BOGATA GOBARSKA JESENdomacenovice.com/wp-content/uploads/2014/03/DN2012_10.pdf · 2014. 3. 2. ·...

SLOVENSKE GORICEPOŠT

NINA

PLA

ČANA

PRI

POŠ

TI 2

230

LENA

RT V

SLO

V. G

ORIC

AH

LETO XXIX. ŠT. 10 (412) 1,80 € 30. OKTOBER - VINOTOK 2012

07. 11. 2012 Benedikt14. 11. 2012 Sv. Ana16. 11. 2012 Cerkvenjak21. 11. 2012 Sv. Jurij23. 11. 2012 Sv. Trojica30. 11. 2012 Voličina

BOGATA GOBARSKA JESEN

Letošnji jesenski čas nas je bogato obdaril na gobarskem področju. Skorajda ni bilo človeka, ki ne bi šel

enkrat na teden nabirat gobe, pa če je zagrizen gobar ali ne.

Ob vstopu v gozd so tako najprej presenetili številni orjaški dežniki ali »marele« po naše. Pri nabiranju »marel« je treba biti zelo pozoren, saj obstaja več podobnih vrst, ki pa niso užitne. Užitne prepoznamo po tem, da imajo premakljiv obroček na betu. Če obroček ni premakljiv, gre za mušnico. Užitne dežnike lahko prepoznamo tudi tako, da odtrgamo del klobuka. Če meso ne pordeči, potem ga lahko zaužijemo. Niso pa nas presenetili le številni orjaški dežniki, ampak tudi bogata bera jurčkov. V naših gozdovih raste več vrst jurčkov. Jurček je le domače ime, strokovno pa jim pravijo poletni, črni, jesenski, borov goban in še in še ... Tudi pri nabiranju jurčkov moramo biti pozorni, saj ima skoraj vsaka goba, temu bi rekli – dvojnico, ki pa je lahko neužitna.

Nabiranje gob pa ni le »nabiranje,« ampak tudi razgibanje udov, zaužitje svežega zraka, spoznavanje narave ter seveda prijeten sprehod po naših čudovitih gozdovih, do katerih moramo ravnati spoštljivo, saj nam dajejo veliko več, kot le gobe.

Alenka Vršič

PRAZNOVANJE V TBP str. 6CERKVENJAK BOGATEJŠI str. 4

ŠPORTNO SREČANJE SDS str. 3NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZZIDE KONEC MESECA NOVEMBRA

2 I DOMAČE NOVICE I 30. oktober 2012

Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o. Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax: 02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5. Elektronski naslov: [email protected] Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Slavko Štefanec, Oste Bakal, Miroslav Pravdič, urednica Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl. Maloprodajna cena za izvod je 1,80 €, za tujino se naročnini prišteje poštnina. Transakcijski račun 04102-0000132489 Časopis Domače novice je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, pod zaporedno številko 1473. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Naklada 1000 izvodov Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

AKTUALNO

9. vseslovensko srečanje kmetov

ROMANJE NA PONIKVIDa od države po osamosvojitvi niso zahtevali nagrad ali rent za zasluge

pri Na 9. vseslovenskem srečanje pri zavetniku slovenskih kmetov, slovenskega kmetijstva in slovenskega kmetijskega slovstva,

Antonu Martinu Slomšku, smo se 14. oktobra zbrali kmetje s vseh koncev Slovenije pa tudi iz zamejstva, da bi bili na Ponikvi skupaj, ob našem prvem blaženem, Antonu Martinu Slomšku, ki smo si ga izbrali za svojega zavetnika.

V uvodu v sveto mašo je dr. Marta Ciraj, ki je pomembno prispevala k uvedbi in ohranjanju tega praznika, posebej pozdravila patra Ernesta Benka, postulatorja bl. A.M.Slomška Alojza Kačičnika, prejšnjega »ponkovškega« župnika Miho Hermana, ter evangeličanskega škofa mag. Gezo Erniša.

Dr. Cirajeva je izpostavila, da kmetje sami menijo, da se brez shoda na Ponikvi, leto ne konča kot bi bilo treba. V letu 150-letnice Slomškovega odhoda v Gospodovo naročje je izbrana njegova misel: »Kjer je Bog doma, tam se uživa sreča vsa.«

Slomšek je v rani mladosti »prodal vse in šel za Njim« in je zvesto hodil za Njim vse dni svojega življenja. Zato ga je Bog obilno poplačal, tako, da se je pozlatilo vse, kar je v življenju počel. Njegova dela so bila tako rodovitna, da jih občutimo še danes, pripomogla so k temu, da imamo Slovenci danes svoj dom in rod.

Pri darovanju so kmetje iz različnih slovenskih krajev na oltar prinašali darove k blagoslovu, iz naših krajev sta vino in kruh prinesla ga. Marjeta in g. Anton Perko, Bolnarjeva s Spodnje Velke.

Podoba Svete Ane na Marijinem oltarju.

Ob koncu maše je iz ust približno 1400 romarjev v cerkvi in ob čudovitem vremenu na številnih polnih klopeh zunaj nje zadonela zahvalna pesem.

Slavnostna akademija je potekala na bližnji Slomškovi domačiji na Slomu, kjer je slavnostni govornik prof. dr. Stane Granda izpostavil nezavidljivi in težak položaj kmeta v zadnjih desetletjih in tudi v današnjem času ter politiko pozval k spremembam. Kot udeleženec osamosvojitve se je v imenu države kmetom zahvalil, da od države po osamosvojitvi niso zahtevali nagrad ali rent zaradi zaslug pri osamosvojitvi, kot so to storili nekateri drugi. Posebej je poudaril vlogo kmečke žene na kmetiji »po kateri kmetija obstoji ali pa pade.« Izpostavil je pomen raznolike velikosti kmetij, kjer ima mesto tako velik kmet kot polkmet, dopolnilni kmet, vsak, ki zemljo obdeluje z ljubeznijo. Izpostavil je prav kmetovo ljubezen do zemlje, le-te kapitalist nima.

Kmet je bil vedno temelj družbe in bi to moral ostati...Posebni gosti tokratne akademije so bili evropski poslanec, ki je tudi

član odbora za kmetijstvo v evropskem parlamentu, dr. Milan Zver in evangeličanski škof mag. Geza Erniša ter zamejski koroški kmet Štefan Domej, ki so poželi aplavz udeležencev.

V imenu KGZS, ki je organizirala shod, je kmete pozdravil njen predsednik g. Cvetko Zupančič.

Izak Matej Ciraj, Sveta Ana

Jubilejni, že 5. Maistrov pohod od Melja do Zavrha

UČNA URA SLOVENSKEGA DOMOLJUBJA IN NARODNEGA PONOSA

20. oktobra je bil jubilejni, že 5. Maistrov pohod od Melja do Zavrha, ki se ga je udeležilo okoli 150 pohodnikov. Najstarejša pohodnica je štela 85 let, najmlajši pohodnik pa 10 let. Pešačili so po Maistrovi poti, ki se začenja

na zgodovinskem kraju v nekdanji domobranski kasarni v Melju. Tam, kjer se je major Rudolf Maister 1. novembra 1918 junaško uprl mariborskemu vojaškemu vodstvu, ki je pripravljalo izvedbo dan prej sprejetega sklepa o priključitvi k Avstriji. Iz Melja se pot nadaljuje pod Meljskim hribom do pete novega mostu v Malečniku, kjer se obrne na Gorco, obkroži Hrenco in Celestrino ter prek Vavtovška pripelje do Ložan. Drugi del poti se vije skozi Ruperče na Hum, mimo Zimice v Jablance in iz doline navzgor proti Dolgim Njivam ter po cesti do Maistrovega razglednega stolpa na Zavrhu.

Tam je bi la zaključna slovesnost s kulturnim programom, v katerem je v vlogi generala Maistra nastopil dramski igralec Bojan Maroševič. Požel je gromek aplavz pohodnikov in drugih obiskovalcev Zavrha, ki so v prekrasnem jesenskem vremenu zavzeto prisluhnili Maistrovemu razglasu iz novembra 1918, ko je med drugim dejal, »da Maribor razglašam za jugoslovansko posest in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vsem Spodnjim Štajerskim«. V imenu Slovenske vojske, ki od vsega začetka podpira Maistrov pohod, je kot osrednji slavnostni govornik spregovoril brigadir mag. Vladimir Maher in dejal, da je pogumen in odločen general Maister s svojimi junaškimi borci za severno mejo v prelomnih letih 1918 – 1919 za slovensko vojsko svetel vzor. Udeležence sta nagovorila in pozdravila še predstavnik TD Rudolf Maister – Vojanov iz Zavrha Stanislav Kranvogel in predsednik mariborskega društva generala Maistra dr. Dragan Potočnik. Maistrov pohod na Zavrh je že ustaljena in dodobra uveljavljena oblika negovanja zgodovinskega spomina, ki je prerasla v eno samo manifestacijo slovenskega domoljubja in narodnega ponosa. Sicer pa projekt označevanja Maistrove poti organizirajo kar tri Maistrova društva: iz Maribora, Lenarta in Zavrha. Organizacijskemu odboru predseduje polkovnik SV Friderik Škamlec, vse administrativne organizacijske vajeti pa ima v rokah mag. Franci Pivec s skupino izvrstnih sodelavcev, ki so se tudi letos imenitno izkazali. Z Maistrovim pohodom in tradicionalnimi novembrskimi spominskimi slovesnostmi ostaja Zavrh v Slovenskih goricah trdno središče negovanja zgodovinskega spomina na Maistra in njegove bojne tovariše, ki so nekoč več kot upravičeno zapisali, da »če v onih časih ne bilo bi nas, še večji kos slovenske zemlje bi odtrgal plaz«. Odločnost, hrabrost, poštenost in iskreno tovarištvo ter seveda nacionalni ponos so odlike, ki bi tudi v samostojni slovenski državi morale priti bolj do izraza. In prav to je bilo eno od sporočil letošnjega Maistrovega pohoda na Zavrh.

M.T.

Člani Občinskega odbora Socialnih demokratov Lenart, bomo v ponedeljek 12.

novembra 2012 ob 18:00 uri v prostorih Lenarškega hrama v Lenartu, organizirali

Okroglo mizo na temo

VODA – PRAVICA ALI PRIVILEGIJ?Sodelovali bodo: Matevž Frangež, poslanec SD v DZ RS,

Predstavnik UE občine Lenart ,Predstavnik mariborskega vodovoda,Rastko Hafner, predstavnik krajanov

program bo povezoval: Zdravko LipovžVABLJENI! OO SD LENART

30. oktober 2012 I DOMAČE NOVICE I 3

OBČINE

ŠPORTNO SREČANJE ČLANOV SDS

Preko 70 članov in simpatizerjev stranke SDS se je v soboto 8. 9. 2012 udeležilo srečanja in športnih iger na turistični kmetiji Postružnik v Zg. Porčiču. Srečanje je organiziral Občinski odbor Slovenske demokratske stranke (SDS) in Občinski

odbor slovenske demokratske mladine (SDM) Sveta Trojica v Slov. goricah.

Ekipe so se pomerile v malem nogometu, odbojki, balinanju in ribolovu. Sodelovalo je 12 ekip iz OO SDS Benedikt, Sveti Jurij, Cerkvenjak in Sveta Trojica. Tekmovanje je potekalo zelo športno in v prijateljskem duhu, saj je bilo pomembno sodelovati in se družiti, ne pa za vsako ceno zmagati. Za vsako točko so se ekipe borile brez popuščanja, kajti vsaka ekipa je želela domov odnesti pokal. Največ ekip se je prijavilo za balinanje. Veliko smeha in dobre volje je bilo pri balinarjih, saj so se mnogi prvič pomerili v balinanju in jih krogle prav nič niso ubogale.

V ribolovu so sodelovale tri ekipe. Člani iz Svetega Jurija in Benedikta so lovili z enostavnimi leskovimi palicami in so kljub temu na suho potegnili nekaj rib. Najuspešnejša je bila ekipa iz Svete Trojice, k je imela v svoji sestavi dvanajst in petnajst let stara člana. Izkazalo se je, da tudi najsodobnejša palica ni garancija za dober ulov.

V odbojki so se pomerile tri ekipe, v malem nogometu pa dve. V odbojki kakor tudi v malem nogometu je zmagala ekipa iz Benedikta, kakor tudi v malem nogometu.

Po zaključenih tekmovanjih smo se okrepčali z odličnim golažem, ki so nam ga pripravili Postružnikovi, za dobro voljo in dober tek pa so z dobro glasbo poskrbeli mladi muzikantje pod vodstvom Alojza Novaka.

Pridružil se nam je tudi župan Občine Sveta Trojica Darko Fras, ki je pozdravil vse prisotne in jim čestital k doseženim uspehom.

Sledila je razglasitev rezultatov, ki so po posameznih panogah naslednji:

V balinanju je zmagala ekipa Benedikta, druga je bila ekipa iz Svetega Jurija, tretja pa ekipa iz Svete Trojice.

V malem nogometu je prepričljivo zmagala ekipa iz Benedikta, druga je bila ekipa iz Svete Trojice.

V odbojki na mivki je bil najuspešnejša ekipa iz Svete Trojice, sledila ji je ekipa iz Benedikta, tretje mesto je dosegla druga ekipa iz Benedikta.

Največ ribiške sreče je imela ekipa Svete Trojice, druga je bila ekipa Benedikta, tretja pa ekipa iz Jurovskega Dola.

Iz podatkov je razvidno, da je ekipno skupno prvo mesto z 11. točkami dosegla ekipa OO SDS Benedikt, ki je tudi na lanskih igrah dosegla prvo mesto.

Drugo mesto je z 9. točkami osvojila ekipa OO SDS Sveta Trojica, tretje mesto pa je pripadlo ekipi OO SDS Sveti Jurij.

Pokale za prvo, drugo in tretje mesto so podelili: podpredsednik Ptujske regijske koordinacije Jože Gregorec, predsednik OO SDS Sveta Trojica Peter Leopold in predsednica OO SDM Barbara Postružnik.

Naslednje leto športne igre organizira OO SDS Benedikt, ki je že drugič zaporedoma osvojil prvo mesto.

Na prireditvi so udeleženci srečanja podpisali listino podpore h kandidaturi dr. Milanu Zveru za predsednika države Slovenije.

Vsi udeleženci srečanja so izrazili željo, da se podobna srečanja tudi v bodoče organizirajo in se v še večjem številu družimo in, da izmenjamo razne poglede na aktualna dogajanja v državi in v domačem okolju.

Na koncu se zahvalimo družini Postružnik in članom Športnega društva Porčič, ki so nam nudili sodniško pomoč in poskrbeli, da nismo bili lačni in žejni.

Katica Leopold, foto: David Leopold

13. redna seja občinskega sveta Občine Sv. Jurij v Slov. goricah

OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČV četrtek, 4.10.2012 je Občinski svet Občine Sveti Jurij v Slov. goricah

zasedal na svoji 13 .redni seji, na kateri je v drugi obravnavi sprejel Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč v Občini Sveti

Jurij v Slov. goricah in Odlok o komunalnem prispevku Občine Sv. Jurij v Slov. goricah.

Program opremljanja stavbnih zemljišč in komunalni prispevek opredeljuje Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur .l. RS, št .33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09-ZPNačrt-A, 80/10-ZUPUDPP in 16/10 – popravek ZUPUDPP). Oba instrumenta prostorske zakonodaje na podlagi sprejetih odlokov določata nove osnove za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v Občini Sveti Jurij v Slov. goricah. Ključne osnove za obračunavanje komunalnega prispevka so določene v programu opremljanja, merila za odmero komunalnega prispevka pa so določena v Odloku o komunalnem prispevku Občine Sv. Jurij v Slov. goricah. Komunalni prispevek kot plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme bodo investitorji na območju občine pričeli plačevati po novem s 1.1.2013, do takrat bo v uporabi do sedaj veljaven odlok. Člani Občinskega sveta Občine Sveti Jurij v Slov. goricah so se soglasno strinjali s prejetim amandmajem na seji, katerega predlog je bilo zmanjšanje višine faktorjev dejavnosti, s čemer bo občina še bolj dostopna investitorjem, tako na področju stanovanjske gradnje, vzpodbuja pa se tudi graditev trgovinskih stavb, stavb za storitvene dejavnosti teh stavb za skladišča.

Člani Občinskega sveta so bili s strani pomočnika komandirja Policijske postaje Lenart, Bena Matjašiča, seznanjeni s polletno varnostno situacijo na območju Občine Sv. Jurij v Slov. goricah, sprejeli so Odlok o spremembi Odloka o koncesijski dajatvi za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v Občini Sv. Jurij v Slov. goricah, s katerim se je poenostavil način razdelitve sredstev, prejetih iz naslova koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo.

V letu volitev članov Državnega sveta pa je članom občinskega sveta v skladu z Zakonom o državnem svetu (Ur.L.RS, št .100/05 – uradno prečiščeno besedilo) in sprejetimi Pravili za izvolitev predstavnika Občine Sveti Jurij v Slov. goricah v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta (MUV, št. 27 /07), pripadla obveza imenovati enega elektorja in kandidata za člana državnega sveta. Občinski svet je za elektorja imenoval člana Občinskega sveta Alojza Andrejča, za kandidata za člana državnega sveta pa podžupana Občine Sveti Jurij v Slov. goricah, Gregorja Nudla.

Občina Sv. Jurij v Slov. gor.

SVETI JURIJ

LEŠNIKOV KLANEC V NOVI ASFALTNI PREOBLEKI – IN ŠE KAJ

V občini Sv. Jurij v Slov. goricah uspešno izvajajo investicijske projekte, ki so za občino zelo pomembni.

Pred kratkim so delavci Cestnega podjetja Murska Sobota zaključili pomembni cestni odsek, takoimenovani Lešnikov klanec, kateri povezuje občinski center občine Sveti Jurij in zaselek Zg. Partinje

ter ne nazadnje predstavlja navezavo na avtocestni priključek v Pernici.V zaključni fazi je novo obzidje okrog starega pokopališča. Po

besedah župana občine Sveti Jurij v Slov. goricah Petra Škrleca, ugotavljamo, da se uspešno izvajajo tudi ostalimi investicijskimi projekti saj je z njihovim izvajanjem zadovoljen.

Nedavno je bila s podjetjem Knuplež d.o.o., ki je ponudilo najugodnejšo izvedbo rekonstrukcije podpisana pogodba za obnovo kulturnega doma. Prva dela bodo stekla že v mesecu oktobru, nadaljevanje pa bo sledilo spomladi 2013. Projekt v vrednosti 484.000,00 € naj bi bil končan do 1. oktobra 2013.

Foto in tekst: Rudi Tetičkovič


GOSPODARSTVO

Nalijmo si čiste vode.

Nadaljevanje izvajanje projekta Celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo - SZ Slovenske gorice Občina Lenart je avgusta s podpisom pogodb z novo izbranimi izvajalci (Komunala Slovenske Gorice, NIGRAD komunalno pod-jetje d.d. in SGP Pomgrad d.d.) omogočila nadaljevanje izvajanja projekta Celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo - SZ Slovenske gorice, ki se je pričel izvajati že meseca junija 2010. Projekt vključuje ureditev vodooskrbnega sistema, ki bo prilago-jen današnjim standardom pretočnosti in omogočal nove priklju-čitve gospodinjstev. Kljub preteklim težavam z izvajalci bodo dela zaključili v predvidenih rokih. Prva faza projekta, ki bo dvanajst občin s področja Slovenskih goric vključil v sodoben sistem vo-dooskrbne infrastrukture, s katero bo zagotovljena nemotena oskrba s kvalitetno pitno vodo, bo zaključena še v letošnjem letu.

