovala tudi številna bohinjska društva. Prav tega množičnega sodelovanja se je najbolj razveselil tudi idejni vodja in predsednik organizacijskega odbora za pripravo praznovanja ob oblet-nici Bojan Traven, ki priznava, da si v začetku leta niti mislil ni, da se bo praznovanje tako razlezlo med Bohinjke in Bohinjce:

»Ne, sploh ne. Predvsem me je veselilo to, da je ta ideja o prazno-vanju 240-letnice prvega pristopa na Triglav tako močno povezala dolino, zbrala vso pozitivno energijo, ki jo dolina ima. Pri organizaciji vseh dogodkov je sodelovalo več kot sto ljudi in s to pozitivno energi-jo Bohinjci lahko premikamo gore. Navdušili smo celo Slovenijo in to poletje je bil Bohinj srce Slovenije, srce Alp in jaz verjamem, da imamo kaj pokazati. Bohinjci imamo bogato planinsko dediščino. To je naša duhovna dediščina, to so naše vrednote in mislim, da smo jih ponovno osvojili. Zdaj jih moramo negovati naprej. Naslednje leto praznujemo 125-letnico prve slovenske planinske koče in ta je bila spet v Bohinju (opomba: Orožnova koča), leta 2020 bo že 150 let odkar je Rozalija Škantar, prva ženska v krilu osvojila vrh Triglava in takrat bo še pose-bej slovesno.«

Skorajda bi lahko rekli, je ni bilo kulturne prireditve to leto v Bohi-nju, ki ni bi bila zaznamovana z obletnico. Prav tako je sodelovanje or-ganizacij in posameznikov iz drugih koncev Slovenije ter septembrska slovesnost, ki jo je prenašala tudi RTV Slovenija, nekaj tega srčnega duha ob prem pristopu in spominu nanj ponesla tudi širom po Slove-niji.

Ob številnih prireditvah bo na praznovanje spominjalo tudi nekaj trajnih spominov, ki so nastali to leto. Turizem Bohinj je izdal spomin-sko knjigo posvečeno Triglavu 'Višje ne gre', pod okriljem Turizma

Foto: Mojca Odar

Foto: Mojca Odar

9

Toplino ognja, ki ožarja upanje, stisk roke, ki prinaša pogum,čas, ki naj uči, da smo le skupaj močnejši,da ob nas živijo ljudje, ki jim želimo reči

hvala, srečno, vse dobro ...

Upravni odbor in predsednica društvaFrancka Kramar ・

iz naših kra jev

Delimo hrano EU, pakete Lepo je deliti, sodelujemo pri zbiralni ak-ciji Sosed sosedu sosed, ki poteka v trgovini Mercator. V lanskem letu smo akcijo izvedli maja in decembra. Vse, kar darujete, razdelimo med krajane, za katere presodimo, da potrebujejo tovrstno pomoč. Hrano EU in pakete Lepo je deliti dobijo krajani, ki izpolnijo prošnjo v obliki predpisanega obrazca in ga pošljejo na OZRK Radovljica. Vedno je bilo ugodeno vsem prosilcem. Obrazec dobite pri prostovoljkah.

Najbolj nehvaležno delo, ki ga opravljamo prostovoljke, je pobiranje članarine. Pogosto slišimo vprašanja, kam gre ta denar, in neprijetne pripombe o delovanju RK. Ta znesek je poleg denarja, ki se nabere v hranilniku »Marsovček«, ki se nahaja v trgovini Mercator v Stari Fužini, naš edini dohodek in je namenjen predvsem za pomoč krajankam in krajanom. Hvala vsem, ki ste plačali članarino.

Letos smo kupili merilce za sladkor, holesterol, testne lističe in meri-lec za krvni pritisk. Prostovoljki Špela Urh in Breda Sodja sta v oktobru izvedli meritve v Stari Fužini in pod Studorom.

Meritve bosta opravljali dvakrat letno, in sicer pomladi in jeseni. Lani sta meritve opravili tudi v KS Srednja vas.

Z Občino Bohinj kot plačnico in OZRK Radovljica smo organizirali predavanje Nega bolnika na domu, ki ga je izvedla diplomirana medi-cinska sestra Saša Puconja.

Z donacijo smo pomagali občini Tržič ob oktobrski ujmi. Zbrani denar pa je namenjen predvsem vam, krajanom KS Stara Fu-

žina - Studor. Če ste v finančni stiski ali pa bi radi, da vas nekdo obišče, vam prinese kaj iz trgovine, pride na obisk, nas poiščite in se nam zaupajte.

Razpolagamo tudi z bolniško posteljo, ki smo jo pred leti nabavili z lastnimi sredstvi in sredstvi, pridobljenimi na dobrodelnem koncer-tu, ki ga je organizirala Krajevna skupnost. Bolniki iz naše KS posteljo dobijo brezplačno. Potrebe po postelji so precejšnje, zato je skoraj ves čas v uporabi.

Z novim letom bomo uvedli uradne ure Rdečega križa, ki bodo vsak drugi torek v mesecu, in sicer od 17.30 do 18.30 v pisarni KS Stara Fužina - Studor, prvič 8. 1. 2019. Načelo prostovoljk Rdečega križa je diskretnost, zato se nam lahko zaupate.

V novem letu vam želimo mnogo zdravja, srečnih trenutkov, veliko dobre volje, prijateljstva in medsebojnega razumevanja. ・

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar

V nedeljo, 16. 12. 2018, smo se člani društva zbrali na prednovolet-nem srečanju v Eco hotelu Bohinj. Zaplesali so nam Ta mali pastirčki in Ta veliki pastirčki. Jubilantom, ki so bili prisotni, smo izročili slike, ki so jih izdelale naše pridne članice na delavnicah ustvarjalnosti. Os-talim jubilantom pa jih bodo prinesli poverjeniki. Božiček je prinesel darila za invalidne otroke, vsi udeleženci srečanja pa so prejeli dežnik društva. Po dobrem kosilu je na harmoniko zaigral Ivan Brežan.

Foto: arhiv društva Invalid Bohinj

VOŠČILOČlanicam in članom društva Invalid Bohinj in vsem prebivalkam in

prebivalcem Bohinja želimo:

Foto: arhiv društva Invalid Bohinj

Januarske delavnice Zdravstveno vzgojnega centra Bled - BohinjTina Vovk, dipl. m. s.

Pozdravljeni! V imenu Zdravstveno vzgojnega centra Bled - Bohinj vam želim lepe in umirjene praznike ter vse dobro v letu 2019. Za svo-je zdravje pa lahko tudi sami poskrbite tako, da se udeležite katerega od predavanj ali zdravstvenovzgojnih delavnic.

Tudi v prihajajočem letu vas vabimo:• v četrtek, 3. januarja 2019, ob 17.30: SPOPRIJEMANJE S

STRESOM,• v torek, 8. januarja 2019, ob 10. uri: SPROŠČANJE,• v torek, 15. januarja 2019, ob 10. uri: MINUTE ZA ZDRAVJE,• v sredo, 16. januarja 2019, ob 10. uri: ZVIŠAN KRVNI SLADKOR

in brezplačne meritve ter • v sredo, 23. januarja 2019, ob 10. uri: ZVIŠAN KRVNI TLAK in

brezplačne meritve.Vsa srečanja potekajo v sejni sobi (2. nadstropje) v Zdravstvenem

domu Bohinj. Zaradi omejenega števila mest vas prosimo za prijave na zvcbohinj@zd-bohinj.si ali po telefonu na 030 708 565. ・

Veseli december Društva upokojencev Bohinjska BistricaOlga P. Gorišek, DU BB

V decembru smo imeli aktivnosti po mesečnem razporedu. Poseb-nost je bilo prednovoletno srečanje, ki smo ga organizirali v Eco Hotelu Bohinj, zbralo se nas je preko sto, za zabavo in veselo razpoloženje sta poskrbela Filip Kranjc in Milan Pintar. S pozdravnim nagovorom je vse navzoče razveselil tudi župan Jože Sodja in voščil praznike.

Foto: DU BB Stanko Ažman

10

Koprivnik so uporabljali razstrelivo in tudi naboje za sprožitev le tega, ki pa so bili drugačni od tistih, ki jih je njegov oče uporabljal za lovsko puško in jih je ata dobro poznal. V otroški radovednosti je začel tolči po naboju, ki ga je razneslo in mu poškodovalo levo oko, na katerega je oslepel. Kar pa ga ni nikoli oviralo.

