Bloški korak 2013-2

Nov začetek gospodarskega razvoja Na Blokah?

2 6 10 20

glasilo občine Bloke marec 2013 letnik 14 | številka 2 cena: brezplačno | 2 € | 4 €

Pošt

nina

pla

čana

pri

poš

ti 1

385

Nov

a va

s Bloški tekači uspešNi Na Bloških tekih 2013

Mirko doles - častNi predsedNik društva

stare slike: spoMiN Na učitelja srečka Baučerja

Katja Lah Majkić

Marec se je že krepko prevesil v drugo polovico, pa je pomlad še vedno le

pobožna želja. Letošnja zima je res tako dolga in bogata s snegom, da tudi v tem zapisu ne moremo mimo nje. Velike količine snega so Bloke za nekaj mese-cev spremenile v idilično zimsko pokraji-no, prepredeno s tekaškimi progami, ki so privabile veliko obiskovalcev; športnikov in občudovalcev narave. Uspešno so bili izpeljani Bloški teki in tudi druga športna tekmovanja. Vse te prijetne podobe zim-skih radosti imajo seveda tudi svojo drugo plat – skrb za čiščenje dvorišč, cest, skrb, kako pravočasno priti v službo kljub obili-ci snega. Zimska služba je svoje delo dobro opravljala, kidanje snega pa je lahko prav prijetna vadba za telo – odvisno seveda, kako znamo pogledati na stvari. Sneg, ki na Blokah res ni nič novega in za zimo nenavadnega, je lahko priložnost za marsikateri užitek, lahko pa povod za pritoževanje, tarnanje, negodovanje. Da bi bilo slednjega čim manj in da bi znali videti priložnosti tako zase kot za razvoj kraja v tem, kar nam je dano.

Pa vendar se po tako vztrajni zimi prileže misel na toplejše dni, na pomlad, ki letos prihaja z zamudo. Na čas, ko je »/…/ nekaj v zraku. Lepega. Nežnega. Mimobežnega,« kot je zapisal pesnik Tone Pavček. Konec meseca bo že tak čas. Praznovali bomo veliko noč, praznik zmage življenja nad smrtjo, praznik odrešitve. Ob tem vam vsem želimo blagoslovljene velikonočne praznike, polne upanja in notranjega miru.

Pričakovanje pomladi

marec 20132 naša občina

V začetku lanskega leta so najprej slabe in nevzpodbudne informacije prihajale iz podjet-ja Novolit. V podjetju je bil v sredini leta 2012 objavljen postopek prisilne poravnave. Pozor-no smo spremljali dogajanja. Opravili smo tudi razgovore s prisilnim upraviteljem, ki je vodil te postopke. Žal postopek prisilne poravnave ni bil uspešen, zato je bil v začetku leta 2013 napovedan stečaj. Nad podjetjem Novolit in

Nov začetek gospodarskega razvoja na Blokah?

Na območju občiNe bloke smo do leta 2012 imeli stabilNo gospodarsko situacijo. obe Največji gospodarski družbi sta imeli dober iN tržNo zaNimiv pro-gram, zato je bilo tudi NjuNo poslovaNje uspešNo. v podjetjih Novolit iN koviNoplastika lož – obrat gradbeNi elemeNti v Novi vas si je vsakodNevNi kruh služilo skoraj 250 zaposleNih. zahvaljujoč takemu staNju je Naša občiNa spadala v skupiNo občiN z NajmaNjšo stopNjo brezposelNosti v državi. obe gospodarski družbi sta pomembeN del zaposleNih iskali celo izveN meja Naše občiNe. upali iN verjeli smo, da Nas gospodarska kriza Ne bo dosegla, saj sta uspešNo prebrodili številNa krizNa obdobja od ustaNovitve države dalje. pred dobrim letom pa smo se žal soočili z NegativNimi iNformacijami, ki so Naka-zovale celo zaustavitev obratovaNja obeh podjetij.

Novo podjetje eps izolacije prevzelo podjetje NovolitSpoštovani,

radi bi vas obvestili glede dogajanj s podjetjem NOVOLIT. Podjetje NOVOLIT je bilo najprej v postopku prisilne poravnave, dne 4. 2. pa je bil na predlog poslovodstva družbe podan pred-log za uvedbo stečajnega postopka.

Podjetje JUB je glavnim upnikom in prisilnemu upravitelju ter poslovodstvu družbe predstavi-lo pismo o nameri, s katerim je objavilo interes, da želi prevzeti podjetje NOVOLIT. V ta namen je ustanovilo hčerinsko podjetje EPS IZOLACIJE d.o.o. z namenom najema poslovne cone NO-VOLIT zaradi nadaljevanja procesa proizvodn-je EPS na lokaciji Bloke. S tem namenom smo opravili razgovore o možnosti zaposlitve z vsemi zaposlenimi v NOVOLITU v stečaju. Iz-brane kandidate smo na stroške EPS IZOLACI-JE napotili na zdravniške preglede, svoje vid-enje smo predstavili sindikatu podjetja NOVO-LIT ter predstavnikom branžnega sindikata ter tudi županu občine Bloke.

Vsi sogovorniki so z odobravanjem spreje-li informacijo o možnosti nadaljevanja delo-vanja nove družbe, ki v prevzemu NOVOLITA vidi svoj poslovni interes in bo omogočila za-poslitev tudi večjega števila delavcev NOVOL-ITA.

Po odobritvi sodišča o oddaji poslovne cone v najem je podjetje JUB takoj pristopilo k poga-janjem in sklenitvi pogodbe o najemu poslovne cone NOVOLIT, uskladili smo tudi pogodbeni odnos z obstoječim lizingojemalcem v poslov-ni coni NOVOLIT – s podjetjem Arex – Orodjar- Do sedaj NOVOLIT, odslej JUB

posledično celotnimi Blokami so se začeli zbi-rati črni oblaki.

Z velikim olajšanjem in zadovoljstvom pa smo še pred uradno razglasitvijo stečajnega post-opka sprejeli vest, da se za nakup podjetja No-volit iz stečaja zanima podjetje JUB iz Dola pri Ljubljani. Nemudoma smo predlagali srečanje z odgovornimi iz tega podjetja in stečajnim up-

raviteljem. Na omenjenem sestanku smo do-bili ustrezne informacije o nameravanih ak-tivnostih. Iz razgovorov pa smo pridobili tudi zagotovila, da gre v primeru nameravane-ga prevzema za resen, dolgoročen interes po ohranitvi proizvodnje na Blokah. Podjetje JUB načrtuje na to lokacijo preseliti celo nekaj lastnih oziroma razviti nove, dodatne proiz-vodne programe, s čimer bi se število zapos-

na d.o.o.

Podjetje EPS IZOLACIJE je opravilo formalni prevzem poslovne cone NOVOLIT 14. 2. 2013.

Takoj po prevzemu poslovne cone smo v skladu z našo oceno o potrebnem številu delavcev ponudili možnost zaposlitve 40 kandidatom, od tega se jih je za zaposlitev v EPS IZOLACIJE odločilo 38. Ti so v družbi EPS IZOLACIJE zapos-leni od 21. 2. dalje.

V vmesnem času je prišlo tudi do odpove-di interesa Arexa, da bi nadaljeval s proizvod-njo tehničnega EPS na lokaciji Bloke. Zaradi tega je JUB sprejel odločitev, da prevzame tudi proizvodnjo in prodajo tehničnega EPS in oce-nil, da za zagotavljanje procesa proizvodnje

tehničnega EPS potrebuje še 13 delavcev, ki jih bomo zaposlili takoj po izteku pogodbe z NOVO-LITOM v stečaju.

Istočasno smo poskrbeli tudi za dovolj obrat-nih sredstev za nakup surovin, energentov in ostalega repromateriala. Proizvodnjo EPS smo zagnali takoj 21. 2. 2013. Ob tem pa smo imeli kar nekaj težav, saj zaradi bivše situacije v NO-VOLITU proizvodna oprema ni bila ustrezno vzdrževana. V soglasju s stečajnim upraviteljem smo poskrbeli za ukrepe, ki bodo zaposlenim zagotovili nemoten proizvodni proces in varno delo.

Odločili smo se tudi, da program izdelave hladilniških vrat ponudimo v podnajem zainter-esiranim zaposlenim, kjer naj bi ostali še 3 de-

Foto

: Sta

ne Ja

kopi

n

marec 2013 3naša občina

kl feNstar d.o.o.Družba Kovinoplastika Lož se kot pomemben gospodarski subjekt naše regije uspešno prilaga-ja zahtevni poslovni situaciji.

V cilju optimizacije podjetja se je vodstvo Ko-vinoplastike Lož odločilo za ukinitev PC Grad-beni elementi v Novi vasi. Rešitev za ohranjan-je dejavnosti je našlo v ustanovitvi podjetja KL Fenstar, stavbno pohištvo d.o.o. Podjetje je bilo ustanovljeno v letu 2012 kot hčerinsko podjetje podjetja TCR Inpro d.o.o., ki je sestrsko podjetje družbe Kovinoplastika Lož.

KL Fenstar d.o.o. nadaljuje s proizvodnjo in trženjem PVC stavbnega pohištva. Glede na zahteve poslovnega procesa se je na novo za-poslilo potrebno število delavcev, med katerimi

KL Fenstar d.o.o.

lenih v perspektivi lahko celo povečevalo. Do-godki, ki so se odvili neposredno po razglasitvi stečajnega postopka, potrjujejo, da gre v prim-eru nameravanega prevzema podjetja Novolit iz stečaja za primer »dobre prakse«, ki se v naši državi žal zgodi vse preveč poredkoma.

Z namenom, da bi načrte podjetja JUB iz Dola pri Ljubljani lahko predstavili tudi širši zainter-esirani javnosti, smo za komentar zaprosili tudi odgovorne iz podjetja JUB in iz novoustanov-ljenega podjetja »EPS izolacije«, ki vam ga predstavljamo v nadaljevanju tega prispevka.

V sredini preteklega leta so negativne infor-macije prihajale tudi iz podjetja Kovinoplasti-ka Lož. Posledično so se težave pojavile tudi v Kovinoplastiki Lož, obrat Gradbenih elemen-tov v Novi vasi. Na tej osnovi je bil pod velikim vprašanjem tudi nadaljnji obstoj te proizvodn-je, ki ji je grozila trajna zaustavitev. V tistem ob-dobju se je v iskanje ustreznih rešitev vključila tudi Občina Bloke. Prepričani smo namreč bili, da ima poslovna enota Gradbenih elementov v Novi vasi dober in tržno zanimiv program, kar podjetju ob izpeljavi nekaterih organizacijskih

sprememb omogoča preživetje.

V tistem obdobju se je kot ena izmed primernih rešitev nakazovala tudi možnost oddaje proiz-vodnje v najem. V podjetju Kovinoplastika Lož so v ta namen izpeljali razpis zaradi prido-bitve ustreznega interesenta. Na tem razpisu je sodeloval tudi potencialni najemnik, ki ga je angažirala Občina Bloke. Do oddaje proizvod-nje v najem takrat ni prišlo. Vodstvo in lastni-ki podjetja so se namreč odločili proizvodnjo Gradbenih elementov na Blokah organizirati v obliki nove samostojne družbe KL Fenstar.

Veseli me, da smo nekaj pozitivne energije v tem procesu prispevali tudi z občinske stra-ni. Še bolj pa me veseli, da je podjetje ohranilo proizvodnjo in delovna mesta na Blokah, kar je za naše okolje izjemnega pomena. O nadaljnjih načrtih in perspektivah podjetja na Blokah pa smo za mnenje poprosili trenutnega direktorja novoustanovljenega podjetja »KL Fenstar«, ki vam ga v nadaljevanju tega članka tudi pred-stavljamo.

Pred enim letom smo se Bločani znašli v sk-

rajno neugodni situaciji, saj je nad nami vise-la grožnja po trajni izgubi velikega števila delovnih mest, kar bi za življenje na Blok-ah pomenilo velik problem z dolgoročnimi posledicami. Iz današnjega prispevka lahko izluščimo, da smo se na podlagi nekaterih de-janj pa tudi srečnih naključij izognili neu-godnemu razpletu. Seveda je s tem opravljen le prvi korak k trajni razrešitvi problema. Če se izrazim malo po vojaško, lahko rečem, da smo prvo bitko sicer zmagali, do končne zmage pa je še dolga pot. Dokončna ozdravitev gospodar-skih družb na Blokah je vsekakor tesno pov-ezana z izboljšanjem gospodarskih razmer v državi in celotni Evropi. Do takrat pa vsem, ki so kakorkoli vključeni v reševanje te situacije, želim veliko poslovnih uspehov.

Dogajanja v obeh največjih podjetjih na Blok-ah bomo tudi v nadaljevanju pozorno spreml-jali, predvsem pa jima bomo nudili vso podpo-ro in pomoč, seveda v okviru možnosti in pris-tojnosti.

župan Jože Doles

lavci, poleg tega pa smo ponudili obstoječim šoferjem v podnajem tudi tovorna vozila z zagotovilom o možnosti opravljanja transport-nih storitev za potrebe JUB-a. Nismo pa zagna-li proizvodnje LGP (Kombi plošč), ker bomo na-jprej preverili donosnost in tržni potencial tega dela proizvodnega programa.

Poleg tega smo dvema delavcema ponudili možnost redne zaposlitve v našem matičnem podjetju v Dolu pri Ljubljani.

JUB je tako neposredno poskrbel za zaposlitev 56 delavcev od 87, kolikor jih je bilo zaposlenih v NOVOLITU ob uvedbi stečaja. Lahko trdim, da je to eden izmed redkih ali edini postopek stečaja, ki se je za zaposlene končal tako ugodno.

Seveda pa bo trajnost zaposlitve zagotovlje-na ob doseganju ciljev poslovanja, ki so usmer-jeni v proizvodnjo in prodajo gradbenega sti-ropora, tehničnega stiropora in novih produk-tov za nizkoenergetsko in učinkovito izrabo energije pri gradnji stanovanjskih objektov. Na lokaciji poslovne cone NOVOLIT planiramo širitev proizvodnje z novimi programi, ki so že v zaključni fazi razvoja. Upamo v hiter zaključek stečajnega postopka, ki bo omogočil vlaganja v racionalizacijo in razširitev proizvodnje.

V podjetju EPS IZOLACIJE si želimo korektnih in poštenih odnosov s krajani in Občino Bloke in skorajšnji začetek pomladi, ki za nas pomeni začetek prodajne sezone.

Marjan Krabonja, direktor EPS IZOLACIJE d.o.o.; Sašo Kokalj, predsednik uprave JUB H d.d.

prevladujejo delavci nekdanjega PC Gradbeni elementi.

Trenutne zahtevne razmere na trgu stavb-nega pohištva narekujejo nenehno prilaga-janje poslovanja, zato je cilj podjetja KL Fen-star d.o.o. optimalno oskrbovanje obstoječih kupcev iz Slovenije in Avstrije ter usmerjanje na pridobivanje novih poslovnih priložnosti. Izdelki podjetja se ponašajo s tradicionalno ka-kovostjo, ki je zaokrožena s storitvijo sveto-vanja in montaže. Kljub ostri konkurenci na trgu želi podjetje KL Fenstar d.o.o. pridobiti zaupanje pri kupcih in dobaviteljih ter posta-ti vodilni partner na področju proizvodnje in trženja kakovostnega PVC stavbnega pohištva.

Matjaž Jakopin, direktorFo

to: S

tane

Jako

pin


Kot kaže, se po dobrem letu mandat vlade, v kateri je sodelovala tudi Nova Slovenija, izte-ka. Veliko je vsakodnevnih političnih spre-memb, še več pa napovedi in ugibanj.

V vsej tej negotovosti pogrešam več odgo-vornosti političnih strank ter njihove državotvorne drže.

Izstop vsake stranke iz koalicije je odločitev posamezne stranke tako kot tudi sam vstop v koalicijo. Mora pa vsaka stranka nositi tudi polno odgovornost za tako odločitev. Sloveni-ja je trenutno v zelo slabi gospodarski, še posebej pa javnofinančni kondiciji. V normal-nem demokratičnem političnem sistemu bi morala vsaka politična stranka postaviti in-terese države pred ozke strankarske interese in kalkulacije. Žal v Sloveniji danes temu ni tako, zato ocenjujem, da so izstopi strank iz koalicije plod političnih kalkulacij, od kater-ih pa državljani ne bodo imeli nobene koristi.

V Novi Sloveniji na prvo mesto postavljamo koristi državljanov

Predlog Zakona o spremembah in dopolnit-vah Zakona o lokalni samoupravi je le eden od sedmih zakonov, ki jih je s ciljem dviga standardov politične kulture poslanska skupi-

Za višje standarde in zaupanje v politiki

Foto: Arhiv Rihard Braniselj

Po dobrem letu se mandat vlade, v kateri je kot koalicijska stranka sodelovala tudi Nova Slovenija, izteka. Ob nastopu desnosredin-ske vlade je Slovenija na gospodarskem in javnofinančnem področju beležila močne negativne trende. Ti so bili v veliki meri tudi posledica 3-letne pretekle vlade, ki ni bila zmožna sprejeti ustreznih protikriznih ukre-pov.

Novi Sloveniji in drugim vladnim koalicijskim strankam je v samo enem letu uspelo zajezi-ti visoko zadolževanje Slovenije v tujini, z re-balansom proračuna in sprejetjem nekaterih varčevalnih ukrepov pa se je poskušalo javno porabo omejiti na še vzdržno raven.