Junija 2010 je občina Lenart podpisala pogodbo za izvajanje in nadzor projekta Celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo - SZ Slo-venske gorice. V projekt je vključenih dvanajst občin, in sicer: Občina Le-nart kot nosilec projekta, Občina Benedikt, Občina Cerkvenjak, Občina Duplek, Občina Gornja Radgona, Občina Kungota, Mestna občina Mari-bor, Občina Pesnica, Občina Sv. Ana, Občina Sv. Jurij, Občina Sv. Trojica v Slovenskih goricah in Občina Šentilj. Celoten projekt vključuje gradnjo in obnovo 53 kilometrov cevovodnega sistema, skupaj s prečrpališči in dvema vodohramoma. Z ureditvijo novega vodooskrbnega sistema bodo zagotovili kvalitetno vodovodno omrežje s primernimi materiali cevovodov ter večjo racionalnost in učinkovitost poslovanja z zmanjšanjem stroškov popravil zaradi prelomov. Nov vodooskrbni sistem bo tako zagotovil ne-moteno oskrbo s pitno vodo, odpravil nevarnost posameznih in epidemič-nih okužb zaradi neprimerne vode ter omogočil, da bo na javni vodovod priključenih večina gospodinjstev, kar pa trenutno zaradi preobremenje-nosti obstoječe infrastrukture ni mogoče. Trenutno je v Občini Lenart na javni vodovod priključenih le 75 odstotkov občanov, v krajevni skupnosti Voličina pa celo manj kot polovica prebivalcev. 18,5 milijona evrov vreden projekt je delno sofinanciran iz evropskega Kohezijskega sklada, ki bo prispeval približno 71,35 odstotka sredstev, 12,59 odstotka bo prispevala država, medtem ko si morajo približno 16,06 odstotka občine zagotoviti same.

Občine so imele z izbranimi izvajalci precej težav, saj so vsi končali v ste-čaju. Kljub temu si prizadevajo, da bodo dela zaključena pravočasno in v predvidenih rokih. V avgustu je v Občini Lenart potekal podpis pogodbe z novo izbranimi izvajalci del za nadaljevanje izvajanja projekta Celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo - SZ Slovenske gorice. Po-godbo je v imenu nosilca projekta podpisal župan Občine Lenart mag. Ja-nez Kramberger, v imenu izvajalcev pa predstavniki Komunale Slovenske Gorice, NIGRAD komunalno podjetje d.d. in SGP Pomgrad d.d.

V letošnjem letu naj bi zaključili s prvo fazo projekta, ki vključuje ureditev novega vodooskrbnega sistema ter priključitev na javni vodovod večine gospodinjstev na območju Slovenskih goric. Druga faza projekta, ki bo poskrbela za zaščito obstoječih vodnih virov, nove vodne vire in izgradnjo magistralnih in regionalnih vodov v Mariboru z okolico, pa bo zaključena predvidoma v naslednjih letih.

»Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega skla-da. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Var-stvo okolja – področje voda: prednostne usmeritve Oskrba s pitno vodo.«

V CERKVENJAKU BOGATEJŠI ZA DVE PRIDOBITVI

13. oktobra namenu predali Športno rekreacijski center v Kadrencih in manjši turistični objekt v sklopu Arheološkega parka v Brengovi.

Sobota, 13. oktober 2012 je bila za Cerkvenjak velik dan, ki so se ga še posebej razveselili tamkajšnji

športniki in predvsem nogometaši. Namenu so namreč predali novi Športno rekreacijski center v Kadrencih. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo okoli tisoč obiskovalcev med njimi so bili tudi številni bivši in sedanji športniki ter športni delavci iz podravsko – pomurskega območja. Razumljivo ni manjkalo mnogih posebej vabljenih gostov med katerimi sta bila tudi poslanec Franci Breznik in evropski poslanec ter kandidat za predsednika države dr. Milan Zver.

Pred polno tr ibuno ob novem nogometnem igrišču so se postrojile vse nogometne ekipe Nogometnega kluba Cerkvenjak od najmlajših do najstarejših in ženske nogometne ekipe.

Otvor i t veno doga jan je se je nadaljevalo s prerezom traku, kar so opravili cerkvenjaški župan Marjan Žmavc, podžupan Andrej Kocbek in predsednik Nogometnega kluba Cerkvenjak Dušan Gavez in tako slovesno odprli novi Športno rekreacijski center. Župnik Janko Babič pa je opravil blagoslov novega ŠRC.

Ob 15. uri je sledil vrhunec dogajanja. Domače nogometno moštvo je odigralo otvoritveno nogometno tekmo z NK Maribor in jo z večkratnimi državnimi prvaki izgubilo z rezultatom

1:14. Strelec prvega gola za NK Maribor je bil slovenskogoriški domačin Alen Ploj. Častni gol za NK Cerkvenjak je zatresel Mitja Zorman.

Športno rekreacijski center je stal 1 milijon 25 tisoč evrov. Predstavlja pa pomembno pridobitev za razvoj športa in rekreacije v Cerkvenjaku in morda tudi širše. Postoriti bo treba še nekaj opravil pri zunanjih ograjah, razsvetljavi pomožnega igrišča in teniških igrišč, opremiti strelišče, dokončati ureditev parkirišča in sanirati cesto do ŠRC.

V Cerkvenjaku so ta dan zaznamovali še eno pridobitev. V Arheološkem parku v Brengovi so odprli novi manjši turistični objekt, v katerem bodo obiskovalci parka lahko kupili spominke in dobili informacije o turistični ponudbi Cerkvenjaka in Slovenskih goric. Odprtje turističnega objekta so združili s prireditvijo Po sledeh starih Rimljanov, ki poteka v okviru Evropskih dnevov kulturne dediščine in nam približa življenje Rimljanov v naših krajih v 2. stoletju našega štetja.

Tekst in foto: Franc Bratkovič


GOSPODARSTVO

Odprtje asfaltirane ceste

NEGOVA-OSEK

Na križišču cest Negova-Trotkova-Osek, je 3. oktobra potekala slovesnost, ki jo je pripravila KS Negova ob odprtju novo asfaltirane ceste Negova-Osek. To je povezovalna cesta iz smeri Negove proti Oseku in Cerkvenjaku. Ob

tej priliki so s kulturnim nastopim prireditev popestrili harmonikar Tomaž Kovač, recitatorka Liza Valentan in humorist Trezika.

O novi pridobitvi je spregovoril župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš. V svojem nagovoru se je zahvalil krajanom, ki so brezplačno odstopili zemljišča za širitev ceste ter izvajalcem in vsem, ki so pripomogli, da je danes 390 metrov povezovalne ceste asfaltirane. Dejal je, da je vesel, da lahko tudi na obrobju občin odpiramo za krajane in občane pomemben komunalni objekt. V zadnjih letih je bilo v občini asfaltiranih okrog 50 km cest a je še vedno 20 odstotkov cest, ki čakajo na asfalt. Največ je odsekov, ki vodijo do manjšega števila gospodinjstev.

Zemeljska dela na tokrat zgrajenem odseku so bila dokaj zahtevna saj so morali s trase odpeljati 2.500 m3 zemlje, kar je ob ogledu ceste ugotovil tudi poslanec v DZ RS mag. Dejan Židan, ki si je z županom ogledal gradbišče. Strokovni delavec občine Danilo Vlaj nam je povedal, da je dela, ki so veljala 107.000 € opravilo podjetje Legartis iz Lendave, asfalt pa je položilo podjetje Pomgrad d.o.o. Murska Sobota. Cesto so odprli župan občine Anton Kampuš, predsednik KS Negova Mirko Rožman in domačin Karl Hojs. Po odprtju so se sprehodili po delu ceste do domačije Hojs, kjer je potekala pogostitev, ki jo je pripravila KS Negova.

Ludvik Kramberger

SONČNE ELEKTRARNE V ŠTAJNGROVI

Ko se od vrha Štajngrove, ki sodi v občino Benedikt, po cesti spustimo proti Negovi in Negovskemu Vrhu ter Lokavcem, ob cesti zagledamo celo vrsto velikih objektov na katerih so nameščeni

fotovoltaični moduli za proizvodnjo sončne energije.Izvedeli smo, da jih postavljata dva podjetnika (elektrarna je še v gradnji),

ki sta v to vložila velika sredstva. Ker lastnikov nismo mogli najti, tokrat predstavljamo elektrarne le v sliki. Kot kaže slika, so elektrarne, ki so povezane med seboj, nameščene po hribu, ki ni primeren za intenzivno obdelavo. V preteklosti so tod bili le nasadi visokodebelnih jablan in hrušk ter drugega sadja. Gotovo bi investitor težko našel boljši prostor za postavitev elektrarn, kot je ta. Hrib je primerno nagnjen, ob tem pa obsijan s soncem skoraj ves dan. Ko nam bo uspeli dobiti katerega od lastnikov, smelih podjetnikov, bomo o njih, posebno pa o »moči« njunih elektrarn še kaj zapisali.

Ludvik Kramberger

Sv. Trojica

NOVO EKOLOŠKO NASELJEKraj Sv. Trojica v Slov. goricah je dobil ime po cerkvi, ki so jo začeli

graditi leta 1636 in jo leta 1643 posvetili Sv. Trojici. Takrat je tudi naselbina Porčki vrh dobila ime po njenem patronu – Sveta Trojica

v Slovenskih goricah. »Pod« cerkvijo so zrasle večje hiše in kraj je dobil trški značaj in s tem tudi trške pravice.

Med drugimi je na vzhodni stani trga bila leta 1769 zgrajena velika kmečka hiša z gospodarskim poslopjem (danes na Radgonski cesti 2). Tu so bili doma veleposestniki Klemenčičovi. Gospodar Klemenčič je bil tudi župan občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah.

Več zadnjih deset let so kmetija in objekti bili v rokah družine Vogrin. Že v času, ko še je živel upravljavec kmetije in hkrati lastnik znane gostiln »Pri Trojici« Feliks Vogrin se je njegovi sestri Olgi (Šerbinek) začela uresničevati želja, da se objekti obnovijo in se tu naredi središče ekološkega naselja.

Glavni objekti so sedaj v fazi temeljite obnove v prvotni stil. Načrtovano pa je naselje z cca 22 zgradbami, po projektu se bo za vse uporabilo naravne materiale (kamen, les, slama…).

Tu bodo lahko živeli ljudje, ki si želijo takšen (ekološki) način življenja. Obnovljen obstoječi objekt sedanje kmetije bo služil skupnim potrebam.

Načrtuje se razvoj raznih interesnih dejavnosti. Videz okolja bo močno spremenjen, zemljo bodo obdelovali v stilu Permo kulture in bio dinamike.

10. oktobra so se zainteresirani zbrali na kmetiji in pripravljali vzorčno parcelo ter se pri tem tovrstno izobraževali. Olga Šerbinek, moja sogovornica, močno verjame, da bo uspešna, saj prinaša zapažanja in izkušnje, ki jih je nabrala na svojih mnogih poslovnih potovanjih. Realizirane projekte podobnih skupnost je videla v drugih državah, pa tudi pri nas v Prekmurju. Olga s svojim predlogom želi »zdravo« naselje usmeriti v pristno naravo.

Svečano odprtje asfaltirane ceste Negova-Osek

Na fotografiji: Na levi hči Anja z mamo OlgoFoto in besedilo: Slavko Štefanec

Pogled na sončne elektrarne v Štajngrovi


GOSPODARSTVO

TBP - TOVARNA BOVDENOV IN PLASTIKE50 LET OD PRIČETKA

PROIZVODNJE BOVDENOV V LENARTU

V TBP Tovarni bovdenov in plastike d.d. Lenart v tem letu obeležujejo dva pomembna dogodka. Zgradili so poslovno - proizvodni objekt, uredili okolico in podjetje je v poletnih mesecih zaživelo v novi

podobi. Uspešno so združili vse službe na skupni lokaciji.Obenem to jesen obeležujejo tudi 50 let, odkar so v predhodnici TBP,

takratnem podjetju Klemos Lenart leta 1962 prvič izdelali žični mehanizem – bovden (1896. je Ernest Mannington Bowden patentiral bovden mehanizem).

Obletnico so želeli simbolično počastiti v družbi nas – sodelavcev, ki smo ustvarjali zgodovino, se medtem upokojili ter zato nismo mogli več tako aktivno spremljati razvoja podjetja. Upokojeni smo od slavljenca, TBP Lenart d.d. dobili svečana vabila na slovesnost in ogled podjetja ter na prijetno druženje, ki je bilo v sredo 10. oktobra na Gradiški cesti 3.

Po ogledu podjetja smo si bili enotni, da so besede sedanjega direktorja družbe Stanislava Loncnerja zapis realnosti. Napisal je: »Ponovimo še enkrat: nove ideje, zavzeto delo, pripravljenost na spremembe in pripadnost družbi so bistveni. Vsaka naloga nam pomeni izziv in tudi veselje, da z optimalnim delom skrbimo za lasten razvoj in eksistenco ter razvoj podjetja in okolja v katerem delamo. Danes ima TBP 645 zaposlenih, dosega 4 milijone evrov mesečnih prihodkov in naredi 5,6 milijonov kosov bovdenov ob 26.500 eur dodane vrednosti na zaposlenega.«

Ustavili smo se v lepo urejeni jedilnici. Tu smo z zanimanjem spremljali besede Bogdana Šavlija, Stanislava Loncnerja, predsednika SKEI TBP Karla Škrleca in župana občine Lenart Janeza Krambergerja. Prijetno druženje se je nadaljevalo s pogostitvijo v prostorni jedilnici, kjer je pevska skupina zaposlenih v TBP-ju zapela nekaj pesmi. Na ekranu pa smo ves čas lahko spremljali prikaz izbranih fotografij iz »življenja« podjetja TBP ter njegovega predhodnika IMI Klemos Lenart.

Na koncu počastitve obletnice se je v imenu prisotnih upokojencev organizatorju za kakovostno izvedbo slovesnosti zahvalil Avgust Seničar.

Slavko Štefanec

Ko se je bližal začetek počastitve obletnice je bilo vzdušje vedno bolj radostno, saj se nas je večina upokojencev od 86 še živečih zbrala v avli poslovno - proizvodnega objekta. Med slednjimi se nam je pridružil tudi upokojeni Avgust Seničar, direktor Klemosa od leta 1969 do 1992. Njemu smo namenili prvi aplavz, nam pa je bil namenjen napis »Lepo pozdravljeni naši nekdanji sodelavci«, ki se je pojavil na velikem ekranu. Sprejel in pozdravil nas je sedanji direktor družbe, Stanislav Loncner in nas popeljal na ogled podjetja. Ob tem smo podoživljali besede Bogdana Šavlija, direktorja TBP – ja od 1990. do 2009. leta, ki jih je ta zapisal v posebni številki internega glasila »Mr. Bo novice« oktobra 2012:

»Klemos je postal največji zaposlovalec v občini Lenart, za kar je dobil Kraigherjevo nagrado za gospodarske dosežke v Sloveniji. Prejel jo je takratni direktor Avgust Seničar. Bilo mi je v veliko zadovoljstvo, da sem bil član tega tima.Vsa obdobja 50-ih let dejavnosti in 20-tih leti, ko se je Klemos preimenoval v TBP - tovarna bovdenov in plastike, so bila lepa obdobja - pa tudi težka.Obdobje konsolidacije TBP z razpadom takratnega jugoslovanskega tržišča od 1990. do 1994. je bilo najtežje, sledilo je leto 2008 v katerem so se pri TBP akumulirale tudi posledice svetovne recesije.A lepi trenutki so prevladovali, gradili so se novi, sodobni proizvodni objekti, se izboljševali pogoji dela in TBP je vedno bolj pridobivala na ugledu. Vse našteto so zasluge danes upokojenih in seveda tudi ta trenutek zaposlenih, kakor tudi sedemintridesetih lastnikov družbe.Moj sprehod (Bogdan Šavli, op. p.) skozi čas življenja in vodenje TBP d.d. sem pripeljal na zelenji grič v Porčiču, kjer sedaj, v neokrnjeni naravi stoji naš TBP. Na seznam svojih bivših sodelavcev, ki so dočakali upokojitev v TBP-ju do današnjega dne pripisujem tudi ime Bogdan Šavli, upokojeni direktor družbe TBP d.d. Na seznamu nas je sedaj že 86 še živečih upokojencev.Končal bom z mislijo, ki je bila vodilo moje poslovne filozofije

»NAJVEČJA VREDNOTA JE DELO, KI DAJE VARNOST, SREČO IN ZADOVOLJSTVO LJUDEM«.

ZAKLJUČEK TRGATVEV družbi Radgonske gorice iz Gornje Radgone, kjer gospodarijo s 380 ha

vinogradov in kjer odkupujejo tržne viške grozdja zasebnih vinogradnikov tudi z območja Slovenskih goric, so letos zaključili s trgatvijo in prenehali

z odkupom grozdja od zasebnikov že 27. septembra. V tukajšnji družbi so denimo pred osmimi leti 27. septembra komaj začeli s trgatvijo in šele nekaj dni za tem še z odkupom tržnih viškov grozdja.

V družbi Radgonske gorice so letos natrgal nekaj nad 2.700.000 kg grozdja, od zasebnikov pa so odkupili okrog 1.512.000 kg grozdja. V obeh primerih gre za nekoliko manjše količine od lanskega rekordnega pridelka. Tako zgodaj končane trgatve ne pomnijo niti najstarejši ljudje območja Radgonsko - Kapelskih goric.

V družbi Radgonske gorice so namenili nekaj ne obranih vinogradov za letošnjo Miklavževo trgatev 6. decembra in svečnično trgatev 2. februarja prihodnje leto.

Besedilo in foto: Franci Klemenčič


OBIČAJI

ŠESTIČ SO POTRGALI„ČOLNIKOVO TRTO“

Na slovesni trgatvi so poskusili kakšen je bil lanski pridelek / Letos bo vina nekoliko manj, a je še bolj sladko

V neposredni bližini hiše v kateri je pred 182 leti bil rojen veliki narodnjak, domoljub, veterinar in vinogradnik Dominik Čolnik, pri Svetih Treh kraljih nad Benediktom v Slovenskih goricah, so benediški vinogradniki

pripravili 6. Čolnikovo trgatev.Predsednik Društva vinogradnikov Benedikt ter benediški viničar, sicer

pa vinski vitez, Zlatko Borak in župan občine Benedikt, Milan Gumzar, sta pripravila svečanost, na kateri so opravili posebno trgatev. Šestič so potrgali grozdje s svojih „treh vinskih kraljic“, na katere so slovenskogoriški vinogradniki še posebej ponosni: Čolnikovo trto – potomko stare trte, najstarejše žlahtne vinske trte na svetu, ki že več kot 400 let raste in rodi na mariborskem Lentu, Radgonsko ranino – avtohtono sorto Radgonsko – Kapelskih goric ter Slovenjegoriški klinton, star več kot 80 let.

Na letošnji svečani trgatvi, se je ob kozarcu rujnega, zbralo kar nekaj gostov, predvsem vinskih vitezov, županov in vinogradnikov. Prireditev, katero je povezovala mlada domačinka Larisa Pšeit, so popestrili s kulturnim programom, seveda pa ni manjkalo kulinaričnih dobrot in dobre kapljice.

Ob spremljavi Jurovskega okteta iz Sv. Jurija v Slovenskih goricah, ki bo kmalu, enako kot Društvo vinogradnikov Benedikt katerega vodi Zlatko Borak, obeležilo 10. letnico delovanja, je prisotne nagovoril domači župan Milan Gumzar, ki ima veliko zaslug za uspešno »rast« tako trte kot občine v celoti. Prisotne je pozdravil tudi viničar in predsednik društva vinogradnikov Zlatko Borak, brez katerega bi vinogradništvo v Benediktu in okolici gotovo bilo veliko bolj revno.

JOHANEZOVA TRTA V CERKVENJAKU JE LETOS »PRIDELALA« 64 GROZDOV

6. trgatev je potekala v lepem sončnem vremenu in ob številnih obiskovalcih prireditve

V Cerkvenjaku ob gasilskem domu se je ob Johanezovi trti, potomki 400 letne modre kavčine z Lenta v Mariboru, v nedeljo, 7. oktobra, v sklopu turistične prireditve »pod klopotcem«.odvijala 6. trgatev

Johanezove trte. Na prireditvi, ki sta jo pripravila občina Cerkvenjak in Društvo vinogradnikov

in ljubiteljev vina Cerkvenjak, se je zbralo veliko obiskovalcev. Med njimi so bili tudi številni gostje: domača in sosednje vinske kraljice, člani Društva upokojencev Dol pri Hrastniku, župan in obenem gospodar trte Marjan Žmavc, profesor Jože Pučko, domači in lenarški avtar Maks Kovačič in Marko Šebart in drugi. Prireditev, ki jo je vodila Darinka Čobec, so s kulturnim programom popestrili: Pevski zbor Kulturnega društva Cerkvenjak, mladi harmonikarji, učenci OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, učenci recitatorji in folklorna skupina OŠ Cerkvenjak –Vitomarci.

