BLAGODARNOST - lastrada.org.mklastrada.org.mk/wp-content/uploads/2019/04/LASTRADAMAK44.pdf ·...

BLAGODARNOSTOtvorena porta ja izrazuva svojata blagodarnost do slednive poedinci i organizacii za nivniot zna~itelen

pridones vo funkcioniraweto na Rezidencijata:Xeraldin Bjalersted, Monika Portiqo, Aleksandar Lazovski, Viktor Ulom, Kiro Todorovski, Sande Kitanov,Sanija Burageva, Jovan Ilievski, Petar Anevski, Jovan Dimitrovski, Elena Grozdanova, Svetlana Cvetkovska,

Goce Xuklevski, Len~e Kocevska, Misijata na OBSE vo Skopje, USAID Makedonija, Christliche Ostmission. Iskreno sme blagodarni na personalot na Rezidencijata za nivnata celosna posvetenost vo pomo{ta pri oporavu-

vaweto na ~ove~kite ìvoti. Poradi bezbednosni pri~ini, nivnite imiwa ne moè da bidat spomenati ovde. Ovaa publikacija e delo na Otvorena porta/La Strada Makedonija. Maja Varo{lija, Aleksandar Lazovski i

Jasmina D. Rajkovska go konceptualiziraa ovoj dokument, dadoa pridones i go formuliraa. Jasna Dobri~i} go formulira{e delot za pravnite predizvici. Silvana Bo{kovska Georgievska pridonese vo kompilacijata na

hronologijata na ovoj proekt. 'Rezidencija' e proekt implementiran od Otvorena porta/La Strada Makedonija, finansiran od USAID

Makedonija i administriran od Misijata na OBSE vo Skopje.Izdavaweto na ovoj dokument be{e finansiski podràno od USAID Makedonija.

Fotografija na naslovna strana: Nikola Petrovski © 2007

Tira`: 300 primeroci

Podràno od:Ovaa publikacija e izrabotena od NVO Otvorena porta / La Strada Makedonija so velikodu{nata podr{ka na

amerikanskiot narod, preku Agencijata na SAD za me|unaroden razvoja (USAID). Mislewata izrazeni vo ovaa publikacija im pripa|aat na avtorite i ne gi izrazuvaat stavovite na Agencijata na

SAD za me|unaroden razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski Dràvi.

Sodrìnata na ova izdanie ne zna~i deka sekoga{ gi odrazuva pogledite ili stavovite na Nabquduva~kata Misija na OBSE vo Skopje.

OBEZBEDUVAWE DIREKTNA PODDR[KA NA @RTVI OD TRGOVIJA SO LU\E VO MAKEDONIJA

SO POSEBEN FOKUS NA PRIFATILI[TETO ZA @RTVI

NA TRGOVIJA SO LU\E - REZIDENCIJA

Otvorena portaLa Strada Makedonija

septemvri 2007

OTVORENA PORTA/LA STRADA MAKEDONIJA

3

PREDGOVOR

NVO Otvorena Porta - @ensko lobi i akci-ja protiv nasilstvoto i trgovijata so èni,oficijalno zapo~na so rabota vo 2000 godi-na. Osnoven motiv za formirawe na organi-zacijata be{e postojanoto zgolemuvawe nabrojot na `rtvite od trgovijata so lu|e, i sepogolemata prisutnost na problemot vo Re-publika Makedonija. Ottuka proizleze na{ata misija: Da se bori-me za ènskite prava, da gi za{titime ipoddrìme ènite `rtvi na nasilstvo itrgovijata so lu|e. Programskite aktivnostite koi gi sprovedu-vame se podeleni vo tri kampawi:

• Prevencija i edukacija

Kampawata za prevencija i edukacija ima zacel da gi zajakne ènite da donesuvaatinformirani i samostojni odluki za svojotìvot. Vo odnos na rabotata so rizi~nite gru-pi, ovaa kampawa ja opfa}a i socijalnata sre-dina preku edukacija na profesionalci koimoàt da dojdat vo kontakt so (potencijalni-te) `rtvite od trgovijata so lu|e. Tuka sevklu~eni profesorite, psiholozite, pedago-zite, prestavnicite od nevladini organiza-cii i predstavnicite od policiskite slu`bi. Vo ramkite na ovaa programa se implementi-raat preventivni lekcii vo osnovni, sredniu~ili{ta i univerziteti, se organiziraat

seminari, konferencii, debati i sl. so celproblemot na trgovija so luge da stane pre-poznatliv. Od 2002 godina Otvorena Portaima Nacionalna SOS telefonska linija nakoja moàt da se dobijat korisni informaciiza za{tita od vovlekuvawe vo mreàta natrgovija so lu|e kako i pomo{ na `rtvite koibaraat izlez od istata 24 ~asa sekoj den.

• Informirawe i lobirawe.

Ovaa kampawata ima za cel da go predstaviproblemot na trgovija so lu|e kako priori-tet na politi~ko nivo, da ja podigne javnatasvest, da inicira javni debati i da ja slediimplementacijata na dràvnite strategiivo borbata protiv trgovijata so lu|e. Otvorena Porta e ~len na Sekretarijatot naNacionalnata Komisija za borba protivtrgovija so lu|e i ilegalna migracija i naPodgrupata za Borba Protiv Trgovija so De-ca. Ovie dve tela se implementira~ki telana Nacinalnata komisija za borba protivtrgovija so luge vo koja ~lenuvaat predstav-nici od razli~ni ministerstva. ^lenstvotovo sekretarijataot i podgrupata i ovozmo-ùva na Otvorena Porta da go prenese i zas-tspuva glasot na Nevladiniot sektor predvladinite institucii, a voedno i da lobiraza prepoznavawe na problemot trgovija solu|e kako seriozno kr{ewe na osnovnite ~o-vekovi prava.


4

• Asistencija i direktna poddr{ka na`rtvi od trgovija so lu|e

Programata za direktna poddr{ka e najva`-niot segment i glavana pri~ina za pos-toeweto na ,,Otvorena Porta”. Celta na ovaakampawa e da im se obezbedi potrebnata pod-dr{ka i pomo{ na `rtvite za povtorno da jasteknat svojata sloboda i da ja prevzematkontrolata nad svoite ìvoti. Direktniotkontakt so ̀ rtvite ni ja pokaùva vistinska-ta slika za preìveanite traumatski iskus-tva dodeka bile vo situacija na trgovija, i nidava nasoki za ponatamo{nata rabota. Kako rezultat na potrebite za smestuvawena makedonski dràvjanki koi baraat pomo{vo Juli 2005 god. Otvorena Porta otvoriprifatili{te za `rtvi od trgovija so lu|e -Rezidencija, vo koe e razviena kompleksnaprograma za rehabilitacija i reintegracijana smestenite klientki. Ovaa publikacija gi sodrì dvegodi{nite

iskustva steknati pri rabotata so `rtviteod trgovija so lu|e vo prifatili{teto - Re-zidencija.Se obidovme nakratko da se osvrneme na ce-liot proces na asistencija koj klientkite gopominuvaat, po~nuvajki od momentot nasmestuvawe, nadminuvawe na traumatskiiskustva koi gi preìvaeale, razli~niteuslugi koi gi primaat pri procesot na reha-bilitacija, vklu~uvawe vo obrazovniot pro-ces, profesionalna kvalifikacija, pomo{pri vrabotuvawe i prifa}awe od strana nanivnoto semejstvo. Se nadevame deka so ovaa publikacija }euspeeme da ja zapoznaeme javnosta so prob-lemite so koi se soo~uvaat `rtvite od trgo-vijata so lu|e, i deka site relevantniinstitucii, vklu~uvajki gi i nivnite semej-stva vo idnina aktivno }e se vklu~at voprocesot na resocijalizacija.

So po~it,

Jasmina D. Rajkovska Pretsedatelka na Otvorena Porta - La Strada

Makedonija

5

1. VOVED

Trgovijata so lu|e e pove}esloen problem koj giizma~uva{e novite demokratii od regionot najugoisto~na Evropa u{te od ranite 90-ti. Me|u-narodnite organizacii koi rabotata vo ovaaoblast obezbeduvaa pomo{ na soodvetnite vla-di vo kreiraweto na nivniot odgovor kon trgo-vijata so lu|e i sozdavaweto na strate{ki i se-opfaten pristap kon problemot. I pokraj sitenaporti, ovoj fenomen seu{te opstojuva. Za mnogumina, aktivnostite naso~eni kon bor-bata protiv trgovijata so lu|e treba da go sta-vaat na prvo mesto jakneweto na kazneno-prav-niot odgovor i ovozmoùvaweto na onie koi sezasegnati da svedo~at protiv onie koi gieksploatirale. Kako i da e, takviot pristap evo osnova pogre{en poradi faktot deka trguva-nite `rtvi ~estopati ne dobivaat soodvetnapomo{ i za{tita pred da bidat prinudeni da impomognat na agenciite za sproveduvawe na za-konot. Ponatamu, pra{aweto za identifikacijana `rtvite e nesomneno vitalen preduslov zauspe{na poddr{ka i sledstveno gonewe na sto-ritelite.Dodeka prvi~nata odgovornost za elimini-raweto na trgovijata so lu|e leì kaj vladata,uspe{nata globalna strategija pobaruva vklu-~uvawe na {irok spektar na u~esnici, vklu~u-vaj}i gi i bezbednosniot sektor, medicinskiteustanovi, javnosta, biznis zaednicata - no, predse, NVO zaednicata. Kone~no, priznavaweto na problemot za trgovi-jata so lu|e, osobeno za vnatre{nata trgovija, e

eden od najva`nite prvi~ni ~ekori koi siteu~esnici mora da go kompletiraat, so celuspe{no da se spravat so ovaa odvratna formana kriminal. Iako procenkite se razli~ni, postojat dovolenbroj indikatori deka sekoja godina, nekolkustotici iljadi lica se trguvani vo Evropa. Tiese dovedeni vo zabuna, ~estopati prodavani iprinudeni da rabotat, i eksploatirani vo raz-li~ni sektori. Voobi~aeno, ènite se trguvanivo seksualnata industrija, za doma{na rabotaili vo prinudni brakovi; maìte se dominatnotrguvani kako grade`na, zemjodelska ili rabot-na sila vo fabriki, no, isto taka i vo seksual-nata industrija, dodeka, pak, maloletnicitenaj~esto se trguvani vo seksualnata industrija,pe~ateweto i doma{nata rabota. Pri~inata poradi koja praktikite sli~ni narobstvo, kako {to e trgovijata so lu|e, seu{tepostojat vo 21-ot vek vo Evropa, moè, vo najgo-lema mera, da bidat objasneti so t.n. pottiknu-va~ki (push) i povlekuva~ki (pull) faktori. Pos-toeweto na te{ki politi~ki, ekonomski i soci-jalni situacii vo oddelni delovi od Evropa,osobeno vo zemjite od porane{niot Sovetskisojuz i Balkanot, gi vlo{i nevrabotenosta, ne-ednakvosta i nestabilnosta, poradi koi lu|etose pottiknati da migriraat i da baraat vrabo-tuvawe na drugo mesto. Vakvata situacija go zgo-lemuva nivniot rizik da padnat vo racete na„posrednici”, kriminalni grupi ili poedincikoi im „pomagaat” da vlezat vo nekoja dràva iim gi dogovaraat nivnite „vizi i dozvoli za ra-bota”, a potoa gi eksploatiraat. Trgovcite ope-


6

riraat preku somnitelni agencii za vrabotu-vawe, turisti~ki agencii, kompanii za zabava,ili agencii za posreduvawe vo brakovi. [to se odnesuva do „povlekuva~kite faktori”,postoi pobaruva~ka za specifi~ni tipovi narabotna sila vo odredeni industriski sektori,i op{ta pobaruva~ka za eftina rabotna sila,koja vo se pogolem broj se obezbeduva preku mig-ranti so nesiguren ili nikakov status za rabo-ta ili prestoj vo zemjata na prestoj. Ovie fak-tori ne se novost, i migraciskite tekovi posto-ele so vekovi. Kako i da e, globalizacijata iraste~kata razlika pome|u bogatite i siroma{-nite razliki, faktot deka stanuva se polesnolu|eto da migriraat i pokraj toa {to imigracis-kite politiki stanaa mo{ne postrogi, kako irazvojot na novite mediumski tehnologii koidostignuvaat do milioni lu|e, se site faktorikoi go objasnuvaat porastot vo brojkata na slu-~ai so trgovija so lu|e. Licata koi poteknuvaat od centralna i isto~naEvropa, seu{te vo najgolema mera se trguvani vozapadnoevropskite zemji, osobeno vo zemjite odEvropskata unija, no, isto taka, vo poslednovreme i vo Sredniot Istok i Azija. Vo poslednive godini, sepak, postojat zna~i-telni promeni i novi trendovi vo trgovijata solu|e. Lu|eto izgleda se trguvani vo pomladi go-dini, vnatre{nata trgovija se javuva po~esto irutite na trgovijata pokrivaat pogolemi rasto-janija. [to se odnesuva do pati{tata na trgovi-jata vo Evropa, zemjite, kako vo zapadnite, takai vo isto~nite delovi na Evropa, moè da se

smetaat kako zemji na poteklo, tranzit i desti-nacija za trguvani lica, kako rezultat na zna~i-telnite promeni vo rutite na trgovijata. Kakorezultat, nekolku centralni i isto~noevropskizemji stanaa dràvi na transfer i destinacija,vo isto vreme. Ova osobeno se odnesuva na è-nite od republikite od porane{niot Sovetskisojuz od centralna Azija (Kirgizstan, Kazahstan,Uzbekistan, Taxikistan i Turkmenistan), Kav-kaz (Ermenija, Gruzija i Azerbejxan) i Azija, no,isto taka i od nivnite sosedni zemji. Taka, è-nite od Moldavija moè da bidat trguvani voRusija, dodeka, pak, ruskite èni da bidat trgu-vani vo Polska.