Ženo Francko je spoznal, ko je kot učiteljica prišla na Koprivnik. Še vedno je delal doma in v gostilni, a za dodaten zaslužek je odšel v Avstrijo, kjer je pomagal pri sečnji lesa. Kasneje je delal v Nemčiji v tovarni, kjer so barvali ladje. Domov je prišel le nekajkrat na leto, a kljub temu je o tem obdobju večkrat pripovedoval, saj je takrat spoznal tudi prijatelja, s katerim je ostal v stikih celo življenje. Njegova zadnja zaposlitev je bila delo kurjača v vojašnici na Rudnem polju.

Pomemben je tudi njegov prispevek k začetkom urejanja vasi Kop-rivnik. Sodeloval je pri gradnji cest, vodovoda in nazadnje tudi telefon-skega omrežja. Posebej dobro se spominja gradnje ceste na Goreljek, za kar ima velike zasluge. Vedno je z veseljem poprijel za delo in na spremembe, ki jih je vas doživela skozi vsa ta leta njegovega življenja, je zelo ponosen. Bil je tudi med prvimi v Bohinju, ki je kupil avto in televizijo.

Spomnim se poletnih večerov, ko smo šli otroci že spat, iz naše gos-tilne pa je še dolgo v noč odmeval zvok atove harmonike, petje mame Francke in drugih gostov. »Ko boš prišel, vedno prinesi mi rože ...« v atovi izvedbi mi še danes odmeva v ušesih. Dragi ata Janko, ta prispe-vek je voščilo za tvoj rojstni dan. Upam, da boš danes z veseljem spet raztegnil meh in zaigral kakšno samo za nas. Želimo ti vse najboljše, zdravja in še veliko lepih dni. ・

Novoletno voščiloZdruženje borcev za ohranjanje vrednot NOB

Naj vam novo leto prinese čim več le-pih stvari, naj bodo pozabljeni vsi dvo-mi in skrbi. Uspeh naj vam povsod sledi, sreča, veselje, ljubezen naj med nami tli!

V letu 2019 želi Združenje borcev za ohranjanje vrednot NOB vsem občan-kam in občanom Bohinja SREČNO!

VoščiloČlani ZZB KO Polje - Bohinj

V teh dneh prejemate mnoga voščila:ena so romantična, druga bolj stvarna,ena izvirna, druga uradna in suhoparna.Kaj naj vam zaželimo mi?

iz naših kra jev

Na svoji zadnji seji se je sestal tudi upravni odbor, obravnavali smo tekoče zadeve in predebatirali predlog izletov za leto 2019. Prvi izlet bo ogled pustnega karnevala v Cerknici, in sicer 3. marca.

Novi najemnik bifeja v našem domu nam je pokazal prenovljene in osvežene prostore in nas pogostil s kanapeji in pijačo. Pripravil je pes-tro ponudbo, zato vabljeni.

Naša folklorna skupina in predsednik so obiskali starejše v Zavodu sv. Martina. Z njimi so zaplesali, se poveselili, jim voščili vesele prazni-ke in zaželeli zdravja v novem letu.

Razpored aktivnosti v mesecu januarju 2019:• 8. januarja 2019: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v

mesecu,• 16. januarja 2019: turnir v pikadu ob 16. uri, vsako tretjo sredo v

mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici.Vsako sredo je v Vodnem parku vodna aerobika, začne se ob 17. uri.URNIK TELOVADBE:• v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole vsak ČETRTEK

ob 19. uri, • v Srednji vasi v prostorih KS Srednja vas vsak PONEDELJEK

ob 19. uri,• na Nemškem Rovtu v gasilskem domu vsak TOREK ob 19. uri.

Ugodnosti v Vodnem parku Bohinj so še vedno aktualne: s član-sko izkaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling.

Vedno dobrodošli v društvenem domu na Bohinjski Bistrici! Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Janko Korošec, vse najboljše za 90 letAnja Poštrak, vnukinja

Za obisk in voščilo se zahvaljujemo tudi županu Jožetu Sodji, foto: Ivo Korošec

Leto 1928 je bilo prestopno leto. 12. decembra, na dan, ko se je rodil ata Janko, je bila sreda. Dan prej je umrl pisatelj Ivan Cankar. O tem so ljudje brali v časopisih Slovenec, Slovenski narod in Jutro. V časopisih, ki jih danes prebiramo zgodovinarji, da bi iz njih izvedeli o tem, kako so nekoč živeli naši predniki. Redki imajo ta privilegij, da jim je dano živeti in preživeti toliko, kot je doživel naš ata Janko Korošec, Koroši-čev Janko s Koprivnika.

Eden njegovih prvih spominov je prvi šolski dan. V šolo na Kopriv-niku ga je peljala starejša sestra Danica. Ona je bila tudi tista, ki mu je večkrat naredila domačo nalogo. Oče, gostilničar Ivan Korošec, je umrl leta 1940 za posledicami ran prve svetovne vojne. Mami Lucija je tako ostala sama s šestimi otroki, kot se spominja ata, pa so bili doma pri Zgornjem Korošiču še trije očetovi bratje. Najbolj ga je mikala trgovina strica Miha, kjer je večkrat na skrivaj vzel kakšen košček sladkorja.

Ko je bil star 13 let, se je začela druga svetovna vojna. Še danes se spominja ob vrat prislonjene pištole, s katero so Nemci grozili ot-rokom. Otroška in mladostna leta je sicer preživel ob trdem delu na domači kmetiji. Dogodek, ki ga je zelo zaznamoval, je bila nedolžna otroška igra, ki se je skoraj sprevrgla v tragedijo. Ob gradnji ceste na

Naj bo naša želja tokrat nasvet:ne pozabite nase,imejte se radi,hitite počasi,ljubite življenje ... Praznujte!

Vsem članicam in članom ZB za vrednote NOB ter krajankam in kra-janom Bohinja želimo srečno in zdravo v letu 2019! ・

11

Sicer pa ti za to najbrž ne ostane prav dosti časa, kaj?Res je, večino dneva preživim tukaj, a to zame ni le služba, to je način

življenja. Tudi v prostem času grem rad ven, da kaj pojem in popijem – v prvi vrsti seveda za lasten užitek, hkrati pa iščem navdih, nove ideje za izboljšave, poslovne povezave ... Zanimajo me vina, kulinarika, gastronomija. Hočeš reči, da je tudi služba zate neke vrste hobi?

Vsekakor. Tu nimaš perspektive, če ne delaš z veseljem. Trendi se stalno menjajo: krožniki, kozarci, pogrinjki … Če nisi s srcem pri stva-ri, je nemogoče biti na tekočem, vzdrževati kvaliteto. Leta 2011 sem opravil sommelierski izpit za 1. stopnjo. Učili so nas priporočati izbor, belo/rdeče/rose, spajati vino in okus hrane, kaj gre z ribo, kaj z mesom, kako stopnjevati intenzivnost ... Začneš z lahkimi vini (po alkoholni stopnji) in z lahkimi obroki, nato oboje stopnjuješ – do sladic. Tvoja samopodoba je zelo tesno povezana s tvojo poklicno identi-teto. V čem vidiš bistvene lepote tega poklica?

Ves svet pride k tebi, lahko spoznavaš različne kulture, jezike, na-rodnosti, ne da bi stopil iz hiše. Gostje se vračajo več let zapored in tako sem stkal mnoga dragocena prijateljstva in poznanstva.Si se pred odločitvijo, da sprejmeš vlogo direktorja, soočal s kakšnimi posebnimi strahovi, dvomi?

V bistvu sem tako rekoč od rojstva vpet v ta svet, tu delam že od najst ništva, dokazal sem se tako staršem kot samemu sebi. Ko je šel oče v penzijo, bi lahko mama sprejela direktorsko mesto, ampak po-nudila sta ga meni. Že prej sem delal vse, kar delam sedaj, le da imam sedaj uradno funkcijo in večjo odgovornost. In res si direktor, kot se šika – ves čas prisoten, v prvih bojnih vrstah, prvi prideš, zadnji greš ...

»Direktor« je pravzaprav smešen naziv za moj dejansko položaj. Di-rektor, kakor si ga jaz predstavljam, je zame nekdo, ki ima pod seboj 50, 70, 100 zaposlenih. Takrat si res direktor, imaš pod seboj tudi vodje oddelkov ipd. V takih mikrofirmah si pa v bistvu deklica za vse – jaz strežem, organiziram sestanke, skrbim za podpis pogodb, naročam robo ... No, dobra plat tega je, da res poznam podjetje do obisti: vem, kako se meša solata, kako se peče meso, kaj se daje na žar, kako je tre-ba urediti sobe, kaj manjka ... Zjutraj pri zajtrkih stopim do vsake mize in osebno poberem naročila za kosila, točno vem, kdo ima alergijo, kdo je vegan, kdo ne je svinjine ipd. Vse vem iz prve roke. Kaj si se naučil od staršev, kar ti zdaj prav pride pri opravljanju poklica?