Poleg sprejete pokojninske reforme in vz-postavljanja državnega holdinga za upravl-janje državnih naložb je naši vladi uspel tudi dogovor s socialnimi partnerji glede reforme trga dela. Nova Slovenija je v zvezi s to re-

na Državljanske liste 6. 2. 2013 vložila v par-lamentarni postopek in so, razen za volitve državnih svetnikov, uspešno prestali prvo obravnavo s podporo na pravkar končani redni seji Državnega zbora.

Poleg omenjenega so predlagane tudi spre-membe zakonov o volitvah predsednika re-publike, o volitvah v državni zbor, o poslan-cih, o državnem svetu, o lokalnih volitvah in o vladi. V vseh se predlaga zaostritev pogojev za vstop in obstanek v politiki. V sedaj veljavni ureditvi namreč pogojev za vstop v politiko, razen polnoletnosti, praktično ni. Torej v poli-tiko lahko vstopajo in kandidirajo ali so imen-ovani na razne javne funkcije ljudje, ki so bili obsojeni ali pa so v kazenskih postopkih. Ra-zlog za prenehanje mandata pa je, in še to ne v vseh omenjenih zakonih, samo pravnomočna obsodba na najmanj šest mesecev nepogojne zaporne kazni.

S predlaganimi spremembami bi se uvedli do-datni pogoji za vložitev kandidature, hkrati bi se enaki razlogi uvedli tudi za prenehanje funkcije. Kandidat oziroma funkcionar poleg polnoletnosti in poslovne sposobnosti tako ne bi smel biti pravnomočno obsojen na nepogo-

jno kazen zapora v trajanju več kot tri mese-ce oziroma za uradno pregonljiva, naklep-na kazniva dejanja tudi na pogojno kazen za-pora več kot tri mesece. Prav tako ne bi smel biti pravnomočno obsojen ne glede na višino kazni zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. Predlagan je tudi pogoj, da zoper posamezni-ka ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Funkcionarji, ki bi jim mandat prenehal zaradi navedenih meril, ne bi bili upravičeni do na-domestila za predčasno prenehanje funkcije. Tisti, ki pa bi v kazenskem postopku dokazali, da je bila pravnomočna obtožnica neutemelje-na, bi imeli pravico do odškodnine. Prepoved zaradi pravnomočne obtožnice preneha po preteku treh let od njene pravnomočnosti.

Naslednji sklop predlogov, vsebovan v Pred-logu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi, pa se nanaša na možnost odpoklica župana. Postopek za odpoklic župana se bo, če bodo predlagane rešitve sprejete, lahko začel s pobudo volivca za odpoklic, ki bi jo ta predložil občinskemu


Stane Jakopin, urednik

Spoštovani bralci Bloškega koraka. Kot neslišna reka se skupaj z nami z

neverjetno naglico pretaka čas. Komaj dobro smo vstopili v leto 2013 in že je tu velikonočni čas in seveda s tem tudi nova številka našega glasila.

Med božičnimi in velikonočnimi prazni-ki je le kratko obdobje, pa vendar je bilo veliko dogajanja tako v svetovnem kot v slovenskem merilu. V uredništvu Bloškega koraka pa se bomo tudi tokrat osredotočili predvsem na dogajanje v naši občini, ki je bilo v tem obdobju vsekakor spet zanimivo.

Iz občinske hiše vam z veseljem sporočamo, da skladno s sprejetim proračunom za leto 2013 izvajamo vse ak-tivnosti, da se bodo investicije v tem letu nemoteno odvijale. Naša največja inves-ticija, večnamenska dvorana v Novi vasi, kljub ostrim zimskim razmeram raste po zastavljenem časovnem načrtu.

Letošnjo zimo si bomo verjetno zapomni-li po izredno velikih količinah zapadlega snega, saj smo ga morali pogosto kidati in čistiti s svojih dvorišč, včasih tudi večkrat na dan.

Ker letošnja zima ne skopari s snegom, so prizadevni organizatorji v mesecu febru-arju uspešno izpeljali 23. Bloške teke.

V februarju, ki je mesec kulture, je Kultur-no društvo Bloke pripravilo prireditev v počastitev kulturnega praznika. Bil je res lep večer.

Kljub še vedno globoki gospodarski krizi se na bloškem gospodarskem nebu ven-darle nekoliko svetlika, saj bosta oba največja gospodarska subjekta na Blokah ohranila svoji proizvodnji, kar je nedvom-no zelo pozitivna novica. Žal pa je kljub vsemu nekaj Bločanov ostalo brez dela.

O vsem tem in še več si lahko preberete v tej izdaji Bloškega koraka.

Ob koncu vam, dragi bralci, želim, da vas velikonočno jutro vedno znova napolnju-je z upanjem, da je življenje močnejše od smrti in ljubezen močnejša od sovraštva. Želim vam tudi veselja, šunke in pirhov, ob tem pa seveda pazite na svoje zdravje.

Pa nasvidenje ob začetku poletja!

Uvodnikformo dosegla, da imajo doječe matere do dopolnjenega 18. meseca starosti otroka med delovnim časom možnost enournega odmo-ra za dojenje. Skrb za družino je namreč ena izmed osrednjih prioritet Nove Slovenije.Družine je treba v teh težkih časih podpreti in braniti.

V Novi Sloveniji menimo, da se bo Sloveni-ja lahko izvila iz gospodarske in socialne krize samo s poštenimi ljudmi, ki znajo prid-no in trdo delati ter vedo, da uspeh ne pride čez noč. Zato tudi menimo, da je bistveno, da gospodarstvu, obrtnikom, kmetom itd. omogočimo normalne pogoje za delo in od-pravimo nepotrebne birokratske ovire.

V Novi Sloveniji smo in se bomo tudi v pri-hodnje z vso močjo zavzemali in vztrajali na tem, da se v sam Zakon o gozdovih zapiše, da je odkazilo lesa brezplačno. Pojavile so se namreč pobude drugih političnih strank, da bi odkazilo lesa moralo biti plačljivo. Končna usoda zakona je sedaj, ko se oblikuje nova koalicija, povsem negotova. Zagovarjamo tudi prostovoljno članstvo obrtnikov v Obrtno podjetniški zbornici.

Na področju pravosodja je minister za pra-vosodje in javno upravo pripravil osnutek re-

forme pravosodja, ki pa v parlamentarno pro-ceduro še ni vložen. Kakšna bo njegova usoda, bo očitno odvisno predvsem od nove koali-cije. Osebno menim, da bi v Sloveniji sodstvo moralo začeti delati hitreje in učinkoviteje. Slovenija namreč vsak dan bolj kliče po pravičnosti in enakopravnosti ter tudi k odgo-vornosti vsakega nosilca javne funkcije.

Pogled javnosti do našega dela v parlamentu je zelo kritičen. Pogosto so bili ljudje nejevolj-ni, še posebej, ko so se zmanjševale določene pravice in bonitete. Določena omejitev javne porabe je nujna, če želimo našim otrokom v prihodnosti zagotoviti Slovenijo kot deželo priložnosti.

Upam, da bomo vsi skupaj zmogli toliko ra-zuma, poguma in medčloveške kulture, da se bomo dogovorili, kakšno Slovenijo si želimo v prihodnosti in kako bomo do nje prišli.

Želim vam blagoslovljene velikonočne prazni-ke in vse dobro.

Iva Dimic, poslanka

svetu skupaj s podpisi dveh odstotkov volilnih upravičencev v občini. Tega sicer ne bi mogel storiti prej kot leto dni po županskih volitvah.

Pristojna komisija oziroma komisija občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bi nato določila obrazec za podporo pobudi in določila 35-dnevni rok za zbiranje overjenih podpisov podpore pobu-di za referendum. Pobudnik bi moral v tem času zbrati podpise 30 odstotkov volivcev v občini z do 5.000 prebivalci, 25 odstotkov v občini z do 20.000 prebivalci, 20 odstotkov v občini z do 50.000 prebivalci, 15 odstotkov v občini z do 100.000 prebivalci oziroma 10 ods-totkov v občini z več kot 100.000 prebivalci. Če bi zbral dovolj podpisov, bi tako občani na ref-erendumu odločali o odpoklicu župana.

Odločitev volivcev za odpoklic župana bi bila veljavna, če bi zanjo glasovala večina udeleženih volivcev. Tako odpoklicani župan

ne more kandidirati na nadomestnih volit-vah za župana, sočasno s prenehanjem nje-govega mandata pa preneha funkcija tudi podžupanom.

V sedanjem političnem trenutku je največji problem nezaupanje ljudi v politiko in državne institucije. S predlaganimi spremem-bami bi povrnili vsaj del tega zaupanja.

Trenutno najbolj aktualno politično vprašanje pa je sestavljanje nove vlade. Ali bomo dobi-li novo vlado ali pa bomo šli na volitve, bo že jasno, ko bomo prebirali tole številko Bloškega koraka. Ta trenutek si ne drznem napovedo-vati ničesar.

Srečno Slovenija, vsem nam pa doživete praznike in vse lepo.

Rihard Braniselj

Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Bloškega koraka je ponedeljek, 27. maj 2013.


Na 23. Bloških tekih se je pomerilo več kot 300 tekačev iz cele Slovenije. Na daljšo, 20-kilo-metrsko, preizkušnjo se je podalo 167 tekmov-alcev, 149 moških in 18 žensk. Ta preizkušnja sodi v sklop tekmovanja Pokal SLOvenSKI maraton. Ostala prizorišča so Bohinj, Logar-ska dolina, Rogla, Tamar, Osankarica, Črni Vrh, Ribniška koča, Vojsko, Rateče in Poklju-ka. Na teh prizoriščih je tekmovalcev običajno precej manj.

Na krajši, 7-kilometrski, razdalji pa je teklo 135 tekmovalcev, 86 moških in 49 žensk. Na 20-kilometrski razdalji je med ženskami zmagala udeleženka poletnih olimpijskih iger v Londonu, gorska kolesarka Tanja Žakelj (Unior Tools team), med moškimi pa nekdan-ji član državne reprezentance Matej Jakša. Na 7-kilometrski razdalji sta bila najhitrejša

Bloški tekači uspešni na Bloških tekih 2013

v Nedeljo, 10. 2. 2013, smo Na blokah uspešNo izvedli že 23. bloške teke. prireditev, ki vsako leto v Naše kraje pripelje lepo število obiskovalcev, je v preteklih dveh letih odpadla zaradi pomaNjkaNja sNega. letošNja zima pa Nam ga je NakloNila obilo. start tekme je bil v oblačNem vremeNu, v cilj pa so se tekmovalci vračali obsijaNi s soNcem.

domačina, člana TSD Olimpija Bloke, Sara Zidar in Jaka Marolt.

Teka se je predvsem na krajši razdalji udeležilo tudi veliko domačinov. Dosegli so dobre rezul-tate, saj so v vseh kategorijah stopili na zma-govalni oder. Najbolj uspešne so bile članice, saj so vse tri medalje ostale na Blokah. Od prve-ga do tretjega mesta so se uvrstile Nataša Pon-ikvar, Andreja Milavec (TSD Olimpija Bloke) in Helena Kranjc (TSD Olimpija Bloke). Po-dobno velja za deklice, kjer so vse tri medalje šle v roke članic TSD Olimpija Bloke. Zmagala je Sara Zidar, druga je bila Veronika Bačnik, tretja pa Maja Zbačnik, ki je medaljo odnesla v Loški Potok. Pri mlajših članicah in mlajših članih sta prav tako zmagala domačina, Katja Kranjc in Jaka Marolt, oba člana TSD Olimpi-ja Bloke. Prvo mesto je osvojila Polona Bačnik

pri mlajših deklicah, na odru za zmagovalce se ji je s tretjim mestom pridružila Manca Mi-lavec (obe TSD Olimpija Bloke). V treh katego-rijah so domačini osvojili drugo mesto: Rado Ponikvar (TSD Olimpija Bloke) med veterani, Drago Bregar med člani in Nejc Šraj (TSD Ol-impija Bloke) med dečki. Luka Milavec (TSD Olimpija Bloke) pa je bil tretji pri mlajših dečkih.

Vse rezultate in več kot 1000 fotografij smo objavili na spletnem naslovu: http://www.bloskiteki.com/2013.html.

Mojca Milavec, ŠD Bloke


Zaplesali in zapeli smo v mesecu kulture

sloveNski kulturNi prazNik, 8. februar, je letos sovpadal s pripravami iN izvedbo tradicioNalNih bloških tekov, odvijale pa so se tudi številNe pustNe prireditve, zato so se orgaNizatorji kulturNo društvo bloke, oš toNeta šraja aljoše Nova vas iN občiNa bloke odločili, da prireditev z Naslovom »zaplesali iN zapeli bomo v mesecu kulture«, orgaNizirajo tedeN kas-Neje, 16. februarja.

Prireditev, katere program je spretno pov-ezovala Bojana Korošec, je bila zasnovana v dveh delih. Kot je povedal že njen naslov, smo številni gledalci v prvem delu uživali v gledan-ju ljudskih plesov, drugi del pa je bil namenjen prav posebni zvrsti prepevanja.

Od nekdaj je ples povezoval ljudi in kot je bilo v napovedi povedano, se je v naših krajih »ple-salo ob raznih, predvsem veselih priložnostih. Plesali so ob in po končanem vsakdanjem delu, kot je paša, košnja, žetev in mlačev. Prav so prišla žegnanja, dogodki povezani z ohcetjo, pa tudi odhodi k vojakom in povratki domov«. In predvsem po zaslugi prizadevnih mentoric, Martine Ivančič, Petje Ilejšič in Helene Šivec, se nam za ohranitev tega narodnega bogast-va ni treba bati. Pod njihovim vodstvom na OŠ Toneta Šraja Aljoše namreč že nekaj let deluje folklorni krožek, v katerem sodelujejo otroci od najmlajših »vrtičkarjev« do že ve-likih osnovnošolcev. Oboji so nam prikaza-li čudovit program. Najmlajši splet otroških iger, izštevank in pesmic »Hi konjiček«, malo starejši pa sebi bolj primerne »Lubček in lu-bica«. Tistim bralcem Bloškega koraka, ki na prireditvi niste bili, moram tudi povedati, da je razveseljiv že sam pogled na plesne sku-pine, kajti skoraj do potankosti je pretekle-mu času primerno narejena tudi njihova »op-rava«. Za njihov izgled in nabavo materialov je poskrbela Petja Ilejšič, za izdelavo pa Mojca Ivančič.

Da bo folklora na Blokah živela tudi v prihod-nosti in da zanjo nikoli ni prepozno, pa nam zagotavlja tudi skupina zagnanih upokojencev, ki je v lanskem letu pod okriljem Društva upokojencev Bloške planote začela pridno plesati in vaditi ljudske plese. Pridružila sta se jim tudi dva para iz Loškega Potoka in en par iz Cerknice. Tako so se nam na tokratni pri-reditvi prvič predstavili kot Folklorna skupi-na Bloke. Pod vodstvom izkušene folklor-istke, domačinke Marjete Jerič, in ob sprem-ljavi Viktorja Jeriča na harmoniki so se nam predstavili s spletom notranjskih plesov, ki se

Foto: Stane Jakopin

Najmlajši plešejo.

Foto: Stane Jakopin

Malo manj mlajši plešejo.


je začel z »drobljancom«, sledil je »zibenšrit«, »šuštar polka«, »špic polka«, zaključili pa so s »cotišem«. Značilne narodne noše za naše kraje v 19. stoletju so si za nastop sposodili pri folklorni skupini Tineta Rožanca, katere aktivna članica je Marjeta Jerič. Srčno upam, da zagnanost plesalcev ne bo popustila in da bodo kljub trenutni opravičljivi odsotnosti mentorice vztrajali s svojo dejavnostjo.

V nadaljevanju smo slišali tudi nekaj Prešernovih najbolj znanih pesmi, ki so jih pod vodstvom učiteljice Martine Kočevar prebrali učenci Katja, Kristjan, Laura, Anita in Žak.

Kot sem že v uvodu povedala, je bil drugi del prireditve namenjen petju. In to petju prav posebne zvrsti glasbe, ki jo na Blokah še nismo slišali tako, v živo.

To je »gospel« glasba, ki se je razvila v prejšnjem stoletju v Ameriki. Predstavili so nam jo energični pevci in pevke a capella gos-pel zbora Bee Geesus. Zbor je ob izključno vokalni izvedbi prepoznaven po svoji nale-zljivi energiji, s katero navdušuje poslušalce širom Slovenije in zunaj nje. Namesto inštrumentalne spremljave v svoje aranžmaje vključuje z glasom ustvarjene avtentične zvoke raznih inštrumentov in zvočnih efek-tov, kar ga naredi edinstvenega med gospel zbori. Tako smo imeli priliko poleg ameriške glasbe slišati med afriškimi ritmi tudi zelo prepričljivo imitiranje vseh mogočih zvok-ov iz džungle – glasove ptic, opic, slonovo oglašanje …

Edini gospel zbor v Sloveniji ni samo izva-jalec gospela, ampak vidi pravi smisel svo-jega delovanja predvsem v širjenju vesele-ga sporočila, ki ga prinašajo tovrstne pesmi. In obiskovalci prireditve smo veselo energi-jo zelo dobro občutili, saj mislim, da ni pus-tila ravnodušnega prav nobenega poslušalca in gledalca v prepolni dvorani. To pozitiv-no energijo v veliki meri širijo z nastopi na različnih dobrodelnih koncertih, prireditvah in festivalih v Sloveniji in tujini. Bee Geesus je pobudnik in nosilec koncerta Gospel d.d., vsakoletnega največjega dobrodelnega kon-certa gospel glasbe v Sloveniji, na katerem se slovenski pevci gospel in popularne glasbe združijo v zbiranju sredstev za otroke, žrtve nasilja. Bee Geesus je decembra 2009 Sloveni-jo zastopal tudi v svetovnem dobrodelnem projektu Starbucks Love Project, s čimer se je zapisal tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Isto pesem je namreč izvajal po en zbor iz 146 držav sveta, kar je bilo po posameznih delčkih s sodobno tehniko »zmontirano« in predvaja-no po celem svetu.