2. [TO PRETSTAVUVA TRGOVIJATASO LU\E?

^len 3 od Protokolot na Obedinetite nacii zaprevencija, suzbivawe i kaznuvawe na trgovija-ta so lu|e, osobeno so èni i deca, koj ja dopol-nuva Konvencijata na Obedinetite nacii protivtransnacionalniot organiziran kriminal(op{to poznat kako Protokolot od Palermo) jadefinira trgovijata so lu|e kako:

Regrutirawe, prevezuvawe, prenos, za-solnuvawe ili prifa}awe na lica, popat na zakana ili so upotreba na sila ilidrugi formi na prinuda, ili kidnapi-rawe, ili izmama, ili zalaùvawe, iliso zloupotreba na mo} ili na sostojba na

7

nemo} ili so davawe ili primawe na pa-ri ili korist, zaradi postignuvawe nasoglasnost na lice koe ima kontrola naddrugo lice, so cel za eksploatacija.Eksploatacijata podrazbira, vo najmalamerka, eksploatacija na prostitucija nadrugi lica ili drugi formi na seksualnaeksploatacija, prinudna rabota ili pri-nudno usluùvawe, ropstvo ili postapu-vawe sli~no na ropstvo, sluguvawe ilivadewe na organi.* Vo slu~aj na deca, upotrebata na bilokoj vid na prinuda ili zloupotreba, ne eneophodna.

Vakviot ravoj na nastanite se reflektira vodefinicijata na trgovijata vo Protokolot naOON za trgovija od 2000, koj gi pokriva siteformi na trgovija za prisilna rabota i praksisli~ni na ropstvo. Dopolnitelno, Protokolotpravi jasna distinkcija pome|u seksualnata ra-bota i trgovijata so lu|e, i pome|u trgovijata ikrium~arewet, koe e obraboteno vo drug proto-kol. Krium~areweto se odnesuva na ovozmoù-vawe na nelegalen prestoj ili vlez, dodeka,pak, celta na trgovijata e eksploatacijata na~ove~ki su{testva preku prinudna rabota iliuslovi sli~ni na ropstvo. Trgovijata ne seko-ga{ vklu~uva i nelegalno preminuvawe na gra-nici. Moè da se slu~i i vo ramkite na ednadràva, t.e. bez pominuvawe na nacionalnitegranici. Dopolnitelno, vo mnogu slu~ai, trgu-vanite lica vleguvaat vo edna dràva legalno,na primer kako turisti, sopru`nici, studenti,

ku}ni pomo{nici ili praktikanti. Ponekoga{tie stanuvaat nelegalni odkako }e se izvle-~at od kontrolata na nivnite eksploatatori,na primer, vo slu~ajot na èni koi se prinude-ni na prostitucija od strana na nivnite sopru-zi. Trgovijata e kriminal protiv li~nosta,dodeka, pak, krium~areweto e prvenstvenokriminal protiv dràvata koj gi prekr{uvanejzinite granici.Spored na{eto lokalno zakonodavstvo (^len418a od Krivi~niot zakonik na Republika Ma-kedonija) trgovijata so lu|e se kaznuva so sled-nava pravna terminologija:

(1) Toj {to so sila, seriozna zakana dove-duva vo zabluda ili drugi formi na pri-silba, grabnuvawe, izmama, so zloupotre-ba na svojata polo`ba ili sostojbata nabremenost, nemo} ili fizi~ka ili men-talna nesposobnost na drug, ili so da-vawe ili primawe pari ili druga koristzaradi dobivawe soglasnost na lice koeima kontrola na drugo lice vrbuva, pre-vezuva, prenesuva, kupuva, prodava, za-solnuva ili prifa}a lica zaradieksploatacija po pat na prostitucija ilidrugi formi na seksualna eksploatacija,pornografija, prinudna rabota ili slugu-vawe, ropstvo, prisilni brakovi, pri-silna fertilizacija, nezakonito posvo-juvawe ili nemu sli~en odnos ili nedo-pu{teno presaduvawe delovi od ~oveko-voto telo, }e se kazni so kazna zatvornajmalku ~etiri godini.


8

(2) Toj koj{to vrbuva, prevezuva, prenesu-va, kupuva, prodava, zasolnuva ili pri-fa}a deca ili maloletni lica zaradieksploatacija na ovoj ~len, }e se kazni sozatvor najmalku osum godina.(3) Toj koj{to }e odzeme ili uni{ti li~-na karta, paso{ ili druga tu|a identi-fikaciona isprava zaradi vr{ewe nadeloto od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len,}e se kazni so zatvor od najmalku ~etirigodini.(4) Toj koj{to koristi ili ovozmoùva na

drug koristewe na seksualni uslugi odlice za koe znae deka e `rtva na trgovi-ja so lu|e, }e se kazni so zatvor od {estmeseci do pet godini.(5) Ako deloto od stav 4 e storeno so de-te ili maloletno lice, storitelot }e sekazni so zatvor od najmalku osum godini.(6) Ako deloto od stav 1 go stori pravnolice, }e se kazni so pari~na kazna. (7) Predmetite i prevoznite sredstvaupotrebeni za izvr{uvawe na deloto, seodzemaat.

2.1 Kakov e razmerot na trgovijata solu|e vo Makedonija?

Trgovijata so lu|e pretstavuva globalen prob-lem koj se reflektira i vo Republika Makedo-nija. Se javuva vo razli~ni oblici a kako svojacel ja ima eksploatacijata na `rtvite za najgo-lema mo`na finansiska dobivka. Razmerot na trgovijata so lu|e vo Makedonija se

ima promeneto niz godinite. Vo izminatiot pe-riod, Makedonija be{e zemja na tranzit i des-tinacija za `rtvi, voglavno èni i prvenstve-no za seksualna eksploatacija. Vo delot nailegalnata migracija, teritorijata na Repub-lika Makedonija be{e koristena kako tranzit-na zemja, preku naj~esto koristenite ilegalnipremini. Momentalnata situacija e promeneta. Makedo-nija stana i zemja na poteklo. Vnatre{niteprocenki i izve{tai od NVOi pokaùvaat dekaproblemot so trgovija so lu|e e mo{e seriozenvo Makedonija, t.e. èni, voglavno pod 18 godi-ni vozrast, so poteklo od nerazvieni regioniod dràvata, se regrutiraat i se nosat vo za-padniot del od zemjata, kade preku razni la`-ni vetuvawa za vrabotuvawe vo ugostitelskipretprijatija, se prodavaat, ~esto pati po ne-kolku pati, ili, pak, se prinudeni vo prostitu-cija. @rtvite pove}e ne se identifikuvaat vobarovi, tuku, vo iznajmeni ili privatni stano-vi, ku}i ili vikendi~ki, saloni za masaà ilikozmeti~ki saloni.

3. PROEKTOT "REZIDENCIJA“

3.1 Pregled na proektot i negoviteaktivnosti

Op{tata cel na proektot "Rezidencija# i naNVO Otvorena porta/La Strada Makedonija be-{e da se zajakne sposobnosta na zemjata daovozmoì soodvetna za{tita za trguvani lica,osobeno za dràvjani i maloletnici, vrz osno-

9

va na regionalni i me|unarodni instrumenti zaza{tita na ~ovekovite prava, vklu~uvaj}i gistandardite za za{tita na `rtvi na EU, OBSE iSovetot na Evropa. Prvoto prifatili{te menaxirano od strana naNVO be{e osnovano vo ramkite na ovoj proekt,so cel da se osvrne na itnite potrebi na `rtvi-te od trgovija so lu|e, osobeno na maloletnici-te i na doma{nite dràvjani. Funkcionira od juli 2005 i obezbeduva direk-tna poddr{ka kako na identifikuvani, taka ina pretpostaveni `rtvi od trgovija. Na `rtviteim se nudat specijalizirani uslugi, kako {to sesiguren prestoj, hrana, obleka, psiho-socijalnapoddr{ka, medicinski tretmani, pravna pomo{i obuka za rabota. Timot od obu~eni profesio-nalci, koj vklu~uva socijalni rabotnici i psi-holozi, e dostapen 24 ~asa na den. Periodot naprestoj vo Rezidencijata se opredeluva od slu-~aj za slu~aj, a vo prosek od 3 do 12 meseci. Si-te korisnici se vklu~uvaat vo programata naRezidencijata isklu~ivo na dobrovolna baza. Proektot be{e naso~en kon onaa grupa na`rtvi koi ne bea vklu~eni vo postoe~kataograni~ena struktura za pomo{ - prvenstvenovnatre{no trguvani dràvjani, a osobeno ma-loletnici. Celnata grupa be{e prepra}ana voRezidencijata prvenstveno preku Koordina-tivnata kancelarija na Nacionalniot mehani-zam za upatuvawe, potoa od policijata, bes-platnata SOS linija, neformalnata NVO mre-à, Centrite za socijalna rabota (CSR) i odostanati dràvni tela. Partnerstva za sorabotka bea razvieni pome|u

Otvorena porta i razni dràvni i ne-dràvnitela zadolèni za borba protiv trgovija so lu-|e: Koordinativnata kancelarija na Nacional-niot mehanizam za upatuvawe (NMU), Minister-stvoto za vnatre{ni raboti, NVO mreàta, Uni-jata na socijalni rabotnici, op{tinskite koa-licii, Sekretarijatot i Podgrupata za borbaprotiv trgovija so deca pri Nacionalnata komi-sija, IOM, UNICEF, OBSE, itn. Dopolnitelnona ova, be{e razvieno i mentorsko partnerstvoso sli~ni proekti vo regionot na jugoisto~naEvropa, kako {to se romanskiot “Reaching out”,bugarskata “La Strada”, albanskata NVO “Vatra” icrnogorskata NVO “Women Safe House”. SOS telefonskata linija za `rtvi od trgovijaso lu|e, rakovodena od NVO Otvorena porta, eedinstvenata telefonska usluga koja e dostap-na vo zemjata za potencijalnite i aktuelnite`rtvi da dobijat informacii, pomo{ i pod-dr{ka na razli~ni jazici. Brojot na besplatna-ta SOS linija e 0800 11111 ili 02 2777 070 zapovici od stranstvo. Ovoj proekt pretstavuva edna od vode~kiteinicijative vo borbata protiv trgovijata so lu-|e vo zemjava. [irok spektar na aktivnosti beaprevzemeni za vreme na ovoj tri-godi{en peri-od na implementacija, koj pridonese kon ostva-ruvaweto na zna~itelni rezultati i kon podob-ruvaweto na pomo{ta i uslugite koi im se obez-beduvaat na trguvanite `rtvi vo zemjava. Naj-zna~ajnite i klu~ni aktivnosti se zbirno pret-staveni podolu vo ovoj tekst, a poseben akcentbe{e staven na rabotata so `rtvite.


10

Programa za studiski poseti na prifati-li{ta / Najdobri re{enija od regionot

Glavnata cel na Programata za studiski posetibe{e da ja olesni razmenata na informacii,iskustvo i najdobri re{enija vo pove}e oddelnioblasti od zaedni~ki interes pome|u profesi-onalcite i organizaciite koi pruàat pomo{ iza{tita na `rtvi od trgovija. Ovie poseti beaovozmoèni preku poddr{kata dobiena od Mi-sijata na OBSE vo Skopje i La Strada International.Na lu|eto koi rabotea na proektot im be{eovozmoèno da gi vidat postoe~kite praksi, dago spodela svoeto iskustvo so svoite kolegi ida gi ocenat sopstevnite praksi vo nekoi od so-sednite i evropskite zemji: Kosovo (noemvri2004), Albanija (dekemvri 2004), Srbija (Janua-ri 2005), ê{ka (2005), Holandija (2005) i Roma-nija (April 2005). Studiskite poseti im pomognaa na u~esniciteda gi zemat predvid pristapite i standarditekoi bile razvieni i adaptirani nadvor oddràvata i da im pruàt podobri i ponoviinformacii vo vrska so pomo{ta i za{titatana `rtvite od trgovija. Glavnite operativniaspekti koi bea diskutirani na ovie posetibea: bezbednosta na prifatili{tata, stilot namenaxmentot, implementacijata na programatai uslugite, sorabotkata so vladinite institu-cii, standardi za odnesuvawe, sistemi za upa-tuvawe, pravni postapki, standardni opera-tivni proceduri, sistemi za menaxirawe so ba-zi na podatoci, itn. Dopolnitelno na ova, preku studiskite poseti,

NVO Otvorena porta ima{e mo`nost da razviepartnerski odnosi so odbrani NVOi od pose-tenite zemji.