Da moramo biti pošteni, skromni – nikoli nismo živeli na veliki nogi. Kako pomembno je sodelovanje, sloga. Hvaležen sem za dar delovnih navad, ki sta mi ga privzgojila. Brez dela ni nič. Če slediš svojim ciljem, lahko nekaj narediš, ustvariš; pa ne danes tri ure in jutri spet tri, ne, treba je delati redno, dosledno, intenzivno. Traja dolga leta, da nekaj znatnega dosežeš, ampak če je močna volja, želja, slej ko prej pridejo tudi rezultati.Katere so najpomembnejše spremembe, ki si jih uvedel kot direk-tor?

Marsikaj sem spremenil (našteva): kompletni jedilnik, renovacija stop nišča, renovacija posameznih sob, način strežbe, spletni viri, druž-bena omrežja, nove tehnologije, mlada ekipa ... Zelo velik poudarek sem dal na promocijo in oglaševanje, da sem dobil nove poslovne partnerje in tako povečal promet, kar je bil projekt, ki je trajal tri leta, preden je obrodil sadove. Zdaj se usmerjam v kolesarski turizem; vedno je nekaj. Ti kdaj zmanjka elana?

Seveda pride tudi dan, ko si rečem: »Kaj mi je tega treba?!« A potem pride nov dan, zadovoljna stranka – pa sem zopet na konju. Sploh sem vesel, kadar kdo pohvali »moje« fante, ki sem jih sam izučil, saj res dob-ro delajo. Ampak tudi če bi iskal službo drugje, bi jo iskal v gostinstvu. To je moj svet.Srce Kristala – poleg tebe – niso le starši, ampak tudi brat Luka. Kako je biti bratov šef in sodelavec? Si zadovoljen z njim ali ti to prinaša dodatne izzive?

Ne, Luka je vrhunski kuhar, zelo dobro je organiziran, sposoben in odgovoren. Vesel sem, da vodi ta koncept novodobne kuhinje. Ima iz-jemen smisel za pripravo jedi, omak in postavitev krožnika. Bil je na iz-obraževanju pri Debeluhu, ki sodi med 5 najboljših slovenskih restav-racij, pa tudi sicer ima izjemen smisel za kuho. Kar naredi, je vrhunsko,

iz naših kra jev

Obraz meseca januarja – Jan DobravecLotar »Pepa« Orel

Foto: osebni arhiv Jana Dobravca

PO DOMAČE: /POKLIC/IZOBRAZBA: gostinski tehnikMOJE KLJUČNE ZNAČILNOSTI: Delaven. Vztrajen. Natančen pri delu. Odprt za dialoge, nove kulture, razumevajoč do sodelavcev. KAJ ME FASCINIRA: Kakšna dobra restavracija, kozarec dobrega vina. VSI BI MORALI POZNATI:PESEM/GLASBENIK: Eros RamazzottiUMETNIŠKO DELO: Slikarske kolonije so me naučile, kako gledati sli-ke. Moj favorit je Belski, »odbit« umetnik, ki ne dela predhodnih skic, ampak riše po navdihu, nanaša barve brez čopiča, kar z roko jih name-če na platno, in vsako njegovo delo je fenomenalno. KRAJ: Kalinčuk. Ravno smo bili v Nepalu, na 4300 m nadmorske višine in vseokrog vrhovi: Lotse, Anapurna, Mont Everest ... Videti je, kot bi jih imel na dlani. JED: Najrajši imam goveji file, medium rare, zelo veliko piranske soli, brez omake. Marsikaj bi lahko izpostavil, ampak s tem me kupiš (smeh).ČLOVEK: V prvi vrsti moram človeka začutiti, da ima neko energijo, pozitivno, da ne »bluzi«, da začutim, da kar govori, govori iskreno. Všeč mi je, da je nekaj pokazal, dokazal. Rad se družim z ljudmi, ki so starejši od mene; moj oče ima veliko prijateljev, ki so nekaj dosegli, rad pos-lušam njihove zgodbe in nasvete, jih upoštevam pri svojih odločitvah. V BOHINJU MI JE VŠEČ: Narava, svež zrak, mir, tišina – da ni neko hrupno mesto. Bolj ko sem zaprežen v firmi, bolj cenim Bohinj kot kraj za sprostitev, že kratek sprehod po »šihtu« mi da novih moči.V BOHINJU POGREŠAM: Kakšen dober lounge, kamor greš lahko ne-kaj kulturno spit, res žlahtno kapljico, posediš s prijatelji. Manjkajo tudi pločniki. In da ni enega centra kot po drugih krajih, da bi rekel, tam se nekaj dogaja.

Jan, vsi te bolj ali manj poznamo kot obraz Kristala, noč in dan na delovnem mestu, mene pa zanima človek za direktorjem. Biti s 33 leti direktor hotela ni mačji kašelj in o tem bova še govorila, ampak povej mi najprej kako besedo o Janu kot človeku.

Jan je čisto preprost, kmečki deloven fant. Rad sem v delovni, poš-teni zgodbi, cenim delovne, garaške ljudi, ki so s svojim delom dosegli uspeh, ki so pripravljeni v svoje cilje in v svoj uspeh vložiti čas in pre-danost. V zasebnem življenju sem zelo nezakompliciran človek, se zelo prilagajam, sem hitro zadovoljen, saj dovolj potrditve dobim že na de-lovnem mestu ... Med letom mi žal pogosto zmanjka časa za prijatelje, me marsikam povabijo, pa zaradi službe ne morem, tako da novembra, ko je hotel zaprt, poskušam to nadoknaditi.Večino časa preživiš v službi, kako pa je s hobiji?

Pozimi smučam, poleti rad kolesarim, grem na sprehod, tudi na kak-šen lažji pohod, kadar utegnem, planina Voje, Vogar, Zajamniki, dolina Vrat ... Zelo rad berem, ampak samo če imam čas, ko sem spočit. Naj-raje prebiram zgodbe o uspehu, o ljudeh, ki so s svojim trdim delom in vztrajnostjo uresničili svoje zamisli, vizije. Tudi glasba me zelo pomirja: hrvaška pop glasba, španski ritmi, občasno country, sem in tja si zavr-tim tudi kako klasiko.

12

Ravno tako so v decembrskem predprazničnem času s prireditvijo Prešerno in dobrodelno pomagali pomoči potrebnim sošolcem. Na-darjeni pevci, instrumentalisti, plesalci, recitatorji pa tudi lanskoletni maturant Tilen Lotrič, finalist oddaje Slovenija ima talent, so s svojimi nastopi popeljali dijake in vse obiskovalce dobrodelne prireditve v pre-šerno praznično vzdušje. Obiskovalci so lahko s prispevki za dišeče in sladke izdelke dobrodelno obogatili šolski sklad. Dijaki so namreč v predprazničnem času v šoli in doma s starši in starimi starši pekli sladke dobrote in izdelovali lepe dišeče izdelke, kreme in tonike, ki so jih pripravili za obiskovalce prireditve in bazar.

Z dobrodelnostjo so pomagali tudi svojemu nekdanjemu sošolcu Robertu Dovžanu, ki se mu je letošnjo jesen zgodila huda tragedija. Deževje, ki konec oktobra ni prizanašalo Gorenjski, je nekdanjemu di-jaku športnega oddelka Robiju Dovžanu uničilo dom. Njegovi nekdanji sošolci Štefan Hadalin, Miha Hrobat, Anamarija Lampič, Peter John Stevens, Sara Traven, Aljaž Žepič, Matija Likozar ... generacija 2013/14 in učitelji so takoj po tragediji pomagali Robiju na različne načine. Na prireditvi Prešerno in dobrodelno pa so organizirali dobrodelno draž-bo športnih rekvizitov, ki jo je vodil komik Klemen Bučan, ki so ga nekateri učitelji GFP tudi učili. Ves izkupiček, ki so ga dobili za športne rekvizite, ki so jih podarili znani slovenski športniki, med njimi tudi Ilka Štuhec, Jan Oblak idr., so namenili nekdanjemu sošolcu in prijatelju Robiju in njegovi družini. ・

December – mesec dobrodelnostiAnica Stare, Vrtec Bohinj

iz naših kra jev, mladina, izobraževanje, kultura in priredit ve

za vsakega gosta se skrajno potrudi, če ima še tako slab dan, če še tako vpije, da ne bo, da se mu ne da, na koncu vedno stoji v kuhinji in njegov izdelek, ki pride na podajni pult, je vedno popoln. Torej dobro sodelujeta.

Večkrat skupaj kaj »pogruntava«, vkomponirava v jedi domače, av-tohtone sestavine, npr. trdinko, divjačino, tepko ... Po najini ideji smo naredili sir s tepko – pripravila sva tepke, nesla Simoni na Polje in je naredila sir s tepko, tako kot je npr. z orehi ... In to je bil eden boljših sirov, kar sem jih kdaj jedel.