Vsaki dve leti tradicionalno sodelujejo na nemškem festivalu Gospelkirchentag, ki je največji mednarodni gospel festival v Evro-pi. S svojo svežino in edinstvenim pristopom h gospel glasbi so pevke in pevci septembra 2010 navdušili Karlsruhe, junija 2012 pa Dort-

mund. S strani nemške publike in medijev je zanimanje za slovenski gospel zbor vsakič ve-liko, odličnim odzivom pa se pridružujejo tudi poznavalci.

Zbor deluje pod umetniškim vodstvom Mate-ja Virtiča, ki je pri svojih 29-tih letih eden vidnejših predstavnikov a cappelle v Sloveni-ji. Lahko smo ga videli tudi v zasedbi A-kame-la, ki je sodelovala v TV-šovu Slovenija ima talent.

Foto: Stane Jakopin

Pevci in pevke a capella gospel zbora Bee Geesus ob nastopu

Foto: Stane Jakopin

Recitiranje Prešernovih pesmi

Zbor je bil gost na prireditvi tudi zahvaljujoč članu našega Mešanega pevskega zbora KuD Bloke, pevcu Mihu Obreza, ki že pet let pre-peva tudi v zboru Bee Geesus.

Za konec lahko samo še dodam tisti svoj stavek: L'pu je blu, pa de b' blu spjet hmal toku!

Pa lepo pozdravljeni do naslednjič, Zora Obreza

marec 201310 znani bloški obrazi

Poleg klasičnih točk občnega zbora so bile letos na vrsti tudi volitve. Društvo je po te-meljitih predhodnih pripravah, opravljenih skladno z novimi predpisi na Upravnem od-boru in volilni komisiji, v celoti prenovilo ses-

tavo svojih organov. Dobili smo novega preds-ednika in namestnika predsednika društva, upravni odbor, nadzorni odbor in disciplin-sko komisijo. Prav tako je bilo imenovano poveljstvo društva s poveljnikom in namest-

nikom poveljnika. Dosedanjemu vodstvu je bila soglasno podeljena razrešnica, sprejet je bil predlog novega vodstva za delovanje društva v naslednjem obdobju.

Po 41 letih vodenja PGD Velike Bloke je dose-danji predsednik Mirko Doles končal svoje delo. To priložnost sem izkoristili za pogovor z njim. Izluščila sva nekaj zanimivih spominov in njegovih napotkov za nadaljnje delo.

Mirko, kako se je pravzaprav začelo?

Že v času služenja vojaškega roka sem bil sprejet v gasilsko enoto v vojašnici in opravil zahtevano urjenje. Po prihodu v Velike Bloke leta 1963 sem si ustvaril družino in se hitro vključil v delo PGD Velike Bloke ter bil iz-voljen v njegov nadzorni odbor. Leta 1930. ustanovljeno društvo je delovalo v sila skrom-nih razmerah. Imelo je majhen gasilski dom z lesenim stolpom za sireno in sušenje cevi, brez urejenega okoliškega zemljišča in skrom-no opremljeno operativo. Le nekaj gasilcev je imelo opravljene strokovne tečaje. Hitro pa sem spoznal, da želja za razvoj društva in velike volje do dela ne manjka. Leta 1972 sem bil na občnem zboru v gostilni Jerič izbran za predsednika društva, načrt za delo je bil spre-jet z veliko zagnanostjo.

Česa vse ste se lotili v naslednjih letih?

Vodstvo društva je imelo veliko podporo članstva. Tako smo se zagnano lotili obnove gasilskega doma. Najprej je bil leta 1974 na vrsti stolp.

Po pridobitvi in ureditvi zemljišča smo pričeli tudi z gradnjo novega gasilskega doma, ki je bil v grobem končan do leta 1980. Pri tem so nam pomagali vsi krajani, Krajevna skupno-st Bloke, Občina Cerknica in lokalna podjetja, posebej kolektiv Novolita Nova vas pod vod-stvom Draga Anzeljca in Franceta Strleta. Ob gradnji smo stalno nabavljali in obnavljali tudi prepotrebno opremo. Gasilci se še spom-nimo legendarne »kače«, kot smo imenova-li prvi kombi, pa cisterne TAM, s katero smo opravili nešteto prevozov vode za krajane v času, ko Bloška planota še ni imela centralne-ga vodovoda.

Tako smo ob 70-letnici društva leta 2000 na-bavili tudi novo orodno vozilo. Prav takrat smo se tudi odločili za dolgoročnejši 10-letni razvojni načrt, ki smo ga praktično v celoti uresničili do 80. obletnice. Do tega leta je bil dokončno urejen naš gasilski dom, nabavljeno

PGD Velike Bloke ima novo vodstvo

Mirko Doles – častni predsednik društvav soboto 23. 2. 2013 smo člaNice iN člaNi pgd velike bloke v gostilNi miklavčič opravili redNi letNi občNi zbor društva. poleg velikega števila člaNov društva so se ga udeležili tudi gostje iz gasilske zveze cerkNica iN sosedNjega društva pgd Nova vas. hud sNežNi metež Nas Ni oviral, dNev-Ni red smo v celoti spravili pod streho.

Foto: Tomo Beroš

Dosedanji in novi predsednik PGD Velike Bloke

Foto: Arhiv Mirko Doles

Skromno opremljena operativa v PGD Velike Bloke v začetku 80. let prejšnjega stoletja. Na fotografiji so od leve proti desni: Modic Jože st. (Joškotov), Mirko Doles, Anton Anzeljc, Vik-tor Meden, Matjaž Modic.

marec 2013 11znani bloški obrazi

novo kombinirano vozilo GVC 24/50 in pre-potrebna oprema za operativno enoto.

Veliko pozornost ste posvetili strokovne-mu izpopolnjevanju.

Kot sem omenil, je imelo društvo v začetku mojega vodenja tako kot večina takratnih društev poleg skromne opreme tudi skrom-no strokovno bazo. Zato smo temu področju posvetili vso pozornost. V PGD Velike Bloke smo vzgojili gasilce s strokovnimi znan-ji in veščinami. Imamo lepo število gasilskih podčastnikov, častnikov ter gasilce, izurjene

za posamezne specialnosti, kot so strojniki, vezisti, specialiste za gašenje nevarnih snovi, uporabo dihalnih aparatov itd., kar se je poka-zalo za nenadomestljivo v mnogih resnih in-tervencijah. Svoje znanje z velikim uspehom redno preverjamo tudi na gasilskih tekmo-vanjih v vseh kategorijah na lokalnem, re-gionalnem, pa tudi državnem nivoju. Zato gre velika zasluga zagnanim mentorjem teh ekip.

Mirko, za vami je dolgo aktivno obdobje. V veliki meri ga je zaznamovalo vaše delo za skupnost.

Ob službenih in družinskih obveznostih sem bil 7 let tajnik in 19 let predsednik KS Bloke, 19 let tajnik Gasilske zveze Cerknica, od ustano-vitve samostojne občine delam v njenem na-dzornem svetu. O delu v PGD Velike Bloke pa sva že govorila. Za to delovanje sem prejel kar nekaj priznanj, kot sta zlati grb Občine Bloke leta 2006 in bronasti kip Matevža Haceta GZS leta 2009. Prav tako je zlati grb Občine Bloke leta 2010 prejelo naše gasilsko društvo. Vsa ta priznanja sem vedno sprejel tudi kot izraz zahvale vsem mojim sodelavcem, ki so z mano ustvarjali naše društvo.


Obnovljen gasilski dom in novo vozilo GVC 24/50


Odslužena TAM-ova avtocisternaFoto: Arhiv Mirko Doles

Gasilski dom v Velikih Blokah pred letom 1980

marec 201312 znani bloški obrazi

Mirko, kljub vsemu gre za prostovoljno društvo. Kaj veže vaše članstvo, da je delo-vanje lahko uspešno?

V našem društvu dobrim, tovariškim medse-bojnim odnosom posvečamo vso pozornost. Le dobro izurjeni, opremljeni in z medsebo-jnim zaupanjem povezani gasilci so sposob-ni uspešnih akcij v težkih okoliščinah. Že leta si zato prizadevamo za zgodnje vključevanje mladih gasilk in gasilcev. Za njihovo pri-zadevnost jih vsako leto popeljemo na tradi-cionalni izlet na morje. Tudi vsem ostalim

članom – skoraj 200(!) nas je – posvečamo primerno pozornost. Naj omenim vsakoletne osebne obiske s posebnim poudarkom na starejših gasilcih. V največje zadovoljstvo mi je, ko ob koncu dolgega mandata ugotovim, da v vseh teh letih kljub številnim zahtevnim akcijam, nismo imeli nobene resne nezgode ali poškodbe gasilcev in opreme.

Izvoljeni so novi organi društva. Kaj ste jim ob tem položili na srce?

Ob vseh čestitkah, ki sta jih bila ob izvolitvi deležna nov predsednik društva Matjaž Modic

in dosedanji ter ponovno izvoljeni poveljnik Zdravko Modic, sem poudaril, da gre pri obeh in pri njunih vodstvenih ekipah za gasilce, ki so rasli z našim društvom od mladih nog, se ob tem izobraževali in se izkazali z dose-danjim delom. Prepričan sem, da je to dobra osnova za uspešen nadaljnji razvoj društva. Kot predsednik nadzornega sveta jim bom na voljo za pomoč in nasvet ob njihovem vsakod-nevnem delu.

Na predlog Upravnega odbora je občni zbor PGD Velike Bloke Mirku Dolesu soglasno podelil naziv častnega predsednika našega društva.

Tako se je pridružil Dragu Anzeljcu, Dragu Ja-kopinu, Lojzetu Hostniku in Jožetu Dolesu, ki so častne nazive društva prejeli v preteklih letih. Ob tej podelitvi in zahvali za vse dose-danje delo je prijeten pogovor potekal še dolgo v zasneženo noč.

Ob koncu najinega pogovora je Mirko z ves-eljem spregovoril o svojih pridnih čebelah, ki se jim posveča že leta, in zdravju, ki v teh letih rado ponagaja. Marsikatero veselo zgodbo, povezano z našo vasjo in bloškimi gasilci, sva obnovila, spomnila pa sva se tudi mnogih pri-jateljev, ki jih žal ni več med nami.

Svet gre naprej, Mirko je zaželel vsem skupaj veliko zdravja in veselja ob delu.

Lojze Mazij

Foto: Tomo Beroš

Staro - novo vodstvo PGD Velike Bloke

Foto: Tomo Beroš

Mirko Doles ob podelitvi naziva častni predsednik PGD Velike BlokeFoto: Tomo Beroš

Nagrajenca Matevža Haceta—najvišjega gasilskega odlikovanja, Mirko Doles in Drago Jakopin

marec 2013 1313študent naj bo

adrijaNa zalar

Adrijana Zalar iz Ravnika na Blokah je 20. septembra 2012 uspešno zaključila študij na Fakulteti za družbene vede, smer obramboslovje. Njeno diplom-sko delo nosi naslov »Nacistična koncentracijska taborišča druge svetovne vojne kot sredstvo lik-vidiranja članov odporniških gibanj in drugih nezaželenih družbenih skupin«.

Študij ji je bil blizu predvsem zaradi obravnavanih tem, ki so v njej spodbudile zanimanje, pogrešala pa je več praktičnega dela, za katerega pravi, da ga ni bilo »skoraj niti za vzorec«.

Adrijana po opravljeni diplo-mi ni zaspala na lovorikah in že pridno nadaljuje s podiplomskim študijem na drugi stopnji, smer obramboslovje. Glede na trenut-no ekonomsko situacijo v državi se pri iskanju zaposlitve ne ome-juje na kraj, predvsem upa, da za-poslitev bo.

Diplomirali sotjaša kovačič

16. januarja letos je visokošolski študij uspešno zaključila tudi Tjaša Kovačič. Študirala je na Fakulteti za management v Kopru, diplomsko nalogo pa je naslovila »Analiza propa-da ameriške investicijske banke Lehman Brothers«.

Za omenjeni študij se je odločila na podlagi lastne motivacije ter želje po nadgradnji znanja. Tudi bližnji so jo pri odločitvi podpr-li. Dobro sodelovanje s kolegi ter nova poznanstva so študentsko življenje naredili še zanimivejše.

O nadaljevanju študija še razmišlja. V primeru, da bi se za to odločila, bi se vpisala na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, saj meni, da bi tam dobila večjo širino znanja, kot če bi študij nadaljevala na isti fakulteti. V nasprotnem primeru pa se bo posvetila ostalim prioritetam v življenju.

Trenutno Tjaša še išče službo. Za-dovoljna bi bila, če bi jo našla čim bližje doma. Priložnosti za delo pa v okolici ni prav veliko.

Tjaša pravi, da kamorkoli že jo bo zanesla pot, poslovno in zasebno, je najpomembneje, da je z ljudmi, ki jih ima rada.

saNdi pavlič

Novovaščan Sandi Pavlič je konec lanskega leta uspešno opravil diplomski izpit in prido-bil naziv organizator poslovan-ja v gostinstvu in turizmu. Izred-ni študij je opravljal na ERUDIO izobraževalnem centru v Ljublja-ni. Diplomsko nalogo z naslovom »Slovenske penine in druženje jedi« je pripravil pri predmetu gastronomija.

Sandi je željo po delu v gos-tinstvu izrazil že, ko je še gulil osnovnošolske klopi. Ko je bil v šestem razredu, ga je med polet-nimi počitnicami v nekem hotelu navdušilo strežno osebje: »Opa-zoval sem jih, kako profesional-no strežejo naše omizje in to se mi je zdelo posebno, lepo in ele-gantno.«

Svojo poklicno pot je začel na Srednji šoli za gostinstvo in tu-rizem v Ljubljani. Kasneje je študij nadaljeval na Višji stroko-vni šoli za gostinstvo in turizem na Bledu. Želja po novih izzivih je bila prevelika, zato je Sandi študij za nekaj časa prekinil ter si pridobival praktične izkušnje

v hotelskih in drugih restavraci-jah. Iz dragocenih izkušenj je črpal vedno le najboljše, slabo pa pustil tam. Po nekaj letih je dobil priložnost za zaposlitev v restavraciji Državnega zbora RS, kjer dela še danes.

Pred letom in pol se je odločil, da dokonča študij in tako je decem-bra 2012 tudi uspešno diplomi-ral. Sandi sedaj razmišlja pred-vsem o nadgraditvi svojega znan-ja tujih jezikov, tudi nadaljnjega študija ne izključuje. Kot mentor učencem srednjih gostinskih šol opaža, da je poudarek na kvaliteti znanja in profesionalnem pris-topu k delu čedalje manjši. Svoje znanje zato z navdušenjem deli z njimi, vesel pa bi bil tudi, če bi nekoč dobil priložnost poučevati praktični pouk na gostinski šoli.

»Dober gostinec je lahko le tisti, ki je pripravljen ogromno dela-ti, fizično in psihično; se odpove-dati tudi svojemu prostemu času; izliti v delo svojo dušo in srce ter se zavedati, da gostinstvo ni le služba, temveč način življenja,« zaključuje Sandi.

Čestitke vsem diplomantom in pogumno naprej!

Alenka P. Gornik in Dunja V. Ponikvar

marec 20131414 šola

Pozdravljena, pomlad!

Letos nam je zima prav ustregla. Bogato nas je obdarila s snežnimi pa-davinami in nam privoščila veliko igre na snegu. Radi smo izkoristili debelo snežno odejo. Tako v šoli kot doma smo gradili snežake, snežne stolpe, igluje, hiške in obzidja. Radi imamo sneg. Vseeno pa je čas, da skopni in nas narava poboža s pomladjo. Že čakamo zvončke, troben-tice, tekanje po travi in igro na igralih. Pozdravljena, pomlad.

Prvarji z učiteljico Petjo

Pust, pust veselih ust

Letos si na pustni dan nismo mogli privoščiti plesa v maskah, ker smo odšli v Ljubljano v lutkovno gledališče. Smo pa nekaj dni pred pustom ustvarjali na temo pusta: izdelali smo praskanko – maškare, velikega klovna Ceneta in male klovnčke iz odpadne embalaže. Upamo, da bodo maškare res odgnale letošnjo dolgo in mrzlo zimo. Tale fotografija pa nam bo ostala v spomin na puste dni v prvem razredu.

Učiteljica Petja s prvarji

Sami smo si skuhali malico

Malica malo drugače: topla, zelenjavna in sadna. Pripravili smo si po-rovo juho in limonado. Nadeli smo si predpasnike, pripravili prostor, pripomočke in sestavine, umili roke in začeli. Lupili smo, rezali, mešali, sekljali, pražili in ožemali. Zelo kmalu je zadišalo po slastni porovi juhi. Skuhali smo jo velik lonec in prav toliko tudi pojedli. Na koncu smo si pripravili še napitek, ki smo ga nalili v okrašene kozarce. Enostavno, hitro in zdravo.