Standardni operativni procedurina Rezidencijata

Procesot na razvivawe i adaptirawe na Stan-dardnite operativni proceduri (SOP) be{esmetan za edna od najva`nite aktivnosti voramkite na ovojt proekt. SOP pomognaa vo obez-beduvaweto na postojanost, soglasnost, odogo-vornost i efikasnost na profesionalcite koirabotat vo prifatili{teto i vo pruàweto nasoodvetna pomo{ i za{tita na trguvanite ̀ rtvi. SOP pretstavuvaat eden za{titen mehanizam,kako za klientite, taka i za profesionalcite.Ovie proceduri gi reguliraat site relevantnidnevni operativni raboti na Rezidencijata,kako {to se mehanizmot na prepra}awe, vremet-raeweto na prestojot, vodeweto na slu~ajot iarhiviraweto, postapkata za priem, doverli-vosta, bezbednosta, itn. Isto taka, SOP sod-ràt specifi~ni dopolnitelni poglavja, kako{to se Pravilnikot za rabota, protokolot zabezbednost, formularite za priem, itn. Imaj}i predvid deka istite bea razvieni kakorabotna alatka (dokument), SOP }e bidat pred-met na postojano razgleduvawe, ocenuvawe idopolnuvawe, so cel da se zeme predvid idniotrazvoj na nastanite i postojano da se podobruvakvalitetot i spektarot na postoe~kite uslugikoi im se na raspolagawe na trguvanite `rtvi.(Vidi Aneks)

11

Sovetodaven odbor na Rezidencijata

Glavnata uloga na Sovetodavniot odbor e da goocenuva razvojot na prifatili{teto, da vr{iprocenka na postoe~kite trendovi i da predla-ga aktivnosti za dopolnitelno podobruvawe nauslugite koi se pru`aat vo prifatili{teto. Osnovaweto na nadvore{niot/sovetodavniotodbor na Rezidencijata be{e napraveno soogromna serioznost i posvetenost. Glavniotfokus be{e staven na ulogata na ~lenovite nasovetodavniot odbor, na funkcijata na odboroti na negoviot Statut. Taka, bea identifikuvaninajiskusnite li~nosti pome|u doma{nite u~es-nici vo borbata protiv trgovijata so lu|e i beaizbrani da gi pretstavuvaat svoite organizaciivo odborot.

Prviot osnova~ki sostanok na sovetodavniotodbor be{e odr`an vo april 2007. G-|a ElenaGrozdanova (Ministerstvo za trud i socijalnapolitika), G-|a Sanija Burageva (Ministerstvoza vnatre{ni raboti), G-|a Jasmina Dimi{kov-ska Rajkovska (Otvorena porta), G-|a Marija To-dorovska (Otvorena porta) i G-|a Maja Varo{-lija (Otvorena porta) gi pretstavuvaa svoiteorganizaii vo odborot. Pretstavnicite od USA-ID i OBSE u~estvuvaa kako nabquduva~i.Odborot go usvoi svojot Statut i ja izbra G-|aElena Grozdanova za Pretsedava~. Isto taka, G-|a \ur|ica \or|evska (Otvorena porta) be{eimenuvana za tehni~ki koordinator koj }e sespravuva so tehni~kite pra{awa povrzani sosekojdnevnata rabota na ova telo. Odborot sesostanuva edna{ mese~no.

Proektite 'Rezidencija' i 'SOS Linija za Pomo{' bea vklu~eni vo Nacionalniotakcionen plan za borba protiv trgovija so lu|e (NAP)

Vo dekemvri 2005, Nacionalnata komisija za borba protiv trgovija so lu|e, vo sorabotka soMisijata na OBSE vo Skopje, ja organizirawe finalnata rabotilnica za izrabotka naNacionalniot akcionen plan za borba protiv trgovija so lu|e (NAP). NVO Otvorena porta ipersonalot na Rezidencijata bea del od komisijata za izrabotka na ovoj dokument. Glavniot rezultat od rabotilnicata be{e podobruvaweto na nacrt NAP i Nacionalnatastrategija, koi gi vklu~ija site predlozi od relevantnite institucii, kako {to se NVOi,me|unarodni organizacii i vladini institucii. Za vreme na rabotilnicata i dopolnitelnite sostanoci na komisijata, NVO Otvorena portalobira{e za vklu~uvawe na odredba vo NAP koja se odnesuva na idninata, kako na pri-fatili{teto, taka i na SOS Linijata za pomo{.


12

Obuka za jaknewe na kapacitetite za personalot i ~lenovite na odborot

Po vnimatelno napravenata analiza na celitena proektot, negovite aktivnosti, personal, re-sursi i ostanati faktori koi se potrebni zaidentifikacija na potrebite za obuka, nekolkuobuki za jaknewe na kapacitetite bea isplani-rani i specijalno dizajnirani za NVO Otvorenaporta. Partnerite za obuka bea identifikuvanii odbrani vo bliska sorabotka so Misijata naOBSE vo Skopje. Prvata rabotilnica za jaknewe na kapaciteti-te, organizirani od Makedonskiot institut zamediumi (MIM), se fokusira{e na razvojot nasposobnostite za komunikacija na u~esnicite vonivnite kontakti so novinarite i mediumite,kako i pri davaweto na izjavi za TV i pe~atot.Obukata be{e izvedena od treneri so golemoprakti~no znaewe i iskustvo. Dopolnitelna rabotilnica be{e odràna voavgust 2005. Istata be{e sprovedena od profe-sionalen novinar i specijalist za odnosi sojavnosta. Posebno vnimanie be{e posveteno nauloga na oficerot za pe~at, dizajnot na inter-net stranata na organizacijata, i na rabotata idizajniraweto na bilten. Makedonskiot centar za me|unarodna sorabot-ka (MCMS) be{e angaìran od Misijata naOBSE vo Skopje da sprovede ‘procenka na pot-rebite’ za NVO, no i za ~lenovite na persona-lot koi gi implementiraat proektite "Rezi-dencija” i "SOS Linija za pomo{“. NVO Otvore-na porta pomina niz temelna procenka na nejzi-

nite organizaciski kapaciteti, bazirana napristapot na Integriraniot organizaciski mo-del (IOM). Vrz baza na naodite od individual-nata procenka na potrebite, timot za procenkana MCMS ja klasificira{e NVO Otvorenaporta vo najvisokata grupa na NVO, spored nej-zinoto nivo na razvoj. Po zavr{uvaweto na procenkata, MCMS podgot-vi seopfatna programa za jaknewe na kapacite-tite, koja be{e implementirana vo periodot maj- septemvri 2007. Ovaa programa za obuka pri-donese kon podobruvaweto na vnatre{nite sis-temi, proceduri i organizaciskata struktura, socel poefikasno da se dojde do odr`livost nadvete glavni intervencii na organizacijata:Rezidencija i SOS Linija za pomo{, kako i da seotvori diskusija vnatre vo organizacijata i po-me|u glavnite partneri za predizvicite koi bise javile so zavr{uvaweto na podr{kata od do-natorite na ovie dva golemi proekti i da seodlu~i za srednoro~nite perspektivi na orga-nizacijata.

Koordinacija i sorabotka so nacional-nite partneri vo borbata protiv trgovi-jata so lu|e

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Minis-terstvoto za trud i socijalna politika i Koor-dinativnata kancelarija na Nacionalniot me-hanizam za upatuvawe se edni od najva`nitepartneri na Rezidencijata. Ovie instituciipokaàa golemo razbirawe i pruìja postojanapoddr{ka za aktivnostite koi bea sprovedeni

13

od strana na personalot na Rezidencijata.Postojano be{e raboteno na~inite za podobru-vawe na sorabotkata i koordinacijata pome|uklu~nite partneri vo ovaa oblast, a bliskikontakti bea vostpostaveni i odrùvani na re-dovna osnova. Formaliziranata sorabotka sesmeta{e za su{testven del od ovoj proekt ifundamentalan za zajaknuvawe na dostapnostado za{titata i pomo{ta za trguvanite `rtvi.Taka, postojano se rabote{e na prodlabo~u-vaweto na sorabotkata so nacionalnite par-tneri vo borbata protiv trgovijata so lu|e. Ka-ko rezultat, NVO Otvorena porta ja formali-zira{e sorabotkata so nekolku vladini i nev-ladini organizacii, {to pridonese kon zna~aj-no podobruvawe vo procesot na identifikaci-ja, pomo{ i za{tita na `rtvi od trgovija vodràvata.

Konferencii za borba protiv trgovija solu|e i povrzuvawe

Personalot na Rezidencijata u~estvuvawe naserija regionalni i doma{ni konferencii, ra-botilnici i koordinativni sostanoci na raznitematiki koi se odnesuvaat na borbata protivtrgovijata so lu|e. U~estvoto na ovie nastanibe{e od iskllu~itelna va`nost za uspe{nataimplementacija na proektnite aktivnosti ipromocijata na aktivnostite na Otvorena porta. Ovie konferencii i sostanoci ovozmoìjaefektiven forum za debata, diskusija i razme-na na informacii za novite trendovi vo direk-tnata pomo{ za `rtvi na trgovija i postignu-vaweto na podobro povrzuvawe pome|u klu~nitepartneri od regionot i zemjata. NVO Otvorenaporta aktivno u~estvuva{e vo site ovie nasta-ni i gi iskoristi kako povod za efikasno pro-movirawe na "Rezidencijata# kako edna od vo-de~kite ustanovi vo pruàweto na pomo{ na`rtvi vo regionot.


14

NVO Otvorena porta i MTSP potpi{aa Me-morandum za sorabotka

Na 14 juni 2006, NVO Otvorena porta i Minis-terstvoto gi finaliziraa pregovorite za so-rabotkata pri pruàweto pomo{ na `rtvi odtrgovija i potpi{aa Memorandum za sorabotka(MzS). Strankite na MzS se soglasija deka }esorabotuvaat i spodeluvaat informacii socel "...razvivawe na standardni operativniproceduri za upatuvawe na potencijalni ipretpostaveni `rtvi na trgovija - dràvjanina Republika Makedonija, do specijaliziraniuslugi, na na~in koj ovozmoì za`tita i unap-reduvawe na ~ovekovite prava za site lica{to se podlo`ni na trgovija, bez ogled nanivnata nacionalnost, etni~ka pripadnost,vozrast i pol."Pokraj upatuvaweto na `rtvi vo prifatili{-teto na Otvorena porta, Ministerstvoto zatrud i socijalna politika, preku Koordina-tivnata kancelarija na Nacionalniot meha-nizam za upatuvawe (NMU) }e sproveduva pro-cenka na potrebite na `rtvite, }e gi infor-mira za nivnite prava i status, }e go slediprocesot na resocijalizacija, }e pribirainformacii za sudskite i upravnite postapkii }e sorabotuva so soodvetnite strukturi pridavaweto pravna pomo{.

MzS pome|u Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i Otvorena porta

Potpi{uvaweto na MzS so Ministerstvoto zavnatre{ni raboti be{e eden od glavniteprioriteti za Otvorena porta. Kako rezultatna redovnata sorabotka na konkretni slu~aina trgovija, kako i vrz osnova na va`nosta odpotpi{uvaweto na MzS vo formalizirawetona sorabotkata, istiot be{e potpi{an na 1mart 2007.

Strankite vo MzS se soglasni deka }esorabotuvaat i razmenuvaat informacii socel da go podobrat prvi~niot priem, za{titai pomo{ za `rtvite na trgovija koi se odRepublika Makedonija, preku regulirawe naobvrskite i sorabotkata pome|u strankitevklu~eni vo identifikacijata, smestuvawetoi pomo{ta.

Pretsedatelot na Otvorena porta iMinisterot za vnatre{ni raboti gi razmenijapotpi{anite MzS na Konferencijata za borbaprotiv trgovija so lu|e, organizirana odNacionalnata komisija, so poddr{ka naPretsedatelot na Vladata na RepublikaMakedonija.

15

Pro{iruvawe na SOS Linijata za pomo{

Linijata za pomo{ be{e osnovana vo 2002 iottoga{ taa pretstavuva va`na alatka za pre-vencija i podigawe na svesnosta vo borbataprotiv trgovijata so lu|e vo zemjata. Istata impruà na potencijalnite i aktuelnite `rtvi natrgovija i nivnite semejstva sovetuvawe iinformacii za razli~ni temi, kako {to se so-veti za bezbednosta pri rabota vo stranstvo,intervencija vo kriza, emocionalna i psihoso-cijalna pomo{, pravno sovetuvawe i upatuvawedo obezbeduva~i na uslugi vo zemjava, i seto toana nekolku jazici. Od 2006, linijata za pomo{ be{e pro{irena, auslugite koi gi dava timot od iskusni operato-ri stanaa dostapni 24 ~asa na den. Vakvoto pro-{iruvawe na SOS Linijata za pomo{ pobaru-vawe dopolnitelni uslovi i oprema za pod-dr{ka, so cel da se ovozmoì soodvetno dnevnofunkcionirawe na kancelarijata i zgolemenaefikasnost na operatorite. Opremuvaweto nanovite prostorii i nabavkata na kancelariskai tehni~ka oprema be{e napraveno so pomo{ oddonatorite (USAID Makedonija i Misijata naOBSE vo Skopje). Imaj}i ja predvid va`nosta od dostapnosta napodatoci za razli~nite formi na trgovija so lu-|e za profesionalcite koi rabotat na ovaaproblematika, NVO Otvorena porta napravi go-lemi napori da ja podobri statisti~kata baza napodatoci na linijata za pomo{. Nov kompjuteri-ziran softverski sistem za registrirawe napovici od klientite be{e razvien i instaliran,

so {to zna~itelno se podobri procesot na pri-birawe na podatoci, kvalitetot, seopfatnostai sporedlivosta na takvite podatoci i analizikoi se odnesuvaat na trgovijata so lu|e.