Med tem, ko je harmonikar Janez Perko, član Završkih fantov, odigral nekaj vinogradniško-vinskih skladbic, so pridni Benedičani že pospravili svoj vinski zaklad, svojo žlahtno rožico- Čolnikovo trto. Letos je letina, predvsem zaradi suše, bila nekoliko bolj skromna kot prejšnja leta a je zato kakovost še višja kot lani. Kljub vsemu sta viničar Zlatko Borak in župan Milan Gumzar, ki sta skupaj z domačim župnikom Marjanom Rolo ter vinskim vitezom Milanom Kolaričem, odrezala prve grozde, zadovoljna z letino, saj so natrgali več deset kilogramov modrih in rumenih grozdov, katere so nato stisnili in iz katerih bodo v naslednjih mesecih izšolali nekaj deset litrov dobre kapljice. Tokrat pa so preverili kakšen je bil lanski letnik „benediškega trojčka“ ter nekaj čiste „modre kavčine“ z Lenta, katero stiskajo ločeno. In ugotovili so, da je odlična!

Cepljenko najstarejše vinske trte na svetu, ki že več kot 400 let raste na Lentu ob reki Dravi, so pri Svetih Treh krajih (v neposredni bližini rojstne hiše Dominika Čolnika, ki je živel med leti 1830 in 1893) zasadili leta 2005 in jo poimenovali „Čolnikova trta“. Poleg omenjene žametne črnine – modre kavčine pa sta zraven še trs avtohtone sorte Radgonsko – Kapelskih goric, Radgonska ranina, katero so zasadili leta 2006 ter domači klinton, ki tam raste že najmanj 80 let. Sicer pa ni za prezreti, da je prvo ledeno vino na svetu sploh, bilo pridelalo ravno pri Čolniku v Benediktu in to že davnega leta 1859. Istega leta se je to menda zgodilo tudi nekje v Nemčiji o čem so takrat mediji veliko poročali, a o Benediktu pa ni bilo govora..., žal mnogi tega še danes ne vedo!

O.B.

Obiskovalce je pozdravil in nagovoril župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc, ki je izrazil zadovoljstvo, da se je letošnje trgatve udeležilo tako lepo število obiskovalcev. »Vesel sem, da je trgatev Johanezove trte dogodek, ki privabi toliko ljubiteljev družabnih prireditev. Ko so že vse naokoli obrali grozdje, bomo tudi mi obrali našo potomko 400 letne trte z Lenta v Mariboru. Vesel sem tudi, da bomo nekaterim zaslužnim dobitnikom lahko ob tej priliki podelili stekleničke Johanezovega protokolarnega vina preteklega letnika,. Vsem, ki ste se udeležili naše trgatve, želim prijetno druženje ob dobrotah, ki so jih pripravile članice Društva kmečkih žena Cerkvenjak in dobre kapljice članov Društva vinogradnikov in ljubiteljev vin Cerkvenjak.« Voditeljica Darinka Čobec je k besedi povabila tudi društveno vinsko kraljico Tino Rajh, ki letos predaja krono novi vinski kraljici. Dejala je, da je z veseljem opravljala svojo poslanstvo pri promociji občine in vinogradništva ter vina s področja Cerkvenjaka. Povedala je tudi, da si je ogledala kako dobro je obrodila Johanezova trta, ki je letos dala 64 grozdov.

Po končanem uvodnem delu so se brači odpravili trgat grozdje. Prvi grozd je utrgal gospodar trte župan Marjan Žmavc, za njim so se zvrstili »vjancerl« trte in predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vin Ivan Janez Pučko, vinska kraljica Tina Rajh in profesor Jože Pučko. Da bi kdo ne ukradel pridelka sta skrbela avtarja Maks Kovačič in Marko Šebart. Grozdje je na prešo v »püti« ali brenti odnesel avtar Maks Kovačič, za »prešanje« pa so poskrbeli Franc Kuri in drugi člani društva. Meritve mošta, ki je bil zelo sladek, sta opravila profesor Jože Pučko in gospodar trte župan Marjan Žmavc.

Letošnjo trgatev Johanezove trte so s svojimi stojnicami popestrili člani Društva vinogradnikov in ljubiteljev vin, Društvo kmečkih žena Cerkvenjak, čebelar Jože Hauzer s čebeljimi pridelki, pletar šibnatih košev Alojz Matjašič iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici, izdelovalec loparjev in drugih lesenih izdelkov Franc Čeh z Grabonoša, šivilje, peka jabolk v ognju in še kaj. Nastop omenjenih je primerno obogatil letošnjo 6. Johanezovo trgatev. Za dobro voljo so letos poskrbeli člani domačega ansambla Trubadurji.

Ludvik Kramberger

Drugi grozd na trgatvi Johanezove trte v Cerkvenjaku je utrgal viničar trte Ivan Janez Pučko


DRUŠTVA

V ŠTEVILKAHPo številkah se sprehaja FRANCI KLEMENČIČ

S Sv. Ane na enodnevno ekskurzijo

NA AVSTRIJSKO ŠTAJERSKO

Turistično društvo Sveta Ana in Društvo vinogradnikov Sveta Ana, sta 6. oktobra za svoje člane, pripravila enodnevno ekskurzijo

na Avstrijsko Štajersko.Predsednika Turističnega društva in Društva

vinogradnikov Sv. Ana Feliks Berič in Mirko Šenveter sta povedala, da je bil glavni namen ekskurzije ogled in spoznavanje njihovega velikega projekta »Vulkanland«. Tam so si udeleženci ekskurzije ogledali številne zanimivosti: zanimiv muzej na prostem, kameljo farmo in številne živali. Ustavili so se v kraju Straden, kjer so si ogledali vaško jedro s štirimi cerkvami. Od tod so se odpeljali na znani hrib Frutten-Geiseldorf, kjer so se povzpeli na zanimivi razgledni stolp. Ogledali so si tudi kraj St. Anna am Aigen, ki ga tvori zanimivo vaško jedro, katero je podobno Sv. Ani v Slovenskih goricah. Obiskali so vinoteko in pokušali dobra vina. Njihova zadnja postaja ekskurzije je bila namenjena obisku kraja Klöch kjer so imeli kosilo, po kosilu pa obisk nove vinoteke z degustacijo njihovih vin. Ekskurzijo so v tem kraju zaključili in se podali proti domu. Kot so nam povedali, je bila ekskurzija zelo zanimiva, ob tem pa se je odvijalo prijetno druženje članov turističnega in vinogradniškega društva.

Tekst: Ludvik Kramberger, Foto: Damjan Župec

GASILCI PGD OSEK NA TRIGLAVU

Pravijo, da postane pravi Slovenec tisti, ki se vsaj enkrat v življenju povzpne na vrh Triglava. Tako pravijo! V resnici

pa je le malo Slovencev, ki bi se povzpeli na slovenskega očaka, katerega opeva tudi planinska himna »Oj, Triglav moj dom.«

Mnogi so Slovenci, ki poznajo besedilo in melodijo te pesmi redki so tisti, ki vedo, da je tekst pesmi, katero je uglasbil Jakob Aljaž, napisal Matija Zemljič, ki je bil duhovnik, rojen v Stavešinskem Vrhu pri Gornji Radgoni.

»Pravi« Slovenci so postali tudi člani PGD Osek, ki so se med 12. in 13 julijem povzpeli na Triglav. Na dvodnevni izlet, ki je bil namenjen vzponu na Triglav so se odpravili z gasilskim kombijem. Vzpona so se udeležili: Jože Pirš, Doroteja, Žan in Slavo Šilak, Klemen in Danijel Ploj, Ivo Kukovec ter Slavo Šilak in Srečko Anžel, ki sta vodila »gasilko odpravo«. Povedali so nam, da je bil za pohodnike to zahteven podvig, saj ga ni bilo med njimi, ki bi imel dovolj planinske kondicije. Kot kaže slika, je bil vrh Triglava v megli, tako da je bil pogled na okolico zakrit. Zanimivo je, da so ob vračanju na Kredarico, doživeli neurje s točo. Eno izmed udeleženk je toča oklestila po nogah. Čeprav je imela hlače, je od toče dobila modrice na koži. Če se pošalimo bi dejali, da so ob obisku Triglava imeli pravi planinski krst.

Ludvik Kramberger

N0VICE IZ DU SVETA TROJICAMesec september je bil za DU Sveta Trojica zelo pester. Poleg vseh drugih dejavnosti,

ki jih društvo izvaja, samo v tem mesecu obiskali nekaj jubilantov, ki so praznovali svoj okrogli življenjski praznik.

Iz Svete Trojice gospa Ljudmila Minih 90 let in gospa Greta Roškar 80 let. Iz Gočove gospa Justina Vogrinec 80 let in gospa Terezija Krajnc 80 let. Vsem smo izročili darila in jim zaželeli zdravja in dobrega počutja še naprej v krogu njihovih najbližjih.

Poseben dogodek pa je zaznamovala zlata poroka zakoncev Kukovec Hilde in Jožeta iz Oseka. Le malokateri zakonski par dočaka ta svečani dogodek – 50 let skupnega zakonskega življenja, onadva pa sta ga dočakala. Zaželeli smo jima še dosti zdravih in zadovoljnih let v zakonu.

Takoj v začetku meseca oktobra pa je bila mešana pevska skupina pri DU Sveta Trojica izbrana za nastop na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tega smo bili zelo veseli, zato smo se potrudili in nastop brezhibno izvedli.

Adelena Neuvirt

Gasilci PG Osek ob Aljaževem stolpu na TriglavuIz Sv. Ane na enodnevno ekskurzijo

4.624 ton komunalnih odpadkov je bilo v lanskem letu »pridelano« na območju Upravne enote Lenart. Leto prej jih je bilo kar 6.234 ton. Po občinah jih je bilo ( v oklepaju so podatki za leto 2010): Benedikt 412 t (475); Cerkvenjak 363 t (406); Lenart 2692 t (4108 ); Sveta Ana 408 t (413); Sveta Trojica 395 t (456) in Sveti Jurij v Slovenskih goricah 354 t (376).V vsej Sloveniji je bilo lani »pridelano« 721.720 ton komunalnih odpadkov, v letu 2010 pa 796.413 ton .Statistika ugotavlja, da so količine odpadkov v slovenskem prostoru v upadanju predvsem zaradi vse večjega ločevanja odpadkov.

629 iskalcev dela je bilo ob koncu minulega septembra na območju Upravne enote Lenar..Lani, ob koncu septembra jih je bilo 673. Po občinah je bilo (v oklepaju je število iskalcev dela lani ob koncu septembra): Benedikt 79 (84); Cerkvenjak 55 (64); Lenart 300 (309); Sveta Ana 72 (76); Sveta Trojica 67 (76) in Sveti Jurij v Slovenskih goricah 56 (61).Pričakovati je, da se bo nezaposlenost na lenarškem območju v naslednjih mesecih spet nekoliko povečevala predvsem zaradi »ukinitve« sezonskih del

833,14 € je znašala povprečna plača (890,24 leta 2008) zaposlenih na lenarškem območju letošnjega julija (v oklepajih so povprečne plače julija 2008): Benedikt 906,96 (813,20), Cerkvenjak 913,56 (904,11), Lenar t 823,36 (747,19), Sveta Ana 927,13 (995,71), Sv. Trojica 884,08 (819,80), Sv. Jurij v Slov. gor. 968,45 (905,05)Slovenija 976,81 € (890,24). Sodeč po teh podatkih so se plače vseh zaposlenih v Sloveniji v letošnjem juliju v primerjavi z julijem 2008 povečale za 76,57 €, na območju Upravne enote Lenart pa za 62,63 €. »Naše« območje tako zopet vse bolj zaostaja za slovenskim povprečjem. Najvišje povprečne plače v letošnjem juliju na območju vse Slovenije so imeli v finančno zavarovalniški stroki, znašale so 1.317,70 €, najnižje pa so bile v gradbeništvu 805,35 €.Na območju Upravne enote Lenar t so imeli najvišje povprečne plače v javni upravi in obrambni dejavnosti – 1.027,47 €, najnižje so bile v gostinstvu (?), komaj 567,35 €. Povprečne plače v »našem« gradbeništvu so znašale 733,77 €.

160 let radgonske penineDružba Radgonske gorice iz Gornje Radgone, letos praznuje 160 letnico začetka prodaje penine. Gre za najstarejšo penino na območju Slovenije. Osrednji dogodek visokega jubileja je bil obeležen v sredo 26. septembra z odprtjem Doma penine. V obnovo do sedaj propadajočega objekta tik ob mostu, ki povezuje Gornjo Radgono z avstrijsko Radgono, je družba Radgonske gorice, ki gospodari z 380 ha vinogradov, vložila nekaj čez 900.000 evrov sredstev. Od tega je bilo vloženo 18 odstotkov sredstev iz evropskih skladov, ostala sredstva pa je namenila sama družba. Ob predaji lepo urejenega objekta, ki je tik ob znani kleti Pod slapom, so bili navzoči številni poslovneži in drugi. Otvoritev pa je opravil sam predsednik države dr. Danilo Türk. Prisostoval pa je tudi slovenski minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Ob otvoritvi Doma radgonske penine je slovenski predsednik poudaril, da je radgonska penina močno zasidrana v slovenski vinski kulturi.


DRUŠTVA

Ročnodelska skupina KD Benedikt

SMELO V NOVO SEZONOPo krajših poletnih počitnicah so dame z znanjem v ročnih

spretnostih, na čelu z vodjo Liziko Šijanec spet strnile vrsto in se kar na začetku nove sezone podale v zanje novo obliko

dejavnosti. Na pobudo prijateljske (enake) skupine iz Josipdola na Pohorju so

se odločile, da se bodo preizkusile v oblikovanju različnih predmetov iz koruznega ličja. V ta namen so se povezale s kmetijo družine Šijanec pri Sv. Treh kraljih v Slov. goricah in tam opravile ročno ličkanje koruze. Primerno zdravo ličje so prebrale, posušile in pripravile za oblikovanje izdelkov v njihovem krožku. Kar zajetno malho ličja pa so predale omenjeni skupini v Josipdolu, kjer bodo članice ročnodelske skupine prav tako urile svoje ročne spretnosti s koruznim ličjem.

Pustimo se presenetiti in počakajmo na priložnostno razstavo. Zagotovo bomo prijetno presenečeni. Zaželimo jim obilo uspeha v tej spretnosti.

J. Šijanec

GASILSKA ZVEZA LENART

20. SREČANJE GASILSKIH VETERANOV

11. oktobra – bil je lep, že nekoliko jesensko obarvan dan, smo se pred večnamenskim protokolarnim razstavnim centrom Sv. Martina v kleti Frančiškanskega samostana Sveta Trojica.

zbrali gasilski veterani iz vseh desetih prostovoljnih gasilskih društev, ki se povezujejo v Gasilsko zvezo Lenart. Po sprejemu so nas pospremili v lepo pripravljene kletne prostore.

Nagovoril in pozdravil nas je župan občine Sv. Trojica Darko Fras, ki je v nadaljevanju izčrpno orisal zgodovino kraja in nastanek samostanske zgradbe, kakor tudi baročne, romarske cerkve Sv. Trojice. Z glasbenimi točkami so se nam predstavil učenci OŠ Sv. Trojica.

Turistično društvo Sv. Trojica je povabilo na vsakoletni izlet

TOKRAT NA SVETE VIŠARJE

Vodstvo TD Sveta Trojica v Slov. goricah je povabilo svoje člane na vsakoletni izlet, tokrat v soboto 6. oktobra na Svete Višarje. Lepo vreme nam je omogočilo prijetno potovanje. Vodil nas je dobri

vodič Hojnik iz TA LEZE. Cestno povezavo Svetih Višarij predstavlja slaba gozdna pot, ki za osebna

vozila ni primerna, zato smo se na nadmorsko višino 1792 m povzpeli (popeljali) z gondolsko žičnico. To vožnjo so posamezni izletniki preživeli s tesnobo saj vožnja z žičnico traja 12 minut.

Po »sestopu« smo pot, seveda z našim avtobusom LEZE, ki ni lezel, nadaljevali čez Avstrijo, mimo Beljaka in Celovca do Minimundusa ob Vrbskem jezeru kjer je na 20 tisoč kvadratnih metrih postavljen svet v malem, to je kraj za užitek, sprostitev, učenje, zabavo in doživetje. Približno 150 modelov znamenitih stavb, vlakov in ladij vabi na popotovanje po svetu. Obiščete lahko sydneysko opero, sprehodite se pod Eifflovim stolpom, napravite posnetek bazilike svetega Petra, občudujete Kip svobode. Za nas pa je bil zanimiv Blejski grad in otok na Blejskem jezeru. Dobri opazovalci pa smo občudovali tudi Plečnikovo univerzitetno knjižnico v Ljubljani.

Po končanem kulturnem programu je sledila degustacija protokolarnih vin Društva vinogradnikov Sv. Trojica, kateremu predseduje Peter Leopold, ki je tudi podžupan občine Sv. Trojica. Tudi Peter je lepo predstavil vinogradniško društvo, ki letos beleži 10 let delovanja. Poskusili smo kar nekaj odličnih sort njihove rujne kapljice.

Spregovoril pa je tudi vodja Protokolarnega centra Sv Martina Jože Žel, ki nas je seznanil o temeljiti obnovi kleti in celotne samostanske zgradbe, ki je sedaj zasijala v pravem blišču stavbno-kulturne dediščine.

Po tem zanimivem dogodku nas je predsednik Gasilske zveze Lenart Gregor Nudl, povabil v znano gostišče »Pri Sv. Trojici« in tam v svojem nagovoru nanizal nekaj stavkov o neprecenljivo humanem delu za dobro bit sočloveku v katerega ste gasilski veterani odtisnili neizbrisni pečat in kateri kaže pravo humanitarno pot našim mladim operativcem.

Vabilu na srečanje se je odzval tudi predstavnik Gasilske zveze Slovenije Marjan Zaviršek, ki je prav tako pohvalil humano gasilsko poslanstvo.

20. srečanje gasilskih veteranov nam bo prav gotovo ostalo v lepem spominu.

Rudi Tetičkovič

Preko dneva smo se zadovoljevali s hrano iz avtobusnega prtljažnika, zvečer pa že na slovenski strani ob nekdanjem prehodu Holmec, ki se v nočnem času prikaže s svojevrstno osvetlitvijo ...

Izvajanje aktivnosti po programu društva je pomembno, takšna oblika druženja kot je bil ta izlet pa tudi koristna.

Foto in besedilo: Slavko Štefanec


DRUŠTVA

Strelsko tekmovanje ekip društev upokojencev

Z ZRAČNO PUŠKO NA SV. ANIUdeležilo se ga je 8 moških in 6 ženskih štiričlanskih ekip. Prvo mesto pri moških ekipah v Benedikt pri ženskah v Voličino.

V petek, 19. oktobra je v organizaciji Društva upokojencev Sv. Ana v Slovenskih goricah na strelišču pri Brezniku potekalo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ga je 8 moških in 6 ženskih ekip.

Tekmovalce sta prišla pozdravit in jim zaželela mirno roko in dober pogled in hkrati prijetno združenje Silvo Slaček, župan občine Sv. Ana in predsednik DU Sv. Ana Alojz Bauman.

V moški konkurenci je dosegla 1. mesto ekipa DU Benedikt z 655 krogi, druga je bila ekipa DU Sv. Ana z 652 krogi in tretja ekipa DU Voličina z 604 krogi. Najboljši strelec med moškimi ekipami je bil Ivan Breznik DU Sv. Ana z 177 krogi, tudi drugo mesto je pripadlo strelcu ekipe Sv. Ane Ivanu Oprešniku z 174 krogi in tretje mesto z 174 krogi vendar z manj desetkami Rajmundu Cvetko iz DU Benedikt.

V konkurenci ženskih ekip je zmagala ekipa DU Voličina z 652 krogi, druga je bila DU Lenart z 650 krogi in tretja DU Sv. Trojica z 641 krogi. Najboljša strelka je bila Milena Štuklek iz DU Voličina z 175 krogi, druga je bila Slavica Vogrin DU Voličina z 174 krogi in tretja Milica Škof iz DU Sv. Trojica prav tako z 174 krogi, ki pa je zadela manj desetk od drugo uvrščene Vogrinove.

21. REDNA SEJA ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENSKIH GORIC

V torek, 16. 10. 2012 so se zbrali člani predsedstva in člani nadzornega odbora Zveze društev upokojencev v prostorih Društva upokojencev Sveta Trojica. Na dnevni red so uvrstili 6 točk,

katere so se v glavnem nanašale na že opravljene aktivnosti pa tudi na aktivnosti, ki so na vrst še v letu 2012.