Petja Ilejšič in prvarji

Tehniški dan v 5. razredu

Petarji se pri naravoslovju učimo o izolaciji. Na Novolitu smo si pod vodstvom g. Milavca ogledali proizvodnjo stiropornih plošč. V šoli smo po načrtu izdelali termovke iz pločevinke, stiropora in plastike. Pri-pravili smo topel čaj. Polovico smo ga nalili v termovko, polovico pa v navadno pločevinko. Merili smo, kako se temperatura v eni in drugi posodi spreminja s časom. Podatke smo zapisali v tabelo in rezul-tate prikazali tudi z grafom. Raziskava nam je pokazala, da je stiropor dober izolator, saj se je čaj v termovki ohlajal počasneje kot v navadni pločevinki.

Učenci in razredničarka 5. razreda Pavla Ponikvar

marec 2013 15šola

Vokalna skupina Diva

Dekliška pevska skupina je v tretjem letu delovanja dobila ime: Voka-lna skupina Diva. Število pevk ne presega meje, ko bi se lahko poimeno-vale pevski zbor. Toda število v glasbi nikoli ni merilo kvalitete. Voka-lne skupine so se v slovenskem prostoru zelo razmahnile in prinesle pevsko obogatitev, svežino, celo nove pevske festivale. Tudi na Blok-ah vokalna skupina Diva pomeni drugačen pevski vetrič. Prav zara-di manjšega števila si lahko privoščijo prilagodljivejšo obliko pevs-kega druženja in lažje upoštevajo želje in pevski okus članic. Druga novost je spletna stran vokalne skupine, s katero se predstavljajo na spletu od letošnjega kulturnega praznika. Našli jo boste na naslovu: http://voksdiva.wix.com/index. Vabljeni, da se oglasite, pevke bodo vesele vašega odziva!

O pretekli pevski sezoni ste bralci Bloškega koraka že lahko prebrali. Tudi o odmevnem nastopu ob državnem prazniku 24. 6. 2012 v Ravni-ku, na katerem so sodelovala dekleta, je bilo že zapisano.

Vokalna skupina Diva je sodelovala še 28. 9. 2012 na prireditvi ob občinskem prazniku, kjer je zapela poleg svojih pesmi še skupaj z učiteljskim pevskim zborom Rosa »Stoji učilna zidana«.

5. 10. 2012 so se dekleta pridružila mešanemu pevskemu zboru Bloke in članom Društva prijateljev Martin Krpan na gostovanju ob predstavitvi knjige Boj za Krpanovo dediščino Slavka Petriča na Trubarjevi domačiji na Rašici.

Posebno lepo in nepozabno doživetje je bilo za vokalno skupino Diva sodelovanje z Benjaminom in Manco Izmajlovo na njunem koncertu v Novi vasi, 9. 11. 2012. Že priprava skupne pesmi z Manco je deklet-om prinesla novo pevsko izkušnjo. Koncert je bil sproščeno in prijetno druženje za vse, za poslušalce in nastopajoče.

Zadnji, največji pevski dosežek je bilo za skupino gostovanje na Rakeku

5. 1. 2013. Skupaj z domačim dekliškim zborom župnije Rakek, pod vodstvom zborovodkinje Ivane Barčić Mišić, je vokalna skupina Diva sodelovala z božičnimi pesmimi pri maši. Potem sta obe pevski skupi-ni v kapeli na Rakeku imeli še koncert. Poslušalce je dobro ogrel pisan, mladinski program, najtopleje pa so bile nagrajene skupne pesmi: afriška tradicionalna Siyahamba, črnska duhovna Marchin‘ with the saints in originalna Sveta noč, napisana za dekliško dvoglasje in orgle. Celoten večer je s svojim igranjem na orgle v cerkvi in na klavirju v ka-peli obogatila organistka Anamarija Švigelj.

Letošnji načrti vokalne skupine Diva so veliki, saj se intenzivno priprav-ljajo na svoj prvi samostojni koncert v maju.

Irena Cundrič Iskra

Traktor ima kosilnico. Jadrnica jadra. Ana hodi v šolo. Škatla je zaprta.

(Tjaš Kraševec)

Pavel je šel na wc, A tam je zelo smrdelo. Trikrat je kakal, potem je še bolj smrdelo. Rok, njegov oče, je bil jezen. Igor, njegov mlajši brat, pa se je hotel igrati. Korenjaki so tako noreli cel dan.

(Patrik Korenjak)

Avtobus se pelje Na avtocesto. Drvi in se zaleti. Razbilo se je steklo, A k sreči to je vse. Že hitimo, da ne zamudimo!

(Andraž Koščak)

Uganka Le kaj je to? To ni tako lahko! E, to ni lahko uganiti,

A ima streho, okna in balkon.

(Lea Ris)

Avtobus se pelje po Hribu, ko pa pride n= A veliko Cesto, se pa pokvari.

(Ahac Knavs)

Hrček moj mi rad nagaja Ali dan je ali noč. Na kolesu vso noč raja, Ampak jaz ne dam ga proč!

Sonce vzide, on pa spi, Ko pa luna se prikaže, Evo Filip že bedi. Nosek ven iz svoje hiške pomoli, Da bi videl, če kaj hrane že diši. En list solate zanj imam, Rada mu ga dam.

(Hana Skender)

Kje je moj traktor, moj traktor? Res ga pogrešam. nikjer ga ni.

Iskal sem ga povsod, pa nič. Skril se mi je nekam daleč. Tokrat ga res ne morem najti. Janeza bom vprašal, kje je. Ali pa bom še pogledal naokrog. Našel sem ga! Nikita ga ima.

(Kristjan Pavlič)

Neža je šla na sprehod. Iskala je rdečo rožo. Kakor barvo rdečo.

Hrsk, hrsk, hrsk. Iskala je po travniku. Tam jo je našla. Izlet je bil lep.

(Nik Hiti)

Nogavica? Ej, je velika! Žaba se je obula, A je padla v wc.

(Neža Ponikvar)

Pesmi z akrostihomPred slovenskim kulturnim praznikom smo v 2. razredu pesnili. Ogledali smo si Sonetni venec, v katerem je naš pesnik France Prešeren napisal

posvetilo Primičevi Juliji. Učenci so napisali pesmice z akrostihom. Tako lahko preberete njihova imena, pri nekaterih pa tudi priimke.

marec 20131616 šola

Podjetje se ukvarja z izdelavo kartonske embalaže, transportne embalaže, kaširane, darilne in izsekane embalaže, poleg tega pa so znani tudi po posebnih izdelkih, ki so jih sami razvili, kot npr. karton-ske palete in vogalniki.

Obiskali smo jih učenci 6. razreda. Presenečeni smo bili nad lepo ure-

Grad iz snega

Osnovnošolci višjih razredov so z veseljem izkoristili velike zaloge snega ob parkirišču pri pošti.

Z lopatami in ostalim orodjem so pričeli z delom in zaključili pozno v mraku.

Na fotografijah so nekateri fantje 6. in 7. razreda: Žak in Gal Modic, Benjamin in Meris Dulič, Jan Marolt, Jakob Šarc, Jaka Milavec, Arian Gashi

jenimi prostori podjetja, prijaznimi zaposlenimi in zanimivo proizvod-njo.

Še posebej smo se na koncu razveselili okusne pice iz gostilne Pri Kraj-carju in čudovitega darila.

Učenci 6. razreda

Predstavitev in opis različnih papirnih mate-rialov, primernih za embalažo.

Hvala podjetju EU-ROBOX za prijaznost in čudovito darilo.

Takole »razpakirani« smo se vrnili domov.

Tale embalaža pa je dovolj velika, da vanjo »zapakiramo« vse šestarje.

Uspelo je!

V slogi je moč.

Ni gradu brez skrivnega rova. Malo smo že utrujeni.Za zaključek pa še prava grajska bitka preko obzidja.

Obisk podjetja EUROBOX d.o.o. v Podskrajniku

marec 2013 1717šola

Komaj smo se dobro poslovili od leta 2012, že so učenci šestega razreda pakirali kovčke za odhod v zimsko šolo v naravi na Rogli. V dneh od 7. do 11. januarja so ob pouku imeli še vsak dan pet ur šole smučanja. V domu na Pesku smo bivali skupaj z učenci iz osnovne šole Loški Potok in tako ob osvojenem znanju dobili še nove prijatelje. Imeli smo zelo lepo vreme, čeprav takrat še ni bilo snega v izobilju. Z marljivim delom so učenci na koncu postali dobri smučarji in uspešno prevozili vse proge na Rogli. Svoj napredek so zadnji dan pokazali tudi med veleslalom-skimi vratci, ko so vsi tekmovalno progo uspešno presmučali. Naučili so se tudi samostojno uporabljati vlečnice in sedežnice. Ob učenju smučarske tehnike pa smo velik poudarek namenili tudi obnašanju na smučišču in upoštevanju FIS pravil. Ob večerih so učenci spoznali zgo-dovino smučanja, smučarsko opremo, izbiro prave opreme posamezni-ka in napotke o vzdrževanju smučarske opreme. Ob vsem osvojenem smučarskem znanju pa se mora vsak smučar na progi držati pravila: »PRILAGODI HITROST VOŽNJE SVOJEMU ZNANJU IN RAZMERAM NA SMUČIŠČU!« Upam, da se bodo naši novi smučarji tega pravila vedno držali in tako varno smučali in v smučanju uživali.

Nace Farkaš

Zimska šola v naravi

marec 20131818 iz naše kulturne zakladnice

zgodNje življeNje Znani Britanec sir Francis Chichester Charles se je rodil 17. septembra 1901. leta v Angliji kot sedmi otrok ang-likanskega duhovnika. Že pri šestih letih starosti so ga poslali v internat. Med prvo svetovno vojno je obiskoval univerzo v Marlborought. Pri starosti 18 let je emigriral na Novo Zelandijo, kjer je postal uspešen poslovnež.

zračNi pilot

Po vrnitvi v Anglijo leta 1929 se je začel učiti letenja v kraju Brooklands in postal kvalificiran pilot. Bil je prvi letalec, ki je z letalom pristal na otoku Norfolk in otoku Lord Howe. Potovanje se je zavleklo, ker je bilo njego-vo letalo močno poškodovano. Na otoku Lord Howe ga je moral sam obnoviti s pomočjo otočanov. Med drugo svetovno vojno je služil v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske kot strokovnjak za navigacijo.

jadralec

Bil je prvi jadralec, ki je s svojo jadrnico Gipsy Moth IV sam obplul cel svet ob največjih svetovnih rtih. Odplul je leta 1966 iz Plymoutha v Angliji ter se po 226 dneh vrnil nazaj na izhodišče.

prizNaNja iN kasNejše življeNje

Sir Francis Chichester je iz rok sedanje britanske kraljice Elizabete II 7. julija 1967 prejel visoko odliko-vanje in postal vitez (sir) britanskega imperija.

V njegovo čast je bila izdana tudi poštna znamka. Po njegovi smrti je angleška rock skupina Dire Straits izda-la album Sailor, v katerem je pesem, posvečena Francisu Chichesterju.

Sir Francis Chichester je napisal tudi več knjig in priročnikov. Umrl je 26. avgusta 1972 v Plymothu. Pokopan je v St. Peters Church, v cerkvi svojih prednik-ov.

sir fraNcis chichester Na blokah

Meglenega novembrskega večera leta 1929 je blizu vasi Topol na njivah zasilno pristalo letalo, ki ga je pilotiral Chichester. Ob pristanku se je polomil propeler. Prvi je z letalcem govoril Janez Milavec iz Topola. Bil je edini domačin, ki je znal angleško, saj je v mladosti enajst let delal v ameriških rudnikih, železarnah in gozdovih, tam se je angleščine tudi naučil. Milavec ga je odpeljal v Lavričevo gostilno v Novi vasi. Med potjo je Chichester spraševal, kje sploh je. Milavec mu je razložil, da je v Ju-goslaviji in da mu ne bo hudega.

Angleški plemič med ljudožerci na Blokah

Znani Britanec sir Fran-cis Chichester Charles Vir: Wikipedija

7. julija 1967 je britanska kraljica Elizabeta II Francisa Chichesterja povzdignila v plemiški stan. Vir: Wikipedija

marec 2013 1919iz naše kulturne zakladnice

Ivanka Lavrič je imela takrat dvajset let in je bila v službi na pošti. Spominja se srečanja s Chichestrom: »Ko je prišel v gostilno, se je stisnil k steni, za hrbtom pa je držal dolg nož. Šele pozneje smo izvedeli, da so mu v Benetkah rekli, da žive v Jugoslaviji ljudožerci. Strašno se je bal. Spal je v sobi, ki ji pravimo salonček. Vedno se je zaklenil. Naša mama je bila kar huda nanj: »Kaj se tako zaklepa, saj nismo ravbarji.« Kmalu je mladi Anglež le uvidel, da nima opraviti z razbojniki, niti ne z ljudožerci, ampak le s prijaznimi Bločani. Znal je le nekaj besed nemško, še najbolj pa se je pomenil z roka-mi. Najraje je jedel šunko in jajca, čudil se je, da slovito angleško jed » ham and eggs« poznajo tudi na Blokah. Ko se je otresel prvega strahu, je bil duhovit in razigran. Znal je tudi nekaj italijanskih in francoskih besed. Zelo ga je zanimalo, kako dela vaški vodnjak.

Poštarica Ivanka je morala takoj na delo. Chichester je pošiljal dolge brzojavke v letalske tovarne, da bi čimprej dobil propeler. Posestnik in gostilničar Milan Modic ga je s svojo lancio vozil v Ljubljano. Tam se je letalec pov-ezal z ljubljanskim aeroklubom in divizijsko komando. Nov propeler so mu poslali iz Berlina po petih dneh.

Medtem je Chichester v Ljubljani pripovedoval, kako so ga v Benetkah svarili. »Toda, glej,« je razlagal, »ljudje, ki so se približali po mojem pristanku, so bili nadvse spo-dobni, prijazni in ustrežljivi kot nikjer drugod na svetu. Well, po jeziku se nismo razumeli, po duši in srcu pa takoj: Imenitno, yes!«

Chichestrovo slovo je bilo za Novo vas pravi praznik. Bloškemu županu Stanku Lenarčiču, s katerim se je leta-lec med časom svojega bivanja na Blokah spoprijateljil, je za spomin daroval stari leseni propeler. V Novi vasi se spomnijo, da so letalski vijak dolgo hranili. Župana so med vojno ubili Italijani, tako da sedaj nihče ne ve, kje naj bi bil zlomljeni propeler.

Vzlet Chichesterjevega letala so prišli gledat vsi šolarji, pa tudi vaščani: Chichester je zanje v zraku napravil nekaj akrobacij, loopingov, svedrov in podobnih umet-nin. Potem je še enkrat pristal in vzel v letalo župana, ki ga je peljal v Ljubljano, torej ga ni popeljal le nad Bloka-mi, kot zmotno omenja v svoji knjigi.

Tudi tokrat mu je na poti v Ljubljano nagajala megla in ni mogel leteti čez Krim. Zato jo je ubral preko Borovnice, potem pa se je držal železniške proge. V Lju-bljani je pristal brez težav. Stisnil je roke funkcionar-jem aerokluba, ponovno poudaril, kako je presenečen nad jugoslovansko gostoljubnostjo in zatrdil, da bo svoje vtise opisal v velikem weligtonskem dnevniku. Ali je to storil, je nemogoče ugotoviti. Takoj nato je odšel v Za-greb, Beograd, Bukarešto, Varšavo, Berlin in London.

Drznemu Angležu, vajenemu londonske megle, je na naših tleh zagodla prav slednja. Če ne bi bilo megle, tudi ne bi bilo Chichestrovega srečanja z našimi ljudmi.

za koNec

Zgodba je zabavna, ni pa tako nedolžna, kot se zdi na prvi pogled. Sir Francis Chichester si je za svoje pus-tolovske dogodivščine zagotovo zaslužil odlikovanje bri-tanske kraljice. Za znanje zemljepisa pa bi moral dobiti čisto enico. Biti svetovljan, potovati po celem svetu in verjeti zgodbi, da so dobrih 200 kilometrov od Benetk proti vzhodu divja slovanska plemena (ljudožerci), je

»štorja«, ki bi jo danes težko prodal celo v osnovni šoli. Po drugi strani pa je bil zagotovo žrtev fašistične prop-agande. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo mu je v Benetkah natvezil zgodbo o ljudožercih. Sir Francis Chichester ni bil kdorkoli, bil je pilot, poslovnež, ugleden Britanec. V Benetkah je gotovo govoril z visokimi predstavni-ki takratne fašistične oblasti. V Italiji je bil fašizem na oblasti že od leta 1922 in se je pripravljal na vojni pohod proti vzhodu. Od nekdaj so vsi osvajalci, če so hoteli opravičiti svoje vojne, to prikazali kot osvoboditev, vz-postavitev demokracije in pravičnih meja ali pokoritev divjakov, ki sami brez tuje oblasti niso sposobni upravl-jati svoje družbe in potrebujejo pomoč od zunaj. Iz zgo-dovine je torej znano, da je potrebno divjake pokoriti, civilizirati, jim vsiliti svojo vero, jezik in kulturo, če pa to ne uspe, se jih zapre v rezervate (beri: Rab, Gonars itd.) ali pa likvidira. No, tako zgodba postane nekoliko bolj razumljiva.