3.2 Rabota so `rtvitePsiholo{ka sostojba na `rtvite odtrgovija

Od dosega{nata rabota i iskustvata so `rtvi}e se obideme na kratko da ja opi{eme nivnatapsiholo{ka sostojba i nivnite reakcii otkako}e pristignat vo prifatili{teto. Psiholo{-kata sostojba moè da se opi{e vo 4 fazi:- Prvata reakcija na `rtvite na trgovija naj-~esto e strav, {ok, lutina, ~uvstvo na bespo-mo{nost, vina i sebeobvinuvawe. @rtvata mo-è da projavuva bes i agresija kon drugite,vklu~itelno i onie koi se obiduvaat da i po-mognat.- Vtorata faza pretstavuva period na dezorga-nizacija. Psiholo{kite sostojba moè da seizrazi niz no}ni mori koi se povtoruvaat, dep-resija, strav, zgolemen stres, samopotcenuvawei gubewe na doverbata kaj drugite. @rtvata sepovlekuva od nadvore{niot svet (se izolira) ija izbegnuva sekoja situacija koja e povrzana sopreìveanite nastani. - Sledniot period e fazata na rekonstrukcijana slu~uvawata i prifa}awe na situacijata isostojbata vo koja se nao|a. Prifa}aweto nafaktot deka incidentot se slu~il e od ogromnava`nost za oporavuvaweto i procesot na ozdra-vuvawe.


16

Po preìveanoto iskustvo nekoi od `rtvite nese vo sostojba jasno da se soo~at so ona {to imse slu~ilo ili pak se pla{at da objasnat odre-deni delovi od nivnata prikazna. Mnogu ~esto~uvstvuvaat vina i se samoobvinuvaat. Za`rtvata da ja kaè ,,vistinskata prikazna,,potrebno e da i dademe vreme i doverba. Toa eeden od na{ite principi na rabota i dosega sepokaàl kako mnogu uspe{en. Duri i koga posto-jat nedoslednosti ili praznini vo prikaznata,ne mora da zna~i deka liceto ne e ̀ rtva ili pakdeka namerno laè. Pri obavuvawe na razgovo-rite stru~nite lica treba da ustanovat dali donekoi nedoslednosti do{lo zaradi toa {to`rtvata saka da za{titi nekoj, ili pak moèbizaradi toa {to seu{te ne se ~uvstvuva dovolnoslobodna da gi opi{e site okolnosti i slu~u-vawa koi gi preìveala. Za `rtvata da prifati da zboruva za trauma-ti~noto iskustvo {to pretstavuva ~ekor vo pro-cesot na „izlekuvawe” potrebno e povtorno dase razvie ~uvstvoto na li~en identitet. Odnos-no kaj nea treba povtorno da se vrati ~uvstvotona kontrola, da se ~uvstvuva sigurna i bezbed-na, prifatena od drugite t.e. okolinata.Mnogu e va`no od nea da ne barame svojata pri-kazna da ja raskaùva pove}e pati na razli~nilica. Procesot na terapija i oporavuvawe bara na`rtvite da im dademe dovolno vreme i slobodaza da go prifatat negativnoto iskustvo i da gointegriraat vo svojot ìvot. Potrebno e da gorekonstruiraat ~uvstoto za sebe i nivniteodnosi so drugite i op{testveniot sistem.

Otkako `rtvite }e se po~uvstvuvaat sigurno ibezbedno, deka sepak nekoj se griì za niv, du-ri toga{ postepeno osoznavaat za goleminata iteìnata na ona {to go preìveale. Toga{ za-po~nuvaat da se javuaat traumatskite simptomi,poznati kako Postraumatsko stresno rastroj-stvo. Traumatskite simptomi se sli~ni na men-talnite zaboluvawa, no sepak stanuva zbor zadve razli~ni dijagnozi koi baraat razli~entretman. Naj~esti simptomi se ko{mari, no}nimori, fle{ bekovi svrzani so traumata {to japreìveale.

Psiholo{ki tretman

Psiholo{kiot tretman za spravuvawe so trau-mata vklu~uva:- ve`bi za relaksacija, emocionalna poddr{ka,vnimatelno slu{awe i razgovori za problemot,sugestii za idnite planovi i konkretni akcii.- psiholo{ko sovetuvawe i rehabilitacija zaosloboduvawe od traumatskite iskustva ifleksibilnost vo odnesuvaweto, konstruktiv-na komunikacija, tolerancija i informacii isovetuvawe za podobra komunikacija i odnosiso semejstvoto.- reintegracija na `rtvite so upotreba na oku-paciona terapija (vo zavisnost od afinitetitei potrebite na `rtvata) igri, crtawe, ~itawe,rabotewe ({iewe, izrabotka na nakit, gotvewe),u~ewe i sl.- individualna psihoterapija so klini~ki psi-holog- sredbi so psihijatar.

17

Vo dosega{nata rabota so site `rtvi potrebnibea dolgi intervjua i razgovori, osobeno so po-te{kite i sloèni slu~i koi baraat maksima-len napor za ̀ rtvata povtorno da ja stekne ver-bata vo sebe i drugite. Rabotata prodolùva sopodignuvawe na svesta i ovozmoùvawe na`rtvata da se soo~i so realnosta, a na{ite na-pori se naso~eni da gi za{titime da ne zavr{atpovtorno kako `rtvi povtorno. Na{ata rabota eglavno fokusirana na rehabilitacija, angaì-rawe (okupaciona terapija) i reintegracija na`rtvite na trgovija so lu|e.

U~estvoto i aktivnosta na psihologot

Vo tekot na edna godina u~estvoto na psiholo-got vo tretmanot na {titeni~kite smesteni voprifatili{teto na Otvorena Porta - La Stra-da se sveduva{e na patrona`ni poseti edna{nedelno. Vo ponatamo{niot period se svedoa nadve patronaì mese~no. Vo tekot na posetite, sotretman se opfateni site {titeni~ki koi vomomentot bile prisutni. Najpove}e stanuva zborza ~etiri {titeni~ki koi vo prifatili{teto

Odmorite vo 2006 i 2007

[titeni~kite od Rezidencijata vo letniot period vo 2006 i 2007 bea odneseni na leten odmor pokrajezero. Ovaa odluka be{e prifatena so ogromno voodu{evuvawe i blagodarnost od nivna strana.Odmorot pomina vo odli~no raspoloènie i atmosfera zatoa {to seto toa na eden na~in be{e ne{tonovo i nepoznato za niv so ogled na faktot od kakva sredina i semejstva doa|aat i so samoto toa {tonikoga{ ne bile na odmor. [titeni~kite uìvaa vo sekoj moment pominat tamu, no, najmnogu im sedopa|a{e periodot koga odevme na plaà. Za vreme na nivniot prestoj vo Dojran ima{e odli~nakomunikacija me|u niv i mnogu brzo se prilagodija na uslovite na prestoj iako na samiot po~etok beadosta srame`livi od drugite posetiteli mislej}i deka site gledaat vo niv i znaat za nivnoto mina-to. Seto toa uspeaja da go nadminat so na{a pomo{ i razgovori za na krajot odli~no da se vklopatvo sredinata i se ~uvstvuvaat kako doma. Ova iskustvo be{e mnogu dobro i za vrabotenite voPrifatili{teto, pred se, zatoa {to pridonese podobro da se zapoznaeme me|u sebe nadvor odrabotnite obvrski i rabotnata sredina kako i da ja prodlabo~ime na{ata komunikacija so{titeni~kite i pove}e da se zdobieme so nivnata doverba. So ogled na psiholo{kata sostojba vo koja se nao|aat {titeni~kite, vakvite izleti vo priroda sepove}e potrebni, im pomagaat vo nadminuvawe na traumatskite iskustva i vospostavuvawe na psi-holo{ka ramnoteà.Ovaa aktivnost vlijae{e dosta pozitivno na nivniot ìvot zatoa {to osobeno pomogna vo nivnataponatamo{na socijalizacija i resocijalizacija.


18

se smesteni dolgoro~no. Vo me|uvreme se pojavipotreba od dopolnitelna intervencija vo koja{to be{e vklu~en i psihijatar poradi neophod-na farmakolo{ka intervencija.Patronaìte se sveduvaat na individualen pi-hoterapiski tretman i povremeni grupni psiho-terapiski seansi. Razgleduvani se individual-no konkretnite akutni problemi koi uslovuvaatotstranuvawe vo sferata na psihata i psiholo-gijata. So ogled na vozrasta na {titeni~kite{to podrazbira nezavr{en maturacionen peri-od pristapot vo odnos na razvivawe pozitiventransfer i kontra transfer se odviva sponta-no i dozirano. Vo glavno dominiraat problemi-te vrzani za travmatskite doìvuvawa koiprethodat na ovoj prestoj. êstoto projavuvawena fle{ bek (flash back) epizodite kako vo bud-nite taka i vo sostojbite na son pridonesuva zaoscilaciite i modifikaciite na psihi~katasostojba i povedenieto na {titeni~kite. Soogled na vozrasta me|u dominantnata problema-tika se i dinamskite nerazre{eni konfliktnirelacii naj~esto-semejstvo. Prevzemeni semerki za konsolidirawe na odbrambenite mo`-nosti sekako zemajki gi vo predvid i mo`nosti-te koi gi dozvoluva vozrasta. Uspehot kako voodnos na individualnite taka i grupnite tret-mani e zadovoluva~ki so ogled na sru{enitebarieri vo odnos na semejstvata manifestiraniniz ve}e realizirani poseti. Postignati seuspesi vo odnos na resocijalizacijata vo sredi-nata kade se sozdadeni otpori vrz osnova natravmatskite doìvuvawa. Razgleduvani seèlbite, afinitetite kako i procenka na mo`-

nostite i sposobnostite za osamostojuvawe. Vo-o~uvani se barierite koi se konfrontiraat soèlbite. Insistirano e na usoglasuvawe namnenijata na persona lot i semejstvata i usvoju-vanje na sugestiite. Postignati se relativnozadovoluva~ki rezultati koi se manifestiraatniz realno sogleduvawe na mo`nostite i istra-juvawe od strana na {titeni~kite. Mo{neuspe{ni rezultati se postignati so edna od{titeni~kite kaj koja e postignata psihi~kasostojba do stabilnost da re~isi kompletno seresocijalizira vo sosema druga sredina. Pos-tignato e da individuata po dolgogodi{en psi-ofizi~ki i vo glavno seksualen teror i zlou-potreba e apsolutno sposobna za samostojno ì-veewe koe }e i ovozmoì egzistencijalna bez-bednost. Bi bile krajno zadovolni ako i ostana-tite slu~ai zavr{at so vakov ishod.Preku sugestii osnovani na prakti~noto iskus-tvo, vrz semejstvata, nivniot odnos kon {tite-ni~kite, preku sugestii za vlijanija vrz visoki-te dràvni instanci i centrite za socijalnarabota, e postignata relativna stabilizacija idoverba od strana na {titeni~kite.Sorabotkata prodolùva vo terminite dva patimese~no vo konsultacija so psihijatar i na ras-polagawe za urgentna, incidentna sorabotka.

Vidovi na semjestva

Koga stanuva zbor za semejstvata na `rtvite odtrgovija so lu|e, dvegodi{noto iskustvo pokaù-va deka istite imaat poteklo od disfunkcio-nalni semejstva, koi se so nizok materijalen

19

status. Naj~esti problemi koi se javuvaat i koidoveduvaat do disfunkcionalnost na semej-stvoto se: tatko - alkoholi~ar, razvod pome|uroditelite, nevrabotenost na roditelite, pogo-lem broj na deca vo semejstvoto, nizok obrazovenstepen na roditelite, naru{eni odnosi me|u ro-ditelite, neizgradeni odnosi roditel - dete.Neizgradeniot odnos pome|u roditelite i deca-ta u{te od najrana vozrast, niz tekot na vreme-to se prodlabo~uva i roditelite se soo~uvaatso problemot na nedostatok na na~in kako da gonaso~at deteto, kako da vospostavat kontrolanad nego toga{ koga e najpotrebna, odnosno voperiodot od 15-18 god.Dopolnitelen faktor na seto ova e niskiot ma-terijalen status na semejstvata, imeno pogole-miot broj semejstva se korisnici na socijalnapomo{ i edinstven izvor na egzistencija e po-mo{ta bez nikakvi drugi primawa ili dopolni-telna zarabotka.[to se odnesuva do kontaktite so semejstvata,vo tekot na celokupniot prestoj istite seostvaruvaat, se prodlabo~uvaat, stanuvaat sepobliski edni na drugi, odnosno bi spomenaledeka po periodot na adaptacija i utvrduvawe narelaciite vo semejstvoto zapo~nuvame i rabotaso semejstvata na klientkite. U{te so samotopredavawe na liceto vo prifatili{teto sta-puvame vo kontakt so semejstvoto, so cel da mupreneseme na semejstvoto deka liceto e na si-gurno mesto, deka }e se griìme za nego, deka }ebideme vo postojan kontakt.Imeno kontaktite se sveduvaat na: telefonskikontakti i sredbi so semejstvoto. Telefonski-

te kontakti se ostvaruvaat edna{ nedelno, voprethoden dogovor so koordinatorot na proek-tot. Vo tekot na telefonskite razgovori pre-te`no klientite nakratko zboruvaat za tekovniraboti,informacii koi treba da gi dobijat vovrska so semejstvoto,slu~uvawata vo tekot nanedelniot period. Razgovorite traat vo zavis-nost od èlbata na klientot,istite se na smet-ka na slu`benite telefoni koi se koristat voprifatili{teto.Sredbite so semejstvata se svedeni na ednasredba mese~no,osven so isklu~ok koga ima pot-reba za vtora ili treta sredba vo zavisnost odslu~ajot. Sredbite se dogovaraat den-dvaodnapred,se ostvaruvaat na treta lokacija nad-vor od prifatili{teto. Na sekoja sredba kli-entite se vo pridru`ba na vrabotenite vo pri-fatili{teto. Vo tekot na sredbite od na{astrana go informirame semejstvoto za aktiv-nostite koi gi prevzemame vo vrska so klientot,go izvestuvame semejstvoto za odnesuvaweto naklientot vo prifatili{teto, pri {to gi poten-cirame pozitivnite promeni i slu~uvawa so celda se naglasi pozitivno ~uvstvo i pozitivnaslika za klientite.Vo tekot na sredbite ostavame i prostor za raz-govori vo vrska so slu~uvawata vo semejstvoto,pokaùvame interes od na{a strana dali ne{-to se promenilo vo pozitiva vo semejstvoto, do-kolku od nas se bara nudime soveti kako da senadmine krizata vo semejstvoto i sl. Sredbitetraat okolu 2-3 ~asa.[to se odnesuva do sorabotkata so semejstvata,naiduvame na najrazli~na sorabotka vo zavis-