Najprej nas je pozdravila in nagovorila predsednica DU Sv. Trojica Marica Klobučar in zaželela vsem prisotnim prijetno počutje pri Sveti Trojici. Vabilu Zveze se je odzvala tudi podpredsednica ZDUS-a Slavica Golob, ki je v svojem uvodnem pozdravnem nagovoru dejala, da je aktivno delo ZDU Slovenskih goric opaženo tudi v ZDUS-u. »Čeprav je vaša zveza majhna je velik vzor ostalim upokojenskim zvezam« je še dodala Golobova.

Z opravljenim delom po posameznih društvih naše zvezi je zelo zadovoljen predsednik ZDU Slov. gorice Tone Kolman. O sedanjih opravljenih nalogah v zvezi je obširno spregovoril tajnik ZDU Slov. gorice Ivan Črnčec, ki je spodbudil predsednike DU naj poročajo o opravljenem delu po društvih, ki se povezujejo v zvezo. Ob tem je bilo zaznati, da so v vseh sedmih DU opravili zadane programske naloge, prav tako minulo obdobje uspešno zaključujejo finančno, kar pomeni – brez rdečih številk.

Za omenjenimi poročili je spregovoril in pohvalil prepoznavno opravljeno delo društev podžupan občine Sv. Trojica Peter Leopold, ki je tudi predsednik Društva vinogradnikov Sv. Trojica. Nanizal je nekaj besed o Protokolarnem centru Sv. Martina, ki je v obnovljeni samostanski kleti v kateri se odvijajo degustacije protokolarnih vin, pridelanih na območju Sv. Trojice.

Tudi na Sv. Ani so se organizatorji izkazali kot dobri gostitelji. Svoje delo je dobro opravila tudi sodniška komisija v sestavi: Pavel Markoli, Marica Klobučar in Ivan Černčec. Doseženi rezultati potrjujejo, da so med upokojenci in upokojenkami odlični strelci in strelstvo zelo priljubljen šport ter na zavidljivi ravni.

Poleg tekmovanj, ki jih pripravljajo društva in je njihov namen ob streljanju predvsem druženje kaže zapisati, da poteka pod pokroviteljstvom Zveze DU Slovenskih goric tudi Strelska liga v moški in ženski konkurenci.

Tekst in foto: Franc Bratkovič

V nadaljevanju seje je stekla razprava o programskem projektu »Starejši za starejše«. To humano poslanstvo se uspešno odvija in po DU dosega svoj pravi namen.

V soboto 20. oktobra je skupina ljudskih pevk DU Lenart v kulturnem domu v Lenartu pripravila jubilejni koncert »Deset let uspešnega delovanja na področju ljudskega petja«.

Ob koncu je še stekla beseda o preostalih aktivnostih DU zveze; o streljanju z zračno puško in igranju šaha - DU Sv. Ana in igranju kart – DU Cerkvenjak. Po posameznih društvih že organizirajo tradicionalno martinovanje. Že ustaljeni so obiski bolnih in ostarelih članov DU, ki jih tudi ob tej priložnosti skromno obdarijo. In ob koncu iztekajočega leta po društvih pripravljajo zaključek leta – silvestrovanje, druženje, ki predstavlja pravi zaključek opravljene enoletn življenjski poti.

Foto in besedilo: Rudi Tetičkovič

ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE PRI KAPELI SV. CIRILA IN METODAV Zg. Ročici pri Sv. Ani je v soboto, 8. septembra, potekala slovesnost ob

odkritju spominske plošče v spomin na ustanovitelja – graditelja kapele, kmetovalca gospoda Matevža Zemljiča (Jürekovega Matevža). Zbralo se

je mnogo ljudi, o namenu pa smo poklepetali z gospo Majdo Vrbnjak, ki nam je razkrila namen srečanja. "Matevžev oče je bil Jurij in po doslej znanih podatkih je kapela dobila ime po njem, od tod Jurekova kapela". Na slovesnost z mašo so bili povabljeni vsi sorodniki, bližnji in daljni sosedje, znanci in občani Sv. Ane. Sv. Mašo so vodili dr. Jožef Smej – upokojeni mariborski škof, dekan Jože Horvat, častni kanonik in diakon Janez Kurnik ter diplomirani teolog Drago Sobočan.

Uvodni pozdrav vsem navzočim je podal gospod Janez Zemljič in se obenem zahvalil družini Ornik, Janku in Jožici, sedanjim lastnikom kapele za urejenost kapele in okolja ter vsem, ki so se slovesnosti udeležili. Zgodovino nastanka kapele in Zemljičevega rodu (Jürekovih) je pregledno podal gospod Franček Ruhitel, ki je podatke pridobil od lastnikov kapele in s pomočjo zbornika občine Sv. Ana.

Slovesnost je popestril domači Cerkveno prosvetni mešani pevski zbor KD Sv. Ana pod vodstvom gospe Natalije Šijanec. Za glasbo, ki popestri takšne

slovesnosti so poskrbeli Šijančevi ter Jaka Urbanič in Matjaž Antončič.

Namen svečanosti je bila zahvala ob 120-letnici smr ti graditelja Matevža Zemljiča in odkritje spominske plošče, kjer je z zlatimi črkami zapisano:

In hvaležni bodite-Kol.3.15Matevž Zemljič * 1818 -1892V blaženo večnost te kličemo: HvalaPostavil si to kapelo leta 1890Besedilo na spominski plošči je prispeval škof dr. Jože Smej.

Častno sta spominsko ploščo odkrila gospod Janko Ornik in njegova hči Bernarda Tušar.

Po maši je bila pogostitev vseh navzočih. Ob jedači in pijači so se zbrani zadržali še lep čas, se pogovarjali in obujali spomine na preteklost. Občani Sv. Ane se radi udeležujejo takih srečanj, kjer poklepetajo z znanci, sosedi, prijatelji. Gostitelja sta se zahvalila vsem udeležencem slovesnosti in si zaželela, da bi se ponovno srečali v takem številu.

AR


LJUDJE

Družino Ilec – Paurič, razveseljujejo trije otroci

NE EDEN ALI DVAPravimo, da so otroci največje bogastvo. Ni znano,

zakaj takšen rek ali zaradi ohranjanja človeške vrste ali zato ker so bili otroci včasih dragocena poceni

delovna sila. Kakorkoli že, brez otrok bi bil svet prazen. Veselijo se jih starši, veselijo se jih stari starši, danes pa tudi širša družbena skupnost. Joj! - koliko govora je, da je nataliteta v državi premajhna, da se rojeva premalo otrok. V preteklosti je bilo pri hiši toliko otrok kot jih je »dal« Bog. Danes pa imajo zakonski (pa tudi izven zakonski) pari, najpogosteje le enega ali dva otroka. Redki so, ki jih imajo več.

Ko smo nedavno obiskali sprejem otrok pri županu občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah Darku Frasu, smo srečali mamico, ki je pripeljala na srečanje tri otročičke. Dva, 4 letna Ela in 2 letna Lara sta jo spremljali, ko je v naročju prinesla na srečanje njunega 9 mesecev starega bratca Tina. Ker je župan v nagovoru omenil, da je ena izmed mamic na srečanju že tretjič, smo jo po srečanju nagovorili in jo poprosili, da nam dovoli narediti fotografski posnetek.

Mamico Romano Ilec je spremljala njena mama Marjana, oče Štefan pa je ostal doma in »varoval« dom. Partner ali sopotnik, očka Tonček Paurič pa je bil ta čas na delu v Avstriji. Romana je bila zaposlena v Gostilni Šiker v Močni, sedaj je na porodniškem dopustu, potem pa bo ostala brez službe.

Ilecovi, po domače so jim rekli Belejovi, živijo na 4 ha veliki posesti v Zgornji Senarski. Še vedno redijo krave, ki dajejo mleko za družino, za svoje potrebe pa tudi prašiče. Z izgradnjo avtoceste so izgubili en hektar dragocene

obdelovalne zemlje, zato so morali zmanjšati število živali. Babica Marjana nam je povedala, da ji vnučki, ki prinašajo veselje v družino, predstavljajo pravo bogastvo.

In s tem smo že dobili odgovor na v uvodu zapisan rek, zakaj so otroci največje bogastvo.

Ludvik Kramberger

Mamica Romana in babica Marjana z otroci in vnuki Elo, Laro in Tinom

SPREJEM NOVOROJENČKOV IN STARŠEVpri županu občine Sv. Trojica Darku Frasu

V občini Sv. Trojica v Slovenskih goricah posvečajo posebno skrb novorojenčkom in njihovim staršem. V času, ko praznujemo svetovni dan otroka, pripravi župan Darko Fras za vse otroke, ki so rojeni v preteklem letu, sprejem.Letošnji, ki je potekal 1. oktobra v dvorani Kulturnega doma pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, je bil že šesti

po vrsti. Ob sprejemu dojenčkov in njihovih staršev je potekal kratki kulturni program, ki ga je vodil podžupan Janez Voglar, v njem pa so nastopali otroci iz vrtca. S svojim nastopom se je predstavila skupina MAVRICA, ki sta jo vodili vzgojiteljica Janja Kranvogl in pomočnica Natalija Poštrak ter skupina KAPLJICE, ki sta jo vodili vzgojiteljica Sabina Zorko in pomočnica Rosana Šuta.

Pred sprejemom vsakega dojenčka in njihovih staršev, je o namenu sprejema spregovoril župan Darko Fras. Ob tem je dejal: »Tega dogodka se vedno veselim. Veselim se, ko lahko nagovorim starše, ki so pripeljali na sprejem svoje otroke, ki so veliko bogastvo za občino, še največje pa za vas starše, ki ste osrečeni s starševstvom. Zavedamo se, da imajo starši z otroki veliko skrbi. Mi v občini smo dolžni, da poskrbimo za varstvo otrok v vrtcu in tako pomagamo staršem, da morejo dati otroka v varstvo, ko svojega varstva nimajo in so v službah. Naš simbolni znesek, ki smo ga namenili za vsakega otroka, je le mala pomoč pri stroških, ki jih imajo starši ob rojstvu otroka. Vsem, ki ste se udeležili tega, zame lepega dogodka, se v imenu občine zahvaljujem, otrokom in vam starši pa želim zdravja in zadovoljstva ob svojih otrocih. Vesel sem, ko se srečam z nekaterimi že drugič, med vami pa je mamica, ki se je že tretjič udeležila srečanja dojenčkov in staršev.«

Karolina Kremplz Negovskega Vrha rada bere Domače novice

Ko smo se tisti dan, bilo je 24. septembra, potepali po prelepih Slovenskih goricah, smo od hiše Karoline Krempl na Negovskem Vrhu, ki sodi v občino Benedikt, opazovali dve zanimivosti. Pred nami je bil prizor, ki ga ni moč videti kjerkoli. Kakor na dlani so se nam predstavljale sončne elektrarne, ki pokrivajo velik del nasprotnega

hriba, ki sodi v Štajngrovo. Pogled na drugo zanimivost razkriva obnovljen Fuksov grad, katerega je na drobno opisal njegov, že pokojni sosed Matija Mavrič, ki je tudi naslikal nekdanjo podobo Fuksovega gradu, ki je bil mnogo večji kot je njegov »ostanek«. Znano je, da so del materiala s porušenega dela gradu, v začetku dvajsetega stoletja, porabili pri gradnji OŠ v Benediktu.

Ob opazovanju omenjenih znamenitosti, se nam je pridružila Karolina Krempl. Ko smo ji povedali, da slikamo elektrarne in Fuksov grad za Domače novice, nam je dejala, da jih redno bere. »Za mene je to najboljši časopis. V njem najdem veliko zanimivega branja. Posebno rada preberem, če je kaj iz naše občine.« Ko smo jo vprašali, če lahko to zapišemo in objavimo je dejala: »Zakaj pa ne, saj je vse res kar sem vam povedala.«

Karolina Krempl živi v svoji rojstni hiši, ki je zanesljivo stara več kot 100 let. Rodila se je 1943. leta materi Pavlini in Janezu Črnku. Ob njej so se še rodili brat Janez ter sestri Francka in Veronika. Vsi so odšli od hiše za kruhom, Karolina pa si je z možem, (ki je že umrl) doma ustvarila družino, v kateri so se ji rodili trije otroci, ki so ju razveselili s 6 vnuki. Vesela je, da je doma ostal sin Danijel. Ker je ob hiši 2 ha zemlje, so v preteklosti redili živino in prašiče. Sedaj jo od živali razveseljujeta le muca Maca in muc Piko. Kot smo se lahko prepričali, je naje zelo navezana, muca jo spremljata skoraj na vsakem koraku.

Karolina si je pokojnino prislužila z delom v podjetju PIK Caprice v Lenartu. Na delo se je vozila z avtobusom, do katerega je imela dobre pol ure hoda. Kot je dejala, je bilo najhuje pozimi, zlasti v časih, ko so bile zime z obilo snega. Sedaj, ko je v pokoju, živine nima več, veliko časa posveti delu na vrtu. »Brez vrta bi ne mogla biti. Tega so imeli moji starši, imam ga tudi jaz. Ker imam skromno pokojnino, si z vrtom pomagam, da pridem »skoz«, kot rečemo.«

Ludvik Kramberger

Po nagovoru je župan ob pomoči Barbare Cvetko, vsaki mamici in očku, ki so se udeležili srečanja, čestital in izročil priložnostno darilo in prispevek v obliki bona za nakup v vrednosti 150 evrov.

Letos se je sprejema udeležilo 12 otrok, 6 deklic in 6 dečkov. Naj še navedemo imena novorojenčkov. To so: Niko VEINGERL, Kris Tristan KOŠTOMAJ, Mirijam ANŽEL, Tin PAURIČ, Julija ZORJAN, Erik NEDELKO, Jan GRAJNER, Gašper HARL, Alina ŠTRUCL, Ksenia ROKAVEC, Lara KOVAČ in Laura ŠVARC.

Po končanem sprejemu so za udeležene starše pripravili pogostitev, ob kateri je potekal sproščen pogovor z županom in siceršnje druženje staršev, ki so se udeležili tega prijetnega srečanja.

Ludvik Kramberger

Sprejem dojenčkov in njihovih staršev pri županu Darku Frasu

Karolina Krempl z ljubljenko muco Maco


LJUDJE

ZAHVALAFoto: Kocmut Sonja

Zahvaljujeva se vsem gasilcem prostovoljnih gasilskih društev, ki so naju počastili s svojo prisotnostjo, nosili gasilske prapore in sodelovali v pripravi vodne zavese.

Še posebna zahvala je namenjena domačemu gasilskemu društvu iz Oseka za organizacijo slovesnega sprejema.

Županu občine Svet Trojica se zahvaljujeva za lepo opravljen obred ponovne civilne poroke, patru Bernardu za prelepo zlatoporočno mašo, pevskemu zboru KD Sv. Frančišek za odlično zapete pesmi, gospodu Kukovec Stanku za okrasitev cerkve in aktivu kmečkih žena za pogostitev v samostanski kleti.

Še enkrat hvala vsem za ves trud in čas, ki ste nama ga posvetili.

SV. JURIJ

SREČANJE LETNIKOV 196229. september je bil že nekoliko odet v začetne jesenske barve.

Tisti, ki so začeli osnovno šolanje v letih prejšnjega stoletja, leta 1969, so se že četrtič po vrsti udeležili srečanja letnikov 1962.

Osnovno izobrazbo so pridobivali v OŠ Jurovski Dol. Po končani osnovni šoli je večina teh letnikov nadaljevala poklicno šolanje v Mariboru in tudi v Ljubljani in so si tako pridobili razne, tudi zahtevne poklice.

Za takšna srečanja se mora vedno najti nekdo kot pobudnik. Tokrat se je za to odločila in srečanje uspešno izvedla Danica Jankovič, a to delo ni lahko, dobršni del teh letnikov je razkropljenih širom po naši deželi in tudi izven nje, pri tem pa se pojavijo takšni ali drugačni zadržki, kar ima za posledico okrnjeno udeležbo.

Sošolci, ki so uspeli priti v Jurovski Dol so si najprej ogledali novosti, nov vrtec in obnovljene prostore v stari zgradbi osnovne šole Jožeta Hudalesa Jurovski Dol. Bili so presenečeni nad pridobitvami. Hkrati pa se je jim je pričaral spomin na učne razmere v času, ko so glodali tedanje šolske klopi, takrat so v vseh učilnicah še bile lončene peči in leseni hrapavi podi. Kljub temu so mnogi dejali, »saj naj je tudi takrat bilo lepo«.

Srečanja sta se udeležili že upokojeni učiteljici Cilka Neuvirt in Tončka Hudales.

Z glasbo in humorjem – se je druženje tega srečanja nadaljevalo v Gostišču pri Sv. Juriju kjer so potrdili odločitev, da tovrstno srečanje ni zadnje.

Rudi Tetičkovič

Zlatoporočenca Jože in Hilda Kukovec iz Oseka

Letos je dobra gobarska letina. Tudi Frančiška Štefanec iz Svete Trojice se dobro počuti ob enodnevni zalogi gob. najtežja je vagala kar 800 gramov.

S. Š.

SPOMINV soboto 29. septembra večer sta župnik Franc Hozjan in kaplan Gregorl Šemerl v cerkvi svetega Petra v Gornji Radgoni, darovala sveto mašo ob 16. obletnici smrti duhovnika, filozofa, misleca, narodnjaka, akademika ter častnega občana Občine Gornja Radgona,

dr. Antona TrstenjakaPo maši je bilo na radgonskem pokopališču ob Trstenjakovem grobu, še krajše molitveno druženje.

FK


MED DRAVO IN MURO

OREHOVCIDRBETINCI

BOLJŠJI SEJEM SE UVELJAVLJATudi to nedeljo je bilo živahno ob gasilskem domu v Orehovcih.

Vsako prvo nedeljo v oktobru, pri gasilskem domu v Orehovcih, poteka tradicionalni bolšji sejem. Organizirata ga TD Majolka in PGD Orehovci. Bolšji sejem v Orehovcih se je v štirih letih, kar

deluje, zelo uveljavil in privabil veliko tistih, ki ponujajo razno kramo, staro kmečko orodje, izdelke domače obrti in rokodelstva itd....

Vedno več obiskovalcev in kupcev prihaja iz celotnega Pomurja, kakor tudi domačinov, ki iščejo kakšen primerek za dopolnitev svoje zbirke starin, orodja ali spominek. Za vsakogar se lahko najde kaj zanimivega ali uporabnega, sejem pa je tudi odlična priložnost za druženje. Tudi v nedeljo, 7. oktobra je bilo ob in v gasilskem domu v Orehovcih živahno.

DRUŽINI DRUZOVIČ IN ŠILECOBNOVILI KAPELO

Kapela je bila večkrat deležna tatov, vandalov in celo trka avtomobila

V Slovenskih goricah, je veliko verskih vaških znamenj, križev in kapel, ki so jih postavili predniki. Ti spomeniki so ponavadi ponos gospodarjev in vaščanov. V Drbetincih, ki sodijo v občino in župnijo Sv. Andraž v

Slovenskih goricah, na posesti družine Druzovič že stoletja stoji kapela, ki je posvečena Lurški Materi Božji. Za obnovo kapele sta poskrbeli družini Olge in Janeza Druzovič ter Zdenke in Branka Šileca. Obnovljeno kapelo je ob darovanju sv. maše, katere se je udeležilo več kot 100 krajanov ter obiskovalcev iz drugih krajev, 7. oktobra blagoslovil župnik Janko Babič.

Ob tej priliki je zanimivo zgodovino kapele podal Janez Druzovič, ki je dejal: »Nekoč, v daljni preteklosti, je bil hrib kjer stoji kapela, last družine Druzovič. Na hišni številki 4, najdemo dokaz, da je bila Druzovičeva hiša sezidana 1794. leta. Leta 1888 je Druzovičeva domačija v celoti pogorela. Po pripovedovanju prednikov, so hišo zažgali cigani, ker jim gospodar ni dovolil prespati v hiši. Dovolil jim je spanje na senu, kar jih je užalilo, zato so hišo in gospodarsko poslopje zažgali, sami pa izginili v neznano. V hiši je tedaj živela družina s številnimi otroki. V znak zahvale, da se je družina pred požarom srečno rešila, je gospodar, ko je hišo in gospodarska poslopja obnovil, postavil kapelo, ki jo danes blagoslavljamo. Kapela je bila zadnjih 50 letih na velikem »prepihu«, saj je bila prestreljena od otroških frač, potolčena od traktorjev in avtomobilov. Ob 100-letnici postavitve je bila temeljito obnovljena. Toda ni vzdržala dolgo, saj se je vanjo zaletel avtomobil in jo močno poškodoval.