Vira: Wikipedija & Nedeljski dnevnik

Franc Palčič

Ivanka in Aleksand-er Lavrič ter Janez Mi-lavec (v sredini), v Top-olu med obujanjem spominov Vir: Nedeljski dnevnik

Po vsej verjetnosti je to letalo pristalo na Blokah Vir: Wikipedija


eta 1965 je na novovaški osnovni šoli zaključevala osnov-

no šolo ena največjih povojnih generacij učencev. V dveh

razredih nas je bilo kar 48. V petem razredu so se nam

priključili sošolci podružničnih šol od Sv.Trojice in od Sv.

Duha in organizirani sta bili dve paralelki.

V šolskem letu 1963/64, ko smo obiskovali sedmi razred, in 1964/65 v osmem razredu je bil naš razrednik prof. Srečko Baučer. Dolgoletni učitelj je na Bloke prišel leta 1959 in ostal vse do leta 1976. V začetku januar-ja letos smo ga predstavili na spletni strani stareslike.cerknica.org. Prav je, da se ga spomnimo tudi v nje-govem dolgoletnem službenem kraju na Blokah.

Prof. Srečko Baučer se je rodil 18. 3. 1901 v Trstu. V Trstu je obiskoval osnovno šolo in nekaj let srednje šole. Srednjo šolo je dokončal na državni realki v Lju-bljani leta 1920. Cela družina se je po razpadu Avstro – Ogrske in italijanski zasedbi Primorske preselila v Lju-bljano. Od začetka zimskega semestra študijskega leta 1920/21 do konca poletnega semestra študijskega leta 1923/24 je bil redni slušatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1925 je opravil diplom-ski (profesorski) izpit iz prirodopisa in geografije. Že v času študija se je posvečal znanstveno-raziskoval-nem delu. S prof. dr. Francem Jesenkom je zaznamoval mejo Triglavskega narodnega parka. Prav Jesenko je ozemlje poimenoval Triglavski narodni park.

14. januarja 1926 je nastopil prvo službo kot suplent gimnazije v Kranju.

6. avgusta 1927 je bil premeščen na 2. realno gimnazi-jo v Ljubljani.

11. oktobra 1929 je dobil odlok o premestitvi na 1. re-alno gimnazijo v Ljubljani.

11. junija 1945 je bil imenovan za profesorja na klasični gimnaziji v Ljubljani.

4. decembra 1945 je bil premeščen na 3. državno moško gimnazijo v Ljubljani.

1. septembra 1951 je nastopil službo na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu, na kateri je predaval do konca februarja 1956.

V tem času in tudi leto in pol kasneje se je privatno izpopolnjeval v geologiji in mineralogiji. Proučeval je rude v Mežici. Napisal je dve znanstveni deli in leta

Spomin na našega učitelja in razrednika Srečka Baučerja

Prof. Srečko Baučer 1901–1985

L

marec 2013 2121iz naše kulturne zakladnice

1951 je želel zagovarjati doktorat in postati docent oddelka za mineralogijo. Vendar se je žal njegovo delo nepojasnjeno izgubilo in (po njegovem pripovedovan-ju) njegov doktorat je zagovarjal nekdo drug.

Ravnatelj 3. gimnazije v Ljubljani (Zupan David) je o njem zapisal: »Po svojem delu in temperamentu bolj odgovarja delu na znanstvenem zavodu kot na srednji šoli. V šoli je dober pedagog in didaktik, vendar prem-alo živahnega temperamenta, zato ne more v potrebni meri pritegniti mlajših dijakov k delu in učenju. Svoje delo v šoli pa opravlja vestno in s čutom odgovornos-ti. Politično je več kot korekten, dober patriot, nima skritih misli. Med okupacijo je bil simpatizer OF in jo materialno podpiral. Zaradi svoje bolj mrtve narave se ne izpostavlja, vendar v primerih potrebe dobro, premišljeno zagovarja novo stvarnost«.

5. junija 1957 se je zaposlil v Tehnični knjižnici Litos-troja.

Šolsko leto 1959/60 je začel s poučevanjem na Blokah. Takrat je šola nujno potrebovala učitelja nemščine. Čeprav prof. Baučer to ni bil, je dobil zaposlitev na OŠ. Dobro je obvladal nemški, francoski, italijanski jezik, angleški in srbohrvaški jezik pa na osnovnem nivoju.

Stanovanje je imel v Ljubljani v Rožni dolini. Imel je svojo hišo, ženo Viktorijo (1907–1983), ki je bila doma iz Kranja, in hčerko Leo (1931–2007), takrat še študentko stomatologije. Pozneje je diplomirala in v Ljubljani opravljala zobozdravniško službo. Srečko je med tednom stanoval na Blokah pri Fari v stari ka-planiji. Enkrat tedensko, ob sobotah popoldan, je z av-tobusom odhajal domov v Ljubljano k svoji družini in

Podpisi vseh učencev 8.b razreda v šol. letu 1964/65

se v nedeljo zvečer vračal nazaj. Živel je bolj samotar-sko življenje, avtomobila ni imel. Ob njem so v kaplan-iji stanovale mlajše učiteljice. Starši so nam večkrat potisnili v roke kakšen priboljšek npr. kolino, da smo jo odnesli profesorju. Profesor je bil vedno oblečen v sivo obleko, poleti lahko in pozimi toplejšo. Brez kra-vate ga nismo videli nikoli.

Poleg nemščine je poučeval tudi fiziko, kemijo, zem-ljepis in biologijo. Obseg dela je imel povečan za 5 ur na teden.

V šolskem letu 1963/64 je prevzel delo razrednika v našem 7. razredu in nas spremljal tudi v 8. razredu, ko je nastala pričujoča slika.

Leta 1965/66 je bil razrednik 8. razredu in poučeval je kar 7 predmetov: nemški jezik, kemijo, fiziko, tehnični pouk, moralno vzgojo, srbohrvaški jezik in biologijo.

Leta 1969/70 se je upokojil, a ker šola na razpisu ni našla zamenjave zanj, je nadaljeval delo kot upoko-jeni profesor. Poučeval je kemijo, biologijo, naravo, fiziko, tehniko. Najprej polovično število ur in leta 1970/71 nadaljeval z razredništvom v 6. a razredu. Nato je 1972/73 prevzel 6. razred in na njegov urnik se je vrnila nemščina, saj je učiteljica odšla na porodniški dopust. Z razredništvom tej generaciji je nadaljeval do 8. razreda. Poučeval je kar 5 predmetov.

V šolskem letu 1975/76 je delal honorarno še 10 ur tedensko. Jeseni leta 1976 je odšel z Blok. V mesecu marcu tistega leta je dopolnil 75 let.

Ob njegovem odhodu je ravnatelj Janez Praprotnik zapisal: »Bil je zelo razgledan in še vedno je tekoče


spremljal vsa znanstvena in politična dogajanja v svetu, s čimer je bil vzor osnovnošolskim učiteljem.«

Profesor je bil na vsa delovna mesta premeščen z dekretom. Sam ni mogel izbirati. Služboval je tam, kamor so ga namestili. Na Blokah je preživel 16 let. Poučeval je celo sedem predmetov hkrati, tudi do 30 ur tedensko (normativ je bil 22 ur tedensko). Ravnatelj Franc Čebohin je njegovo delo označil kot vestno, predano, vendar se zaradi ločenosti od družine v delo kraja ni vključeval. In res je tako, kot je zapisal ravnatelj gimnazije – bil je bolj mrtve narave in ni se izpostavljal. Prav gotovo pa je mnogim generaci-jam bloških učencev ostal v spominu kot univerzal-ni učitelj, ki ga nismo klicali drugače kot naš prof. Baučer.

Profesor je umrl leta 1985. Pokopan je na pokopališču Ljubljana – Vič. Dve leti prej mu je umrla žena Viktori-ja, leta 2007 pa še hčerka Lea Baučer - Gorjanc.

Neznani fotograf je 8. b razred z razrednikom prof. Baučerjem slikal v razredu stare novovaške šole takoj po novem letu, o čemer govori datum na tabli. Spom-nim se, da smo formulo žveplene kisline napisali na tablo le zato, da se je vedelo, da smo pri pouku kemije.

Pri tabli sta Fani Otoničar z Ulake in prof. Baučer.

V novovaški šolski okoliš je takrat spadala tudi vas Lužarji iz občine Velike Lašče. Deklet smo imeli le za vzorec.

Prof. Baučer nam je v svoji tihi maniri, posebej v osmem razredu, dal vedeti, da smo po njegovem Bločani bolj za praktične poklice. Nihče od 48 učencev obeh paralelk ni nadaljeval šolanja na gimnaziji. Šli smo se učit raznih poklicev, največ fantov za poklic elektromonterja, ker je bila takrat velika potreba po tovrstnih mojstrih in je podjetje Tegrad iz Ljubljane dajalo ugodne štipendije. Nekaj se nas je vpisalo na srednje strokovne šole v Ljubljani ter novoustanovlje-no lesno srednjo šolo v Cerknici.

Podatke iz življenjepisa prof. Baučerja je zbrala in zapisala Milena Mišič, ravnateljica OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas.

Prispevek napisal Lojze Mazij

marec 2013 2323

decembru 2012, tri mesece pred 120. obletnico rojstva

našega bloškega rojaka Jožeta Čampe, je izšla prva knjiga

njegovega romana Na mrtvi straži.

Po dolgoletnem trudu in prizadevanju mnogih je knjigo izdala založba MATH iz Ljubljane.

Roman Na mrtvi straži s prvotnim naslovom Ljudje in zem-lja govori o življenju kmečkih ljudi, naših prababic in prad-edkov v začetku 20. stoletja na Bloški planoti.

Vsebina je pisana mavrica opisov kmečkega dela in opravil, praznovanj, cerkvenih obredov, sejmov in drugih pomem-bnih dogodkov tistega časa. Zelo slikovito so opisani pr-izori iz narave, poglobljeno je podano čustvovanje in razmišljanje glavnih junakov. Poudarjena je navezanost na zemljo in tedanji splošno znani in uveljavljeni način skrbi za nasledstvo in urejanje življenja potomcev. Vse to dopolnjujejo mnogi pregovori in reki ter obilo pravljic in

pripovedk iz tistega časa.

V vse to je vpetih veliko narečnih izrazov in besed; mnogo tega je že utonilo v pozabo.

Za lažje razumevanje je avtor dodal slovar narečnih besed.

Ob prebiranju knjige se na prijeten in zanimiv način srečujemo z etnografsko in kulturno dediščino naše planote ter v opisih krajev prepoznavamo posamezna naselja in pokrajino Blok.

Ko knjigo preberemo, lahko pritrdimo poznavalcem, ki Jožeta Čampo imenujejo bloški Valvasor.

Jože Čampa se je rodil pred 120. leti, 5. marca 1893, na Strmici (današnje Benete). Ljudsko šolo je obiskoval na Blokah in v Mokronogu, realno gimnazijo pa v Novem mestu. V začetku 1. svetovne vojne je bil vpoklican k vo-jakom. Nekaj let je bil v vojski tudi zaposlen. Potem je služboval kot poštni uradnik na Koroškem, po plebiscitu 1919 v Srbiji in od leta 1940 do upokojitve v Ljubljani.

Vse življenje se je ukvarjal z leposlovno in znanstveno lit-eraturo.

Na mrtvi straži, roman z Bloške planote, je imel prvotni naslov Ljudje in zemlja. Pisati ga je začel po drugi svetov-ni vojni in končal leta 1980. V času življenja se je zaman trudil, da bi našel založnika, ki bi roman natisnil in izdal.

Jože Čampa je umrl 16. oktobra 1989 v Ljubljani.

Knjiga Na mrtvi straži je dosegljiva tudi v elektronski ob-liki.

Marija Žgajnar

Prva knjiga Jožeta Čampe Na mrtvi straži (roman z Bloške planote) stane 20 € broširana, 25 € trdo vezana. Za prejemnike Bloškega koraka velja 10% popust. Naročila sprejema Založba MATH d.o.o., Ul. Angele Ljubičeve 1, 1211 Ljubljana, Tel./fax 01 5053 207, GSM 041 703 778, www.zalozba-math.si, [email protected]

Knjiga v elektronski obliki EPub (10 €) je dosegljiva na naslovu www.eknjigarnaptica.si.

Jože Čampa (1893–1989) — bloški Valvasor

120. obletnica rojstva in izid romana Na mrtvi straži

Jože Čampa

Foto

: Rok

Žga

jnar

Foto

: arh

iv Jo

žef K

otni

k

V

iz naše kulturne zakladnice

marec 20132424 šport

Ko smo pred osmimi leti prenes-li delovanje Smučarsko tekaškega društva Olimpija iz Ljubljane na Bloke, smo si zadali cilj, ki mu sledimo še danes. Delati tako, da bo v nekaj letih tekmovalec oziro-ma tekmovalka iz našega društva zopet udeleženec olimpijade ali svetovnega prvenstva. V teh dveh mandatih smo se v društvu uk-varjali s širitvijo, množičnostjo, krepitvijo trenerskega dela, opremljanjem tekmovalcev, z re-kviziti in pripomočki, s preimen-ovanji in iskanjem sponzorjev, organiziranjem tekmovanj, zma-govanjem in tako naprej. Vsako obdobje je zahtevalo specifične rešitve, še posebej pa sedanja gospodarska kriza, saj se je obseg delovanja in finančnih sredstev zmanjšal na tretjino tistega iz najboljših let. Vendar ne na račun kvalitete in doseženih rezultatov. Dejstvo je, da imamo v otroških kategorijah že vsa leta državne prvake ali pokalne zmagovalce. Naši mladi tekmovalci dosegajo nadpovprečne rezultate, česar pa na žalost ne prenašajo v odrasle kategorije. Praviloma se njiho-va tekmovalna kariera prehitro konča.

Letošnja sezona je bila nekaj posebnega predvsem zaradi obi-

Cilj je znan, pot do njega pa dolga in zavita

lice snega. Prvič so naši tekmov-alci lahko doma opravili vse in toliko snežnih treningov kot nji-hovi kolegi iz drugih klubov, kar se pozna tudi na rezultatih. Na naših tekmovanjih, organiziranih na Blokah, smo malokdaj imeli tekmovalce na stopničkah. Letos pa je dvanajst tekmovalcev osvo-jilo kar tri prva in eno drugo ter šest uvrstitev do desetega mesta. V sezoni pokalnega tekmovanja Geoplin in državnega prvenstva

pa so dosegli 18 prvih, 6 drugih in 6 tretjih mest. A sezona še ni končana. Kot kaže, bomo imeli letos v obeh mlajših otroških kat-egorijah pokalna zmagovalca. Pri deklicah Saro Zidar, pri dečkih pa Nejca Šraja. Naša dekleta: Maja Zbačnik, Veronika Bačnik in Sara Zidar so v kategoriji starejših deklic postale štafetne državne prvakinje. Mlajša dečka Nejc Šraj in Meris Dulič pa sta državna pr-vaka v sprintu štafet. Nejc Šraj in

Sara Zidar sta tudi že posamična državna prvaka za leto 2013 v prosti tehniki.

Je pa bilo na Bloških tekih lepo vi-deti naše tekmovalce, ki tega dne niso imeli drugih obveznosti in so se podali na 7 km razdaljo ter os-vojili več kot polovico podeljenih medalj.

Popolnoma drugačna pa je bila slika na daljši progi, kjer tudi letos nihče od domačinov ni stopil na

marec 2013 2525šport

zmagovalne stopničke, kar kaže na to, da Bločani nimamo tek-movalne tradicije. In šele takrat, ko se bo to spremenilo, bomo lahko zadovoljni. Pa ne samo to. Smučarski tek naj bi bil, že zara-di zgodovine, prevladujoči šport v občini Bloke. Približno tako, kot je v nekoliko večji občini od naše, Črni na Koroškem, alpsko smučanje. Tam pravijo, da se nji-hovi otroci ne rodijo, ampak da

prismučajo na svet. Zato pa imajo že 7 olimpijcev in po novem tudi najboljšo smučarko sveta.

Mislim, da so za doseganje večjih uspehov potrebni določeni pre-miki. Na tekaških progah ne pogrešamo toliko tujcev in tu-ristov, saj je teh čedalje več tudi na Blokah. Pogrešamo vzgo-jitelje, učitelje, občinske svetni-ke in člane uprave, turistične de-

lavce, vzdrževalce prog, pa direk-torje, ki jih je tudi sicer na Blok-ah čedalje manj, starše tekmov-alcev in nekdanje tekmovalce ter vse ostale, ki s svojim vzgledom lahko opogumijo tudi druge in s pozitivnim odnosom prispeva-jo k vzpostavitvi splošne športne klime, ki jo v našem kraju nujno potrebujemo, če se hočemo tudi mi približati zastavljenemu cilju.