20

nost od slu~aite i funkcionalnosta na semej-stvoto. Dokolku liceto koe bilo `rtva e pri-fateno od strana na semejstvoto, sorabotkatazapo~nuva i te~e bez problem, liceto ima raz-birawe i poddr{ka od semejstvoto. Kontaktitezapo~nuvaat vedna{ po doa|aweto. Vo vakviteslu~ai, semejstvoto e spremno za sorabotka,otvoreno zboruva za problemati~nata situaci-ja,svesno e deka e potrebna stru~na pomo{ prinadminuvawe na krizata.Vo pomaliot broj slu~ai se javuva i problemotkoga liceto koe bilo `rtva, ne e prifateno odsemejstvoto. Koga stanuva zbor za vakvi slu-~ai, prvenstveno preku podatoci za semejstvo-to, stapuvame vo kontakt so roditelite so celda se uvidi problemot vo komunikacijata i dase razre{i problemati~nata situacija. Vo te-kot na dosega{nata rabota, postignati se nizauspesi, ostvareni se kontakti, zapo~nata e ipodobrena komunikacijata so vakvite semej-stva. So tekot na vremeto, semejstvoto stanu-va svesno za problemati~nata situacija kojanastanala, uspeva da se soo~i so nea i uspe{-no da ja namine. Isto taka, biten faktor e toadali klientot ja ima poddr{kata na semej-stvoto okolu vremetraeweto na prestojot,osobeno koga stanuva zbor za maloletni ko-risni~ki koi se vklu~eni vo obrazovniot pro-ces i istiot proces bara da se raboti podolgvremenski period.Dokolku semejstvoto go poddrùva klientot daostane vo prifatili{teto podolgo vreme zara-di postignuvawe odredeni celi, prestojot seodviva bez problem,kontaktite se ostvaruvaat

i uspe{no se raboti na slu~ajot. Vo sprotiv-no,dokolku od semejstvoto nedostasuva pod-dr{kata, klientite stanuvaat koleblivi,saka-at {to pobrzo da go napu{tat prifatili{teto iuslugite {to gi nudime.Ulogata na Centrite za socijalna rabota (CSR)mora da bide naglasena. Socijalnite rabotniciod CSR igraat mo{ne zna~ajna uloga vo celiotproces na rehabilitacija. Pokraj toa {to tiepretstavuvaat mo{ne va`na to~ka na upatu-vawe, CSR se isto taka mo{ne zna~ajni kogastanuva zbor za procenkata na sposobnosta nasemejstvoto da ja prifatat `rtvata vo gradot naìveewe i da i pomognat vo reintegracijata vozaednicata.

Obrazovanie

[to se odnesuva do obrazovanieto na {tite-ni~kite smesteni vo Prifatili{teto naj~estodel od niv se so zavr{eno ~etvrto oddelenieili pak osnovno obrazovanie, iako vozrasno nesoodvetstvuvaat so stepenot na obrazovanie.Pri~inite za vakviot nizok stepen na obrazo-vanie se najrazli~ni. Naj~esto toa e poradi:

- Nedostig na finansiski sredstva;- Nemawe na dozvola od roditelot da se pro-dolì so {koluvawe so izgovor deka toa ne epotrebno;- Nedostatok na volja i èlba za u~ewe;- Ambientot na sredinata vo koja e rastena{titeni~kata;- Obrazovniot status na roditelite itn.

21

Vo ramkite na nivniot prestoj vo Prifatili{-teto se rabote{e na nivnoto doobrazovanie, serazbira, vo soglasnost i èlba od nivna strana.Nekoi od devoj~iwata posetuvaa ve~erno u~i-li{te, drugi vonredno polagaa ispiti vo sred-

noto u~ili{te. Isto taka del od devoj~iwataposetuvaa i najrazli~ni kursevi za frizeri,{minkeri, kozmeti~ari, {iva~ki itn. Isto taka,vo ramkite na nivniot prestoj izrabotuvaa i naj-razli~en nakit od monistri, crtaa crteì, itn.

Regionalna velosipedska trka

Vo periodot od 17 do 24 septemvri 2006 be{e odràna regionalna velosipedska tura. Toa e unija od volon-teri, sostavena od razli~ni nevladini organizacii od regionot. U~esnicite bea od Albanija, Kosovo,Makedonija, Norve{ka, Bugarija i Albanija. Vo sorabotka so vladinite institucii na sekoja od spomenatitezemji, internacionalniot velosipedski tim u~estvuva{e vo izgradbata na vidliva bariera za spre~uvawe nafenomenot na trgovija so lu|e.Celta na ovoj nastan be{e podignuvawe na javnata svest i naglasuvawe na problemot trgovija so lu|e od aspektna kr{ewe na ~ovekovite prava, kako i sobirawe na sredstva koi }e bidat upotrebeni za poddr{ka na ̀ enite-`rtvi na nasilstvo i trgovija so lu|e koi se smesteni vo Prifatili{teto na Otvorena Porta.Sekoja dràva u~estvuva{e so po 4 postojani velosipedisti koi ja vozea celata mar{ruta od Tirana doBukure{t. Na ovaa Regionalna Velosipedska tura u~estvuvaa slednive nevladini organizacii: Norwegian

Aid, Norve{ka; The Door, Albanija; Otvorena porta, Makedonija; Vladata na Kosovo; The Door, Romanija;22-to sredno u~ili{te, Sofija, Bugarija; 54-to sredno u~ili{te, Sofija, Bugarija; privatnoto u~ili{te"Sv. Kiril i Metodij#, Sofija, Bugarija; srednoto u~ili{te "Emilijan Stanev# Veliko Trnovo, Bugarija.Vo Skopje, velosipedistite pristignaa na 20 septemvri 2006. Centralniot nastan se odrà vo 11 ~asot naparkingot pred Olimpiski bazen, a zavr{i vo Gradskiot park. Trkata be{e od otvoren karakter, {tozna~i site zainteresirani moèa da zemat aktivno u~estvo. Vo ve~ernite ~asovi so po~etok vo 19 ~asot vo Muzejot na grad Skopje se odrà aukcija na koja se prodavaaumetni~ki sliki, skulpturi, ra~ni rakotvorbi, nakit koj pak be{e izraboten od strana na {titeni~kitekoi se smesteni vo Prifatili{teto. Isto taka, mora da se spomene deka hranata koja be{e podgotvena zaaukcijata be{e napravena od strana na {titeni~kite.Na aukcijata bea prisutni pretstavnici na me|unarodni organizacii, ambasadi, vladini institucii,doma{ni nevladini organizacii i istaknati li~nosti od politi~kiot i javniot ìvot vo na{ata dràva.Site pari~ni sredstva {to bea sobrani na aukcijata bea nameneti za `rtvite na trgovija so lu|e smestenivo Prifatili{teto na Otvorena Porta.Ovoj proekt finansiski be{e poddràn od: Ministerstvoto za Nadvore{ni raboti na Norve{ka(Proektot vo Makedonija be{e implementiran pod pokrovitelstvo na Otvorena Porta-La StradaMakedonija, a so finansiskata poddr{ka u~estvuva{e i Makedonskata kompanija T-mobile koja{to pokridel od tro{ocite).


22

3.2 Statisti~ki podatoci

Od otvaraweto na Prifatili{teto zgri`eni sevkupno 25 klienti. Podatocite za klientite voRezidencija se ~uvaat doverlivo.

Klasifikacija na smesteni klienti vrz osnovana agencijata koja go izvr{ila prepra}aweto:

- NMU 11- MVR 23- CSR* 1- SOS Linija 2- NVO od regionot 1- Me|unarodni organizacii 1

Klasifikacija na smesteni klienti vrzosnova na nivnata vozrast:- Od 12 do 18 godini 16- Od 19 do 28 godini 15- Nad 28 godini vozrast 8

Klasifikacija na smesteni klienti vrzosnova na nivnata etni~ka pripadnost:- Makedonska 14- Albanska 19- Romska 5- Turska 1

Klasifikacija na smesteni klienti vrzosnova na nivnoto nivo na obrazovanie:- Do 4 oddelenie 9- Do 8 oddelenie 13- Sredno obrazovanie 7- Visoko obrazovanie 2

- Bez obrazovanie 3- Nepoznato 5

Klasifikacija na smesteni klienti vrzosnova na nivnite semejstva:- Semejstvo koe prima socijalna pomo{ 26- Semejstvo so dva roditeli 17- Semejstvo so eden roditel 9- Sopstveno semejstvo 1 - Semejstvo kade tatkoto e alkoholi~ar 5- Semejstvo kade majkata e alkoholi~ar 1- Semejno nasilstvo 9- Seksualno zloupotrebuvawe vo detstvo 3

Od vkupno 39 klientki asistirani vo prifati-li{teto, 5 se zapi{ale i uspe{no zavr{ilekursevi za profesionalno osposobuvawe (3zavr{ile kurs za frizeri, a po edna zavr{ilakurs za kozmeti~ari i kurs za {iva~i).

4. [TO VELAT DRUGITE ZA PROEKTOT „REZIDENCIJA#

4.1 Sektor za trgovija so lu|e, Ministerstvo za vnatre{ni raboti

Sorabotkata na MVR - Sektorot za borba pro-tiv trgovijata so lu|e i NVO Otvorena Porta -La strada zapo~na vo 2003g. Vo po~etokot be{enaso~ena na razmena na informacii za poten-cijalnite ̀ rtvi od trgovijata so lu|e. Sorabot-kata se unapredi so zgolemuvawe na kapacite-

* @rtvite identifikuvani od CSR, voobi~aeno se prepra}aat do prifatili{teto od strana na Koordinativnata kancelarija na NMU,no, vo ovoj slu~aj Kancelarijata seu{te ne be{e operativna.

23

tite na NVO a osobeno so Proektot Rezidenci-ja poddràn od Misijata na OBSE vo Skopje iUSAID Makedonija. Aktivnostite na prifati-li{teto za `trvi od trgovija so lu|e na NVOOtvorena porta se od bitno zna~ewe za dobrofunkcionirawe na MVR od aspekt na prifa-}awe, zasolnuvawe i pruàwe poddr{ka napotencijalnite `rtvi i `rtvi na trgovija - do-ma{ni dràvjanki.Vo izminative dve godini 2005- juni 2007g MVRupati 23 potencijalni i identifikuvani do-ma{ni `rtvi na trgovija so lu| na koi im beaovozmoèni najrazli~ni uslugi {to gi nudiprifatili{teto.@rtvite bea pridruùvani i poddrùvani odobu~eni lica na NVO Otvorena porta – Lastrada za vreme na nivniot prestoj vo Reziden-cija, kako i pri razgovori organizirani od na{astrana za dobivawe na dopolnitelni a potreb-ni informacii vo vrska predistra`nata pos-tapka pri {to i samite `rtvi go imaa potrebno-to ~uvstvo na doverba i sigurnost koja e osobe-no bitna za niv samite.Zna~ajno i za odbeleùvawe e i nivnata prid-ru`ba i dobienata poddr{ka na sudskite ras-pravi koja e bitna koga `rtvite se javuvat kakosvedoci vo krivi~nata postapka.Kako rezultat na navedenite aktivnosti koite~ea vo izminatite godini po vzaemen usmendogovor, za odbeleùvawe e potpi{uvaweto namemorandumot za sorabotka koj pretstavuvaoficijalizirawe na sorabotkata so MVR - Sek-torot za trgovija so lu|e i NVO koj vo naredni-ot period sekako }e se unapreduva i usovr{uva.

Aktivnostite na NVO se zabeleìtelni i vonivnoto participirawe kako ~lenovi na Pod-grupata za borba protiv trgovijata so deca iu~estvo vo izgotvuvawe na Akcioniot plan zaborba protiv trgovija so lu|e / deca. Vo odnos na organizirawe na edukacii i semi-nari zalo`bata na Otvorena Porta be{e naso-~ena i vo nasoka na gradewe na kapacitetite naMVR so organizirawe na ciklus seminari zaOSL na MVR za problematika na trgovijata soluge / deca promovirajki ja pri toa aktivnosta ikapacitetite na prifatilisteto Rezidencija.