Zdaj bomo dali v jedilni list pire krompirja z belim fižolom, file postr-vi s popečeno klobaso in mohantov cocktail: v cocktail kozarcu postre-žen mohant iz Bohinjske sirarne, zaslajen in ublažen s sladko smetano; timijan; orehi in domač Cerkovnikov med z Ribčevega Laza. Pa sva spet pri hrani (smeh). Omenil si že goveji file. Pa tvoji si-ceršnji kulinarični užitki?

Uležan goveji file, ja, pečen krompir, ramstek z maslom, dušena ze-lenjava. Zelo rad imam odlično olivno olje, testenine ... Kdaj pa kdaj si sam skuham, ampak ko hodim ven, jem zelo raznoliko hrano, brancina, hobotnico ... Sladkosned nisi?

Prej nisem bil, ampak odkar imamo tole (pokaže na pehtranove truf-fle in pralineje ruby iz domače čokoladnice, ki nama jih je mimogrede na mizo postavila mama Alenka, op. av.), pa rad posežem tudi po slad-kem. Še vedno pa bi se raje odločil za konkretno, dobro glavno jed. Zelo rad imam slano, nemogoče mi je postreči jed, ki je ne bi sam še dodatno dosolil. Imaš za konec še kakšno anekdoto?

Ja, tega se je čez leta nabralo, da ne pomnim. Najprej mi pade na pamet gost, ki me je vprašal: »Excuse me, what is tomato soup?« (Op-rostite, kaj je paradižnikova juha?)

Nisem vedel, kaj bi rekel, in sem odgovoril: »Tomato soup is ... toma-to ... soup.« (Paradižnikova juha je ... paradižnikova juha.)

Pa me pogleda in reče: »Really?« (Kaj res?)»Yes, really.« (Ja, res.)In se mi je zahvalil, to naročil in pojedel in je bil super zadovoljen

(smeh). Še danes ne vem, ali se je norčeval ali je resno mislil. Hvala za tvoj čas. ・

Prešerni in dobrodelni na GFPVesna Arh, mag.

Foto: Ana Šimenc

Dijaki Gimnazije Franceta Prešerna s humanitarnimi dejavnostmi pogosto pomagajo sošolcem, ki so v socialni stiski, zavzemajo pa se tudi za medgeneracijsko sožitje. V decembrskem predprazničnem času so sodelovali pri mnogih humanitarnih akcijah, med njimi tudi Bohinjci, ki se šolajo na GFP: Anja Repinc, Melisa Oblak, Alja Arh, Nina Pekovec, Katra Komar, Mitja Arh in Anže Markelj.

GFP-jevci v božično-prednovoletnem času tradicionalno obiščejo oskrbovance Doma starejših občanov Preddvor. Prav vsi dijaki so z akcijo Dobrodelni evro obdarili starostnike, saj so jim pripravili lič-na, simbolična darila in tudi pester razvedrilni program. Pozabili pa dijaki Gimnazije Franceta Prešerna niso niti na svoje sošolce, ki so v socialni stiski. Že v oktobru so ponovno organizirali zbiralni akciji pa-pirja in tekstila. Denar od zbranega papirja so namenili dijakom šole, ki prihajajo iz socialno šibkejšega okolja, tekstil in obutev pa so predali Rdečemu križu.

Foto: arhiv Vrtca Bohinj

December je mesec, ko otroke in tudi odrasle razveseljujejo dobri možje.

Letos so vodilni tovarne LIP Bohinj pokazali dobrodelnost in poskr-beli za varen in viden korak otrok iz vrtca Bohinj. Otrokom so podarili varnostne telovnike z njihovim novim logotipom in maskoto podjetja – veverico.

Direktorju podjetja se v imenu otrok in sodelavcev najlepše zahva-ljujem. ・

Odprtje razstave Valentin Hodnik. Izbor del iz donacije Angele HodnikAnja Poštrak, Gorenjski muzej

11. januarja 2019 vas ob 18. uri vabimo v Muzej Tomaža Godca, kjer se bomo po dveh desetletjih od zadnje občasne razstave Hodniko-vih del v našem muzeju spet spomnili na bohinjskega rojaka. Razstavo je pripravil ddr. Damir Globočnik, v ospredju pa tokrat ne bodo gorski motivi, pač pa bo predstavljen izbor del, ki jih je leta 2017 Gorenjske-mu muzeju podarila Angela Hodnik, slikarjeva sestra. Predvsem gre za podpisane in datirane študijske risbe s svinčnikom, ki jih je Valentin Hodnik narisal med študijem na Akademiji za umetnost in umetno obrt v Zagrebu.

13 kultura in priredit ve

Na tradicionalnem dobrodelnem Miklavževem koncertu, ki je tudi letos navdušil polno dvorano Kulturnega doma Joža Ažmana, smo zbrali 1.166 EUR. Tudi tokrat smo se prijetno družili za lep namen. Tokrat smo donacije vseh nas namenili v oktobrski ujmi prizadetemu Športnemu društvu Jelendol.

Letošnji namen je bil dogovorjen z Občino Tržič, ki je predlagala ŠD Jelendol, ki jim je oktobra ujma poškodovala prostore in igrišče. Na koncertu je tudi letos s podporo Občine Bohinj, KD Bohinj in posa-meznikov nastopilo lepo število nastopajočih, med njimi vrsta mladih glasbenikov iz Bohinja (Tina, Mark, Neža, Miha, Jan in Vasja), Baletni sončki in članice Plesalnice Bohinj, tretjeuvrščena s svetovnega prven-stva na Poljskem v hiphopu Lara Letnikoska, trobilci Godbe Bohinj, Tri-glavske rož'ce in Ženski pevski zbor KD Bohinj, citrar Dejan Pra protnik, kitarist Nejc Pirc, polfinalist šova Slovenija ima talent – domačin Matic Cesar. Za popolno navdušenje sta skrbela člana žonglerske skupine Čupakabra. Sproščena prireditev z dveurnim programom nikogar ni pustila hladnega, kar je pokazal tudi izkupiček, ki znaša 1.166 EUR.

Sokrajane prosimo, da nam zaupajo svoje težave, še posebej proti koncu leta, ko se bliža koncert, saj vedno želimo pomagati nekomu v Bohinju in resnično nas navdušuje, da je sedmi koncert kljub temu, da donacija ni pristala v Bohinju, napolnil našo dvorano. Za pomoč neko-mu v našem kraju pa je dvorana že premajhna, kar se je videlo lani, ko smo pomagali družini Radin - Arh, v imenu katere smo se zahvalili na letošnjem koncertu tudi z razlago o porabi sredstev za dve aparaturi in za nego bolnice. HVALA, HVALA, HVALA! ・

Winter Days of Metal 2018 – že drugič v letošnjem letuTD Bohinj

Razstavo si lahko ogledate do konca marca. Januarja vsako soboto in nedeljo med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro, februarja in marca pa vabljeni vsak dan, razen ponedeljka, ob istih urah. ・

V letu 2019 knjižnica v Bohinjski Bistrici odprta vsak danKatarina Košnik

Knjižnica Antona Tomaža Linharta, enota Bohinjska Bistrica, v letu 2019 spreminja svoj urnik delovanja. Po novem odpirajo vrata svoje knjižnice vsak dan od ponedeljka do petka z nekoliko spremenjenim urnikom. V ponedeljek in torek bo odprta dopoldan, od srede do petka popoldan. Spreminja se tudi odpiralni čas v knjižnici v Stari Fužini, ki bo po novem odprta vsak ponedeljek od 15. do 19. ure, v Srednji vasi ostane enako kot v letu 2018.Urnik – Bohinjska BistricaPONEDELJEK 8.00–14.00TOREK 8.00–14.00SREDA 13.00–19.00ČETRTEK 13.00–19.00PETEK 13.00–19.00

Stara FužinaPONEDELJEK 15.00–19.00

Srednja vasTOREK 15.00–19.00 ・

Srčni Bohinjci smo že sedmič stopili skupaj za dober namenZa Kulturno društvo Bohinj, Jure Sodja, predsednik

Izbor del iz donacije ANGELE HODNIK

VALE

NTI

N H

OD

NIK

Dekle z vrčem, risba s svinčnikom

Foto: arhiv TD Bohinj

Foto: arhiv TD Bohinj

Konec novembra je v dvorani Danica potekala že tretja edicija glas-benega festivala Winter Days of Metal, 2018.2. Pestra paleta nastopa-jočih iz različnih metalskih podzvrsti je v bohinjsko dolino privabila približno 800 obiskovalcev dnevno, ki so prišli iz različnih koncev Slovenije, veliko pa tudi iz tujine. Med nastopajočimi so bili glasbeniki iz celega sveta, celo iz Avstralije. Nastopajoče skupine so bile Igorrr, Marduk, Alithia, Bombers, Alestorm, norveški Shining in mnogi drugi. Še posebej nas je razveselil nastop metalskih skupin iz Slovenije – Va-luk in Paragoria. Festival z vsako izvedbo pridobiva na prepoznavnosti tako v Sloveniji kot v svetu in organizatorji si skupaj s soorganizatorji želimo, da bi se uspešnost festivala nadaljevala tudi v prihodnje.