Foto: Rado Ponikvar

Rado Ponikvar

P:S:

Zaradi izgube dosedanjega gener-alnega sponzorja podjetja Novolit smo ime društva preoblikovali v: Tekaško smučarsko društvo Ol-impija Bloke, s čimer ohranjamo tradicijo Olimpije in poudarjamo Bloke kot kraj delovanja.

marec 20132626 šport

AKCIJA od 4.03. do 29.03.2013

oz. do razprodaje zalog

po izboru kupcev

Agrocenter NOVA VAStel.št. 01/ 7098 075

gnojilo z dolgotrajnim delovanjemza optimalno rast in bujno cvetenjeregulirano sproščanje hranil, brez strahu pred predoziranjem

Deluje 6 mesecev

preprečuje izsušitev in razpokanje ran (po nanosu se na površini naredi elastičen film)uporabno do temperature -5°Cse hitro suši

Cepilna smola iz

za sadno in okrasno drevje

naravnih sestavin

Substral univerzalno mineralno gnojilo GRÜNKORN

učinkovito odganjalno sredstvo proti psom, mačkom in tudi kunamdelovanje (2 – 4 tedne)sredstvo je odporno na

Odganjalec

zunanje vplive

psov in mačk

Iz čebeljega voska in naravnih smol

zemlja je namenjena za sajenje in presajanjezagotavlja optimalno rast in bujno cvetenjedodana hranila

gnojila ni potrebno zadelati v tlaz dodatkom Mg in žveplabrez kloridov

Asef univerzalna zemlja za lončnice, 70L

1. mesto v kakovosti

Substral Osmocote gnojilne tabletke za sobne rastline

1,90€

10,40€

10,80€

8,10€

14,20€ MOTORNI PREKOPALNIKMarko 102

495,0€

444,0€

VISOKOTLAČNI ČISTILECKarcher K7.91MD

ELEKTRIČNI BRUSILEC NOŽEVSharpner 320

125,0€

-10%

-5%

-5%

Akcija traja od 25.03. do 25.04.2013 oz. do razprodaje zalog.Gotovinski popust se obračuna pri blagajni. Vse cene so v EUR in vsebujejo DDV.

Tekma za Pokal Geoplin nič stopinj. Proga je potekala po razgibanem terenu z vzponi in spusti v dolžini 2,5 km. Najprej so se na progo podali člani, juniorji in starejši mladinci, ki so pretek-li 4 kroge oziroma 10 kilometrov. Sledili so jim mlajši mladinci, ki so se pomerili na 7,5 km. Nato so šle na progo članice in mladinke, ki so pretekle dva kroga oziro-ma 5 km. Na enaki razdalji so se pomerili tudi starejši dečki in deklice. Mlajši dečki in deklice pa so tekli en krog. Za najmlajše tek-movalce je bila proga skrajšana in cicibanke in cicibani so se pomer-ili na 0,8 km. Za posebno vzdušje na tekmi je poskrbel Miha Mišič, ki se je odzval vabilu in tekmo-vanje komentiral.

Domači tekmovalci so se odlično odrezali. Sara Zidar in Nejc Šraj sta zmagala v kategoriji mlajših deklic in mlajših dečkov. Jaka Marolt je zasedel drugo mesto v kategoriji mlajših mladincev, Luka Milavec pa je zmagal pri cicibanih. Ostali tekmovalci TSD Olimpija Bloke so dosegli še 6 uvrstitev med prvih deset.

Mojca Milavec, TSD Olimpija Bloke

Foto: Mojca Milavec

Nejc Šraj je prvi!

V nedeljo, 27. 1. 2013, je na Blok-ah potekalo tekmovanje za Pokal Geoplin. Smučarji tekači so se pomerili v klasični tehniki. Tekmo je ob pomoči občine Bloke, OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas in gasilcev ter številnih posameznik-ov izvedlo naše domače društvo TSD Olimpija Bloke.

Smučarska zveza Slovenije vsako leto organizira slovenski pokal v teku na smučeh, Pokal Geoplin. Tekmovanja se lahko udeležujejo zelo mladi tekmovalci, ki so šele pred kratkim stopili na tekaške smuči, kot člani perspektivnih se-lekcij in celo reprezentanc. Tekme v Pokalu organizirajo posamezni klubi oziroma društva. Tekme na Resju pod Pečnikom v organizaciji domačega društva se je udeležilo 199 tekmovalcev iz 12 klubov, ki so spoznali pravo bloško zimo. V zgodnjih jutranjih urah, ko so pripravljali smuči za tekmo, je bilo 15 stopinj pod ničlo. Tudi ob 10. uri, ko se je tekma začela, je bila temperatura še krepko pod

marec 2013 2727društvene strani

Leto 2013 je pomembno leto za novovaške gasilce. Na rednem občnem zboru, ki je potekal 2. februarja 2013, smo izbrali novo vodstvo društva in pripravili napoved prireditve ob 120. letnici delovanja društva PGD Nova vas.

Že zadnjih nekaj let naš letni občni zbor spremlja močno sneženje, tudi letos ni bilo nič drugače. To je bil tudi razlog za nekoliko manjšo udeležbo tako članov kot tudi vabljenih gostov iz drugih društev in lokalne skup-nosti. Za novega predsednika sem bil izvoljen Miloš Kogej, za pov-eljnika Jože Milavec. Ostalo ožje vodstvo PGD Nova vas sestavlja-jo še Zvonko Govednik kot tajnik, Barbara Brus kot podpredsednica, Pavla Ponikvar kot blagajničarka, Drago Pavčič kot predstavnik veteranov, Uroš Zakrajšek kot predstavnik mladine, Marija Zalar predstavnica članic in Maja Zakrajšek kot odgovorna za evi-dence.

Pomembnejša od volitev je bila okvirna predstavitev programa ob visokem jubileju društva — ob naši 120. letnici. Delo preds-ednika sem prevzel od Zmaga Ponikvarja, ki je s pripravami na praznovanje pričel že v lanskem letu. Dogodek ni pomemben le za društvo, temveč za celotne Bloke, saj kot kaže zgodovina, je bilo gasilstvo že v preteklosti pomem-ben povezovalni dejavnik med prebivalci.

Praznovanje jubileja smo si zamislili nekoliko drugače. Ker praznujemo 120. letnico društva, bo v pozdrav svečanosti spuščenih 120 vodnih curkov. To je velik organizacijski zalogaj, saj bo na dan prireditve poleg gostov in obiskovalcev na Blokah tudi preko 300 gasilcev. Prireditve se bodo udeležili gasilci iz cele Slovenije. Gasilski ‘’špalir’’ bomo izvedli s pomočjo 40 gasilskih cis-tern. Štejemo si v veliko čast, da

Nov predsednik v PGD Nova vas

Vozni park novovaških gasilcev

Foto: Arhiv PGD Nova vas

pripravili pravi gasilsko—bloški praznik. Že danes Vas vabim, da se nam v čim večjem številu pridružite na tem slovesnem do-godku!

Miloš Kogej

imamo toliko prijateljev v gasil-skih vrstah; vse od Štajerske, Pri-morske, Dolenjske, Gorenjske pa seveda domače Notranjske. Glede na pomembnost in posebnost do-godka upam, da nas bodo s svojo prisotnostjo počastili tudi viso-ki predstavniki tako državne kot cerkvene oblasti. Seveda pa ne bo prireditev namenjena le gasil-cem, temveč tudi ostalim obisko-valcem in gledalcem. Prireditev bomo nadaljevali s pravo gasilsko veselico z ansamblom Navihanke.

Kot vsako leto se bomo tudi letos ob gasilskih veselicah za pomoč obrnili na vas — sokra-jane, da nam pomagate pri iz-vedbi srečelova. Naši člani bodo pred prireditvijo potrkali na vaša vrata, vas povabili na prireditev in prosili za kakšen dobitek za srečelov.

Če pomislim, smo v Novi vasi v zadnjih letih na področju gasil-stva veliko naredili: zgradili smo lep in prostoren dom, obnovi-li vozni park, nakupili zaščitno

Za podmladek ni strahu.

in delovno opremo ter pomladili članstvo. Za vse to imamo zaslu-go tako gasilci kot občina Bloke, seveda pa tudi brez vaše podpore ne bi šlo. Vloženih je bilo veliko delovnih ur in doniranih veliko prostovoljnih sredstev, da je bilo mogoče vse to tudi izvesti.

Upam, da nam bo 21. julija služilo tudi vreme, tako da bomo lahko

marec 20132828 društvene strani

Bločani se predstavijo v LjubljaniTuristično društvo Bloke je v sk-lopu turistične zveze predstav-ljalo Bloke na sejmu Alpe Adria Turizem in prosti čas. V Marmor-ni dvorani je bilo zelo živahno, saj so se predstavljala turistična društva iz cele Slovenije. Bločani smo posebej izstopali, ker smo na

Foto: Arhiv TD Bloke

sejem pripeljali Martina Krpana, cesarja Janeza in ministra Gregor-ja. Vsi obiskovalci in razstavl-jalci se niso mogli načuditi Kr-panu, ki se je rade volje fotogra-firal z vsemi, ki so to želeli. Bloke smo predstavili kot zanimivo turistično destinacijo za aktivno

preživljanje prostega časa, naj bo to pohodništvo (po Krpanovi poti) ali kolesarjenje po urejenih cestah v neokrnjeni naravi. Pred-stavili smo tudi bloške pridelke in izdelke, ki so jih obiskovalci lahko tudi kupili. Odziv obiskovalcev je bil zelo pozitiven, saj Bloke

večinoma poznajo le po orožnih vajah in bloški klobasi, zato ver-jamemo, da se bo to poznalo na večjem številu turistov v prihod-njih letih.

Matej Pakiž

Velikonočna jajca, Izdelali učenci 3.razreda pod mentorstvom Tjaše Ponikvar in Barbare Širaj, tehnika: kolažni tisk

Avtor: Matic Drobnič Avtorica: Laura Ponikvar Zakrajšek Avtorica: Tjaša Širaj

marec 2013 2929društvene strani

Društvo upokojencev Bloška planota je na občnem zboru dne 8. marca 2013 v Novi vasi z večino glasov potrdilo poročila o delu in poslovanju v letu 2012 in sprejelo program dela za leto 2013.

• 28. 11. 2013 - izdelovanje novo-letnih voščilnic

Izleti

• 16. 5. ali 23. 5. 2013 Bela krajina • 26. 9. 2013 Benetke

Delovanje Društva upokojencev Bloška planota

Vsak zadnji četrtek v mesecu bodo delavnice ali predavanja od 15. do 17. ure v skupnem prostoru nad knjižnico v Novi vasi.

• 28. 3. 2013 - ročna dela • 25. 4. 2013 - predavanje o vrt-narjenju • 30. 5. 2013 - ročna dela - zbi-ranje starih oblačil, značilnih za naše kraje 24. 10. 2013 - predavanje

• 27. 6. 2013, 25. 08. 2013 in 22. 8. 2013 celodnevno kopanje v Izoli • 11. 4. 2013 in v decembru 2013 petdnevno letovanje v »Delfinu« v Izoli

V juniju je predviden obisk gledališča na prostem na Muljavi pri Stični.

Izobraževanja

• konec marca — tečaj angleščine v Novi vasi • vključevanje v tečaje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Cerknici • tečaj računalništva

Zaključi se z izletom udeleženk.

Balinanje - vsak torek in četrtek ob 16. uri od pomladi dalje pri Lovskem domu v Novi vasi.

Prednovoletno srečanje — v de-

Pohodništvo

Zbor vsako sredo ob 8. uri pred pošto v Novi vasi — pohodi po bližnji in širši okolici

• V aprilu – Krpanov pohod • 1. maj - tradicionalni pohod na Slivnico • V juniju - Velikolaški pohod

Telovadba se nadaljuje do konca aprila in zopet od oktobra dalje.

cembru.

Z vašimi pobudami in željami se program lahko spreminja. O vsem boste obveščeni preko pov-erjenikov, oglasne deske pri pošti v Novi vasi ali z obiskom v pisarni društva vsak četrtek od 9. do 11. ure. Vabljeni!

Foto: arhiv DU Bloška planota

UO DU Bloška Planota

marec 20133030 društvene strani | svet in ljudje

Barbara Modic, triindvajsetletna študentka biologije, ki prihaja iz Nove vasi, je štirinajstega febru-arja v restavraciji Stara mačka v Ljubljani odprla svojo prvo razsta-vo. Mlada umetnica se s slikanjem ukvarja ljubiteljsko in preizkuša različne tehnike, kot so svinčnik, barvice, oglje, akril na platno in papir. Z risanjem in slikanjem se ukvarja že celo življenje, začela je s portreti, sedaj pa se posveča predvsem živalim. Zakaj živali? Barbara pove, da slika nekaj, kar jo navdahne, to je ponavadi žival. Na razstavi je torej skozi svoje oči predstavila živalski svet, up-

Barbarin svet živali

orabila je akril na platnu in bar-vice. Dogajanje v Stari mački so po kratki predstavitvi umetnice popestrili Barbarin prijatelj An-drej Marolt in ostali, ki so pri-pravili pravo glasbeno poslastico.

Barbara sedaj končuje magistrski študij biologije na Biotehniški fakulteti in pravi, da jo »umet-nost, slikanje naredi močno in pozitivno«. Od vedno je v sebi imela ustvarjalen duh, kar se je odražalo v veselju do risanja in ustvarjanja. Nastajala so različna dela, v zadnjem času predvsem živali. In ko so v Stari mački iska-

Foto: Petra Šajn

Bloške gospodinje »Zarja«društvom in pomagale pri pripra-vi pogostitve za nastopajoče na prireditvi ob kulturnem prazni-ku. Da pa same za kulturo nismo bile prikrajšane, smo se povezale z gospodinjami iz Loške doline in si ob dnevu žena ogledale ko-medijo Odklop v Pivki.

Gospodinje se že veselimo pom-ladi, ko bomo lahko kaj posto-rile na domačih vrtovih, gotovo pa nam bo dovolj časa ostalo tudi za skupno druženje. O tem bomo poročale v prihodnjih številkah Bloškega koraka.

Vsem bralcem želimo blagoslov-ljene velikonočne praznike, obilo slastne šunke in pisanih pirhov.

Besedilo: Tanja Žele, Bloške gospodinje »Zarja«Utrinek s sejma v Ljubljani

Foto: arhiv Barbare Modic

Članice sekcije Bloških gospod-inj »Zarja« smo bile v začetku leta sicer manj aktivne, kot smo si želele, smo pa kljub temu izpel-jale nekaj akcij. V januarju smo se udeležile sejma Turizem in prosti čas, kjer smo Bloke predstavile z različnimi dobrotami – kruhom, pecivom, suhomesnatimi izdelki. Predstavile smo tudi razne izdel-ke, ki so nastali pod spretnimi rokami naših članic, veliko pozo-rnosti obiskovalcev pa je priteg-nil prikaz izdelovanja cvetja iz papirja.

Bloške gospodinje želimo biti modne, zato smo se v enem od dolgih zimskih večerov sestale in se učile pletenja šalov iz posebne modne preje. Super nam je šlo.

Sodelovale smo s kulturnim

li mladega umet-nika, je bila Bar-bara prava. Barbari želimo veliko sli-karskih navdihov in uspešno zaključen študij in jo vabimo, naj svoja dela v pr-ihodnosti razstavi tudi na Blokah.

Ana Jakopin

marec 2013 31svet in ljudje

Saša Hace iz Nove vasi je svojo srčno izbranko Nežo Makovec z Gradišča pri Vipavi spoznal preko glasbe, ki je obema zelo ljuba in si brez nje življenja sploh ne znata predstavljati. Godba, v kateri igra Neža, je imela v Splitu koncert. Potrebovali so dobrega klarinetista in povabilu se je odzval Saša. Neža se spom-inja, da ji je na začetku deloval zelo umirjeno in zrelo. Prepričana je bila, da si je že našel življenjsko sopotnico in si ustvaril družino. Med vožnjo v Split je Saša nepretrgoma go-voril. S tem se Neži ni ravno prikupil, saj na splošno ne mara tako glasnih ljudi. Ko se je mednju vmešal amor, je hitro spremenila svoja merila in mnenje. Preskočila je iskrica in od takrat sta nerazdružljiva. Tudi Saši se je zdela Neža prvi hip kar malo nadležna, saj si je upala ˝komandirati˝ celo dirigenta. Po drugi strani pa ga je ravno ta njena samozav-est pritegnila.

Glasba, ki ju je pripeljala na skupno pot, narekuje tudi njun način življenja. Zaradi številnih vaj, nastopov in turnej imata kdaj pa kdaj občutek, da se kar premalo vidita. Ker sta oba glasbenika, razumeta drug drugega in številna odrekanja, ki jih poleg obilice lepe-ga prinaša glasba. Neža moža pohvali, da je zelo skrben in ima ravno pravšnjo mero vseh potrebnih lastnosti, ki jih je iskala pri part-nerju.

Saša pove, da pri svoji dragi zelo ceni njeno ustvarjalnost in zagnanost. Ker je, kot pravi, sam bolj lene narave, sta mu njena energija in navdušenje, s katerim se loti stvari, dodat-na vzpodbuda. Najbolj uživa v trenutkih, ko skupaj zaigrata na klarinet ali pa ga sprem-lja na klavirju. Neža ne obvlada le belih in črnih tipk, pač pa se odlično znajde tudi za štedilnikom.

Po manj kot letu dni druženja sta se odločila za poroko, saj sta čutila, da morata svojo zvezo nadgraditi in jo še bolj trdno povezati. Družini sta bili novice veseli. Čeprav so Nežini starši poroko potihem pričakovali, so bili vs-eeno malo šokirani, saj je bila Neža kot tretji otrok nekako šele tretja v vrsti za možitev. Ob novici, da se bosta vzela, se je Nežina mama pošalila: ˝Prav, saj orehov imamo do-volj.˝ Saša je hitro sprejela za svojega in ga pričela razvajati, Neži pa je stala ob strani in ji pomagala. Sašove starše je novica o skorajšnji poroki ganila do solz. Z njima so se veselili prihajajočega dogodka.