Sanija BuragevaGlaven inspektor vo Sektor za trgovija so lu|e i

Pretsedava~ na Podgrupa za borba protiv trgovija so deca

4.2 Nabquduva~ka misija na OBSE vo Skopje

Za vreme na 2002 i 2003 godina, OBSE primi ne-kolku izve{tai za broj na slu~ai kade devojki imladi èni bea prijaveni kako is~eznati. Ovieizve{tai doa|aa od razli~ni lokalni NVO; lo-kalni mediumi, no, isto taka i od aktivnostitepovrzani so sledewe na sudski slu~ai koi giimplementira{e OBSE. Vo site ovie slu~ai, ma-kedonski dràvjani bea `rtvi na ovoj uàsen vidna kriminal - trgovija so lu|e. Za vreme na ovojperiod, i vrz osnova na vakvite informacii, no,i na drugi izve{tai od drugi me|unarodni organi-zacii, OBSE proceni deka pove}e od 30 slu~aibea otkrieni, koi vklu~uvaa makedonski ̀ rtvi naseksualna eksploatacija za komercijalni celi.


24

Eden od prvite ~ekori koi gi prevzemaat`rtvite koi sakaat da pobegnat od kontrolatana trgovcite, e da pobaraat sigurno i bezbednopribeì{te. Nedostatokot na takvo pribeì{-te, ~estopati rezultira{e so vra}awe na`rtvite kaj onie {to gi zlostavuvale poradistrav od nasilstvo i poradi zapla{uvaweto nakoe bile podloèni. Proektot Rezidencija be{e osobeno dizajnira-ni za vakva cel - da ja popolni prazninata nanepostoeweto na uslugi za za{tita i pomo{ zatrguvani `rtvi. Rezidencijata pretstavuvaprvoto prifatili{te vo zemjata koe e menaxi-rano od NVO i koi se osvrnuva kon itnite pot-rebi na trguvanite lica, osobeno na maloletni-ci i dràvjani na zemjata, preku pruàwe napristap do osnovni potrebi, kako {to se smes-tuvawe, hrana, informacii, pravna pomo{,zdravstveni uslugi i rabotna obuka. Borbata protiv trgovijata so lu|e bara seopfa-ten pristap. Zatoa, podednakvo se fokusiramena trite osnovni kamen-temelnici na na{atapolitika za borba protiv trgovijata so lu|e -prevencijata, za{titata i goneweto. Pred siteniv, se nao|a za{titata na ~ovekovite prava ibezbednosta. Osnovaweto na prifatili{teto ne be{eednostavna zada~a. Imaj}i predvid deka ova eprva vakva inicijativa vo zemjata, moravme dase soo~ime so brojni predizvici, vo smisla nabirokratija i administracija. Dopolnitelno naova, pominavme niz dolg proces na procenka napra{aweto za vidot na prifatili{te koe bibilo najdobro za uslovite vo zemjata. Del od

ovaa produktivna procenka vklu~uvawe i seri-ja na studiski poseti vo prifatili{ta vo regi-onot: Kosovo, Srbija, Romanija, Albanija, itn. Bez somnenie, ovaa inicijativa pridonese dase podobri pomo{ta koja se pruà na trguva-nite `rtvi, no, isto taka da se podobri i pri-biraweto na informacii i sorabotkata pome-|u dràvnite partneri i NVO. Imeno, odogromna korist e toa {to Ministerstvoto zavnatre{ni raboti i Ministerstvoto za trud isocijalna politika potpi{aa Memorarandumza razbirawe so edna NVO, i istoto pridone-suva kon podobruvaweto na odnosite pome|uNVO i Vladata. Seopfatnata programa za prevencija i za{titana Otvorena porta, vklu~uvaj}i gi tuka i SOSLinijata za pomo{ i skore{noto vklu~uvawe voNMU, pridonesuva kon odgovorot na zemjata konovoj vid na organiziran kriminal. Nekolku pro-cenki na proektot pokaùvaat deka Rezidenci-jata se smeta za edna od najrelevantnite i naj-soodvetnite ustanovi od ovoj vid vo regionot. Kako i da e, seu{te postojat pove}e predizvicikoi ostanuva da bidat re{eni od NVO i Vlada-ta, kako {to se, dopolnitelno podobruvawe nadolgoro~nata samoodr`livost, Vladinata pod-r{ka i resursi, itn.

Monika Portiqo[ef na programata za borba protiv trgovija so lu|e

Nabquduva~ka misija na OBSE vo Skopje

25

4.3 Koordinativna kancelarija na NMU, Ministerstvo za trud i socijalna politika

Ministerstvoto za trud i socijalna politikakontinuirano inicira i realizira aktivnostisodràni vo Strategijata i Nacionalnataprograma za borba protiv trgovija so lu|e i ile-galna migracija.Vo ovoj kontekst od septemvri 2005 god. fun-kcionira kancelarija na Nacionalniot mehani-zam za upatuvawe formirana vo ramkite naproekt koj {to go realizira Ministerstvoto zatrud i socijalna politika – Oddelenie za ro-dova ramnopravnosta i Nacionalnata komisijaza borba protiv trgovija so lu|e i ilegalna mig-racija vo sorabotka so misijata na OBSE vo Re-publika Makedonija. Vo ovoj proekt vklu~eni seCentrite za socijalna rabota, Edinicite na lo-kalnata samouprava, lokalnite institucii,Nevladini organizacii, Sojuzot na organizaciina socijalnite rabotnici i Komisiite za ednak-vi mo`nosti na ènite i maìte. Kancelarijata za upatuvawe na `rtvi na trgo-vija so lu|e promovira edna dobra praksa na de-mokratsko gradewe na institucii, preku unap-reduvawe i koordinirawe na efektivnitevrski pome|u dràvnite institucii i gra|an-skoto op{testvo. Vo taa nasoka, Ministerstvoto za trud i soci-jalna politika potpi{a Memorandum za sora-botka so NVO Otvorena porta so cel razvivawena sistem na koordinirano upatuvawe, pomo{ iza{tita na potencijalnite i identifikuvani

`rtvi na trgovija so lu|e. Faktot {to dosega voprifatili{teto na Otvorena porta preku kan-celarijata na NMU upateni se 11 lica zboruvaza dobrata sorabotka, me|usebna doverba i per-manentnata komunikacija. Cvrsto sme ubedeni deka vospostavenata par-tnerska sorabotka }e prodolì da se razviva iponatamu .

Svetlana CvetkovskaKoordinator na kancelarijata NMU

4.4 Nacionalna komisija za borbaprotiv trgovija so lu|e i ilegalnamigracija

Nacionalnata Komisija za borba protiv trgovi-ja so lu|e i ilegalna migracija vo ramki na svo-ite pomo{ni tela, Sekretarijatot i Podgrupataza borba protiv trgovija so deca ostvaruvauspe{na sorabotka so Nevladinata Organiza-cija Otvorena Porta- La Strada Makedonija.Ovaa sorabotka osobeno se prodlabo~i na po~e-tokot na 2007 godina koga novoto rakovodstvo naNacionalnata Komisija uspea da izdejstvuvapotpi{uvawe na dolgoo~ekuvaniot Memorandumza razbirawe od oblasta na za{tita i zasolnu-vawe na ̀ rtvi na trgovija so lu|e pome|u Minis-terstvoto za vnatre{ni raboti i NVO OtvorenaPorta - La Strada Makedonija. înot na potpi-{uvaweto se odrà neposredno pred zapo~nu-vaweto na Konferencijata za definirawe napoimot na `rtva na trgovija so lu|e vo Vladatana Republika Makedonija vo prisustvo na Pret-sedatelot na Vladata, resorni ministri, viso-


26

ki diplomatski pretstavnici kako i ekspertiod vladini, nevladini i me|unarodni institu-cii. Na ovoj na~in vsu{nost se oficijalizirasorabotkata pome|u NVO Otvorena Porta i MVRvo interes na zaedni~kata borba na civilniot iinstitucionalniot sektor vo Republika Make-donija protiv trgovijata so lu|e.NVO Otvorena Porta aktivno u~estvuva vo rea-lizacijata na proektite na Nacionalnata Komi-sija od oblasta na regionalnata i me|unarodna-ta sorabotka. Toa najdobro se pokaùva prekuu~estvoto na pretstavnik od NVO OtvorenaPorta vo nacionalnata delegacija zadolèna zakreirawe na Transnacionlaniot Mehanizam zaUpatuvawe na `rtvi na trgovija so lu|e za zem-jite od Jugoisto~na Evropa.Iskustvata koi Nacionalnata Komisija gi imadobieno od NVO Otvorena Porta koi se odnesu-vaat na rabotata na prifatili{teto se odisklu~itelno zna~ewe. Vrz osnova na podatoci-te od raboteweto koi se razmenuvaat se kreira-at analizi so ~ija pomo{ se dobiva pojasna sli-ka od aspekt na `rtvata vo celiot proces natrgovijata so lu|e, informacii koi se su{tin-ski za ponatamo{nite sudski razre{nici.Sorabotkata pome|u Nacionalnata Komisija iNVO Otvorena Porta vo idnina ima potenci-jal u{te pove}e da bide prodlabo~ena vointeres na gra|anite na Republika Makedoni-ja. Nacionalnata Komisija dlaboko e uverenadeka uspehot vo sorabotkata so NVO Otvore-na Porta }e bide zgolemen ne samo preku ku-rentnite to~ki na sorabotka tuku deka so za-edni~ki sili }e se nastapi i vo delot na pre-

vencija i edukacija na onie kategorii na gra-|ani od koi naj~esto se regrutiraat `rtvitena trgovija so lu|e.

Kiro TodorovskiSekretar na Nacionalnata Komisija

za borba protiv trgovija so lu|e i ilegalna migracija

5. PREDIZVICI

Mehanizmite na Obedinetite nacii (ON) pred-viduvaat pravata na ̀ rtvite da bidat tretira-ni so po~it i dostoinstvo. Spored instrumen-tite na ON, `rtvite imaat pravo na pristap dosite mehanizmi koi ovozmoùvaat siguren inavremen nadomest na {tetite, na na~in koj eodreden so zakonodavstvoto na zemjata. ôve-kovite prava im pripa|aat na site, bez ogled napolot, vozrasta i nacionalnata pripadnost. Nevladinite organizacii ~estopati se prviteinstitucii kon koi `rtvite na trgovija se obra-}aat za pomo{ i kade {to se soglasuvaat dau~estvuvaat vo programi za poddr{ka i za{tita. Otvorena porta im pruà na `rtvite smestu-vawe vo svoeto prifatili{te, praven sovet,medicinska i psiholo{ka pomo{, a do odrede-na merka moè da gi poddrì `rtvite i vo pro-cesot na rehabilitacija i op{testvena integ-racija. Razmerot na vakvata pomo{ e, sepak,ograni~ena od finansiskite resursi na orga-nizacijata i od mno{tvo drugi faktori. Otvo-rena porta e vo mo`nost da odgovori na vakvi-te potrebi preku vospostavuvawe i razvoj nasorabotka so drugi NVOi od zemjava i stran-stvo, kako i so Nacionalniot mehanizam za

27

upatuvawe i Sektorot za borba protiv trgovi-ja so lu|e pri MVR. Sepak, odredeni pra{awaostanuvaat da bidat predizvika za dràvatavoop{to, no i oddelno za NVO.

5.1 Pravni predizviciPravo na krivi~na postapka

Mnogu me|unarodni instrumenti, a osobeno ~len2 od Evropskata konvencija, odreduvaat deka`rtvata ima pravo na soodvetna, efektivna ibrza istraga. Cela lista na prava na `rtvata vovrska so u~estvoto vo krivi~nata postapka pro-izleguvaat od ovoj vaèn princip. Del od niv se:pravoto na praven zastapnik, pravoto na pri-sustvo za vreme na glavniot pretres, pravoto naprevod, pravoto na nadomest na {teti, pravotona zatvoreno sudewe i drugi. Sepak, pravoto na krivi~na postapka mora dabide po~ituvano zaedno so merkite koi ja {ti-tat privatnosta i identitetot na `rtvata. Ovamoè da se postigne so ~uvawe na postapkite vodoverlivost, no, sepak vo soglasnost so doma{-noto zakonodavstvo. Ova moè da se odnesuvana isklu~uvaweto na javnosta, ili, pak, na pret-stavnicite od mediumite, ili, pak, preku posta-vuvaweto na ograni~uvaweto na pristap doodredeni informacii, kako {to se detalitekoi moè da dovedat do identifikuvawe na`rtvata vo javnosta. Vo periodot pome|u 2003 i 2006, Otvorena portapruì pravna pomo{ na 15% od vkupniot broj na`rtvi koi bea smesteni vo prifatili{teto, pre-ku ovozmoùvawe na pravno zastapuvawe na bra-

newe na interesite na `rtvite od trgovija. Koga krivi~nata postapka e zapo~nata i istata seodnesuva na klient smesten vo prifatili{teto,timot na Otvorena porta pruà emotivna, psiho-lo{ka, socijalna poddr{ka na `rtvata. Timot ipomaga na `rtvata vo nadminuvaweto na stravotod soo~uvaweto so kriminalecot, stravot odvklu~uvaweto nazad vo semejstvoto i zaednicata. Voobi~aeno `rtvite imaat strav od sudot.Otvorena porta se obiduva da im pomogne da gonadminat toa. Na `rtvite im se objasnuva dekavo fazata na glavniot pretres `rtvata se javu-va samo kako svedok i o{tetena stranka, a nekako obvineta, i deka ne prisustvuva na sudewekoe e naso~eno protiv nea. @rtvata-svedok se informira deka taa imapravo da ne dava li~ni informacii, dokolkupostoi verojatnost deka so toa }e se izloì se-besi ili bliska li~nost na seriozna zakana ponejziniot ìvot, zdravje ili fizi~ki integri-tet preku davaweto na odgovor na oddelno pra-{awe. @rvata se sovetuva deka ima pravo napreveduva~. Koga `rvtata se doveduva vo opas-nost preku davaweto na izjava vo krivi~natapostapka, posebni merki za za{tita se obezbe-duvaat za `rtvite/svedocite.