Sedaj sva z Brankom Šilecom, ki ima ob kapeli velike plantaže sadovnjakov, poskrbela za obnovo, smatrala sva, da je to spomenik, ki ga moramo ohraniti za zanamce. Pleskarska dela in obnovo kipa Marije je opravil umetnik Branko Lorenčič iz Čagone. Naj povem, da mi je oče, ko sem prevzel kmetijo dejal: »Čuvaj dediščino naših prednikov, da boš tudi ti nekoč lahko izročil ta verski in kulturni zaklad svojim otrokom.« Ob tej priliki, bi se rad zahvalil družini Zdenke in Branka Šilec, ki sta pomagala s sredstvi pri obnovi kapele.«

Naj omenimo, da sta gospodarja, ki sta poskrbela za obnovo, vezana na zemljo. Druzovičevi obdelujejo 30 ha veliko kmetijo ter 14 ha vinogradov, katerega pridelek prodajajo v svojem vinotoču. Šilecova družina pa se ukvarja s sadjarstvom in so eden največjih zasebnih pridelovalcev sadja v Slovenskih goricah. Obnovitelja kapele sta po končani blagoslovitveni slovesnosti za vse udeležence, teh je bilo več kot 100, pripravila bogato pogostitev, ki se je odvijala ob prijetnem druženju. Ludvik Kramberger

Predsednik TD Majolka Branko Pintarič je mnenja, da se je z uveljavitvijo »Bolšjega sejma« poživelo dogajanje v majhni vasici Orehovci. Cilj turističnih društev in domačih gasilcev pa je prav to, da se krajani družijo in ohranjajo medsosedske stike in prijateljstva.

Marjan Slavič

Blagoslov obnovljene Druzovičeve kapele v Drbetincih

V obnovljeni cerkvi stoji

STARA SPOVEDNICANi treba posebej poudarjati, da je cerkev Sv. Benedika v Benediktu ena

najstarejših v tem delu Slovenskih goric, saj bi naj bila zgrajena leta 853. Legenda pravi, da bi jo naj obiskala svetnika, brata Ciril in Metod.

Pa je tako kaj čudnega, če ima zgodovinska cerkev ohranjeno tudi zelo staro cerkveno opremo? V obnovljeni cerkvi stoji na ogled stara spovednica. Pogled na njo in na njeno izdelavo daje slutiti, da je stara več sto let. To je spovednica odprtega tipa, kjer so lahko verniki opazovali spovednika in tistega, ki se je spovedoval grehov. Kako je bila zagotovljena spovedna molčečnost, pa je že drugo vprašanje. Kdo bi vedel, koliko grešnikov je pokleknilo v tej spovednici pred spovednika in kolikih grehov so po duhovnikovi odvezi bili odrešeni.

Ta spovednica je sedaj muzejska vrednost. Zanimivo pa je, da je v predelu zvonika ohranjena še starejša spovednica, kar kaže njena groba izdelava. Spovednica, ki jo prikazuje fotografija, je izdelana tako, da je k spovedi pristopila le ena oseba. Običajne spovednice so sicer narejene tako, da spovedi pristopita dve osebi. Z ene strani so pristopale ženske z druge pa moški. Novejše spovednice so tako imenovane »omare«, kjer sta spovednik in spovedanec vsak v svoji zaprti kabini.

Pohvaliti in dati za vzgled je mnoge duhovnike, ki so službovali v Benediktu in so ti dve dragoceni spovednici ohranili. Pohvalimo lahko tudi sedanjega župnika Marjana Rola, ki je to zanimivo cerkveno kulturno dediščino kakršne zagotovo ne vidimo v nobeni cerkvi, dal na ogled vernikom.

Spomnimo, da je prvo spoved, po pričevanju Svetega pisma, opravil Jezus Kristus, ko je rekel apostolom: »Prejmite sv. Duha! Komu grehe odpustite, so jim odpuščeni, komur grehe zadržite, so jim zadržani.«

Ludvik Kramberger


POPULARNA KULTURA

{ } Ureja: R. Štrakl

Harmonikar Bine Družovec bo z igranjem harmonike nasledil dedka Dragota

IGRA NA FRAJTONARICOMuzikanti, ki igrajo na harmoniko so najbolj zaposleni na raznih družinskih

slavjih. Ob igranju s harmoniko izvajajo glasbo, ki je primerna za ples. V preteklosti je bilo težje priti do harmonike kot danes. Ker ni bilo glasbenih šol in ne učiteljev,

so se tudi igranja učili kot samouki. Igrati so znali le tisti, ki so imeli za petje in igranje posluh. Na nedavni zabavi smo se srečali s harmonikarjem, ki obiskuje 4. razred OŠ pri Sv. Trojici v Slovenskih

goricah in igra frajtonarico šele dobrega pol leta. To je Bine Družovec iz Oseka. Da ima Bine talent smo se prepričali, ko sta vnuk na frajtonarico in dedek na klavirsko harmoniko

družno zaigrala. Dedek Drago pa ni samo harmonikar, pač pa ob igranju tudi zapoje. To svoje glasbeno znanje je v preteklosti razdajal, ko je igral na mnogih gostijah in slavjih.

Pa »pojdimo« k mlademu harmonikarju Binetu. Harmonikarsko znanje nabira pri muzikantu Romanu pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Binetova starša ga pri njegovi želji, da bi postal muzikant, ne ovirata niti ga v to ne silita. Harmoniko si je kupil s prihranki, ki so se nabrali v njegovem »šparavčku«. Da tako pridno napreduje ima ob učitelju frajtonarice zasluge tudi dedek Drago, s katerim večkrat skupaj zaigrata. Bine svoje znanje z veseljem pokaže tudi na nastopih v šoli ter na družinskih srečanjih.

Ludvik Kramberger

AKORD FESTIVAL 2012Sedaj že tradicionalni, tretji Akord festival je Grajski trg v Mariboru

poživil s številnimi nastopajočimi, ki so predstavili različne žanre harmonikarske glasbe in glasbe, pri kateri ima harmonika

pomembno vlogo. Organizator Subkulturni azil je v središče Maribora pripeljal številne glasbenike, ki so tako predstavili harmoniko v najrazličnejših vlogah in žanrih.

Akord festival Maribor 2012 sta v petek, 5. oktobra, otvorila madžarska glasbenika Krokodill duo, ki sta dolga leta nabirala izkušnje na ulicah večjih mest na vseh kontinentih sveta, od koder sta tudi dobila navdih. Njun energije poln nastop je poskrbel za odličen začetek festivala. Sledila je ljubljanska zasedba Salonski, ki se neobremenjeno sprehajajo skozi številne žanre, na Akord festivalu pa so predstavili atraktivno mešanico etna in ljudske glasbe z različnih koncev sveta – najbolj očitno so izstopali slovenski, irski in ameriški ljudski motivi. Mariborska zasedba Kontra kvartet je poslušalce Akord festivala ponovno poživila s hitrejšimi ritmi predvsem judovske tradicionalne klezmer glasbe. Izkušeni mariborski glasbeniki so kljub odrski kilometrini pokazali prav mladostniško navdušenje nad glasbo, ki so jo izvajali s srcem.

Festival se je nadaljeval v soboto, 6. oktobra, z nastopi glasbenih šol. V sobotni dopoldan je gledalce pospremil mariborski Konservatorij za glasbo in balet, ki je svoj nastop začel z 12-člansko izvedbo Ode radosti, ter nadaljeval z odličnimi manjšimi zasedbami, ki so predstavile harmoniko predvsem v okvirjih klasične glasbe. Učence so vodili številni odlični mentorji konservatorija. V kontrast klasični glasbi je predstavila Šola harmonike Rošer predvsem zabavno in narodno zabavno zvrst glasbe, v okvirju katerih so bili odigrani nekateri vrhunci te glasbe izpod prstov nadarjenih učencev šole od najmlajših do starejših.

Kljub zapisanemu pa Akord festival Maribor 2012 še ni bil zaključen. V soboto, 20. oktobra se je predstavil učni DVD Šole harmonike Rošer, programske opreme za učenje igranja na harmoniko večkrat nagrajenega virtuoza harmonike Klemena Rošerja.

Za podporo se zahvaljujemo vsem sponzorjem in partnerjem, predvsem restavraciji Zlati lev in Glasbenemu centru Čurin.

PD

Muzikanta dedek Drago in vnuk Bine v duetu igrata na harmoniko

V KINO PRIHAJA NOV BOND, JAMES BOND

Scenarij: John Logan, Neal Purvus po likih Iana FlemingaRežija: Sam Mandes Igrajo: Daniel Craig, Ralph Fiennes, Javier Bardem, Judi Dench, Helen McCrory, Ben Whishaw

V novi avanturi skrivnega agenta 007 se James Bond znajde v novi smrtni nevarnosti, ko skuša v Istanbulu zaščititi skrivne podatke britanske obveščevalne službe. Misija se izjalovi, Bond je pogrešan, ključni

podatki o identiteti agentov pa so razkriti. Vodja vohunov M se znajde pod drobnogledom oblasti, toda kot se izkaže, Bond ni umrl, temveč M ponudi svojo pomoč pri iskanju zloveščega kriminalca Raoula. Med iskanjem sledi na Kitajskem Bond naleti na vznemirljive skrivnosti iz M-ine preteklosti, toda med divjimi pregoni in boji z zločinci težko loči resnico od laži.

Daniel Craig se vrača kot James Bond 007 v filmu Skyfall. Gre za 23-to nadaljevanje najdlje trajajoče filmske franšize v zgodovini. Tokrat je na preizkušnji Bondova zvestoba do M (Judi Dench), ki jo preganja preteklost. 007 mora izslediti in uničiti grožnjo, ne glede na to, kakšno osebno ceno bo moral plačati.


KULTURA

SIMBIOZ@ 2012 TUDI V OBČINI SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH

V Občini Sv. Andraž v Slov. goricah smo v letošnjem letu prvič pristopili k vseslovenskemu projektu Simbioz@. Za projekt smo se odločili predvsem iz razloga, da bi v našem okolju utrdili medgeneracijsko sodelovanje in pa seveda

zato, da starejšim generacijam predstavimo koristi, ki jih kaže računalniški svet. Računalniške veščine je od 15. do 19. oktobra 2012 spoznavalo 10 udeležencev, pri tem pa jim je pomagalo 8 prostovoljcev, od katerih se nas je nekaj preizkusilo tudi v vlogi vodij delavnic.

Delavnice so bile res enkratno doživetje za prostovoljce in za udeležence. Prvi dan smo z Andrejo Černel spoznali računalnik in v risarju naslikali prve slike, drugi dan sva udeležencem odprla vrata v svet računalništva Alenka Vršič in Darko Domajnko, veščine z elektronsko pošto je predstavil Kristijan Majer, v četrtek smo utrjevali že doseženo znanje in se povezali v omrežju Facebook z Davidom Rebrecem, zadnji dan pa nas je v svet mobilne telefonije popeljal Jan Orešnik. Pri vsem tem pa sta pomagali še prostovoljki Andreja Vršič in Sandra Fras. Skoraj za vse udeležence je bilo to res nekaj novega in vsi so se kar vživeli v računalniški svet. Delavnice smo vsakodnevno popestrili s klepetom ob kavici med odmorom, zadnji dan pa smo udeležence presenetili z manjšo zakusko. Udeležencem je čestital tudi domači župan Franci Krepša in jim svečano podelil potrdila.

Ob zaključku delavnic sem udeležence povprašala o njihovih občutkih na delavnicah. Povedali so mi:

Edvard: Vedenje in koriščenje računalnika je zelo koristno, predvsem v tem novejšem času. Marsikatera radovedna želja se lahko preko njega izpolni, pa naj gre za znanje, prijateljske stike ali drugo. Zame je nekaj znanj bilo povsem novih, zato bi bil zelo vesel še kakšnega podobnega tečaja oziroma seznanjanja z računalniškim opismenjevanjem. Želim si, da bi takšnih akcij bilo čim več, da bi starejši lahko sledili korakom časa in s tem bili tudi manj osamljeni. Prav tako menim, da delo z računalnikom spodbuja naše zdravje, predvsem na področju urjenja spomina in naših možganov.

Kristina: Na delavnicah mi je bilo lepo. Osvojili smo osnove računalništva. Zahvaljujem se vsem mentorjem za njihovo potrpljenje z nami udeleženci.

Bernarda: Sprva mi je bilo na delavnicah nerodno, potem sem zbrala pogum in je šlo. Mentorji so bili čudoviti, vsem se zahvaljujem in srčno upam, da se bo to kdaj ponovilo.

Pavlina: Lepo je bilo, imeli smo se fajn. Znanje je veliko vredno. Še bi se udeležila takšnih delavnic, če bi bile možnosti. Udeležbo priporočam tudi drugim, saj je to znanje koristno za vsakega.

Ema: Občutki so zelo dobri. Ne gre samo za učenje, ampak tudi medgeneracijsko druženje. Veliko ljudi sploh ne pozna računalnika. Takšne delavnice so zelo koristne, saj človek tako izgubi odpor do računalnika. Starejši ne smemo dopustiti, da možgani preveč počivajo.

Vilma: Moje počutje na teh delavnicah je bilo zelo v redu. Nekaj sem že vedela, druga znanja sem z veseljem sprejela. Vsi mentorji so bili zelo prijazni in dobri svetovalci.

Ljudmila: Bili so zelo lepi občutki. Lepo se zahvaljujem mentorjem za pomoč, da so nam svetovali in se »mučili« z nami. Želim si, da še bi se lahko večkrat dobili in obnovili doseženo znanje.

Marija: Vsak dan sem komaj čakala, da je bila ura štiri in sem šla na delavnice. Na tem mestu želim pohvaliti občino in vse, ki so sodelovali. Želim, da bi v občini bilo čim več takšnih delavnic.

Alojzija: Medgeneracijsko druženje se mi zdi zelo koristno. Če bi še kdaj bile podobne delavnice, bi se jih z veseljem udeležila. Udeležila bi se tudi tečajev tujega jezika, saj je tudi tovrstno znanje zelo koristno. Npr. ko sem jaz hodila v šolo, smo se učili le srbohrvatskega jezika.

Vsem udeležencem se zahvaljujem za zbran pogum in jim čestitam za doseženo znanje. Prav tako se zahvaljujem prostovoljcem, brez katerih ne bi mogli izpeljati projekta ter tudi županu, ki je odobril in podprl projekt. Hvala tudi domačemu župnijskemu upravitelju, ki je pri mašah povabil ljudi k sodelovanju in vsem, ki so kakorkoli sodelovali. Tudi sama želim, da bi v občini večkrat izpeljali podobne medgeneracijske projekte, saj je tovrstno druženje res enkratno.

Lokalna koordinatorka Simbioz@v občini Sv. Andraž v Slov. goricah:

Alenka Vršič

ZLATA RANCA V ROKAH »BENEDIŠKIH FLOSARJEV«

Da je Benedikt čudovit kraj v Slovenskih goricah in da so Benedičani prekrasni in predvsem podjetni ljudje, je že dolgo znano. To dokazujejo med drugim tudi s številnimi društvi, ki delujejo v kraju in ga s številnimi prireditvami promovirajo

doma in po svetu. Da je tako, dokazujejo številni obiskovalci, ki od blizu in daleč prihajajo v Benedikt, kjer jih prijazno sprejmejo podjetne kmečke gospodinje s svojimi specialitetami, prijetni gostinski lokali s svojo ponudbo ter kulturno-zgodovinske znamenitosti, ki jih s ponosom razkažejo lokalni turistični vodiči (vodičke – so lepše, pa še lepše se sliši).

Mislim, da ga skoraj ni Slovenca in še manj Slovenke, ki ne bi slišala za»Klapovühe«, ki s svojo glasbo odpirajo srca in raznežijo duše. Vendar pa ti fletni fantje ino brhka deklina »pašejo« v Glasbeno turistično društvo »Klapovüh«, katerega delovanje se odraža na številnih področjih: glasbenih, turističnih, kulinaričnih, promocijskih in še bi lahko naštevali.

Da se lotijo vsega (tudi raznih vragolij, recimo na veselicah), so dokazali 23. septembra, ko so se odzvali na povabilo TD Maribor, ki jih je prijazno pozvalo na Lent, na »Večerovo tradicionalno rancarijo«!

Benedičani pa rancarji, ha! To, da hlode vlačijo z goše, to mi je znano,vendar pa imajo ja samo potoke in potočke ter kakšno mlako! Ha! Tu pa je šlo za vožnjo z rancami ( splavi) in to po ta pravi, široki reki – po Dravi!

Vendar pa Klapovühi ne bi bili to kar so, odzvali so se povabilu ter se z mamo Vesno, »Benediškim klecnprotom«, s promocijskimi prospekti Benedikta in seveda s harmoniko, pojavili na Lentu, ne vedoč, kaj jih sploh čaka.

Čakalo jih je pa tole:

PRAVILA TEKMOVANJA:1. Ekipo sestavljajo (4) člani posadke2. Ranco in vesla pripravi organizator3. Zmaga ekipa z najboljšim časom (v

primeru enakega časa, je zmagovalec starejša ekipa)

4. Štar tne številke ekip za tekmovanje izžrebamo pred začetkom tekmovanja

5. Opustitev katere od nalog med tekmovanjem (sestavljanje splava in reševanje lesa) pomeni takojšnjo diskvalifikacijo ekipe

POTEK TEKMOVANJA:• tekmovalna ekipa se postavi v ravno vrsto pred ranco. Sledi sestavljanje splava

• na žvižg sodnika-časomerilca, je naloga ekipe prežagati smrekovo deblo. Za to delo mora uporabiti žago, ki jo zagotovi in pripravi organizator tekmovanja. Koliko tekmovalcev sodeluje pri žaganju smrekovega debla, ni posebej določeno

• ko je deblo prežagano, se tekmovalci odpravijo v ranco in z vso močjo veslajo v smeri proti toku reke Drave - v smeri ¨Benetk.¨

• pri ¨Benetkah¨ tekmovalci pristanejo pri lestvi, ki vodi na breg. Sledi ¨reševanje lesa iz vode¨

• naloga ekipe je, da iz vode s pomočjo vrvi potegnejo hlod in ga dvignejo toliko od tal, da prosto visi. Koliko članov ekipe bo opravilo to nalogo, ni določeno. V primeru, da se hlod odveže in pade na tla preden ekipa prispe v cilj, se ji prišteje kazenskih 10 sekund. Hlod lahko ekipa obesi le tako, da ga tekmovalci navežejo in dvignejo s pomočjo že nameščene vrvi. Vleko hloda lahko usmerjajo z rokami. Po opravljeni nalogi se tekmovalci vrnejo v ranco in odveslajo v cilj, ki je na isti točki kot start tekmovanja. (Uradna navodila TD Maribor)

To pa seveda za 4 smele fante ni bil mačji kašelj, saj sploh niso vedeli, kako se naj obnašajo na Dravi, kako najbolje uskladiti veslanje, saj Benedikt pač niso Benetke, kjer jim menda (ni res) dajo veslo že v zibelko, da se naučijo zamahov. Benediškim fantom pa je bila veslu najbolj podobna kuhla, s katero so včasih dobili po sedalih. In ranca, kaj naj z njo? Najbolj je podobna bani v domači kopalnici!? Žaganje smrekovega hloda bi jim bilo še najbližje, če bi bila še zraven » motorka«, žaganje na roko z neko jako čudno žago, to je pa druga pesem.

Ampak , zadali so si cilj, da ne bodo zadnji! Pljunili so v roke: »Gremo pubeci! Horuk!« in se zapodili po nabrežju Drave, da si ogledajo prve tekmovalne ekipe in kako to vse skupaj sploh poteka. Laufanje gor, laufanje dol, pospešeno dihanje, tresoče noge. Kondicija, kje si?! Treba bo še tekmovat!