Organizatorji festivala pri promociji festivala WDoM ne promovi-ramo samo glasbenega programa, temveč tudi lokacijo festivala, ki je resnično edinstvena in vredna obiska. Kar nekaj obiskovalcev je prišlo v Bohinj že nekaj dni pred začetkom festivala, saj so želeli uživati v lepotah Bohinja in okolice, vendar so bili neprijetno presenečeni nad zaprtostjo lokalov in gostiln v Bohinju. To je zagotovo nekaj, kar bo treba spremeniti v naslednjem letu, če želimo obiskovalce obdržati tudi v prihodnje. Na splošno pa so tako organizatorji kot obiskovalci izjemno navdušeni nad gostoljubnostjo domačinov in sodelovanjem z Občino Bohinj ter Turističnim društvom Bohinj, ki je na visokem nivoju in pohvalno. V Turističnem društvu Bohinj smo zadovoljni, da festival raste in da lahko ob takih priložnostih nudimo gostinske storitve tako za bende kot tudi za obiskovalce.

4. Festival WDoM 2019 bo v dvorani Danica potekal že četrtič, in sicer med 28. in 30. 11. 2019. ・

14

Državno prvenstvo je zaključek tekmovalnega leta, seveda pa se naši karateisti preko celega leta udeležujejo tudi drugih tekmovanj, kot so osnovnošolske lige, pokalna tekmovanja, mednarodna tekmovanja doma in v tujini, kjer pridobivajo nova znanja in izkušnje ter osvajajo odličja. Prvih osnov karateja se naši najmlajši od četrtega leta dalje učijo vsak ponedeljek v karate vrtcu, malo starejši pa pridno trenirajo dvakrat tedensko, tako da nam ni skrbeti za dobre in uspešne karate-istke in karateiste v prihodnosti.

Srečno in uspešno leto vam želi Shotokan karate klub Bohinj. ・

Paraolimpijske igre – Pjongčang 2018Manca Vida, dipl. fiziot.

šport

Karate Ekipa Karate akademije Bohinj in trener Janez Medja

Foto: arhiv Karate akademije Bohinj

Decembra so se karateisti Karate akademije Bohinj udeležili tradicio-nalne tekme Božični turnir kimon v Ljubljani, kjer so poželi uspehe z medaljami in odličnimi nastopi. Tokrat je ekipa karateistov prvič odšla na tekmovanje pod vodstvom mladih mojstric Nine Sodja in Anje Sin-kovič. Pohvale vsem za dosežena odličja in borbene nastope.

Svoje znanje so na zadnjem decembrskem treningu vsi člani poka-zali še na izpitih za višje pasove. Čestitke vsem za napredovanje. Po-sebej Moniki in Maji Rozman, svoje znanje za zeleni pas sta potrdili pred komisijo na Bledu. Tam so izpitno napetost popestrili najmlajši otroci iz skupine Vrtec Bled. S prikazom svojih prvih karate korakov so navdušili vse starše, posebej še Božička. Seveda so sledila težko pri-čakovana darila.

Karateisti s pogumom, vztrajnostjo in borbenostjo vstopamo v novo leto, kjer nas čakajo novi izzivi in uspehi.

Ob tej priložnosti vam vsem želimo uspehov, sreče, zdravja ter pravo mero strpnosti in optimizma. ・

Shotokan karate klub Bohinj ima dvakratnega državnega prvakaShotokan karate klub Bohinj

Foto: arhiv Shotokan karate kluba Bohinj

Karate zveza Slovenije je 24. 11. 2018 organizirala državno prvenst-vo do 21 let. Nastopilo je 489 tekmovalcev iz 49 klubov. Naš klub so zastopali trije tekmovalci. Prvič je na državnem prvenstvu nastopil Aljaž Bremec, ki je v močni konkurenci v borbah dečki do 35 kg za las zgrešil bronasto odličje in na koncu dosegel 5. mesto. Taj Klemenčič je tekmoval v kategoriji kata mlajši kadeti in borbah mlajši kadeti do 50 kg, kjer osvojil odlično 3. mesto. Jaka Taler je postal državni prvak v kategoriji kate mlajši člani in v kategoriji borbe mlajši člani do 67 kg. V seštevku medalj smo osvojili 14. mesto od 49 klubov z najmanjšo tekmovalno ekipo treh tekmovalcev.

Foto: Manca Vida

Marca 2018 sem se kot fizioterapevtka in članica slovenske ekipe udeležila zimske paraolimpijade v Južni Koreji, ki poteka dva tedna po klasičnih olimpijskih igrah na istih prizoriščih. Športniki se merijo v šes-tih različnih športih (smučanje, deskanje na snegu, hokej, curling, tek na smučeh in biatlon). Slovenijo je kot edini zimski paraolimpijec zastopal Jernej Slivnik. Nastopil je v smučanju invalidov – slalom in veleslalom.

Jernej Slivnik je 18-letni smučar invalid v monoskiju. Zaradi različ-nih poškodb pri smučanju in bolečin, ki so prisotne ob konstantnem

Foto: Manca Vida

15

Žalostno, toda resničnoSlavko Ličef

Kljub vsakokratnim predvolilnim obljubam krajani Koprivnika in Gorjuš ugotavljamo, da razvoj podeželja močno nazaduje. V zadnjih letih takratne občine Radovljica smo z dobrim sodelovanjem uresničili veliko projektov. Zgradili smo telefonsko omrežje, obnovili in asfaltirali vaške ceste, s pomočjo mladinske delovne brigade zgradili vodovod od Goreljka do Gorjuš. Kljub temu, da smo veliko dela opravili sami brezplačno, prostovoljno, je med krajani vladalo pozitivni vzdušje. Po ustanovitvi nove občine Bohinj pa razvoj iz leta v leto nazaduje. Veliko smo pričakovali od takratne županje Evgenije Korošec, vendar so se tudi njene obljube hitro pozabile. Vse bolj se odraža centralizacija in pohlepna demokracija – vlaganje v centre, kjer je glavna volilna baza in pohlep po funkcijah zaradi lastnih interesov in koristi. Težko bo nekdo iz Bohinjske Bistrice verjel, da smo v današnjem času nekateri brez pitne vode, da je zaradi slabe oskrbe z vodo polovica kraja požarno ogroženega, da so vaške ceste dotrajane, da večina vaških cest poteka po privatnih, kmetijskih zemljiščih, da so nekatere hiše v zimskem času za osebna vozila nedostopna, da se ukinjajo avtobusni prevozi. Kljub lepotam pokrajine in čistemu zraku mladi odhajajo, društva propadajo, hiše in kmetije se zapirajo. Glede na programe in obljube novih funk-cionarjev pa smo krajani lahko še bolj zaskrbljeni. Novemu županu, občinskim svetnikom in članom Krajevne skupnosti sporočamo, da ne potrebujemo obljubljenih vaških jeder, mlina in vaške sirarne. Ljudem je treba najprej zagotoviti osnovne življenjske pogoje, kot so voda, elek trika, komunalna in cestna infrastruktura. ・

Kje pa nas čevelj žuli?Stanka Zupan

V Bohinjski Bistrici se postopoma zaključujejo obnovitvena dela na Triglavski cesti. Gledano z estetskega vidika na izvedbo projekta pri-pomb skoraj ni mogoče izreči. V smislu zagotovitve potreb občanov in turistov pa nisem edina, ki v izvedbi avtobusnega postajališča vidim pomanjkljivost. Posajeno drevo je dobrodošlo, vprašam pa se, ali bomo potniki, čakajoč na avtobus v smeri proti Bledu in Zgornji bohinjski dolini, ob padavinah vedrili pod drevesom ali še naprej na stopnišču pred občinsko stavbo, ker ne bo postajališče pokrito. Vsa avtobusna postajališča v Bohinju so primerno urejena in nudijo zaščito potnikom, le v Bohinjski Bistrici ne bo tako. Zakaj?