Pravo na nadomest

Pravoto na nadomest se ovozmoùva, vo zadol-ìtelna forma, preku Protokolot od Palermo.Sepak, protokolot ne garantira deka `rtvite}e dobija kompenzacija ili nadomest, tuku deka}e postojat postapki preku koi }e moè da se


28

pobaruva kompenzacija ili nadomest. Vo Make-donija, spored doma{noto zakonodavstvo, nado-mestot na {tetite se postignuva preku najava nabarawe za nadomest za vreme na krivi~natapostapka. Baraweto za nadomest se podnesuvado sudot vo koj se vodi slu~ajot. Otvorena porta gi sovetuva klientite za ovapravo vo sekoj slu~aj. Voobi~aeno ova se slu~u-va za vreme na sudskata postapka, a baraweto nanadomest se podnesuva od strana na pravniotzastapnik. Sudot treba da odlu~i za usvoju-vaweto na baraweto za nadomest i za vrednos-ta, zaedno so odlukata za slu~ajot. Vo Makedo-nija, pove}eto od problemite se javuvaat priusvojuvaweto na vrednosta na nadomestot zapretrpenata nematerijalna {teta, osobeno po-radi nedostatokot od praksa vo oblasta natrgovijata so lu|e. Imeno, vrednosta na nado-mestot voobi~aeno e odreden spored minatite,sega{nite i idnite zagubi i tro{oci povrzaniso toa da se bide trguvan, so pretrpenata fi-zi~ka i psihi~ka bolka, no, isto taka i so pret-rpeniot strav, post traumatskiot stres i drugifaktori koi moè da bidat odredeni samo odstrana na eksper. Ekspertot voobi~aeno se sre-}ava so `rtvata i gi sproveduva relevantnitefizi~ki i psiholo{ki pregledi. Svedo~ewetona ekspertot pretstavuva klu~en dokaz vo pos-tapkata i pri odreduvaweto na vrednosta nadodeleniot nadomest. Otvorena porta gi podgotvuva `rtvite sekoga{koga ima potreba tie da pominat niz vakov vidna pregledi i sostanoci so ekspertite. @rtvi-te voobi~aeno pokaùvaat otpor kon licata koi

ne pripa|aat na personalot na prifatili{tetoi kon diskutiraweto na pretrpenata bolka istrav so niv. Otvorena porta gi pridruùva`rtvite za vreme na pregledite. Vo samo eden slu~aj, `rtva koja bila smestenavo prifatili{teto dobila nadomest na {teta.Presudata e izvr{na i se o~ekuva nejzinotoizvr{uvawe.

Pravo na za{tita na svedok/`rtva

Konvencijata protiv transnacionalniot orga-niziran kriminal i protokolot za trgovija solu|e sodràt nekolku ~lenovi koi se odnesuva-at na za{tita na `rtvite, pri {to nekoi od nivsodràt zadolìtelni pobaruvawa, a nekoi sediskrecioni. Zadolìtelnite pobaruvawavklu~uvaat za{tita na svedoci od potencijal-na osveta ili zastra{uvawe. Dokolku e pot-rebno, za{titata moè da bide pro{irena i dagi vklu~uva rodninite i drugi lica koi sebliski na svedokot. Vakvite merki moè davklu~uvaat, me|u drugoto i fizi~ka za{titakako na primer realokacija, vklu~uvaj}i isklu~uvawe na dogovori za realokacija so dru-gi dràvi, potoa, vospostavuvawe na ograni~u-vawe za otkrivawe na informacii, ovozmoù-vawe svedo~eweto da se dade na na~in koj jaobezbeduva sigurnosta na svedokot, pr: svedo-~ewe preku video link. Sledej}i go me|unarodnoto zakonodavstvo, Re-publika Makedonija obezbeduva za{tita nasvedoci preku odredbite na Zakonot za za{ti-ta na svedoci i Zakonot za krivi~na postapka.

29

Zakonot za za{tita na svedoci, koj stapi vo si-la vo 2006 godina, predviduva osnovawe na po-sebni tela: Oddelenie za za{tita na svedocivo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i So-vet za za{tita na svedoci, i go regulira da-vaweto na von-proceduralna za{tita. Zakonotza krivi~na postapka, od druga strana, seodnesuva isklu~ivo na proceduralnata za{ti-ta i sodrì odredbi koi se odnesuvaat na po-sebniot tretman na svedocite za vremet-raeweto na postapkata. Otvorena porta ima vospostaveno cvrsta sora-botka so Oddelenieto za za{tita na svedocipri MVR. Oddelenieto be{e angaìran vo edenslu~aj na obezbeduvawe na za{tita na `rtva

smestena vo prifatili{teto. Za{titata vklu-~uva{e pridru`ba na klientot/svedokot vopostapkata do sudnicata, pridru`ba za perso-nalot na Otvorena porta, obezbeduvawe na po-sebna sigurna soba za svedokot, obezbeduvawepridru`ba za semejstvoto na `rtvata, itn. Nabarawe na Otvorena porta, Oddelenieto, istotaka, be{e angaìrano vo obezbeduvaweto naza{tita i pridru`ba za vreme na sostanociteso semejstvoto na `rtvata, organizirawe natransport za semejstvoto od nivnoto ̀ iveali{-te do dogovorenoto mesto. Po zavr{uvaweto na sudeweto, Oddelenieto zaza{tita na svedoci prodolì da bide vklu~enovo obezbeduvaweto na za{tita na `rtvata.

Primer

Vo eden od sudskite procesi, koj be{e tretiran kako eden od najserioznite krivi~ni dela vo na{atadràva, klu~niot svedok be{e smesten vo prifatili{teto na Otvorena porta. Personalot postojanorabote{e so nea na nekolku poliwa, bidej}i be{e vo te{ka psihi~ka kriza i ima{e te{ki posledicipo nejzinoto zdravje. Za vreme na postapkata bea vklu~eni i neuropsihijatar i klini~ki psiholog. Zavreme na ovie nastani, `rtvata ima{e 18 godini i pretrpila prodolèni i intenzivni psiholo{kitraumi, so napad na nejzinata seksualna i li~na sloboda, sloboda na izbor, li~no dostoinstvo, inti-ma, kako i nejzinata reputacija, ~est i moral. Koga treba{e da se pojavi pred sudot, kontrolata na dvièwe na vlezot na sudot be{e na zadovo-litelno nivo. Koga `rtvata be{e prisutna vo sudnicata, taa be{e soodvetno obezbedena od pret-stavnici na MVR, no, isto taka i od Oddelenieto za za{tita na svedoci. Be{e obezbeden preveduva~za vreme na postapkata. Svedokot ima{e aktivno u~estvo vo glavniot pretres. Taa be{e psihi~ki podgotvena da ja kaè visti-nata za nastanite koi i se slu~ile, i pokaà podgotvenost da gi poso~i izvr{itelite na krivi~notodelo koi bea prisutni vo sudnicata. Sudskata postapka trae{e 4 meseci i be{e zatvorena za publikata. Vo sorabotka so Otvorena porta izamenik javniot obvinitel, `rtvata ima{e potpolna poddr{ka niz celata postapka. Vo ovaa postapka, 7 lica bea osudeni so kazna zatvor. OVA PRETSTAVUVA EDNO OD NAJTE[KITEOBLICI NA KRIVI^NO DELO VO DR@AVATA!


30

5.2 Medicinski predizvici

Dvegodi{nata rabota so `rtvi na trgovija solu|e otkri nekoi novi problemi i potrebi naklientite. Sekoj {ablon vo rabotata stanuvanekorisen poradi faktot {to sekoja od klien-tite ima svoi posebni potrebi, pri {to indivi-dualniot pristap preovladuva nad kolektivni-ot pristap. Eden od prvite problemi koi bea presretnatnibe{e odrùvaweto na li~nata i op{ta higiena.Imaj}i predvid deka `rtvite voobi~aeno doa-|aat od semejstva so nizok socijalen status (kajnekoi od niv, toaletot se smeta za luksuz), ra-botevme na podigawe na svesta za nivnata li~-na higiena. Na primer, vredi da se spomene de-ka nekoi do devojkite upotrebuvaa toalet za prvpat vo nivnite ìvoti; ne znaeja kako da pu{tatvoda vo toaletot, da koristat tu{, itn. Se ode{e dotamu {to nekoi od klientite beazapoznavani so osnovni raboti, kako: potrebataod miewe na racete po sekoja upotreba na toale-tot, miewe na liceto nautro, zabite, potrebataod dnevno tu{irawe, grià za li~nata higien zavreme na mese~niot ciklus, itn. Promenite odeakon podobro bidej}i site dobronamerni zabe-le{ki bea prifa}ani od site devojki. Interes-no e deka po sekoe doa|awe na nova `rtva, pos-tojnite klienti ja zapoznavaa `rtvata so osno-vite na higienskite naviki i se voznemiruvaadokolku nekoja od niv gi zapostavuva{e. Imaj}i predvid deka vo prifatili{teto,odrùvaweto na higienata e vo racete na sami-te `rtvi, rabotevme da gi nau~ime kako da gi

ureduvaat svoite sobi (da gi namestat kreveti-te, da ja promenat postelninata, da gi provetru-vaat sobite, i da gi ~istat sobite). Isto taka,podgotovkata na hrana i odrùvaweto na kujna-ta be{e vo nivna odgovornost. Im be{e objasne-to zo{to e neophodno da se mijat sadovite sotopla voda i detergent po sekoe jadewe, zo{tohranata se podgotvuva so ~isti sadovi, kadetreba da se frla |ubreto, itn. Razbirlivo, ima{e nekoi klienti koi bea pois-kusni vo podgotovkata na hrana (voglavno voz-rasni `rtvi), iako, pove}eto od niv bea iskusnivo taa smisla. Seto toa bara{e pogolemo zala-gawe od na{a strana. Site devojki imaa proble-mi, kako na primer, lo{i soni{ta i problemi sozaspivawe. Da ne zaboravime deka ovie devojkirabotele vo docnite ve~erni ~asovi, ako ne ipreku celata no}, pa, spiele preku den. Zatoazabeleàvme postoewe na poremetuvawa na bi-oritamot kaj re~isi site devojki. Na{ata celbe{e da gi zapoznaeme so normalnite dnevniaktivnosti i da im pomogneme da ja pominatno}ta vo mir i odmor. Vo konsultacija so doktor- psihijatar, bea koristeni sredstva za smiru-vawe, osobeno vo prvite denovi do priemot, bi-dej}i istoto se javuva{e kako neophodnost. Se-pak, bi bile sre}ni dokolku toa be{e edinstve-niot problem. Se soo~uvavme i so nisko nivo nasamodoverba, ko{mari, psihi~ka nestabilnost,samoubistveni pomisli, promena na raspoloè-nie, strav, no}no mokrewe, itn. Site postoe~ki psiholo{ki rastrojstva i prob-lemi se menaxirani od klini~ki psihijatar iklini~ki psiholog se koi se na postojano raspo-

31

lagawe i izvr{uvaat redovni pregledi, dvapa-ti mese~no, a po potreba i pove}e. Se izvr{uva kompleten pregled pri pristignu-vaweto na nov klient vo prifatili{teto. Sepravi li~na anamneza na ̀ rtvata i anamneza nasemejstvoto, i site informacii se ~uvaat voli~no dosie. Koga e potrebno (vo slu~aj na bo-lest, pregled i sl.), na `rtvite im se davaatlekarstva koi se prepi{ani od lekar. Lekarote sekoga{ konsultiran od strana na vraboteni-te vo prifatili{teto za sekoj problem i pot-reba na `rtvite.Mnogu rabota e vlo`ena vo podobruvaweto nazdravstvenoto obrazovanie na `rtvite. Na pri-mer: nedostatok na znaewe za mese~niot ciklus,siguren seks, upotreba na kondomi, itn. Golemovnimanie e isto taka posveteno na obrazovani-eto za seksualno prenoslivite bolesti (SPB):{to se SPB, na~in na prenesuvawe, kako da seza{tita od SPB, zo{to ovie bolesti se opasni,itn. Site rabotilnici koi se povrzani so ovietemi se organizirani interaktivno i pokraj va-ka dizajniranite temi, isto taka, se diskutira-at i drugo temi od interes za `rtvite. Osobenovnimanie se posvetuva na HIV/SIDA, bidej}imnogu od `rtvite celosno go ignoriraat prob-lemot na HIV/SIDA: na~inot na prenos, simpto-mite, prevencijata, itn. Po pristignuvaweto vo prifatili{teto, kli-entite pominuvaat niz ginekolo{ki pregled.Postoi bliska sorabotka so ginekolog, i toa, socelosna diskrecija. Isto taka, site lekarstvase prepi{uvaat od strana na lekar, i redovnipregledi se organiziraat na mese~na baza.