In že so bili na vrsti! Gremo fantje! Ranco skup, hlod narazen! Žiga žaga, je pela žaga, in že so bili v akciji: Tadej prvi na ranci, Gregor ta glavni, Jernej in Sandi pa vmes: » Veslaj! Ena, dva! Gremo, gremo!« Drava je naenkrat postala dolga in široka, valovi so postajali vse večji… Ma kaki, pa to ne moreš verjet! Pubeci, štirje kot eden, so veslali kot za stavo proti »Benetkam« in zmagali. Vse je bilo kot mora biti, tudi hlod, viseč toliko in tako dolgo, kot je bilo potrebno, da je »ZLATA RANCA« pristala v rokah benediških novorojenih flosarjev, ki so na koncu še s harmoniko poskrbeli za dobro voljo in veselje.

Trs Ksenija - Maribor


KULTURA

LITERARNO BRANJENA PREDVEČER 140 –LETNICE DRUŠTVA

SLOVENSKIH PISATELJEVOrganizator JSKD enota Lenart, knjižnica Lenart, Društvo slovenskih pisateljev

Gosta večera Toneta Partljiča (Društvo slovenskih pisateljev)je predstavila Darinka Čobec.Brali so: Marjan Pungartnik, pesnik, urednik, učitelj kreativnega pisanja, prevajalec, pisec

gledaliških besedil, Željko Perovič (1961), pesnik, prevajalec, Sabina Hrastija (1968), pesnica, likovnica, pevka etno glasbe (Romano Rai) kostumografinja, scenografinja, dramatičarka, Breda Rakuša Slavinec (1962), pesnica, vodja literarne likovne dejavnosti na lenarškem območju, vodja JSKD Lenart. Kot prva domačinka je sodelovala kot avtor in bila uvrščena na 10. srečanje pesnikov in pisateljev 1982. leta v Gradišču (sedaj Sveta Trojica). Je avtorica številnih strokovnih člankov iz različnih področij kulturne dejavnosti. Izpostavlja pomembnost naše kulturne dediščine.

Cerkvenjak / 25. festival narodnozabavne glasbe

ZLATI KLOPOTEC IN NAGRADA ZA PRIREDBO LJUDSKE SKLADBE

ANSAMBLU NASMEH

Nastopilo je 13 ansamblov. V času, ko so bile na delu komisije so dlani obiskovalcev greli Trubadurji.V petek, 19. oktobra je v dvorani doma kulture v Cerkvenjaku izvenel že 25. festival

narodnozabavne glasbe Cerkvenjak 2012, ki se je v zadnjem desetletju preimenoval v Slovenskogoriški klopotec. Ob organizatorju domačem kulturnem društvu se je zamenjalo več soorganizatorjev. Ko je bil leta 1986 na oder cerkvenjaške kulturne dvorane, slednja je tedaj sprejela tudi več obiskovalcev, postavljen prvi festival oz. tekmovalno srečanje narodnozabavnih ansamblov, je bil to drugi festival v Sloveniji. No kakorkoli že in temu, da sta dva festivala izpadla festivalska narodnozabavna glasba v Cerkvenjaku še zveni.

Letos je na festivalu Cerkvenjak 2012, ki ga je izdatno finančno podprla občina Cerkvenjak nastopilo 13 ansamblov. Ansambel Glas iz Zreč, Jelša iz Šmarja pri Jelšah, Klateži iz Nove Cerkve, Mladi upi iz Šmarja pri Jelšah, Mladika iz Dramelj, Nasmeh iz Koroške, Navihani muzikanti iz Savinjsko zagorske naveze, Ponos iz okolice Ljubljane, Stil iz Velenja, Šaljivci iz Limbuša, Veneti iz Ingolstata, Zlati dečki iz Tomaža in Žargon iz Središča ob Dravi.

Tudi tokrat se je vsak ansambel predstavil z eno lastno novo skladbo in priredbo ljudske skladbe, k i j e razpoznavn i znak

cerkvenjaškega festivala. S t rokovna komis i j a v

sestavi : Tomaž Tozon - predsednik, Brane Klavžar, Robert Zupan in Urška Čop Šmajgert je ocenila, da nagrado za besedilo prejme Majda Rebernik za besedilo Stara polka v izvedbi ansambla Žargon; Za izvedbo in priredbo ljudske skladbe je nagrado prisodila koroškemu ansamblu Nasmeh . Nasmeh j e

komisija nagradila tudi s prvo nagrado in s tem z zlatim klopotcem za izvedbo nove skladbe. Srebrni klopotec je pripadel ansamblu Glas in bronasti ansamblu Žargon, ki je prejel tudi nagrado občinstva.

Festivalsko dogajanje v revijalnem delu ga je zapolnil domači ansambel Trubadurji zmagovalec občinstva zadnjih treh festivalov, je posnela ekipa televizije Veseljak. Organizatorji festivala Kulturno društvo Cerkvenjak pa so že z mislimi pri festivalu Cerkvenjak 2013.

Besedilo in foto: Franc Bratkovič

25. novembra v Cerkvenjaku državno srečanje ljudskih pevcev in godcev

Rudi TETIČKOVIČ

JESEN ŽIVLJENJAVse zlatorumeno je v jeseni.Za pomladjo in poletjem novi čas nastaja.Jesensko sonce se leniin brazda na obrazu nas izdaja.

Naklonimo koraku kdaj predah,Na vrtu si dušo odpočijmo.Dajmo bremenu lahni dah,na grede prekopane se ozrimo.

Na dolge brazde štetih let,kjer naših rok semena kalila.Od pomladi v jesenski cvet,bogato žetev zrnja je dozorela.

Jesen življenja prinaša nam sadove,skozi mnogo življenjskih let,z vnuki našli smo svoj pravi splet,da v družini pravi bo oktet.

Tu leta so vsa prežeta,greda na vrtu vsa opletakakor preorana žitna polja,naj zorijo v sreči še naslednja leta.

Vsi so se predstavili in brali svoja dela. Tone Partljič je kronološko prikazal nastajanje Društva slovenskih pisateljev ter njegovo delovanje.

Literarna branja na predvečer 140 – letnice Društva slovenskih pisateljev so potekala istega dne ob isti uri po Sloveniji še v Brežicah, Celju, Dravogradu, Idriji, Lenartu, Novem mestu, Sežani, Škofji Loki in Tolminu.

Prireditev je potekala tudi v okviru slovesnosti ob 50- letnici knjižnice Lenart tako, da je uvod v branje opravila direktorica knjižnice Lenart Marija Šauperl, ki je na koncu dala vedeti, da smo ponosni, da se je novejše literarno gibanje na slovenskem začelo pred 40 leti v Gradišču (Sv. Trojica v Slov. goricah). O tem je v knjižici Lenart na ogled stalna razstava.

Na prireditvi je s glasbo sodeloval Nejc Kurbus. Prijetno in koristno je bilo v sredini kjer je bil prisoten Tone Partljič.

TONE PARTLJIČ 1940Z literaturo in pisanjem se je Tone Partljič začel ukvarjati že v sedemdesetih letih. Njegova dela so črtice, novele, romani in dramska dela. Pisal je kratko prozo in romane. V knjigah je izdal več zbirk humanističnih in satiričnih besedil ter otroških spominskih črtic.Partljič je prejemnik Prešernovega sklada (1980), Levstikove nagrade (1982), Brumove nagrade (1984) in Glazerjeve nagrade mesta Maribor za življenjsko delo na področju kulture (2006).

Slavko Štefanec, Foto: Bojan Mihalič / fotosplet.net

25. novembra v Cerkvenjaku državno srečanje ljudskih pevcev in godcev

Potem, ko so ljudski pevci iz Cerkvenjaka pred leti dvakrat bili udeleženci državnega srečanja ljudskih pevcev in godcev (Črnomelj in Lenart) je Cerkvenjak doletela tudi čast, da bodo gostitelji tega vsakoletnega državnega srečanja.Srečanje ljudskih pevcev in godcev katerega se udeležujejo skupine in posamezniki izbrani na območnih in regijskih srečanjih bo v nedeljo, 25. novembra 2012 ob 18. uri v dvorani Doma kulture v Cerkvenjaku. Ta dan bodo v Cerkvenjaku potekali tudi trije seminarji za pevce, godce in folklorne skupine. Vodili jih bodo strokovnjaki s teh področij. Udeleženci se bodo na seminarjih podrobno seznanili z glasbenim izročilom in njegovim poustvarjanjem.

F. B.

ŽIVLJENJEŽivljenje ni le kamen

ampak zakladv katerem drugega

imaš rad.Ko te potrebujemu pomagaš

ali pa se z njim zabavaš in posvetuješ.

Življenje moraš izkoristitiz njim lepo ravnatiin ne se dela bati.

Patricija Cebe, 9 letVukovski Dol, Jarenina


DNEVI

NOVEMBRSKI DNEVI

Spomin na tragedijo genocida Judov med 2. svetovno vojno naj ne bo zgolj spomin na žrtve, pač pa tudi na tiste, ki so največjo tragedijo iz prve polovice 20. stoletja preživeli. Dolžnost zdajšnjih

generacij in tudi naloga zgodovinopisja je, da 66 let po koncu holokavsta in zaradi odhajajočih generacij preživelih , preprečimo izgubo spomina na to najtemnejšo plat zgodovine minulega stoletja.

Mednarodni dan boja proti fašizmu in antisemitizmu, ki ga po vsem svetu 9. novembra obeležujemo kot priložnost za opozarjanje na širšo problematiko rasizma in desničarskega ekstremizma, je povezan s spominom na »kristalno noč« leta 1938 v Nemčiji, ko so nacisti v noči iz 9. na 10. november izvedli množični pogrom nad Judi, na veliko uničevali judovske trgovine in požigali sinagoge. Ta pogrom je bil zelo jasna napoved, da bodo nacisti brez milosti uredili judovsko vprašanje v Nemčiji in v drugih delih stare celine, po katerih so se v okviru priprav na vojaški spopad resno ozirali že od leta 1933 dalje. Po začetku druge svetovne vojne o tem dvomov ni bilo več, nacistični škorenj je začel uničevalni genocid nad Judi, Romi, Slovani….Pri tem ni zaobšel slovenskega ozemlja in maloštevilnih predvojnih Judov na Slovenskem. Zgodil se je holokavst, v katerem je bila uničena tudi večina od okoli 820 predvojnih slovenskih Judov. Največji davek so plačali Judje v Prekmurju. Dovolj razlogov za resen razmislek o tragediji genocida, ki ne bi smela biti pozabljena.

Od leta 2007 smo sodelavci mariborske Sinagoge aktivno vključeni v posebno projektno skupino Ministrstva za zunanje zadeve, ki si prizadeva za mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, spominjanja in raziskovanja holokavsta. Temeljna študija o zatečenem stanju, razmerah in nakazanih usmeritvah na kratek in dolgi rok, s katero razpolaga slovenska stran na poti do polnopravnega članstva v mednarodni projektni skupini za učenje o holokavstu, je bila narejena in v nekaterih pogledih kljub določenim pomanjkljivostim predstavlja svojevrstno dodano vrednost Mednarodne projektne skupine za holokavst. Naši partnerski državi sta Madžarska in Izrael, Slovenija pa je povsem odprta za sodelovanje z vsemi drugimi članicami omenjene skupine. Posebno bogastvo te skupine je celovit pristop k obravnavanju genocida, saj se ne omejuje le na holokavst Judov, pač pa že v izhodiščih zajema tudi Rome, Sinte in ostale žrtve rasnega preganjanja in množičnega uničevanja prebivalstva na okupiranih območjih med 2. svetovno vojno. To je pomembno tudi za slovenske razmere. Zelo koristna pa se mi zdi ciljna usmeritev skupine –namreč naslonitev na uradne ustanove in na organizacijo civilne družbe, sploh, če se nasloni še na izobraževalne, znanstvene in druge ustanove, ki se strokovno ukvarjajo s človekovimi pravicami in njihovim kršenjem – in holokavst je bil zagotovo najhujša oblika kršenja človekovih pravic in osebnih svoboščin. Zlasti še, če se zavedamo obsega in posledic teh kršitev, zlasti pa seveda velikanske razsežnosti in uničevalnih posledic holokavsta za Jude in človeštvo nasploh. Ta vidik smo zadnja štiri leta zasledovali v sinagogi - lani in letos pa dodali

še dvoje znanstvenih srečanj v okviru široko zastavljenega projekta »ŠOA- SPOMINJAJMO SE«. V Mariboru smo tako prvič celovito znanstveno predstavili holokavst na Slovenskem, s posebnim poudarkom na preganjanju Judov v Ljubljanski pokrajini, na Goriškem, na Štajerskem in v Prekmurju. Referati ugledih raziskovalcev, zgodovinarjev, sociologov in antropologov, bodo konec leta izšli v zajetnem Zborniku in bodo dostopni zainteresirani strokovni in širši laični javnosti. Slednja se za to tematiko vedno bolj zanima. Začeli smo tudi s celovitimi predstavitvami slovenskih pravičnikov.

S projektom »ŠOA – SPOMINJAJMO SE«, ki je bil zasnovan v Sinagogi v okviru sodelovanja s Prvo gimnazijo Maribor, Inštitutom za novejšo zgodovino v Ljubljani in Študijskim centrom za narodno spravo v Ljubljani, smo nakazali kompleksnost novega pristopa k obravnavi posameznih tematskih sklopov o holokavstu oz. genocidu. Zdaj nas prvenstveno zanimajo tudi zgodovinopisno gledano šibke strani tega poglavja 20. stoletja, predvsem pa nekateri zgodovinski nastavki, ki smo se jih začeli lotevati znotraj znanstvenega pristopa k prezentaciji te tematike in sicer: zgodovina holokavsta: predpogoji - vzpon fašizma in nacizma, rasno čiščenje nemškega rajha, družbena diskriminacija, brezpravnost, razlastitve in izsiljena emigracija Judov iz nemškega rajha; koncentracija v geta, množične usmrtitve na zasedenih vzhodnih ozemlji, rasizmi in antisemitizem: strukture drugačnosti v človeških odnosih, konflikti, vojna in množično nasilje; kako se spominjati in učiti o holokavstu, holokavst v kontekstu povojnih evropskih političnih procesov; antinacizem in antifašizem kot ideološka temelja združene Evrope, travma preživelih; medgeneracijska travma množičnega nasilja, množične deportacije – historični nastavki, obseg in posledice, zgodovinska, sociološka in psihološka analiza nacističnega uničevalnega sistema, moralna konstitucija nacističnih iztrebljevalcev – odnos med njimi in deportiranci / iz zornega kota posameznika/; odnos žrtev-preganjalec, degradacija žrtev – lažni občutki moči in boj za preživetje, znanstvena podpora množičnemu uničevanju in zatiranju – tehnologije smrti in mehanizmi iztrebljanja; zloraba znanosti v nacističnih taboriščih in podpora umorom, individualna in kolektivna krivda za množično uničevanje, zanikanje holokavsta – genocid nad Judi je zgodovinska laž (izum zavezniške in judovske propagande); holokavst in razredno nasilje /nacistično prilagajanje azijski praksi/ - Hitlerjeva obsesivna identifikacija judovstva z boljševizmom, holokavst in slovensko zgodovinopisje.

Tem nastavkom bo treba postopoma dodati zgodovinopisno obravnavo in jih na različne načine prezentirati javnosti. Ena od oblik je tudi muzejska oz. muzeološka, pri čem pa ocenjujem, da je klasični tip razstav treba nadomestiti z modernejšimi načini in tehnologijo. Sodobna multimedija postaja nepogrešljiva in omogoča vsestransko doseganje želenih učinkov, še posebej edukativnih. Glede klasične postavitve muzejskih razstav pa je treba povedati, da je muzejskih predmetov zelo malo in da večina tovrstnih razstav sloni na arhivskem gradivu. Strinjam se s tezo, da zgodovina holokavsta v Sloveniji doslej še ni bila docela povedana. Treba jo bo napisati neobremenjeno, objektivno in celovito, tako, da jo bo mogoče jemati kot del zgodovine holokavsta v Srednji oz. JV Evropi. Tega dela se lahko mirne duše lotimo – imamo dovolj relevantnih strokovnjakov, ki bodo ta segment še vedno spregledane narodne zgodovine obdelali tako, da bo uporabna za maloštevilne slovenske Jude, predvsem pa bo služila za učenje o holokavstu in bo prvenstveno namenjena učencem, dijakom in študentom. V nadaljevanju pa posamezni deli tudi zahtevnejšim znanstvenim in strokovnim krogom za sistematično, načrtno in transparentno obveščanje domače in tuje javnosti o Judih, o holokavstu in antisemitizmu.

Dr. Marjan TošSinagoga Maribor

November: Mesec preventive na področju drog; Prvi teden novembra: Teden solidarnosti; 01. november: Dan spomina na mrtve; 06. november: Sv. Lenart /Mednarodni dan preprečevanja izkoriščanja okolja v času vojne in oboroženega konflikta; 08. november: Svetovni dan urbanizma; 09. november: Mednarodni dan boja proti fašizmu, nacizmu in antisemitizmu; 10. november: Svetovni dan znanosti za mir in razvoj; 11. november: Martinovo /Svetovni dan boja proti odvisnosti / Svetovni dan mladine; 14. november: Svetovni dan sladkorne bolezni; 16. november: Mednarodni dan strpnosti; 17. november: Evropski dan spomina na žrtve prometnih nesreč /Svetovni dan izseljencev /Svetovni dan študentov 18. november: Vseevropski dan o antimikrobni rezistenci; Tretja nedelja novembra: Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč; Tretji četrtek novembra: Mednarodni dan brez cigarete; 20. november: Svetovni dan otrokovih pravic /Dan industrializacije Afrike; 21. november: Svetovni dan televizije/ Dan filozofije /Svetovni dan pozdrava; 24. november: Mednarodni dan brez nakupov; 25. november: Svetovni dan za odpravo nasilja nad ženskami; 28. november: Svetovni dan pravice vedeti; 29. november: Mednarodni dan solidarnosti s Palestinci / Svetovni dan urbanizma; 30. november: Svetovni dan boja proti smrtni kazni / Svetovni dan varstva potrošnikov.

O podčrtanih dnevih smo v DN že pisali

9. novemberMEDNARODNI DAN BOJA PROTI FAŠIZMU IN ANTISEMITIZMU

SPOMIN NA ŽRTVE IN PREŽIVELE


ŠPORT

ROKOBORBA NOGOMET

NAMIZNI TENIS

KK

LENART

SEZONA 2012/13 SE JE PRIČELAUvodni turnir je bil odigran v Lenartu 13. oktobra 2012. Liga pa se je nadaljevala s turnirjem na Sveti Ani.

Sezona, ki bo letos dolga in bo vsebovala kar 14 turnirjev (vključno s top turnirjem) je pridobila tudi novo lokacijo. Kidričevo bo gostilo dva turnirja sezone, v organizaciji pa so ostala tudi druga tradicionalna prizorišča.

Na prvih dveh turnirjih pa nobenega presenečenja na vrhu. Na turnirjih v Lenartu in Sveti Ani je na najvišji stopnički stal lanski skupni zmagovalec Jernej Šilak (na

fotografiji). Sicer pa se je turnirja v Lenartu udeležilo 35 tekmovalcev, na Sveti Ani pa 33 tekmovalcev - tudi nekaj domačih, ki so bili novinci v ligi.

Šilak je imel na turnirju v Lenartu za nasprotnika v finalu Ocepek Ivana, v dramatičnem dvoboju pa je slavil Šilak z rezultatom 3:2. V finalu na Sveti Ani se je pomeril z Brakovič Dragom in zmagal z rezultatom 3:1. V seštevku je tako s stoprocentnim izkupičkom v vodstvu Šilak Jernej, na drugem mestu je Fijavž Darko, ki je dosegel dve tretji mesti. Na tretjem mestu je Senčar Marjan, ki je dosegel peto in četrto mesto. Na četrtem in petem mestu sta oba finalista Bratkovič Drago in Ocepek Ivan.

Naslednji turnir bo odigran v Sveti Trojici, 10. novembra - vabljeni!

RŠ

DRŽAVNO PRVENSTVOV soboto, 13. oktobra je bilo državno

prvenstvo v rokoborbi v prostem slogu za dečke in mladince.

Tekmovali so tudi naši rokoborci iz RK Lenart. Osvojili smo tri prva mesta. Pri dečkih sta bila prva Sebastjan Raner v kat. 47 kg in Jože Bračič v kat. 54 kg. Najstarejši in najbolj izkušen Tilen Peserlje z dvema zmagami bil prvi pri mladincih v kat. 96 kg.

Tomo Jagarinec

EUROPA LEAGUEMaribor po treh odigranih kolih evropske

nogometne lige, še vedno na odličnem drugem mestu.