Odgovor sem poiskala na pristojnem mestu. Povedali so mi, da je v projektu bila podana rešitev, vendar jo je Zavod za varstvo kulturne dediščine zavrnil oz. ni podal soglasja. Zanimivo, ta isti Zavod pa je podal pozitivno soglasje k projektu za objekt stanovanjske hiše v Stari Fužini v Triglavskem narodnem parku, ki po videzu bolj spominja na transformator, kazi podobo kraja in kot tak ne sodi v bohinjski prostor. Medtem ko so morali nekateri domačini celo zamenjati ali prebarvati strešno kritino, ker barva ni ustrezala predpisom, je ta objekt nedo-takljiv.

Sprašujem se, ali sodelavci Zavoda za kulturno dediščino sploh kdaj zapustijo svoje urade in si zadeve ogledajo na terenu še pred izdajo soglasja.

Avtobusno postajališče v Bohinjski Bistrici bi moralo biti pokrito, saj spodbujamo uporabo javnega prevoza. Prepričana sem, da imamo strokovnjake, ki znajo najti rešitev, ki ne bo kazila podobe kraja, bo pa zadostila potrebam potnikov. ・

Zakaj je med boljši od sladkorja?Andreja Kandolf Borovšak

Sestava in lastnosti medu

Med je povsem naravno živilo. Vsebuje okrog 200 različnih sno-vi. Lastnosti in kakovost medu so odvisni od izvora nektarja, zrelosti medu, klimatskih pogojev, sezone, sestave tal, načina in pogojev pride-lave in shranjevanja kot tudi od čebelarske prakse. Nekatere sestavine

šport, od naših bralcev, za konec

sedenju v invalidskem vozičku, sodelujeva že dve leti. Redno prihaja na fizioterapevtske obravnave, saj s tem vzdržujeva telo, pripravljeno za trening.

Poleg mene in Jerneja so bili del ekipe še trener Roman Podlipnik, pomočnik trenerja Gal Jakič in vodja odprave Roman Jakič.

Že sama priprava na paraolimpijske igre je nekoliko drugačna. Zah-teva več časa in razmisleka, saj je potovanje z osebo na invalidskem vozičku nekoliko zahtevnejše. Ob uspešno premagani oviri – kako za-pakirati in na letalo spraviti 30-kilogramski monoski – smo prispeli v Južno Korejo, kjer smo se nastanili v paraolimpijski vasi v mestu Pjongčang. Mraz do –20 °C nam je prve dni treninga na smučišču povzročal preglavice, a k sreči se je kasneje otoplilo. Po opravljeni otvoritveni ceremoniji je bil najprej na sporedu veleslalom, ki se je Jerneju ponesrečil in imeli smo odstop. Čez nekaj dni je kljub hudi konkurenci in težkim razmeram v slalomu dosegel odlično 12. mesto. Uvrstitev je bila potrditev dobrega treninga in motivacija za naprej.

Opazovati športnike s hudimi telesnimi okvarami, ki kljub invalidnos-ti dosegajo nemogoče, daje mojemu poklicu še več smisla. Biti priča takim dosežkom, ki so plod trdega in vsakodnevnega dela ter ljubezni do športa, je bilo fenomenalno in nepozabno. Pjongčang tako ostaja lep spomin na prijazne ljudi, dobro organizacijo in odlične dosežke. ・

V klubu dva nova sodnika za smučarske skokeBrane Iskra, Trener A-pro, SSK Bohinj

Foto: Brane Iskra

Začetek zime je letos prinesel veliko naravnega snega, zato smo v Nordijskem centru na Poljah uredili vse skakalnice. Prve treninge na snegu smo naredili na domačih skakalnicah, nato pa je odjuga pobrala ves sneg. Primorani smo se voziti v Planico, kjer so uredili vse skakal-nice za treninge.

Nestrpno čakamo na prihajajoče tekme, ki so po skakalnem koledar-ju napovedane v začetku januarja.

V Planici na Bloudkovi velikanki HS 140 m je na članskem državnem prvenstvu Katra Komar osvojila 7. mesto.

Uredili bomo tudi najmanjše skakalnice, za začetnike, zato vabimo vse nadobudne otroke, da se nam pridružijo vsak torek in četrtek od 17.30 do 19.00 na treningih, kjer bodo dobili prve in prave napotke o smučanju in smučarskih skokih.

Zelo pa smo veseli, da sta dva naša člana, Rok Črnko in Aljaž Plahuta, ki sta končala skakalno kariero, uspešno opravila izpit za sodnika za smučarske skoke.

Zahvaljujemo se Občini Bohinj in ostalim bohinjskim društvom, da smo skupaj sodelovali na novoletnih veselicah, zahvala pa gre tudi vsem občankam in občanom, ki ste nas podprli z nakupom našega klubskega koledarja. Srečno v novem letu! ・

16

dobijo z dodatkom medu posebno aromo. Nepogrešljiv je seveda pri pripravi slaščic. Uporabimo lahko recepte za navadni sladkor, pri tem pa moramo upoštevati, da je slajši kot navadni sladkor in da vsebuje več vode, zato vzamemo malo manj medu, kot je predpisanega slad-korja, količino tekočine v receptu zmanjšamo za ¼ teže dodanega slad-korja. Pečemo pri malo nižji temperaturi, da preprečimo prekomerno porjavitev peciva. Med veže nase vlago, zato ostane pecivo z medom dalj časa sveže in zmanjšuje drobljenje peciva.

Pri pripravi jedi iz medu je treba upoštevati tudi njegovo aromo. V splošnem je za svetlejše vrste medu značilna mila, nežna aroma, tem-nejše vrste pa imajo močnejšo aromo. Zato bomo za slajenje nežnih jedi, kjer ne želimo, da prevladuje okus medu, uporabili nežen akacijev med, v golaž bomo dodali temen gozdni med, medenemu pecivu pa bo odlično aromo dal kostanjev med. Medu pri peki in kuhi ne uporablja-mo zaradi njegovih zdravilnih lastnosti, ampak predvsem zaradi njego-ve arome. Če je le možno, ga dodamo na koncu kuhanja, da ohranimo več sestavin.

Razlika med belim sladkorjem in medom je več kot očitna. V belem sladkorju je le disaharid saharoza, ki se razkroji v glukozo in fruktozo in nič drugega. V medu so tudi sladkorji, pa še druge snovi, skoraj vse, kar vsebuje in potrebuje človeško telo, zato ima med posebne lastnosti, ne samo sladkost. In ne nazadnje: pri proizvodnji sladkorja se upo-rabljajo različne kemikalije, med pa je popolnoma naraven proizvod čebel, ki mu ničesar ne dodajamo niti ne odvzemamo, ne vsebuje nobe-nih konzervansov, vsebuje pa antioksidante in deluje protimikrobno. Naša novoletna zaobljuba bi lahko bila bolj zdrav način življenja – v vsakdanji prehrani zamenjamo med za sladkor.

Za začetek lahko pripravimo preprost osvežilen in krepčilen napitek, limonado z medom. Iztisnemo sok polovice limone, dodamo kozarec tople vode in žlico medu ter dobro premešamo. Napitek bo še izdatnej-ši, če ga bomo uživali na tešče. ・

Načrtovano, odgovorno in spoštljivo v gore pozimiPlaninska zveza Slovenije

Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere, na kar moramo biti ustrezno pripravljeni in se v gore odpravljati načrtovano in odgo-vorno, ob vsem pa ne smemo pozabiti na spoštovanje narave. Planin-ska zveza Slovenije (PZS) in Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) sta na novinarski konferenci 11. decembra na Krvavcu predstavili mednarodni dan gora 2018, trenutne razmere v gorah, obvezno opre-mo in njeno uporabo, statistiko reševanja v gorah v letu 2018, napotke za nepričakovano bivakiranje in priporočila za varno turno smučanje.