Redovno se organiziraat rabotilnici vo pri-fatili{teto na slednive temi:

- Li~na higiena- @ivotni naviki- Seksualno prenoslivi bolesti- No}no mokrewe- Menstruacija- Anatomija na ~ovekovoto telo- Bremenost i ra|awe- Siguren seks- HIV/SIDA- Bolesti i prenesuvawe na infekcii- Depresija- [tetnosta na pu{eweto- [tetnosta na alkoholot- Drugi temi spored potrebite i `elbite naklientite.

Site rabotilnici se organiziraat vo interak-tivni tematski sesii i postoi golem interes odstrana na klientite. Razli~ni metodi i mate-rijali se koristat, kako {te se na primer, vizu-elni i audio materija, se so cel da se postigneaktivno u~estvo od strana na klientite, pri{to, na krajot, se postignuvaat pozitivni re-zultati. Ponekoga{, klientite ne sakaat grupnidiskusii na odredeni temi, pa, takvite temi sepokrivaat i diskutiraat preku individualnarabota so sekoj od klientite.

32

6. ZAKLUÔCI I PREPORAKI

- Me|unarodnata praksa identifikuva nekolkurazli~ni modeli na ustanovi pri pruàweto nadirektna poddr{ka na trguvani `rtvi, t.e. zat-voren nasproti otvoren tip na ustanova; usta-novi rakovodeni od strana na NVO nasprotivladini ustanovi; itn. Iako sekoj od ovie mode-li ima svoi pozitivni i negativni strani, prak-sata vo na{ata zemja pokaà deka ustanova odotvoren tip koja e rakovodena od strana na NVO(kade smestenite `rtvi uìvaat donekade po-liberalen prestoj), gi zadovoluva site me|una-rodni kriteriumi, osobeno koga se imaat pred-vid najdobrite interesi na `rtvata.

- Vo svojata rabota, organizacijata koja pruàdirektna pomo{ e blisku povrzan, a vo odre-deni slu~ai i zavisen, od drugite partneri voprocesot na upatuvawe na `rtvi. Ova zna~ideka e neophodna bliska koordinacija pome|usite vklu~eni agencii. Stavot na avtorite edeka usvojuvaweto na Standardni operativniproceduri za identifikacija, upatuvawe iasistencija }e go podobri procesot na pru-àwe pomo{.

- Pruàweto na pomo` na `rtvite e odgovor-nost na Vladata. Zatoa, mora da se zapo~ne sofinansirawe na davateli na vakvi uslugi odstrana na Vladata. Me|unarodnite pozitivnipraksi pokaùvaat deka spojuvaweto na Vladi-nite sredstva so ekspertizata na NVOi, pret-stavuva silno partnerstvo protiv trgovijata so

lu|e. Dopolnitelno na ova, treba da se podobrisostojbata so osloboduvaweto od danok i/ilidrugi vidovi na olesnuvawa za donatorite koipomagaat na vakvi NVOi.

- U~eweto preku razmena na znaewe i najdobriiskustva pretstavuva odli~na alatka koga seraboti so trguvani `rtvi. Studiskite poseti,tvining proektite, regionalnite konferencii,i sl. treba da bidt poddràni od strana naNVOi i treba da bide podràno u~estvoto napretstavnici od vladini agencii (Centri za so-cijalna rabota, policija, itn.).

- Usvojuvaweto i potpi{uvaweto na Memoran-dumi za sorabotka pome|u NVO i Vladata go po-dobruva odgovorot na zemjata kon ovoj vid naorganiziran kriminal, no, isto taka, ja pokaù-va posvetenosta na Vladata kon ova pra{awe.

- Uspe{nata reintegracija i resocijalizacijavo sredinata na ìveewe pretstavuva cel nasekoja programa za direktna pomo{. Griàta za`rtvite ne zavr{uva so nivnoto smestuvawe voprifatili{teto. Dràvnite i gra|anskiteorganizacii treba da ja prodlabo~at svojata so-rabotka pri davaweto na efektivni i efikas-ni merki za reintegracija, koi }e dovedat dodolgoro~no pozitivno vlijanie za `rtvata.


33

ANEKS: Standardni operativniproceduri na „Rezidencija#

Ovie Standardni opertivni proceduri sepredvideni da bidat raboten dokument, so {to}e bidat podlo`ni na postojani revizii i po-dobruvawa, kako {to napreduva rabotata naRezidencijata.

1. Priem

Site pretpostaveni `rtvi (vo ponatamo{niottekst: P@) na trgovija so lu|e, prijaveni i/iliidentifikuvani na teritorijata na RepublikaMakedonija }e imaat pravo na priem vo prosto-riite na Rezidencijata. Timot na socijalni rabotnici, psiholozi izdravstveni rabotnici od Rezidencijata (bro-jot i profilot na personal koj e angaìran odRezidencijata }e se menuva vo zavisnost odpostojnite rabotni zada~i i pobaruvawa naproektot) }e odredi i odlu~i dali P@ }e bideprifatena za prestoj vo Rezidencijata. P@ }e bide primena vo Rezidencijata, isklu-~ivo vrz osnova na nejzinata/negovata jasna sog-lasnost. Pred priemot, P@ }e potpi{te for-mular za priem i dogovor.

2. Vremetraewe na prestojot

Po priemot, timot na Rezidencijata }e oprede-li prvi~no vremetraewe na prestojot vo peri-od od 30 (trieset) dena. Po izminuvaweto naprvi~nite 30 dena, timot na Rezidencijata }e

donese odluka za prodolùvawe na prestojot.Dokolku e potrebno, prodolùvaweto na pres-tojot }e bide za period od 90 (devedeset) dena.Po istekuvaweto na 90 dena, timot na Reziden-cijata }e donese odluka za dopolnitelni pro-dolùvawa na prestojot. Prodolùvaweto na prestojot za sekoja P@ }ebide odredeno vo zavisnost od specifikite nasekoj oddelen slu~aj. Timot od socijalni rabot-nici, psiholozi i zdravstveni rabotnici (vonatamo{niot tekst: timot na Rezidencijata) kojraboti na individualen slu~aj }e odredi iodlu~i za prodolùvaweto na prestojot na so-odvetniot slu~aj. Pri donesuvaweto na odlukata za prodolù-vawe na prestojot, timot na Rezidencijata }e giima predvid slednive kriteriumi:potrebite na smestenata P@;psiho-socijalnata sostojba i mentalnotozdravje na P@;zdravstvenata sostojba na P@;finansiskata situacija na P@; i pravniot status na P@ (pr: dozvola za prestoj,za{tita na svedoci, itn.).

3. Procedura pri priem

Po upatuvaweto na P@, timot na Rezidencija-ta }e napravi prvi~no intervju vo prostorii-te na Rezidencijata. Prvi~noto intervju }ebide sprovedeno vo oddelna soba, izoliranaod ostanatite P@ koi se ve}e smesteni voustanovata. Timot na Rezidencijata }e gi proveri li~nite

34

predmeti na P@ za eventualno oru`je, droga,alkohol, uredi za komunikacija i ostanati po-tencijalno {tetni materii. Timot na Rezidencijata }e i obezbedi na P@soodvetna obleka i oprema za odrùvawe nali~nata higiena.Pri priemot, timot na Rezidencijata }e napra-vi osnoven medicinski pregled na P@, so celda se odredi eventualen neophoden medicinskitretman. Dokolku e neophoden poseben medi-cinski tretman, timot na Rezidencijata }e jaupati P@ do soodvetna nadvore{na medicin-ska ustanova i }e go ovozmoì tretmanot.

4. ûvawe na arhiva i dokumenti za slu~aite

Timot na Rezidencijata }e ~uva detalna arhivaza tretmanot i sostojbata na sekoja od smeste-nite P@. Site izve{tai i dosieja }e bidat ~u-vani vo pismena forma i na elektronski zapis,i }e bidat nedostapni za P@ i neavtoriziranilica. Timot na Rezidencijata }e izbegnuva da zabe-leùva li~ni imiwa i adresi vo dosiejata.Oddelna baza na podatoci koja }e sodrìimiwa i kontakt podatoci }e bide ~uvana naisklu~itelno bezbedna lokacija.

5. Doverlivost

Site informaci koi se dobieni od, ili vo re-lacija so smestena P@ }e bidat ~uvani kakostrogo doverlivi. Timot na Rezidencijata nema

da otkriva vakvi informacii na nadvore{notelo, institucija ili poedinec, bez prethodnapismena soglasnost od P@. Timot na Reziden-cijata nema da bara od P@ informacii koi seodnesuvaat na nejziniot status kako trguvanolice (pr: ime na trgovecot, pateki na trgovija ilokacija).

6. Upatuvawa

Rezidencijata }e bide otvorena za upatuvawaod site institucii, agencii, NVOi, davateli napomo{ ili poedinci (vo ponatamo{niot tekst:to~ki na upatuvawe). Vo slu~aj na upatuvawe, timot na Rezidencijata}e go poseti soodvetnoto mesto i }e ja prevze-me P@ od lokacijata. Vo nitu eden slu~aj, timotna Rezidencijata nema da dozvoli to~kite naupatuvawe individualno da gi prenesuvaat P@vo prostoriite na Rezidencijata.

7. Bezbednost

Lokacijata na Rezidencijata se ~uva vo taj-nost. Prostoriite na Rezidencijata se obezbedeniod privatna kompanija za obezbeduvawe. Personalot za obezbeduvawe nema da bidepostaven vo Rezidencijata, ili pak vo nepos-redna blizina. Vo slu~aj na itnost, timot naRezidencijata }e ja povika kompanijata zaobezbeduvawe preku telefon ili preku pos-tavenoto „kop~e za panika”. Vo slu~aj na povreda na bezbednosta, pri {to


35

lokacijata na Rezidencijata bila otkrienaod potencijalni agresori, }e bide sledenaprocedurata zacrtana vo Protokolot za bez-bednost.

8. Telefonski razgovori i kontakti so~lenovi na semejstvoto

Na smestenite P@ nema da im bide dozvoleno davr{at telefonski razgovori od Rezidencijata.Poseduvaweto na mobilni telefoni i drugi sred-stva za komunikacija nema da bide dozvoleno. Smestenite P@ moè telefonski da razgova-raat so bliski ~lenovi na semejstvoto samo vrzosnova na prethodno odobreni od timot na Re-zidencijata. Smestenite P@ moè da bida poseteni od blis-ki ~lenovi na semejstvoto samo vrz osnova naprethodno odobrenie od timot na Rezidencijata.Site poseti }e se odrùvaat nadvor od prosto-riite na Rezidencijata, na bezbedna lokacija ivo pridru`ba na timot na Rezidencijata.

9. Prevoz i dvièwe nadvor od Rezidencijata

Sekoj prevoz na P@ }e bide organiziran odstrana na timot na Rezidencijata, osven dokol-ku timot ne odlu~i poinaku. Smestenite P@ smeat da se dviàt nadvor odRezidencijata samo po prethodno odobreni odstrana na timot na Rezidencijata. Koga }e bidesoodvetno, timot na Rezidencijata }e gi pridru-ùva P@ dodeka se nadvor od Rezidencijata.

Pri donesuvaweto na odlukata dali da se dozvo-li dvièwe nadvor od Rezidencijata, timot naRezidencijata }e gi zeme predvid sledniveuslovi:psiho-socijalnata sostojba i mentalnotozdravje na P@;zdravstvenata sostojba na P@;bezbednosnata sostojba na P@ (pr: direktnizakani po dobrosostojbata na P@).

10. Prestanok na prestojot i otpu{tawe

Kako {to e predvideno pogore, timot na Reziden-cijata odlu~uva za vremetraeweto na prestojot.Pri otpu{tawe, site li~ni predmeti se vra}a-at na P@. Od `rtvata }e bide pobarano da ne jaotkriva lokacijata na prifatili{teto. Na P@ }e i bide izdadeno otpusno pismo. Pis-moto }e gi sodrì slednive informacii: data na priem;data na otpu{tawe;ime na smestenata P@;tretman koj bil daden za vreme na prestojot;dopolnitelni zabele{ki (dokolku e potrebno).Timot na Rezidencijata }e odrùva redovnikontakti so P@ koja bila otpu{tena.

11. Uslugi

Timot na Rezidencijata }e vr{i redovni razgo-vori i individualni sesii so site smesteniP@. Razgovorite i sesiite, na timot na Rezi-dencijata im davaat podatoci za idnite tret-mani i uslugi. Timot na Rezidencijata moè da


36

gi pruì slednive uslugi, vo zavisnost so pot-rebite na sekoj individualen slu~aj:Psiholo{ka poddr{ka i sovetuvawe (vklu~u-vaj}i razli~ni tretmani, t.e. grupna terapija,individualno sovetuvawe, itn.);Socijalno sovetuvawe;Osnovna zdravstvena grià;Osnovna pravna pomo{.

12. Razno

Site uslugi na Rezidencijata, vklu~uvaj}i gi ismestuvaweto i tretmanot, }e bidate dadeniisklu~ivo na dobrovolna osnova. Dokolku nekoja smestena P@ odbie da gi po~i-tuva vnatre{nite pravila i proceduri zacrta-ni vo Pravilnikot, timot na Rezidencijata mo-è da odlu~i da ja otpu{ti P@.

BLAGODARNOST - lastrada.org.mklastrada.org.mk/wp-content/uploads/2019/04/LASTRADAMAK44.pdf ·...

Documents

Transcript of BLAGODARNOST - lastrada.org.mklastrada.org.mk/wp-content/uploads/2019/04/LASTRADAMAK44.pdf ·...