Po zmagi nad Panathinaikosom v prvem kolu, porazu proti Laziu v Rimu, je sedaj Maribor iztržil še neodločen rezultat proti angleškemu velikanu Tottenhamu. Vse ekipe so po treh krogih še v možnosti za nadaljevanje, saj so si točke razdelile dokaj enakomerno. Prvi Lazio je pri petih točkah, Maribor štirih, Tottenham treh in Panathinaikos pri dveh točkah.

RŠ


NASVETI

Najbolj nevarna hrana je torta. Poročna!

PRITLIKAVA JABLANA

Z AROMATIČNIM OKUSOM

Pritlikava jablana doseže v višino l e 1 , 5 0 m i n

najde svoje mesto tudi na najmanjšem vrtu ali pa kar v veliki posodi na terasi. Obrodi že drugo leto. Jabolka so aromatična, hrustljava in sladkega okusa. Sadeži zorijo septembra in jih lahko jemo takoj. Če jih poberemo še preden so zrela, ko se lupina popolnoma obarva, jih hranimo v hladnem prostoru vse do decembra.

Ker je njena oblika rasti zasidrana v genskih zapisih, je ni potrebno obrezovati. Dovolj je že, če jo občasno redčimo, ko se poganjki med seboj zasenčujejo. Sadeži zrastejo tako veliki kot na navadnih jablanah, le da jih je manj. Odrasla drevesa obrodijo približno 5 kg sadja.

Zaradi nizke rasti dobro uspeva tudi v velikih posodah na terasi. Ni samo privlačna na pogled, temveč lahko rastlino občudujemo v času njenega cvetenja, spremljamo razvoj sadežev, med tem ko počivamo v svojem vrtnem stolu in jih seveda takoj, ko dozorijo naberemo.

LM

KAKO ZDRAVI SO VAŠI LASJE

So morda presuhi ali poškodovani ?

Vrzite las v kozarec vode. Če ostane na površini, je najbrž zdrav a nekoliko masten (maščoba je lažja od v o d e i n

plava na površini). Če se potopi (ker je vsrkal vodo), je v a š las presuh in verjetno poškodovan.

Če imate ravne l a s e , e n e g a poskusi te vdet i s k o z i d r o b n o šivankino uho. Če imate zdrave lase in nerazcepljene konice, bi vam to zlahka moralo uspeti.

Potegnite pramen las iz naravne lege. Če ostane v istem položaju, t u d i ko roko spustite, imate na l a s e h preveč preparatov. Razmislite, ali si jih ne barvate prepogosto in ali nanje ne nanašate preveč pene, voska, pršil.

LM

PREPREČIMO PREHLADČe čutite simptome – zamašen nos, boleče grlo, smrkanje, kašljanje – v zgornjih dihalnih poteh, potem ste najbrž prehlajeni.

Ali je mogoče preprečiti prehlad? Lahko se mu izognemo ali ga v kali zatremo, ko se nas loti. Preveriti moramo, kaj bo koristilo

organizmu, da se bo laže upiral boleznim - tudi nevarnejšim kot sta samo smrkanje in kašljanje.

Veliko je odvisno od prehrane, polne naravnih vitaminov in mineralov. Začnimo jutro s svežim sokom iz jabolk, korenja, limon in pomaranč. Tudi za malico si privoščimo veliko vitaminov – agrumov ali svežo solato. Vitamin C iz svežega sadja in zelenjave je vsekakor nekaj drugega kot sintetičen v tabletah in bo prišel zelo prav, ko se bolezen začenja. Takrat ga je treba jemati v velikih količinah (odvečni vitamin se izloči iz telesa, kar ne velja za nekatere druge vitamine), da zatremo bolezen.

Pripravite si bezgov čaj. Popijte ga vsaj tri skodelice na dan. Ljubitelji kislega zelja in kapusnic nasploh so bolj zaščiteni kot drugi, če seveda jedo omenjeno zelenjavo surovo. Solata iz kislega zelja, z naribanim jabolkom, strtim česnom in malo olivnega olja je okusna in hkrati pravi balzam za dihala in prebavila. V domači lekarni je dobro imeti tudi švedsko grenčico, ki jo preventivno pijemo po žlico na dan v mlačnem jutranjem čaju, vanj pa seveda stisnemo še kakšno limono. Preizkušeno zdravilo je tudi topla kopel z morsko soljo.

Za pomiritev bolečega grla uporabite že tradicionalno tekočino – iztisnjen limonin sok v kozarcu tople vode, ki je idealen, saj ustvari kislo okolje, ki je sovražno bakterijam in virusom. Pri bolečem grlu napolnite četrt litrski kozarec s toplo vodo, primešajte čajno žličko soli in raztopino grgrajte. Sol namreč ublaži bolečino.

Ob prvem znaku smrkanja lahko skozi nos vdihnete vitamin C v obliki prahu (dobite ga v

BUČNI KOLAČZa 10 kosov potrebujete:400 g buče hokaido, 100 g mandljev, 250 g moke, 2 žlički pecilnega praška, 3 jajca, 240 g sladkorja, 120 g zmehčanega masla, 1 vanilin sladkor, sladkor za posipanje

Priprava:Bučo prerežemo in očistimo semenja, nato pa jo z lupino vred naribamo. Mandlje grobo nasekljamo. Moko pomešamo s pecilnim praškom in presejemo.Ubijemo jajca in ločimo rumenjake od beljakov. Beljake stepemo v sneg. Počasi vsipamo 120 g sladkorja in stepamo, da dobimo kremast in čvrst sladki sneg.V skledi penasto umešamo maslo, vanilin sladkor in 120 g sladkorja. Mešamo 8 minut, nato dodamo rumenjake in vse skupaj gladko razmešamo.Dodamo sladki sneg in premešamo. Na vrh damo moko s pecilnim praškom, naribano bučo in sesekljane mandlje. Premešamo, da dobimo enakomerno testo.Testo damo v namaščen venčni model s prostornino 1,5 litra. V ogreti pečici pri 180 stopinjah pečemo

kolač od 60 do 70 minut.Pečeni kolač vzamemo iz pečice. Pustimo, da se 10 minut ohlaja v modelu, nato ga zvrnemo na rešetast podstavek in pustimo, da se popolnoma ohladi. Dokler je kolač vroč, je zelo krhek in se lahko razlomi, če z njim ne ravnamo previdno.Posipamo ga s sladkorjem v prahu, razrežemo in ponudimo.

LM

lekarni). Tako ga boste nanesli neposredno na nosno sluznico in zatrli virus že v začetku ter pred nastankom prehlada. Toda pazite – vdihovanje vitamina C skozi nos malce zbada in peče.

Prehladi so sicer zoprna reč, vendar navadno minejo sami po sebi, če veliko počivamo in si pomagamo z zdravili iz domače lekarne.

LM


Junijska ofenziva na vzhodni fronti se konča s katastrofalnim porazom nemške VI. armade pri Stalingradu, ki se je skupaj s feldmaršalom Friedrichom Paulusom februarja 1943 leta predala sovjetski Rdeči armadi. V Afriki britanske vojaške sile pod poveljstvom

generala Bernarda Lawa Montgomeryja premagajo sile Osi, ki so se umaknile vse do Libije in kmalu zapustile »črno celino«. Po poletni zmagi leta 1943 se zavezniške sile kot zmagovalke v severni Afriki izkrcajo na Siciliji. Italijanski fašistični režim vedno bolj izgublja podporo, še zlasti v severni Italiji, ki je bila tudi gospodarsko najmočnejši del države. Zavezniške sile na

italijanskem škornju nezadržno napredujejo in fašistični veliki svet je proti Mussolinijevi volji 25. julija 1943 razglasil konec fašističnega režima. Ustavne funkcije naj bi ponovno prevzel italijanski kralj, ki je ukazal aretirati Mussolinija in je pooblastil maršala Pietra Badoglia, da sestavi novo italijansko vlado. Začela so se tajna pogajanja o premirju z Anglo-Amerčani in to je bilo nepričakovano objavljeno 8. septembra 1943. Kralj je zbežal iz Rima, Mussolini je bil aretiran, vendar so ga Nemci uspeli rešiti. Ustanovil je socialno republiko s prestolnico Salo na Gardskem jezeru ter nadaljeval vojno na strani nacistične Nemčije. Na vzhodni, ruski fronti, je sovjetska ofenziva prisilila Nemce k umiku iz zasedenih ozemelj. Konec leta 1943 »trije veliki« Stalin, Roosevelt in Churchill na srečanju v Teheranu že odločajo o usodi Nemčije. Leto 1944 se odločno prevesi na stran protihitlerjevske koalicije in zavezniških sil. 6. junija 1944 se zgodi dolgo načrtovano izkrcanje zaveznikov v Normandiji (operacija »Overlord« od 6. junija 1944 do 7. maja 1945). Izkrcanje je vodil ameriški general Dwight Eisenhower, kopenske sile pa je vodil britanski maršal Montgomery. Ta velikopotezna vojaška akcija je bila strateško načrtovana, v njej pa je sodelovalo 20 ameriških, 13 britanskih in 3 kanadske divizije ter mnoge samostojne britanske brigade (oklepne brigade, SAS in komandosi). Zaveznikom je bilo v veliko pomoč tudi francosko odporniško gibanje, ki je bilo dejavno tudi pri osvoboditvi Pariza 25. avgusta 1944. Postavljena je bila nova francoska vlada, ki jo je vodil De Gaull. Zavezniško napredovanje je decembra 1944 za nekaj časa zaustavila nemška ofenziva v Ardenih, a je bil ta nemški sunek obvladan že januarja 1945. Poleti 1944 sovjetska Rdeča armada nezadržno prodira na Poljsko, Nemčija začne izgubljati pozicije. Zavezniki na veliko bombardirajo nemško vojaško industrijo in mesta, nekoč zmagovite armade so prisiljene k umiku z vseh front. Hitler besni, o vdaji noče niti slišati in prisili vojake v krvavo obrambo. Februarja 1945 se na Jalti srečajo Churchill, Roosevelt in Stalin in se sporazumejo o podrobnostih velike ofenzive; vsa severna Italija je 25. aprila oklicala vstajo; v Nemčiji so se srečale zavezniške in sovjetske čete in prvega maja 1945 vkorakale v porušeni Berlin. Mussolinija so 28. aprila 1945 ustrelili italijanski partizani, Hitler je 30, aprila storil samomor v Berlinu in 7. maja 1945 je admiral Dönitz podpisal brezpogojno vdajo nacistične Nemčije. Nacizem je bil poražen, 2. svetovna vojna se je še nadaljevala v pacifiških spopadih, v katerih je bila japonska vojna mornarica uničena. A šele zaradi hudega ameriškega bombardiranja japonske, ki je doseglo vrhunec z odvrženima atomskima bombama na Hirošimo in Nagasaki 6. in 9. avgusta 1945, je tudi Japonska 15. avgusta 1945 kapitulirala.

Brezpogojna kapitulacija Nemčije, Italije in Japonske je bila zahtevana že 24. januarja 1943 v Casablanci in sta jo terjala ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt in britanski ministrski predsednik Winston Churchill. To je daleč presegalo vojaško kapitulacijo, saj je bila postavljena zahteva (kar je pomenilo novost v mednarodnem pravu) po »totalni«, tudi politični kapitulaciji.

Se nadaljuje

Naj ne bo pozabljeno ...

67 LET PO KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNEDr. Marjan Toš 3

Sovjetska vojaka pred Branderburškimi vrati v Berlinu

GLASBENI PRESEŽEK

ORGELSKI KONCERT MAJDE FRAS LEVA

V nedeljo, 7. oktobra 2012, je bil v cerkvi pri Sveti Trojici izveden diplomski orgelski koncert ter krstna izvedba skladbe Molitev v starosti – akademske glasbenice in komponistke Majde Fras Leva, umetnice iz občine Benedikt.

Številni obiskovalci in gostje koncerta so napolnili mogočno cerkev Sv. Trojice. Gre za prvo tovrstno diplomo na tem in širšem območju Slovenije, obenem je to na Sakralnem oddelku Akademije za glasbo zaradi izredne obsežnosti študija v zadnjih sedmih letih tretja diploma. Študij na omenjenem oddelku je eden najzahtevnejših, saj ob poglobljenem študiju orgel in kompozicije ter celotnega pedagoškega sklopa predmetov, diplomantom daje tudi naziv izvedenec za gregorijanski koral. Ta posebna dragocena komponenta odkriva pozabljene zaklade zapisovanja v neumah ter vse žlahtnosti, vtkane v čudovite ročne zapise, hranjene v največjih samostanskih knjižnicah.

FELJTON

Koncertantka je izvajala dela največjih komponistov orgelske glasbe: Bacha, Buxtehuda, Mendelssohna, Tomca in Messiaena. Delo zadnjega skladatelja zaradi izjemne zahtevnosti redko zasledimo na koncertnih sporedih. Solista Nina Dominko in tenorist Martin Sušnik – oba zaradi izjemnih dosežkov doma in v tujini Prešernova nagrajenca Akademije za glasbo, sta ob orgelski spremljavi izvedla nekaj biserov glasbene zakladnice. Krona koncerta je bila predstavitev lastne skladbe glasbenice Majde Fras Leva: Molitev v starosti, Ps 71 za sopran in tenor solo ter orgle. Skladba je bila posvečena ljudem v raznih življenjskih stiskah in preizkušnjah. Poslušalci so z neverjetnim navdušenjem, ganjenostjo in bučnim aplavzom stoje nagradili komponistko - orglarico ter oba omenjena solista. Po izpovedi mnogih gostov je šlo za enega največjih umetniških dogodkov v njihovem življenju, saj je bila v delo in izvedbo vložena neizmerna moč, strokovnost ter iskrenost verjeti v sporočilo glasbe, ne glede na kakršnokoli osebnostno opredelitev ali veroizpoved. To je naši priznani glasbenici tudi uspelo s svojim garanjem, talentom, iskrenostjo in predanostjo glasbi. Kljub številni družini – gospa Majda je rodila šest otrok, je prva v letniku diplomirala in okronala svojo bogato glasbeno pot. Največji ponos pa ji je gotovo petje hčere Nine Dominko, za katere glasovni obseg je skladba tudi virtuozno napisana kot tudi lepa glasbena pot ostalih petih otrok. Omenjena skladba je bila visoko ocenjena s strani Društva slovenskih skladateljev, bilo je izrečeno naročilo za nove skladbe. Posebno mesto v slovenskem glasbenem prostoru zajema tudi pisna diplomska naloga akademske glasbenice, saj k analizi skladb pristopa iz novega zornega kota in sicer iz glasbene retorike, ki je generirana iz retorične umetnosti starega Rima, kar je tudi za mnoge profesorje glasbe povsem nov vidik, utemeljen z znanstvenega vidika. Diplomsko delo je umetnica zagovarjala z odlično oceno, kar je gotovo dodatna potrditev uspešnega študija sakralne glasbe - s študijem orgel ter glasbene pedagogike. Na desetine šopkov ter poklonov po koncertu je bilo svojstveno priznanje za življenjsko delo. Akademska glasbenica, M. Fras Leva se bo posvetila poučevanju orgel, klavirja, petja, koralnega petja ter glasbene teorije za ljudi vseh starosti in vodenju pevskih sestavov, seveda bo svoje sposobnosti usmerila tudi v komponiranje novih skladb.

Tako je ponos nas domačinov iz Benedikta spet za stopničko višji, glasbena družina Fras Leva nas je obogatila s svojim nežnim glasbenim plaščem.

Temu projektu so stale ob strani občini Benedikt in županu Milanu Gumzarju še občina Sveta Trojica in občina Lenart.

Tudi meni je bilo v čast, da mi je s strani Majde bila zaupana vloga povezovanja diplomskega koncerta za kar se ji iskreno zahvaljujem.

Misli in besede Majde Fras Leva povzela: Saša Lovrenčič


RAZNO

Srečko Knuplež v Lenartu je poskrbel za

OBNOVO KNUPLEŽEVEGA KRIŽA

Na Jurovski cesti v Lenartu deluje kmetija, katere sedanji lastnik je 65-letni Srečko Knuplež. Kmetijo vodi Knupležov rod že več kot 300 let.

Danes na 9 ha veliki posesti gospodari Srečko sam. Ni si ustvaril družine a kljub temu ob skrbi za gospodinjstvo skrbi še za pet krav in 7 prašičev. Kmetovanje, kateremu je posvetil vso življenje, mu je v veliko zadovoljstvo.

Na posesti ob nekdanji mašni poti, kot so nekoč rekli pešpotem, ki so bile bližnjice do določenih krajev, je stal Knupležov križ. Stal je ob cesti, ki je po travnikih in sadovnjakih iz smeri Jurovskega Dola vodila v Lenart. Kdaj in v kak namen je bil križ postavljen ni znano. Bil pa je večkrat obnovljen. Srečko ga je obnavljal že trikrat. Ker je bil križ ob neurju pred tremi leti podrt - poškodovan je bil tudi Križani, se je skrbni gospodar ponovno odločil za obnovo in ponovno postavitev. Križ je obnavljal na svoje stroške. Ker ima križ tudi zgodovinski pomen, mu je na pomoč s 1000 evri priskočila tudi občina Lenart, za kar se ji posebej zahvaljuje.

Leseni del križa je brezplačno izdelalo Mizarstvo Zarnec, beton za podstavek pa je podarilo Gradbeno podjetje Bernjak. Železno okovje, ki je vgrajeno v beton za pritrditev križa, je brezplačno izdelal že pokojni Friderik Lešnik. Obnovo močno načetih kipov Marije in Križanega, je opravil ljudski umetnik Albin Irgolič s Sv. Ane v Slovenskih goricah.

Zakaj se je Srečko odločil za obnovo križa: »Kot sem že povedal, sam Bog ve od kdaj ta križ stoji na posesti. Za njega so skrbeli moji starši, ki so vodili kmetijo, zanj skrbim tudi jaz. Ne bi bilo prav, da bi bil križ za vedno odstranjen. Čeprav je trajala ponovna postavitev cela tri leta, sem vesel, da ga lahko spet občudujemo. Kdo ve, koliko popotnikov je v preteklosti, ko so še hodili peš, šlo mimo križa in se ob pogledu naj prekrižalo. Križ, ob katerem ni več poti in edaj stoji osamljen, sodi v zgodovino in zato sem ga tudi ohranil. Vesel sem, da ga lahko danes naš župnik in dekan Martin Bezgovšek blagoslovi. Hvaležen pa sem vsem, ki so mi kakor koli pomagali pri ponovni postavitvi križa« se je ob blagoslovitvi zahvalil Srečko.

Slovesna blagoslovitev križa, katerega je blagoslovil župnik in dekan Martin Bezgovšek, je potekala v nedeljo 30. septembra. Ob tej priliki se je župnik in dekan zahvalil Srečku Knupležu, ki je kljub skrbi za kmetijo, poskrbel tudi za ponovno postavitev križa, verskega znamenja, ki izpričuje, da so tod živeli verni ljudje.

Po končani blagoslovitvi je Srečko povabil vse navzoče na pogostitev, katero mu je pomagala pripraviti Jožica Zarnec.

Tekst: Ludvik Kramberger Foto: Damjan Župec

SREČANJE DEKANIJSKIH PEVSKIH ZBOROVdekanije Sv. Lenart v Slovenskih goricah

Dekanijsko srečanje cerkvenih pevskih zborov je dogodek, na katerem se srečajo pevci cerkvenih pevskih zborov določene dekanije. To je obenem

srečanje in druženje pevcev iz različnih župnij. Cerkveno zborovsko petje, ki se ponavadi odvija na koru v cerkvi, že od nekdaj polepša cerkvene obrede pa tako tudi sv. maše. V preteklosti so za cerkveno zborovsko petje poskrbeli organisti, ki so ob igranju na orgle ponavadi vodili tudi zbore. Skrbeli so za potrebno pevsko literaturo, za besedila pesmi ter za note za melodije. Ponavadi so bili organisti in pevovodji samouki. Danes za tovrstno dejavnost skrbijo mladi glasbeniki in glasbenice, ki so si pridobili znanje v glasbenih šolah.

In, če imajo posvetni pevski zbori svoje pevske revije, zakaj bi jih ne imeli tudi cerkveni pevski zbori. Eno takih srečanj je bilo Srečanje pevskih zborov Dekanije Sv. Lenart v Slovenskih goricah, ki se je letos, 14. oktobra, odvijalo v podružnični cerkvi Sv. Treh kraljev, ki sodi v župnijo Sv. Benedikta. Na ta dan so okolico cerkve napolnili avtomobili tako kot jo včasih napolnijo številni romarji, tokrat pa so se na dogodek pripeljali številni pevci.