Ob 11. decembru, mednarodnem dnevu gora, želi tudi Planinska zveza Slovenije opozoriti na pomembnost gorskega sveta ter nujnost trajnostnega in sonaravnega razvoja v gorskih območjih, je uvodoma poudaril podpredsednik PZS Martin Šolar: »Razumevanje kulturnega pomena gora, ki ga že več let podpiramo z akcijo Brati gore, spoštljiv odnos do pomemebnih mejnikov naše bogate planinske zgodovine, kot je letošnja 240-letnica prvega pristopa na Triglav, poudarek na pristnem in poglobljenem doživljanju gora vključno z upoštevanjem načela Varno v gore, ter trajnost in sonaravnost so nujna stalnica tudi za planinstvo. Pritiski na naš gorski svet so z rastjo obiska izjemni in le s preudarnim usmerjanjem obiskovalskih tokov, skupaj z urejeno in okoljsko sodobno infrastrukturo v gorah, lahko dosežemo, da bomo gorski svet ohranili in ga doživljali tako zase kot tudi za prihodnje ge-neracije.«

O pomenu planinstva, vse pomembnejšega dela slovenske turistične infrastrukture, in njegovih izzivih sodobnega časa, ko je gorsko oko-lje izpostavljeno tolikšnim pritiskom kot še nikoli v zgodovini, govori letošnja poslanica PZS ob mednarodnem dnevu gora. »Če na medna-rodni dan gora 2018 gledamo skozi prizmo gorskega turizma, potem je na dlani, da planinstvo in gorništvo z vso infrastrukturo (koče, poti, naravna plezališča) in dejavnostmi postaja njegov sestavni del. Res je, da se v veliki meri izvaja na plečih prostovoljstva, ampak zaradi tega je še toliko bolj dragoceno. Čas je, da pristojni to spoznajo in z njim začnejo enakopraven dialog, rezultat katerega je lahko samo pozitiven

za konec

so posledica zorenja medu, nekatere dodajo čebele, izvor nekaterih pa so rastline. Med istega botaničnega porekla se razlikuje zaradi klimat-skih razlik in različnega geografskega porekla. Že majhne spremembe v količini naštetih organskih in rudninskih snovi spremenijo barvo, vonj in okus. Od tod potem toliko različnih vrst medu od svetlega do temnega z vsemi njihovimi značilnostmi. Od slovenskih medov imajo najvišjo antioksidativno učinkovitost hojevi medovi, sledijo smrekovi, gozdni, kostanjevi, cvetlični, lipovi in nazadnje akacijevi.

Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino oz. mano. V Sloveniji so to predvsem akacija, lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogrščica, ajda ... In od tod tudi toliko različnih vrst medu: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, regratov ...

Uporaba medu

Med se večinoma uporablja kot nepredelano živilo, uporablja pa se tudi v živilskopredelovalni industriji kot sladilo. Uporabljajo ga tudi zaradi okusa in viskoznosti, predvsem pri proizvodih, ki temeljijo na žitaricah.

Zaradi enkratne sestave se prebava medu pri človeku razlikuje od prebave drugih vrst sladkorjev. Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje, ki jih naše telo lahko direktno izkoristi. Če ga primerjamo z belim sladkorjem, ima med manjši vpliv na količino glukoze v krvi, in to predvsem zaradi visoke vsebnosti fruktoze.

Raznolikost medu lahko s pridom izkoristimo pri pripravi raznovrst-nih jedi in napitkov. Za vsak okus lahko kaj najdemo. Uporabimo ga lahko za zajtrk, malico, večerjo pa tudi pri pripravi kosila je uporaben. Z medom lahko nadomestimo sladkor, ki ga uporabljamo v naši pre-hrani, ali ga uporabimo kot dodatek glavnim jedem. Sladkanje čaja z medom je stara navada, z njim pa lahko sladkamo tudi kavo, šabeso, ledeni čaj, smutije, limonado, mlečni riž, razne kaše, sladoled, sadne solate ... Poleg tega, da si med zjutraj namažemo na kruh, ga lahko dodamo tudi v kosmiče, pripravimo skutni namaz z medom ali namaz z medom in kakavom, kislo smetano z medom, dodamo ga lahko v jogurt ali si pripravimo palačinke z medom. Poda se pri pripravi piščančjih, divjačinskih in azijskih jedi. Tudi omake, prelivi, marinade in zelenjava

Foto: arhiv ČZS

Foto: arhiv ČZS

17 za konec

za obe strani, predvsem pa za uresničevanje sprejete strategije turističnega razvoja Slo-venije,« je zapisal podpredsednik PZS Miro Eržen. Celotno poslanico si lahko preberete na naslednji povezavi: Mednarodni dan gora - priložnost za razmislek, kje smo in kam gremo z aktivnostmi v gorskem svetu.

Sneg je pretekli konec tedna še malce po-belil slovenske gore, in četudi je stopnja ne-varnosti snežnih plazov po petstopenjski evropski lestvici majhna oz. prve stopnje, to ne pomeni, da nevarnosti ni, je opozoril Mat-jaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in alpi-nistični inštruktor: »V gorah je sneg, ki pa je precej spihan in posledično skorjast in trd. Za-radi napihanega snega mestoma obstaja mož-nost, da se ob večji obremenitvi spelje kloža. Previdnost velja tudi tam, kjer ni snega, je pa podlaga zaradi nizkih temperatur pomrznjena ali pa se pod listjem skriva led, ki pomeni tve-ganje za zdrs. V zadnjih dneh je v sredogorju in visokogorju prisoten tudi močnejši veter in velja previdnost, saj nas lahko na izpostavlje-nih področjih hitro vrže iz ravnotežja, hkrati pa intenzivno ohlaja telo, sploh če se ne giba-mo. Upoštevajmo tudi, da so krajši dnevi in da je dokaj pogost spremljevalec gora v zimskem času megla ali slaba vidljivost, ki zahteva izku-šenega planinca in bogato znanje orientacije - mobilne aplikacije niso rešitev.«

Šerkezi za obisk gora svetuje popolno zim-sko opremo - lavinski trojček, cepin, dereze in čelado. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč. Poleg specialne opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dob-re zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovost na obla-čila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potreb-na je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo pa niti na rezervna oblačila in na dejstvo, da je večina planinskih koč zaprta in da zaradi tega potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku. »V poplavi raznovrst-ne opreme se je treba zavedati, da opreme ni pomembno le imeti, ampak jo znati tudi upo-rabljati. Pogosto srečujemo planince, ki sicer imajo vso potrebno opremo, je pa njena upo-raba neustrezna. Hoja v gore pozimi zahteva posameznika, ki ima poleg dobre fizične pri-pravljenosti tudi veliko mero znanja alpinis-tične tehnike, izkušenj in znanj - o plazovih,

hoji po različnih vrstah snega, ledu, zaščiti pred mrazom in vetrom, orientaciji ... Sicer je bolje, da si izbere lažje cilje, na zahtevnejše pa se odpravi z vodnikom PZS ali gorskim vodni-kom,« še dodaja.

»Če zgrešimo pot oz. gaz zaradi megle, teme, sneženja, in ko nam tavanje sem ter tja jemlje energijo, se odločimo za nenačrto-vano bivakiranje, kar sicer lahko preprečimo s pravilnim načrtovanjem ture, pravočasno prekinitvijo vzpona in vrnitvijo v dolino ter znanjem uporabe GPS-a. Bivakiranje pomeni preživeti noč na prostem v upanju, da se bodo naslednje jutro razmere izboljšale. Prostor za bivak si izberemo na varnem mestu, izogiba-mo se strmin in grebenov. Najpomembneje je, da smo v bivaku zaščiteni pred vetrom,

ZMOGLJIVOST NA VSAKI PODLAGI. Ste zaključili konferenčni klic? Čas je, da osvobodite otroka v sebi in se prepustite igri! Uživajte v vsakem trenutku: zmogljiva in učinkovita BOOSTERJET motorja pričarata neskončno zabavo za volanom. In edinstveni štirikolesni pogon ALLGRIP poskrbi za optimalen oprijem v vsaki situaciji. To je vaš trenutek.

NOVA

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,8-7,085 l/100km in 131-174 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0245 g/km, trdi delci: 0,00035-0,00065 g/km, število delcev: 1,77-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične.

ABC Dealership

Dealer RoadDealer CityABC 1DETel: xxx xxxx xxxxwww.suzukidealer.com

ČAS ZA

ALPSKA CESTA 43, LESCE PRODAJA T: 04 53 53 805

www.avtomony.si

zaradi katerega se izredno hitro ohlajamo,« je razložil Jani Bele, predsednik Komisije za in-formiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije. V gozdu ja za bivak primerna luknja okoli debla smreke, v rušju si z nalomljenimi vejami naredimo zaklonišče. V takih primerih vidimo, kaj pomenijo rezervna oblačila in ne-kaj pripomočkov, ki naj bi jih imeli vedno s seboj: alufolija ali črna plastična vreča, sveča, vžigalice. Če imamo cepin in plazovni trojček, skopljemo luknjo v sneg, s plazovno sondo ali smučarsko palico poiščemo najdebelejšo snež no odejo - največkrat je to kakšen zamet - in začnemo kopati z lopato ali cepinom. Pa-zimo, da se ne spotimo. Ko smo zaščiteni pred vetrom, lahko še malo razširimo prostor v not-ranjosti. Prižgana sveča dvigne temperaturo

Foto: Manca Čujež

18za konec, oglasi 040/202 384

za nekaj stopinj in nam olajša čakanje, lahko tudi malo zadremamo, svetuje gorski reševalec.