Neža in Saša sta odločitev, da želita življenje preživeti drug z drugim v dobrem in slabem, najprej potrdila na civilni poroki v sredo 12. septembra 2012 na gradu Snežnik, cerkvena poroka pa je bila v soboto 15. septembra na Gradišču pri Vipavi.

Neža in SašaNa dan cerkvene poroke je bila Neža precej napeta, saj si je želela, da bi vse potekalo tako, kot sta načrtovala. Najbolj je bila ganjena ob slovesu od staršev, Saši pa je največ pomenila izmenjava prstanov in zaobljub. Imela sta tudi mlaje in kar dvojno šrango. Neža je zelo ponosna na svoje sovaščane in se jim zah-valjuje za zanimive preizkušnje, ki so nasme-jale svate. Drugo šrango pa je pripravila ne-vestina družina. Saša so preizkusili v igranju prečne in blok flavte. Po svečani poročni maši je sledilo fotografiranje in večerja v Jamskem dvorcu v Postojni. Dan je bil čudovit in jima bo za vedno ostal v lepem spominu.

Mladoporočenca sta si za svoj dom izbrala Novo vas. Oba sta bolj naklonjena življenju na

vasi in stiku z naravo, ki jo imata na Blokah v izobilju. Na vprašanje, koliko otrok si želita, sta dejala, da razmišljata o otroškem kvinte-tu.

Pravita, da ju je poroka dodatno poveza-la. Zdaj se res počutita eno. Je eden izmed najlepših obredov in ga je škoda zamuditi, četudi se odločiš samo za civilno poroko. Ker je poročni dan zelo pester in hitro mine, sta vesela, da so jima ostale čudovite fotografije, ob katerih obujata spomine, strnjujeta misli in podoživljata dogodke tega napornega, a ob enem prečudovitega dne.

Čestitke in vse dobro na skupni poti.

Alenka P. Gornik in Dunja V. Ponikvar

Foto

: arh

iv S

ašo

Hac

e

marec 201332 svet in ljudje

Je velika noč res velika?

svoje prvo sv. obhajilo, v cerkvi pa čuli z Jezu-som v vrtu Getsemani, kjer je trpel tudi za nas.

Za veliki petek se bomo spomnili mnogih po naši slovenski zemlji posejanih križev, morda celo nedaleč od domače hiše, na kakšnem križpotju, hribu, robu njive, ki nas vsakič pozdravlja, ko gremo mimo. Spomnili se bomo Tistega, ki je na križu umrl, plačal kazen za naše, moje grehe …, da bi jaz lahko živel!

Na veliko soboto ne bomo samo prosili za blagoslov ‘žegna’, ki ga bo v cerkev nekdo od hiše prinesel v košari. Našli bomo čas, da ob Božjem grobu v cerkvi najdemo trenutek za zahvalo …premislek o življenju, ki ga živim sam in moja družina.

Udeležba pri vstajenju na veliko soboto pri večernem bdenju in v nedeljo zjutraj pri vsta-jenjski procesiji bo moj ponos, veselje in vera ter velika želja, da bi se tega lahko udeležili

Vsaka številka Bloškega koraka je pose-ben izziv. Veselim se ga in že daleč vnap-rej razmišljam, kaj naša skupnost, ki ji je na-menjen, v tem danem trenutku potrebuje. Na misel mi prihaja čas, v katerem smo in v kat-erega vstopamo. Lahko je to političen čas naše demokracije, kjer smo se ‘demokratično’ zne-bili ene vlade in hočemo zdaj drugo, jo sestav-ljamo, se dogovarjamo in jo oblikujemo, oblju-bljamo nove obraze in novo politiko, ki bo ‘za človeka’… Upamo na čas novega poštenja, trdnih obljub in nove zvestobe izgovorjenim besedam.

Se bo morda še našel kdo na najvišjem položaju, pa bo v sebi spoznal, da njegovo delovanje ne bo moglo prinesti toliko dobre-ga, kot bi to zmogel nekdo drug ... in se bo mirno, tiho , umaknil; kot se je od nas poslovil velik mož Duha, ki je realno ocenil svoje moči in skromno priznal, da ne more več izvrševati tako zahtevne in odgovorne službe, kot je biti oče vsem vernim v katoliški Cerkvi. Spoznal je in storil.

Je velika noč še velika?

Vstopamo namreč v večdnevno praznovanje. Že zdaj v postnem času se morda trudimo biti 40 dni solidarni s tistimi, ki jih ‘za grlo drži’ pijača, morda vsak petek kakšnemu priboljšku rečemo ‘ne’, da bo naš dar za tiste, ki imajo de-narne težave lahko bogatejši, obilnejši. Morda v nas raste tiho veselje, ko nekomu kaj poda-rimo, mu odpustimo, ga razveselimo, ne da bi pričakovali povratno obdaritev. Ko premag-amo svojo lenobo, komodnost, nedoslednost, zanikrnost, površnost, neprijaznost in tek-movalnost … Kakšno duhovno veselje!!! Ali se vidi to na našem obrazu, besedah, kretnjah, navdušenju, da vsaka odpoved in duhovna zmaga gradi mojo osebnost, me dviga in post-avlja v svetlobo, kot bi se resnično pojavilo sonce na obzorju našega neba … Da, ti prazni-ki so pred nami:

Za veliki četrtek bomo morda pomislili na

vsi moji sosedi, prijatelji in znanci. Takrat bi rad z vsemi delil to veselje, objel vse, jih prosil odpuščanja, z njimi zavriskal in vsemu svetu svečano spregovoril in naznanil: »Grob je pra-zen! Ni ga tukaj. Vstal je!«

Ko bom stopal sam ali s svojo družino po teh poteh, bo to praznovanje našega vstajenja za vse. Četudi bo zahtevalo dodatne napore, odpovedi in še boljšo organiziranost, bo taka velika noč res PRAZNIK VSTAJENJA. Ko jaz umiram svoji sebičnosti in bom vstal, bo vs-tala vsa družina v nove medsebojne odnose.

Morda bom takrat takole izpovedal svojo vero:

Verujem, da tvoj Oče uresničuje načrt v zgo-dovini, da bedi nad nami, svojimi otroki, da niti las ne pade z naše glave brez njegove do-pustitve, vendar trepečem pred najmanjšo nevarnostjo. Razjedajo me skrbi, ukvarjam se z načrti in zavarovanji, skrbim za bodočnost, varčujem in natančno računam. Vojne, krize, nesreče mi jemljejo mir in me begajo … Gos-pod, pomnoži mojo vero v tvojo previdnost.

Verujem, da si premagal smrt, da živiš v božji slavi, da za nas in z nami pripravljaš novo zemljo—božje kraljestvo. Vendar pa pustim, da me bolečina, neuspeh in obup popolnoma prevzamejo. Ne delam z veselim srcem, kajti nenehno se sprašujem:«Čemu neki?« Upanje v novo življenje mi ne vliva niti poguma niti veselje … Gospod, pomnoži mi vero v tvoje vs-tajenje!

Naj nam vsem, ki to beremo, Gospod pomnoži vero!

želi župnik Tone in sodelavci


Spim do devetih, mleko pa prinesem že ob osmih

je sicer preživela dve medvojni leti, ampak nikakor in nikoli ji ne bodo šli iz spomina dobrosrčni in veseljaški Gorenjci. Nebodiga-len smo jo seveda pobarali, kako to, da se je potemtakem sploh vrnila na Bloke, k vragu v roke, kot pravijo, če pa je bilo tam tako lepo. Odvrnila je, da je bila težava, ker tam ni imela fanta. »Kaj pa naj človek, če je sam.« Po vrni-tvi je spoznala Bločana in se leta ‘47 poročila.

»Zelo rada berem. Najrajši kakšne zgodovin-ske knjige. Imam pa čuda knjig. Nekaj jih kupim, nekaj jih tudi dobim. Včasih, ko je sin delal v Cerknici, sem šla kdaj v knjižnico, zdaj pa ne več, ne morem.« Seveda smo ji takoj predlagali, naj se odpravi do naše novovaške knjižnice, ker je lepo založena in tudi dostop ima lepo urejen, da ni treba po stopnicah, a je bila Angela malce skeptična, če sploh imajo take knjige, kot bi jih rada. Upamo, da smo jo spodbudili in da bo knjižnica njen drugi dom.

Nismo si mogli kaj, da tako vitalne sogovor-nice ne bi vprašali za kakšen življenjski na-potek. Rekla nam je: »Mladi naj bodo pridni, nič mamil jemat’, pa alkohola tudi ne, potem pa po šlo.«

Območna organizacija Rdečega križa Cerkni-ca, Loška dolina in Bloke ter Občina Bloke An-geli želita obilo zdravja in humorja!

Miha Knavs

Na Hribarjevem, v oddaljeni vasici v hiši na samem, kjer sneg »šparajo« za poleti, živi An-gela Sernel, ki je 13. marca praznovala svoj za-vidljivi devetdeseti jubilej.

Angela je vedno nasmejana in pa predvsem pripravljena zabeliti pogovor s šalo ali dvema, prav tak je seveda tudi sin, s katerim živi. Zau-pala nam je, da ima tri sinove – Toneta, Fran-ca in Slavka, eden živi na Gorenjskem in drugi bližje doma, v Cerknici, a če bi bilo po njeno, bi imela bistveno več otrok. Ker pa se ni nikoli želela prepirati z možem, je za mir v hiši ve-likokrat prikimala, čeprav se z odločitvijo ni vedno strinjala. In koliko otrok bi bilo ravno prav po njenem mnenju? »Vsaj deset! Jaz imam otroke tako neskončno rada, da vam ne morem povedati. Pa tudi živali so tako pri-kupne. Ampak veste, vseh sort ljudje smo, eni smo fejst in drugi ne,« pove v smehu. A če človek pomisli, potem vidi, da je v življenju najbrž vse tako, kot mora biti. Mož, doma iz Mahnetov, je umrl zelo mlad, pri 56. letih zaradi zastrupitve z gobami, doma pa trije na-jstniki in hiša ravno sezidana do prve plošče. A kjer je volja, tam je pot.

Z Angelo ni dobro zobati češenj, ker boste vedno potegnili kratko. Nekoč, ko so doma imeli še kmetijo in krave, ji je sosed očital in rekel: »Lahka tebi, k spiš do devetih.« »Ja,« je rekla »mlajku pa ob osmih prnesem.« Pravi, da je humor vedno dobra rešitev, da se človek

ogne prepirom. Morda niste vedeli, ampak našo slavljenko je v mladosti pot zanesla tudi na Gorenjsko, v vas Podblica. Bili smo nemalo presenečeni, ko je omenila, da je bilo to njeno najlepše obdobje v njenem življenju. Tam

marec 201334 svet in ljudje

Pomlad 2013 nam bo zažarela v trendu rdeče barve, kombinirane z rumeno. Rdeče surfinije v kombinaciji z bidensom ali sanvitalijo imajo enake potrebe po vodi in dobro prenašajo vroče dni. Večno lepo bršljanko kombiniramo s citron rumenim milijon zvončkom, ki je vel-jal za zelo žejnega. Že nekaj časa je znano, da ima sorta Calibrachoa x hy. rada vroče in bolj suh substrat. Take pogoje ima rada tudi viseča suha roža v rumeni in rdeči barvi, viseča lanta-na v rumeni , beli in roza barvi. Nova v letošnji sezoni je bolivijska begonija sorta Santa Cruz Sunset, ki je mnogo bolj cvetoča od sedanje, dobro prenaša močno sonce, ni problematična na balkonih brez strehe. Poleg bele barve imamo novi sorti v rumeni in roza barvi , ki se zelo lepo kombinirata z rdečo. Letošnja se-zona je zelo bogata z novimi begonijami. Tu je begonija, ki je po cvetenju enaka bolivijs-ki, le da je kratke rasti, primerna za posode, ki nam krasijo glavni vhod v rdeči, rumeni, beli in roza barvi. Vse, ki imate radi rastline z velikimi cvetovi, je lansko pomlad preseneti-la rumena dipladenija. Ker pa je občutljiva na nizke temperature, jo sadimo po 15. maju. Na srečo zelo hitro raste in ne bomo prav nič za-mudili, ker ji bo takrat že toplo in ne bo zast-ala v rasti. Tudi begonije je bolje saditi v tem času, ker se nam lahko zgodi, da nam v koritu zagnijejo, če so temperature pod 10 °C.

Od ostalih balkonskih rastlin nas bo razvese-lil grobelnik v lila barvi. Bel in lila grobelnik nasadimo tako, da nam jeseni, ko odstranimo ostalo cvetje, ostane na balkonu še dolgo, tudi ko se nočne temperature spustijo pod ničlo. Sedaj že znana temno rdeča polviseča pel-argonija Caliopa bo to pomlad zažarela v lila tonu. Caliopo kombiniramo z istimi rastlinami kot bršljanko. Za vse, ki je še ne poznate, ima Caliopa velike intenzivno rdeče cvetne kob-ule. Pri vsakem zalivanju ji dodajte vodotopno gnojilo, pa se boste veselili močne barve in bu-jnega cvetja.

Za grobove je zelo hvaležna Angelonija, Cuphea ramosissima in Catharanthus-vinka. Obe rastlini se zelo lepo razrasteta v vročih in suhih poletjih. Sadimo ju konec maja, ker ne marata temp. pod 5 °C.

Za grede imamo novo trajno fuksijo, ki cveti celo poletje in prenaša močno sonce. Imamo jo v dveh velikostih, nizka 30—50 cm in viso-ka 70—80 cm. Zimo preživi koreninski del in v drugi polovici maja, ko se tla ogrejejo, prične s hitro rastjo. V juniju nas že razveseljuje z obilico cvetja. To traja vse do prve močnejše slane.

Andreja Pavlič Kudeljnjak Vrtnarija Najdi

Novosti v pomladi 2013

V Notranjskemu muzeju Postojna bomo ponovno postavili na ogled edinstven predjamski zak-lad. Zakladno najdbo, odkrito leta 1991 v kleti Predjamskega gradu, sestavlja deset srebrnih in pozlačenih predmetov: sedem pivskih posod, solnica in dva svečnika. Bogato okrašeni pred-meti so izdelki vrhunskih nemških in beneških zlatarskih in srebrarskih delavnic s konca 16. in začetka 17. stoletja.Razstavo »Predjamski zaklad« si boste lahko ogledali med 19. aprilom in 10. majem 2013.

Napovedujemo!

marec 2013 3535zahvale

ZahvalaTik pred pomladjo nas je zapustila naša draga mama

Ivanka Kraševec s Studenca (17. 08. 1919 – 18. 02. 2013).

Njeno življenje je bilo zaznamovano z delom, ponižnostjo in ustrežljivostjo. Skratka, ena sama skrb in ljubezen!

Tudi v zadnjih dneh jo je najbolj mučilo dejstvo, da nam povzroča skrbi in delo, ker je bila »čedalje slabša«.

Tudi želja, da bi bilo tega čim manj, se ji je uresničila in tako je mirno in spokojno odšla v upanju na vstajenje v večnost.

Vsem, ki ste se skupaj z nami poslovili od nje, se iskreno zahvalju-jemo z željo, da bi imeli prav toliko upanja in spokojnosti ob svo-jem slovesu.

Sinovi: Bojan, France in Rafael z družinami

ZahvalaOb boleči izgubi našega dragega in dobrega

Franca Primožiča st. s Studenca (1937—2013)

se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in sode-lavcem, ki so svojcem v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.

Posebna zahvala gre članom lovske družine »Martin Krpan« Bloke za nesebično pomoč in tolažbo, pevcem lovskega pevskega zbora za ganljivo slovo in g. župniku za lepo opravljen obred.

Vsi njegovi

Človek, glej življenje svoje,

danes srečen in vesel,

jutri pa ti zvon zapoje,

truplo tvoje bo pepel.

ZahvalaOb boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata

Silva Mramorja z Ulake

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sode-lavcem, kolektivu OŠ Nova vas, učencem 6. r. OŠ Nova vas, sose-dom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darova-no cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem in pogrebnemu podjetju AVE.

Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Nataša, hči Lara, sin Nejc, oče Alojz, mama Ana, brata Alojz in Ludve z družino.

Duša je odšla,

kjer je mir in

ni solza.

marec 20133636 v spomin

V spomin

Jožici MarinčekVeter počasi briše drobne sledi drobnega človeka ... Pa ven-dar - kar je bilo storjeno, to os-tane! In blagor tistim, ki puščajo za seboj opravljen ljubezni trud in ga molče in zvesto do konca branijo – njihovo življenje ni bilo zaman, čeprav se je izteklo, in za seboj puščajo nešteto nevi-dnih in vendar večnih sledi ...

Jožica Marinček se je rodila leta 1932 pri Petrasovih v Novi vasi – prva od sedmih otrok.

Njeno življenje v tako številni družini ni bilo lahko – pomaga-la je vzgojiti preostale sestre in brate v poštene, delavne, verne in odgovorne ljudi, se morala zavoljo obilice dela in poman-jkanju denarja sama odpove-dati nadaljnjemu šolanju – kljub temu, da je bila najboljša učenka, dramska igralka, recita-

torka in pevka – med vojno pretr-pela grožnje in zaslišanja, da bi izdala lastnega očeta, bila nato kot petnajstletno dekle deležna prevzgoje v delovni brigadi – vse to pa njenemu iskrenemu, glo-boko vernemu in poštenemu značaju ni prišlo do živega.