Srečanje so s svojo prisotnostjo počastili številni obiskovalci in gostje. Med njimi so bili upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger, dekan lenarške dekanije Martin Bezgovšek, domači župnik Marjan Rola in dekanijski referent za glasbo Franc Časl. Prireditev, katero so počastili s petjem litanij, je tekoče in na prijeten način vodila Larisa Pšeit, ki je pripravila tudi program srečanja.

Na srečanju se je predstavilo 11 zborov, od tega en otroški in dva mladinska zbora. Vsi zbori so prišli s področja

Slovenskih goric. Prvi se je predstavil Mladinski pevski zbor Sv. Lenart pod vodstvom Slavice Kurbus. Nato pa so se zvrstili: Mešani pevski zbor Sv. Lenart (Mateja Smolnikar), Otroški nonet Sv. Ana (Natalija Šijanec), Mešani pevski zbor Sv. Jurij (Tadeja Antonič), Mešani pevski zbor Sv. Andraž (Aleksandra Fras), Mešani pevski zbor Sv. Frančišek Sv. Trojica (Andrej Dvoršak), Mešani pevski zbor Marija Snežna (Petra Muhič), Mešani pevski zbor Sv. Bolfenka, Mladi župnije Sv. Bolfenk (Jako Krajnc), Mešani pevski zbor Sv. Ana (Natalija Šijanec) in Mešani pevski zbor Sv. Benedikt (Anita Kralj). Vsak nastopajoči zbor je zapel po dve pesmi, na koncu pa so pod vodstvom zborovodje Andreja Dvoršaka in ob spremljavi Anite Kralj na orglah, zapeli pesem blaženega Antona Martina Slomška »Zazvonite zdaj zvonovi«. Ob koncu prireditve sta se pevcem, njihovim vodjem, organizatorjem prireditve in obiskovalcem za obisk, zahvalila dekan dekanije Sv. Lenarta Martin Bezgovšek in domači župnik Marjan Rola.

Nadvse prijetno srečanje pevcev, zborovodij in gostov, se je končalo z druženjem na Turistični kmetiji Kaučič v Trsteniku.

Tekst: Ludvik Kramberger, Foto: TONE –Lenart

Pevski nastop Mešanega pevskega zbora Sv. Benedikt, katerega vodi Anita Kralj

10 let delovanja »Pevk ljudskih pesmi« DU Lenart

Društvo upokojencev Lenart, katerega vodi predsednik Leopold Hameršek, je v soboto, 20. oktobra, pripravilo praznovanje 10-letnice delovanja skupine »Pevke ljudskih pesmi«, ki deluje v okviru društva. Pripravili so celovečerni koncert, na katerem je nastopilo 13 skupin. Prireditev, ki jo je vodila Saša Lorenčič, se je pričela

z nastopom skupine, ki je slavila desetletni jubilej. O nastanku in zgodovini skupine je ob pozdravu nastopajočih, obiskovalcev in gostov, med obiskovalci je bil tudi častni

občan občine Lenart Lojze Peserl, spregovorila Milka Cartl, ki v skupini poje in jo tudi vodi. V svojem nastopu je nazorno prikazala pot pevk, ki so jo prehodile v desetih letih delovanja.

Skupino sestavljajo: Milka Cartl, Ivanka Žerjav, Tilčka Rokavec, Anica Zorec in Marta Žižek. S svojim petjem dosegajo lepe uspehe, saj s petjem popestrijo mnoge dogodke, ki se odvijajo v okviru DU Lenart, Zveze DU Slovenskih goric, občine Lenart pa tudi na prireditvah v mnogih krajih po Sloveniji. V veliko zadovoljstvo jim je, da jih je župan mag. Janez Kramberger, povabil na srečanje slovenskih izseljencev, ki je 26. oktobra potekalo v Stuttgartu v Nemčiji. Skupina je svoje petje zabeležila na treh izdanih nosilcih zvoka. Ob 5- letnici delovanja je izdala prvo zgoščenko z naslovom »Sinoči je pela«. Druga zgoščenja je izšla pod naslovom »Prešmentani Lenart«, trejo, ki nosi naslov »Pšenička na polju že zori«, pa je bila predstavljena na praznovanju 10 letnice delovanja v Kulturnem domu v Lenartu. Na prireditvi, ki je trajala tri ure, so se predstavili: pevke gostiteljice, Ljudske pevke »Žanjice« Cirkovci, KD Ljudskih pesmi »Jezero«, Pevci DKŽ Oplotnica, Twirling-plesni in mažuretni klub Lenart, Pevke Društva gospodinj Vitomarci, Mešana pevska skupina DU Sv. Trojica,

Aleks Fras s harmoniko iz Benedikta, Ljudske pevke »Lukarice« iz Dornave, Pevci DU Cerkvenjak, Ljudske pevke KD »Vrelec« Benedikt, Godci »Štirje revni« iz Oplotnice in Pevke ljudskih pesmi DU Lenart.

Koncer t so zaključili s skupnim nastopom vseh nastopajočih skupin, s pesmijo »Pozimi pa rožice ne cveto«. Nadvse prijetni kulturni dogodek, ki je potekal pod geslom »10 let druženja s prijatelji«, so zaključili s podeljevanjem priznaj in čestitkami nastopajočih skupin pevkam jubilantkam. Zaključno druženje z pogostitvijo so pripravili v gasilskem domu v Lenartu.

Ludvik Kramberger


MALI OGLASI

LESENE LESTVE vseh vrst in dožin izdelujem. Možna dostava na dom. Tel. 02/7207-014ŠKAMLE, KOZICE in ČOKE, ŠTORE kvalitetno masivno izdelano PRODAM, tel: 7207-014, 051/211675Izdelujem KLOPOTCE vseh vrst, sadne mline, ratiše za kose, štile..., tel: 7034068VINOGRADNIŠKA SIDRA, večjo količino, prodam zelo ugodno, tel 041/228644Ugodno prodam iz šibja pletene KOŠARE - korpe, tel 7207014, 051/211-675DOMAČE ŽGANJE, večjo količino, ter CELE OREHE, tel: 5421-171HRASTOV SOD 400 l, ugodno prodam, tel: 7206922 DRVA, meterska, mešana, bukev, gaber, hrast, prodamo, tel 031-200 985SUHE bukove fosne - mostnice, tel.: 041 526982MALO RABLJEN HRASTOV SOD 300 l prodam 031200985 Prodam zelo malo rabljena OKNA, VRATA od AJM, različne velikosti, komplet s "štoki", tel: 031/390042

PRODAM KMETIJO v Slovenskih goricah, 3,7 hektarjev z novejšo hišo, z novejšim gospo-darskim poslopjem z dvema garažama. Infor-macije: 031/652807

Prodam stropni nosilec za LCD/LED/Plazma TV, za velikosti ekrana 81-155 cm, nastavljiv naklon in vrtljiv, nosilnost 75kg. Cena: 35 EUR, tel: 041 704 395

Prodam par HiFi zvočnikov JBL, 2x500 Watov, črne barve za 600 EUR/par, tel: 041 704 395

PRODAM OGLASNO TABLO v Lackovi, Lenart (z dovoljenjem za oglaševanje) tel.: 041/674234

PRODAM STREŠNI KOVČEK za osebno vozilo, ter SPOJLER strešni za tovorno vozilotel 041-812754

PLINSKI ŽAR, veli, primeren za gostince, tel: 041/812754

EURO PRIKLOP za Renault 5 in za Lado Niva,

kakor tudi mnogo rezervnih delov za Renault 5, tel: 041/812754

Televizijo HYUNDAI, raven ekran, diagonala 70 cm, srebrn, rabljen 2 leti, prodam za 1000,00 EUR, tel.: 030/664231

LESENE POLKNE, enokrilne z okvirji, dimenzije 96x136 cm (5 kos) in 44x208 cm (1 kos), ugodno prodam, Lenart, tel.: 031/783312 BUKOVA DRVA prodam, cena 40,00 EUR, ter SVINJE težke okrog 30 kg, informacije: 02/7208156 ali 041/526982

MOŠKO KOLO prodam za simb. ceno 30,00 EUR v izpravnem stanju, tel.: 041/674234

Prodam OPAŽ, ladijski pod, bruno, les za ostrešje. Ugodna cena in možnost dostave, tel.: 041/637202

TV LG star 3 mesece, ekran 109 cm za 250 EUR, tel.: 040/398205

TRAKTORSKI VILIČAR višina dviga 3-6 m, prodam, možna dostava. Tel.:041/812237

SIP rotacijska kosilnica, tel.: 031/779612

MEŠANA in BUKOVA DRVA prodam, tel: 031/779612

ALU PLATIŠČA Ms175/60 R14 za Renault, telefon: 031/779612

PRODAM SUHE DESKE deb. 20 mm, dolžine 4,00 m, cca 90 m2 ali 1.800 m3, cena za 1 m3 je 150,00 eur.Tel.št.041 726 452.

ZELO UGODNO prodam različno POHIŠTVENO OPREMO, tel 031/390042

GROZDJE z obrajd, jurko in šmarnico prodam, tel: 051/203126

Prodam NAKLADALKO 16, tel.: 7031026

Skoraj novo masivno USNJENO SEDEŽNO GARNITURO (3+2+1), I ta l i janskega proizvajalca, cena po dogovoru, tel.: 02/7201075

UGODNO prodam KOMBINIRANO PEČ za centralno kur. (drva, plin, olje) 25 kW - emo -. central z raztezno posodo, gorilnikom Thisen in pripravljenim cevnim setom za priklop, s 4 potnim ventilom in motor. pogonom. Tel: 041/716028

UGODNO prodam komplet USNJENO OPREMO moš. št. 52 in ž. št. 38, voznikom čoperjev z Nolan čeladami tip 102, rokavice, 2 usnjena brezrokavnika in klasično hobi čelado, tel.: 041/716028

UGODNO prodam 3 kom KOLEKTORJEV 2000 x 1000 z raztezno posodo in tipali ter Grudfos

NAROČAM OGLAS Z NASLEDNJO VSEBINO

NAROČILNICA ZA BREZPLAČEN MALI OGLAS Naročilnica za "Domače novice"PROSIMO, DA IZPOLNITE S TISKANIMI ČRKAMI

PRIIMEK IN IME

NASLOV

POŠTA

DATUM: PODPIS

ALI FAX: 02/7292977

IZVAJAM RAZNE IZKOPE z gradbenimi stroji, košnjo ali mulčenje trave ter prevoze s kombijem, GSM: 041/900 050 Iščem električni voziček in dvižno posteljo, 041/286579 Franci Če se zaprete ali izgubite ključe stanovanja, sem vam na voljo, tel 040/774090Če ima kdo za podarit SOBNO KOLO, se priporočam in zahvaljujem v naprej, tel: 040 909705 Lenar tčan, malo čez 50 išče ISKRENO PRIJATELJICO. Delam en teden dopoldne, en popoldne, pokliči med 8-10 uro ali 16-18 uro. lahko prideš živet k meni, tel: 041/947193 IŠČEM betonske zidake, pokličite 041/931073Vbiram in menjam sličice KRALJESTVO ŽIVALI, manjkata mi 241 in 249, tel.: 040/271941

PODARIMO KUŽKA mešančka bernskega planšarja in ovčarja, tel 041/228460 ali 02 6207949

RAČUNALNIŠKO MIZICO v belo/srebrni ko-vinski barvi podarim, tel.: 02/7292976

PODARIM komplet ZNAČK, 041/674234

KUPIM samico kunca Belgijski orjak, po možnosti brejo, tel: 070/715 058

pumpo, tel.: 041/716028

OTROŠKO PISALNO MIZO, tel.: 031/508856

Večjo količino DOMAČEGA BELEGA VINA po sortah ali mešano. Kakor tudi RDEČE VINO, žametna črnina. Nad 100 l dostava brezplačna. Tel.: 031/508856

PRODAM 2 PARA ADIDAS SNEAKERSOV 42 in 41 št. Beli, nizki. Original - novi. Cena za kom.; 30EUR, ter visoke, rdeče- črne Adidas košarkarske copate. Zelo malo rabljeni, kot novi, cena 40EUR. št.42. Lenart-Gorazd-041 891 232.

Prodam večjo količino ŽGANJA iz domačih sliv, tel.: 031/508856

Prodam 200 l BELEGA VINA Renski rizling 1l=1 EUR, tel.: 051/614604

Prodam PREVIJALNO MIZO s 4 predalniki, z naslonjalom za kopalno kad. STOLČEK za hranjenje otroka, dobro ohranjeno, malo rabljeno, cena skupaj 150,00 EUR, tel.: 070999323

STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 4300 m2 zemljišča na lepi sončni in razgledni legi v Vinički vasi, primerno za vinograd, tel.: 7207214V Voličini prodam 2 GRADBENI PARCELI, tel.: 031/712713V Voličini prodam PARCELO, pokličite zvečer 031-712713 Branko

Iščem za najem STAREJŠO HIŠKO za dalj časa, na relaciji MB - lenart z okolico, reden in pošten plačnik, tel.: 070/385970

Oddam v najem stanovanje-garsonjera 58 m2 + 28 m2 terase, stanovanje je novo,je opremljeno ter je v Lenartu. Cena po dogovoru. 031 329 979

PRODAM 1 SOBNO stanovanje, z vrtom, kakor tudi različno opremo, tel.: 031/390042

BIVALNI VIKEND v Vanetini pri Cerkvenjaku prodam ali dam v najem (upokojencem), ostalo po dogovoru, tel: 051/247068

Večjo NJIVO ali TRAVNIK zakupim, tel.: 041/672120

NEKAJ MOŠKIH"Najprej nimaš s kom, potem nimaš kje, nato nimaš kdaj in

na koncu nimaš s čem"

"Oženil sem s e iz čiste radovednosti. Zanimalo me je, če obstaja življenje pred

smrtjo!"

"Verjetno sem pomotoma vpisan v volilni imenik! Jaz niti v svojem domu nimam pravice

glasovati!"


NAGRADNA KRIŽANKA

NAGRADNA KRIŽANKA

Rešitev - geslo križanke, ki izhaja iz slik, napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do 15. 11. 2012 na naslov: Domače novice, p. p. 5, 2230 Lenart v Slov. goricah. Med reševalce, ki bodo na dopisnico prilepili naš kupon s pravilno vpisanim geslom, bomo podarili tri knjižne nagrade

KRIŽANKA DOMAČE NOVICE

KUPON

Ime in priimek

Naslov

Rešitev

10/2012REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 9/12

KMETIJA KAUČIČ, DOMAČE OKOLJE

IZŽREBANI REŠEVALCIKRIŽANKE 9/2012Med dopisnicami s pravilno rešenimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli knjižne nagrade:1. nagrada: Janez Vanč Breznik. Stara pot 13, Sv. Trojica - kosilo za dve osebi, iz menija2. nagrada: Matija Kramberger, Sp. Porčič 20, Lenart cela gibanica (po predhodnem naročilu)3. nagrada: Uroš Pelcl, Cogetinci 28, Cerkvenjak, narezek za 1 osebo

Nagrade lahko prevzamete, z osebnim dokumentom - na turistični kmetiji Kaučič, v Trsteniku 21, Benedikt

Slovar: Italijanski alpski smučar Josef Polig; Nemški nogometni vratar, Rene Adler; Danski nogometni selektor, Morten Olsen; ...

OVEN 21. 3. – 20. 4. Službeno področje vas bo precej okupiralo, saj boste čutili, da se stvari spreminjajo. Ne dovolite, da bi se drugi odločali namesto vas. Novi začetki so dobrodošli. Delali boste veliko, na trenutke morda preveč.BIK 21. 4. - 21. 5. Dobro boste usklajevali vse službene obveznosti in osebno življenje. Uživali boste v zabavi, druženju, pa tudi ljubezensko dogajanje ne bo od muh. Z največjim veseljem boste zapeljevali, osvajali.DVOJČKA 22. 5. - 21. 6. S svojimi dejanji boste pokazali, da ste oseba, na katero se je resnično mogoče zanesti. To bo samo še bolj utrdilo vaše odnose. Do izraza bodo prišle vaše ambicije po uveljaviti v družbi, po dokazovanju statusa.RAK 22. 6. – 22.7. Sedaj je vaš čas, zato izkoristite te dneve, da uresničite načrte in si izpolnite želje, saj vas bo to osrečevalo. Poslušajte notranji glas, zraven pa uporabite zdravo kmečko logiko. Odločite se za nove začetke.LEV 23. 7. – 23. 8. Na okolico boste naredili močan vtis, saj bodo vsi občudovali vaše sposobnosti za komunikacijo. Čedalje več energije boste začeli posvečati denarnemu področju. Sposobni boste napornega dela.DEVICA 24. 8. – 23. 9. Neko srečanje vas bo streznilo in zavedali se boste, da ste v zadnjem času naredili marsikatero neumnost. Tudi v službi vam bodo dali vedeti, da si neodgovornega ravnanja ne smete privoščiti.TEHTNICA 24. 9. – 23. 10. Vse se bo dogajalo hitro, vsega bo preveč, zato vam bo primanjkovalo časa. Raje zmanjšajte opravke, ker boste drugače samo brezglavo tekali naokoli, ničesar pa vam ne bo uspelo končati.ŠKORPIJON 24.10. – 22.11. Vaše prepričanje, vaš pogled na svet, vaše etične vrednote, se bodo spreminjale. To bo za vas zelo stresno, saj se vam bo podrl občutek varnosti. Vse dni boste nemirni, iskali boste nekaj, česar bi se lahko oprijeli.STRELEC 23. 11. - 21. 12. Ne mislite, da ste samo vi tako pametni, sposobni in najboljši, da lahko drugim svetujete, kako živeti. V odnosu s prijatelji bo močno zaškripalo, saj bo treba iz besed preiti k dejanjem in stati za prepričanji.KOZOROG 22.12. – 20.1. Ko se boste že veselili, da vam je finance vsaj malo uspelo spraviti v red, se bodo spet pojavile težave. Ali bodo to napačna vlaganja ali bo kaj narobe s krediti ali pa se boste preprosto vrgli v nespametno zapravljanje.VODNAR 21. 1. – 19. 2. Notranji nemir bo zavladal v vašem življenju in nikakor se vam ne bo uspelo sprostiti. Spanje bo slabo, zato boste vsak dan samo še bolj utrujeni. Službene zadeve vas bodo jezile, saj vam ne bo uspelo narediti vsega.RIBI 20. 2. - 20. 3. Zaradi močne potrebe po prevladi nad drugimi, se bodo v vaših odnosih pojavljale težave. Hoteli boste nadzorovati partnerja a se vam bo spretno izmikal. Prihajalo bo do hudih prepirov in velike napetosti.


www.trgovina-frama.sie-mail: [email protected]

POPRAVILO VSEH VRST VRTNIH KOSILNIC, VRTNIH TRAKTORJEV, MOTORNIH ŽAG, MOTORNIH KOS,

SNEŽNIH FREZ …

Telefon: 02-7200488

servisne delavnice

SERVIS FRAMA

NOVONA

SERVISU

Prodaja, svetovanje, servis in oskrbovanje z nadomestnimi deli

Radgonska cesta 5, Sv. Trojica v Sl. gor.Tel.: 02/729 02 70 - GSM: 040/728 023

UGODNA PONUDBA VRTNEGA PROGRAMA

IN TRAKTORJEV - VRTNIH IN KMETIJSKIH

UGODNA PONUDBA REZERVNIH DELOV IN ORIGINALNIH OLJ.

NE POZABITE

- prehod na zimski čas28. oktober

TISKAMO

grafično oblikovanje

kvalitetnopo ugodnih cenah

Slovenska ul. 21, 2235 Sv. Trojica, tel: 02/729 29 76

vizitke, vabila, voščilnice, etiketemape, plakate, nalepke, tiskovine

glasila, biltene, časopise, revijekoledarje

BOGATA GOBARSKA JESENdomacenovice.com/wp-content/uploads/2014/03/DN2012_10.pdf · 2014. 3. 2. ·...

Documents

Transcript of BOGATA GOBARSKA JESENdomacenovice.com/wp-content/uploads/2014/03/DN2012_10.pdf · 2014. 3. 2. ·...