Gorski reševalci iz leta v leto posredujejo pogosteje. »V letu 2018 smo po številu reševalnih akcij presegli lanskoletno število. Do dese-tega decembra 2018 je bilo opravljenih 519 akcij, medtem ko lani vse leto 510. V dolino smo žal prinesli 31 mrtvih (lani 28), od teh je bilo 14 tistih, ki so se ukvarjali s katero od gorniških dejavnosti,« je kratko analizo podal Bele in nanizal izstopajoče nesreče: »Na začetku glavne planinske sezone je bilo kar nekaj reševanj, ker so planince na poteh, ki potekajo po severnih straneh gora, neopremljene 'presenetila' sne-žišča. No, o presenečenju bi lahko govorili, če tam snežišč ob tem času ne bi bilo. Prav tako je bilo ob tem času veliko onemoglih planincev, ki v zimskem času verjetno niso hodili po gorah in so si zadali pretežke cilje. Zabeležili smo tudi večje število težkih nesreč v plezalnih sme-reh.« Kljub obilnim snežnim padavinam v pretekli zimi na srečo zaradi plazov ni bilo smrtnih žrtev, zabeležili so le pet posredovanj zaradi pla-zov, čeprav je bilo takih dogodkov znatno več. Mnogo dogodkov se je v plazovih srečno končalo predvsem zaradi uporabe plazovnega trojčka in upoštevanja napotkov, ki se jih dobi na usposabljanjih.

Da bi bilo nesreč v gorah manj, velja upoštevati priporočila Združenja planinskih organizacij alpskega loka (CAA) za varno turno smučanje, s katerimi se želi tudi PZS aktivno odzvati na tveganja, prisotna v gorah pozimi. Stroka priporoča, da se v gore odpravite zdravi in telesno pri-pravljeni, turo natančno načrtujete, pravilno uporabljate vso potrebno opremo, se seznanite s snežnimi razmerami in ocenite tveganje pred plazovi, na turi pa ste pozorni na orientacijo in postanke, ohranjate razdaljo med člani skupine, se izogibate padcem, smučate v majhnih skupinah in ne sami, hkrati pa tudi spoštujete naravo. Generalni sekre-tar PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Planko je poudaril: »Poleg smuči, palic in kož so nepogrešljiva oprema tudi plazovna žolna, lopata in sonda, zraven sodijo še komplet prve pomoči, bivak vreča in mobilni telefon. Ko se odpravimo na zahtevnejši teren, so obvezni dereze, cepin, srenači in čelada. Vso opremo je treba že doma preveriti in jo po potrebi nastaviti. Plazovni nahrbtnik poveča možnost preživetja, če nas odnese snežni plaz, nismo pa z njim varnejši oz. njegova uporaba ne pomeni, da lahko gremo na turo ob večji izpostavljenosti snežnim plazovom in več tvegamo. Ker veliko turnih smučarjev odhaja na smuko v tujino, si je zaradi morebitnega reševanja v primeru nezgode pomembno ure-diti ustrezno zavarovanje. Z včlanitvijo v enega izmed 289 planinskih društev sta zagotovljena tudi nezgodno zavarovanje ter zavarovanje za stroške reševanja in zdravljenja v tujini s 24-urno asistenco.«

Ob zimskih aktivnostih v gorah se je treba zavedati tudi njihovih posledic na prostoživeče živali, zato Triglavski narodni park (TNP) obis kovalce gora osvešča z digitalnima kampanjama Pirotehnika - NE! in Bodi del gora!, o katerih je Sašo Hrovat, vodja naravovarstvene nad-

zorne službe v TNP, povedal: »Pozimi bodimo obzirni obiskovalci na-rave, saj smo v gorah samo gostje. Živali se morajo prilagoditi težjim življenjskim pogojem, da lahko preživijo zimo. Za spodbujanje odgo-vornega obiskovanja gora v za naravo občutljivih območjih Javni za-vod Triglavski narodni park sodeluje v ozaveščevalni kampanji mreže zavarovanih območij v Alpah Alparc s kratkim videom. V predpraznič-nih dneh je na mestu tudi opozorilo, da uporaba pirotehničnih sredstev v narodni park in v naravo nasploh ne sodi. Na območju Triglavskega narodnega parka ureja uporabo pirotehničnih sredstev poleg zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih še zakon o TNP, ki prepoveduje njihovo uporabo v naravnem okolju.« ・

Prireditve v januarju 201912. 1. 2019 47. prvenstvo v pa-

truljnem teku Sloven-ske vojske, Policije in

Civilne zaščite

Rudno polje, Pokljuka

Športni center Triglav

Pokljuka18 .1. in

19. 1. 2019 20.00

Pohod ob polni luni Spodnja postaja nihalke vogel

Hike &bike, Žičnice vogel

19 .1. 2019 23. šolski pokljuški maraton

Rudno polje, Pokljuka

Športni center Triglav

Pokljuka19. 1. 2019 Družinski dan na sne-

gu in Večer nočnega neba

Smučišče Vogel Žičnice Vogel

20 .1. 2019 Državno prvenstvo v biatlonu

(posamično)

Rudno polje, Pokljuka

Športni center Triglav

Pokljuka26. 1. 2019 27. smučarski tek

politikov, diplomatov in

gospodarstvenikov

Rudno polje, Pokljuka

Športni center Triglav

Pokljuka

19 oglasi 040/202 384

Cesta Borisa Kidriča 1a

JESENICEGSM: 040 38 00 86TEL: 08 205 37 67www.avtonota.si

• ODKUP RABLJENIH OSEBNIH VOZIL ZA GOTOVINO - TUDI LEASING VOZILA

• MOŽEN NAKUP VOZILA BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA DO 15.000 EUR

• 1 LETO JAMSTVA NA VOZILA

• GARANCIJA NA PREVOŽENE KILOMETRE

• MOŽNOST PLAČILA ZAVAROVANJA DO 12 OBROKOV TER GOTOVINSKI POPUSTI

RABLJENA VOZILA

Audi A4 2.0 TDI DPF AMBITION LUXE, 1 LETO JAMSTVA, L. 2011, 157.000 km105 kW / 143 KM

Citroen C4 Picasso 1.6 HDi Tendance, 1 LETO JAMSTVA, L. 2012, 132.000 km82 kW / 112 KM

Citroen C5 Tourer 2.0 HDi FAP Exclusive, 1 LETO JAMSTVAL. 2009, 145.000 km 103 kW / 140 KM

Dacia Duster 4x4 1.6 16V, 1 LETO JAMSTVAL. 2012, 159.000 km77 kW / 105 KM

Ford C-Max 1.6 TDCi Trend, 1 LETO JAMSTVA, L. 2011, 202.000 km70 kW / 95 KM

12.850 EUR 7.500 EUR 6.500 EUR 7.500 EUR 6.999 EUR

Ford Focus Karavan 2.0 TDCi Avt., 1 LETO JAMSTVA, L. 2014, 158.000 km, 85 kW / 116 KM

Hyundai Tucson 4WD 2.0 CRDi Comfort , L. 2008, 210.000 km100 kW / 136 KM

8.999 EUR 5.990 EUR 20.990 EUR

Mercedes-Benz CLA-Razred CLA 220 CDI Avt., 1 LETO JAMSTVA, L. 2013, 120.000 km125 kW / 170 KM

9.850 EUR 13.990 EUR

Peugeot 2008 Active 1.6 BlueHDi, 1 LETO JAMSTVA, L. 2015, 159.500 km73 kW / 100 KM

Volvo V60 D3 Momentum Geartronic, 1 LETO JAMSTVA, L. 2015, 157.000 km, 100 kW / 136 KM

Škoda Fabia 1.6 TDI CR Mon-te Carlo, 1 LETO JAMSTVA, L. 2013, 109.000 km, 77 kW / 105 KM

8.300 EUR

Volkswagen Sharan 2.0 TDI BlueMotion Comfortline, 1 LETO JAMSTVA, L. 2013, 103.000 km, 103 kW / 140 KM

16.800 EUR

4x4

4x4

ZELIŠČNI BUTIKŽelezniška 7, Lesce

nasproti železniške postaje

V Zeliščnem butiku so na voljo izdelki

Zeliščarstva Prežla: mazila, kapljice, čaji, krepila in

darila.Delovni čas:

ponedeljek, torek, sreda: 16.00 do 18.00

četrtek, petek: 10.00 do 12.00Vljudno vabljeni!

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11tel + 386 (0)8 205 77 97

OPTIKAkorekcijska očalamehke in poltrde kontaktne lečetekočine za vzdrževanje kontaktnih lečpripomočki za slabovidne

OČESNA AMBULANTAoptometristični preglediokulistični pregledipredpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

OPTIKA SONCEmodna sončna očalašportna sončna očalasončna očala z dioptrijoOPTIKA MESEC BLED

Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICECesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63 www.optika-mesec.com

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1 12/02/15 08:04

20zadnja stran