Izučila se je za šiviljo in blagoslov dela njenih rok in mnogih nepres-

panih noči smo uživali vsi, ki smo jo poznali. Bila je preprosta ženska, vendar je njena preprostost izvirala iz iskrenosti in modrosti – za svoja dejanja se ni odločala, ker bi jo tako mikalo, pač pa le tedaj, če je bilo to dejanje dolžnost, če je bilo pametno, in če je bilo po Božji volji ...

Leta 1955 se je poročila k »Sab-larjevim« na Veliki Vrh, z možem Matijo sta imela izredno skladen in srečen zakon, blagoslovljen z ro-jstvom dveh hčera in prekinjen z moževo smrtjo pred osemnajstimi leti.

Težko življenje na kmetiji, skrb za moževa brata in sestro, ki sta ostala na domačiji, požar, ki je uničil hišo in gospodarsko poslopje, ne, njeno življenje ni bilo mirna ravnina, polje, ki le kdaj pa kdaj rahlo vzval-ovi v vetru – viharji in prepreke so bičali njeno dolgo, prašno pot – in

vendar – kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi – in njen cilj je bil tako preprost, pa zato mnogim tako nedosegljiv, in njena pot vedno dosledna:

služiti drugim, pozabiti nase ...

Njen dom nam je bil ljubo zatočišče, ogenj v peči vedno prižgan, dišeč kruh na mizi, njen pogled vedno naklonjen, besede bloško pojoče, modre, domače, odločne, blagodejne ...

Hčerki z družinama sta potom-ki in naslednici te odločne, pon-osne slovenske žene, hvaležni in ponosni, da so del poti prehodili skupaj ...

Veter počasi briše drobne sledi drobnega človeka, pred nami se rišejo jasne slike pre-teklosti, a še veliko je nepopisanih listov, vmes pa trenutek, ki ga živimo . . .

Helena Rupar

www.avtotrade.kia.si

Kia, generalni pokrovitelj in uradni avto turnirja Australian Open.

Kiina vozila imajo 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u.

Kia - največ avta za Vaš denar!

SportageV zmagovalni Australian Open ponudbi je novi 2013 Sportage sedaj na voljo po nepremagljivih pogojih financiranja:

299 EUR /mesečno

+ 1.000 EUR Joker popusta za vozila iz zaloge in+ 1.000 EUR Joker popusta ob nakupu staro za novoEnostavno in pregledno: 17.990 EUR* / 60 mesecev

Novi cee’d in cee’d SportswagonV zmagovalni Australian Open ponudbi je novi 2013 cee’d sedaj na voljo po nepremagljivih pogojih financiranja:

199 EUR /mesečno

+ 400 EUR Joker popusta za vozila iz zaloge in+ 500 EUR Joker popusta za družineEnostavno in pregledno: 11.950 EUR* / 60 mesecev

AVTOTRADE, d.o.o, Vrhnika; 01/750 51 99; www.avtotrade.kia.si

MPC cene vseb. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. kovinske/bele barve in stroška priprave vozila. Cena 11.950€ ali 199€/mes.: cee'd 1.4 CVVT LX Fun, z Joker popusti 900€ (Iz zaloge 400€+Družina 500€+Joker 0% financ.). Cena 17.990€ ali 299€/mes.: Sportage 1.6 GDI FUN, z Joker popusti 2.000€ (Iz zaloge 1.000€+Staro za novo 1.000€+Joker 0% financ.). Joker 0% financ. ne velja za 2.0L dizelske mot. Akc. ponudba velja za nakup novega vozila KIA ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o.. Financ. zajema: obdobje do 60 mes., fiksna OM 0%, EOM 0%, stroški odobritve 0€. Primer: znesek kredita 10.000€, odplač. doba 60 mes. po 166,66€/mes. in 0% pologa: fiksna OM 0%, stroški financ. 0€, EOM 0%, skupaj za plačilo potroš. je 10.000€, kar je enako nabavni vrednosti vozila. Akcija EOM 0% velja od 7.1. do 15.2.2013 ter samo za vozila modelnega leta 2013. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Vse ostale info. o porabi goriva in emis. CO2 na voljo v priroč. o varčni porabi goriva in emis. CO2, na prod. mestu in www.kia.si/emission. Pogoji garanc. na voljo v garanc. knjižici oz. pri Kiinih zastopnikih. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, 1000 Ljubljana.

Kombinirane porabe goriva: 3,7 - 8,2 l/100km, emisije CO2: 97 - 195 g/km CO2.


Značilno za letošnjo zimo na Blok-ah je, da je bilo precej padavin in malo sončnih dni. Tudi kakšne vi-harne burje kot v lanskem febru-arju letos ni bilo in tudi kakšnega hujšega mraza ne.

Snega smo imeli letos kar obilo. Že v začetku decembra smo ga dobili skoraj en meter, vendar ga že v drugi polovici meseca ni bilo, ker se je ta čas močno otopli-lo. Imeli smo zelen božič in novo leto brez snega. Tudi tempera-ture okrog božičnih praznikov in novega leta so bile precej nad ničlo.

Toplo vreme se je nadaljevalo še v prvi polovici januarja, 5. jan-uarja smo v Novi vasi nameri-li kar 14 °C. To je najvišja jan-uarska temperatura v zadnjih šestinpetdesetih letih, odkar je v

V letošnjem februarju nam je zima na Blokah in tudi na Polšečem, ki je najbolj oddaljeno naselje na zahodnem delu bloške občine, natrosila toliko snega, kot ga verjetno že nekaj desetletij ni bilo.

Največ težav, kot vedno, sneg

Letošnja bloška zimaNovi vasi meteorološka postaja. Naj ob tem navedem še en janu-arski rekord. Leta 1983 je bila v tem mesecu izmerjena najnižja temperatura. Takrat smo namreč izmerili kar -34 °C.

Tudi v februarju kakšnih izjemno nizkih temperatur nismo izmeri-li. Živo srebro se v tem mesecu ni spustilo pod - 20 °C. Na svečnico (2. februarja) je bila temperatura zjutraj celo 8 °C, popoldne pa je začelo snežiti.

Letošnja zima je bila s snegom res radodarna, kar sem že prej nave-del za mesec december. Že 12. jan-uarja je začelo snežiti in je snežilo šest dni. Ponovno je snežilo še v drugi polovici februarja. Skupaj je v vseh treh zimskih mesecih snežilo kar 30 dni.

Na meteoroloških postajah se vsako jutro ob 7. uri izmeri skup-na višina snega in višina snega, ki je zapadel v zadnjih 24-tih urah. Seštevek vseh teh dnevno izmer-jenih količin letos na Blokah znaša kar zajetnih 548 cm – beri: petsto oseminštirideset ali skoraj 5 metrov in pol. Seveda se ta no-vozapadli sneg vsak dan sese-da. Višina tega snega je bila letos najvišja 24. februarja, ko smo izmerili 110 cm. Rekordna višina snežne odeje pa je bila na Blokah izmerjena leta 1952, in sicer 150 cm.

Kar dosti snega smo letos mora-li premetati, da so se očistile vse ceste in poti. Kot pa kažejo neka-tere napovedi, ga bomo tudi še v marcu premetavali.

France Škrabec

Zima v februarju 2013 povzroči v prometu.

Spomnim se desetletja nazaj, ko-liko težav smo imeli s pluženjem snega. Plužili smo s konjsko vpre-go in z lesenim, doma izdelanim plugom, ki je odrival visok sneg nekaj deset cm od tal. Tu pa tam se je celo postavil pokonci in nas

Foto: Irena Škrabec

Zima na Polšečem 2013

Foto: Marija Žgajnar

prevrnil v sneg. Z velikim trudom smo ga postavili nazaj in pluženje se je nadaljevalo. Pozneje je kon-jsko vprego nadomestil mali IMT 539, ki je velikokrat izgubljal bitko z visokim snegom.

Takratne ozke, v visoke »grvine« stisnjene makadamske ceste so si

bolj zaslužile naziv kolovozi kot pa ceste.

Spominjam se, kako smo bili dneve odrezani in pozabljeni od sveta.

V medijih še vedno znova in znova poslušamo kritike in pritožbe, kako je sneg presenetil zimske cestne službe, kako ceste niso pravočasno in dobro splužene …

Za zimsko cestno službo na Blok-ah to ne drži.

Februarska velika količina snega je bila velik zalogaj za bloško zim-sko cestno službo. Odločno se je spopadla z izzivom in nalogo uspešno opravila.

Na Blokah imamo široke, asfalti-rane ceste, sodobno mehanizaci-jo, dobro sodelovanje vseh pristo-jnih služb.

Največja zahvala pa gre pridnim in požrtvovalnim posameznikom, ki so, ne glede na uro, podnevi ali ponoči, kadar je bilo pač potreb-no, sedli za volan traktorja ali ka-miona in plužili ceste.

Tako smo se lahko tudi s Polšečega vsak dan nemoteno odpeljali po sicer malo ožji, ven-dar dobro spluženi cesti.

Marija Žgajnar v imenu družine Žgajnar

marec 20133838 križanka

Glavni in odgovorni urednik: Stane Jakopin | Uredniški odbor: Milena Mišič, Jerneja Kovšca, Boris Marolt, Tone Urbas Lektoriranje: Jerneja Kovšca | Oblikovanje in prelom: Tadej Pavlič, Simon Korenjak, Gregor Ulčar | Tisk: Schwarz Ljubljana | Izdaja: Občina Bloke Naklada: 1250 izvodov | Glasilo je brezplačno za vsa gospodinjstva v občini; za naročnike v domovini je predlagan prostovoljni letni prispevek 8 €, za naročnike v tujini 16 €. | Prispevek za glasilo nakažete na račun Občine Bloke: 01350-0100002737 | Naslov uredništva: Občina Bloke, Bloški korak, Nova vas 4a, 1385 Nova vas; [email protected]

BLOŠKI PRAVILO, NAŠ USTREZ- VALTER KOS VELIKA ZIMSKOKORAK ZGLED TV VODI- NOST, BONA SUKANCA ZAET- POKRI-

TELJ ENAKO- NICA VALO(BOŠTJAN) VREDNOST

STROKOV-NJAK

ZA PRAVO

SKUPINALJUDI, KIJIH VEŽESOROD-

STVO

BESEDA VRSTA,PRED ZNAILNA

PRIIMKOM OBLIKA

PRIVLA- TRAVNIŠKA KALCIJNOST ZDRAVILNA KNJI-

MAJHEN RASTLINA ŽEVNICANOŽ, NOŽI FATUR

DESNIPRITOKRENA

V NEMIJICIMA VLADAR-

AVTOR SKREGA- KROM- ROMULOV NAŠ JEVO OBMOJE,MARKO NOST PIRJA, BRAT SLIKAR BIVALIŠE POVRŠINA

DREŠEK KROMPIR- DVOJEK (ANTON) JURIJJEVKA VEGA

ZAGO- MAJHNA PODSTA-VORNIK CERKVENA VEK ZA

SKRAJNIH ZGRADBA SEKANJENAZOROV DRV

KSENIJAKAR JE KEMIJSKI HORVAT

PREŽVE- SIMBOL VRSTAENO ZA NIKELJ ŽENSKE

FRIZUREKOŽICA, SESTA-

GEOME- KI POKRI- VINATRIJSKI VA OKO BENCINA

LIK ROKFORT- ANONIMENSKI SIR LOVEK

DRŽAVNI IZDELOV. NAJDENA MANJTHOMAS ZAKLAD KOVINSKIH DEKLICA, ZNANO:

MANN GR. OTOK V STVARI KI SO JO OPONENT,EGEJSKEM SOL DUŠIK. STARŠI SKIATOS,

MORJU KISLINE ZAPUSTILI REALGARRIMSKA ANTON SVETLE

BOGINJA NASPROT- NANUT SE RDEPLOD- NIK V ENAKA MINERAL,NOSTI RAZPRAV- SAMO- ARZENOV

IN ŽETVE LJANJU GLASNIKA SULFIDFR. PISEC

KAJI AVTOMO- (EMILE)GLAS BILSKI NAŠA

VOLAN PESNICA(MAJDA)

KEMIJSKIŠOLSKA SIMBOL TOENJEOCENA ZA ŽELEZO GORIVADOBRO LJUDSKI PEVKA

GLASBENIK HORVATITAL.

GLAVNI PESNICAVEZNIK NEGRISTAR TRUŠ,

KOVANEC ROPOTRADOSTEN

GOVORNIK IZRAZ EVA(KNJIŽNO) OBRAZA LONGORIA

POLJSKI IVANGOSPOD ŠUBAŠI

DEL VELIKA BORIŠEGOVORA NESTRU- DEJANA

V KATEREM PENA KAA ZAVCASE NAPOVE THOMAS NINA

NAMEN ELIOT IVANI

BANKOVEC LENAZA DESET ŽENSKA

EVROV

AGATHA VREDNOST TERENSKI ANJACHRISTIE BLAGA AVTO- RUPEL

IZRAŽENA MOBIL,V DENARJU JEEP

NABIRALEC JAGODZMES SNOVI

IZ KATERE SEPRIDOBIVAJO KOVINE

— glasilo občine Bloke

marec 2013 3939pa še to

meNjave za veliko NočNajpomembnejša cerkvena praznika, kot sta božič in velika noč, imata še en prost dan. Včasih so rekli, da imata ta dva prazni-ka zaradi svoje pomembnosti dodan še en dela prost dan. To sta po božiču štefanovo in po veliki noči praznični ponedeljek. Ljud-je so rekli, da sta ta dva dneva so-praznika.

Včasih se na božični dan in na ve-liko nedeljo ni hodilo na obiske. Sorodnike in prijatelje se je obisk-ovalo naslednji dan in tudi sk-romno obdarovalo. Obvezno pa so se na velikonočni ponedeljek obojestransko obdarovali s pirhi in si voščili za praznike.

Tako je tudi mali Joško komaj čakal, da bodo šli na velikonočni ponedeljek k stricu in teti. Ko je le prišel ta dan in so prišli k »žlahti«, je Joško ves vesel, ne da bi pozdravil in voščil prazni-ke, kot so ga doma podučili, že v vratih rekel: »Stric! Smo prišli pirhe mejnat!«

Stric in teta sta se nasmejala, stric je rekel: » Ja, vsaka menjava je ko-ristna, če s tem kaj pridobiš.«

hrana ni bila tako »razkošna« kot v sedanjih sodobnih prostorih.

Na jedilniku so bile razne enolončnice in zraven malo mesa. Včasih je bila tudi bloška klobasa, ki je bila v tistih časih samo po imenu bloška.

Kje kdo sedi, so si delavci sami razporedili. Ta razpored je bil več ali manj stalen. Tako sta med malico vedno sedela za isto mizo sovaščana Janez Maček in Tone Muha. Janez ni bil kakšen hud jedec in tako imenovane »bloške« klobase ni niti pokusil. Sosed Tone ni bil tako izbirčen in je po-jedel obe klobasi, svojo in Janezo-vo.

Gregorjev France, ki je sedel pri sosednji mizi in ki je imel vedno kakšne »brihtne« bloške pr-ipombe, je tako opisal: »V Novoli-tu za malico dobimo tako klobaso, ki je še maček ne mara, muha pa kar dve pojej«.

klobase Na Novolitu Nekoč

Kar nekaj desetletij nazaj je bila Novolitova menza še na prosto-ru, kjer so leta 1998 zgradili novo

poslopje za proizvodnjo stiropo-ra. Takrat se je menza imenova-la Obrat družbene prehrane. Tudi

Teta je pa dodala: » Naše kakuši nesejo dobra in trda jajca. Če boš te dni zdej še kej s pirhi trkov, ti bo še koku prou pršlu trdu jajce.«

Za letošnjo veliko noč menjujemo vse mogoče in ne samo pirhe. Men-jujemo vlado, minis-tre in vse, kar je pod njimi. Na Blokah smo tudi dve največji firmi zamenjali. Bomo vide-li, kakšne zamenjane »frišne pirhe« bomo dobili.

Ob vseh teh men-javah sam z najboljšimi željami želim vesele velikonočne praznike in zjutraj na praznik dober velikonočni »bloški žegen«.

Obloški Tonček

marec 20134040 oglasi

potekal prvi Dan Bloškega jez-era. Na obali jezera bomo pripravi-li pestro dogajanje z delavni-cami, razstavo in pogostitvijo, s katerimi bomo predstavili nara-vno in kulturno dediščino Bloške planote. V sodelovanju z Zavodom Symbiosis in Zavodom RS za var-stvo narave bo organiziran tudi naravoslovni izlet na Bloščico.

okviru LEADER pro-jekta JEZERA ZA NAS BO v soboto, 18. maja 2013,

Aktivnosti pripravljajo:

Hija d.o.o.

NEC, Notranjski ekološki center Cerknica

Zavod Symbiosis

Zavod RS za varstvo narave

Projekt sofinancira program LEADER.

v

Ob 14.00 se bomo od jez-era podali proti Bloščici, kjer bomo opazovali značilne

vrste in posebnosti nizkega barja. Vljudno vabljeni!

Bloški korak 2013-2

Documents

Transcript of Bloški korak 2013-2