bilten ST 3 2007 - smarjeske-toplice.si · jih na piknik v naravo, naučimo jih pesmice, pojdimo se...

1|

RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

September 2007/številka 3glediRazgRedirazglediRazgledirazglediRazgledirazglediRazgledirazglediRazgledirazgledigledirazglediRazgledirazglediRazgledirazglediRazgledirazglediRazgledirazglediRazgledirazglezgledirazglezgledirazglezgledirazglezglediRazglezglediRazglezglediRazglezgledirazgle

RazglediGlasilo Občine Šmarješke Toplice/3/september 2007

2|

Predavanje o zdravilnih rastlinahZdravilne rastline se uporabljajo za lajšanje in zdravljenje mnogih bolezenskih stanj že odkar obstaja človeštvo. Sporočila o zdravilnih močeh rastlin segajo daleč v preteklost. Narava ima zdravilno moč, zato je nekaj resnice v reku »Eno jabolko na dan odganja zdravnika stran«. Danes se mnogi spet vračamo k naravi, kjer iščemo rastline za zdravljenje blagih zdravstvenih težav. Vse večjo pozornost zdravljenju z zdravilnimi rastlinami danes posveča tudi stroka, ki je uvrstila pripravke iz zdravilnih rastlin med zdravila. Želite zvedeti kaj več o tem? Vljudno vabljeni na brezplačno predavanje o zdravilnih rastlinah in e-gradivu Živeti zdravo: zdravilne rastline, ki ga organizira Razvojno izobraževalni center Novo mesto v okviru Tedna vseživljenjskega učenja. Predavanje, ki ga bo vodil zeliščar Jože Majes, bo potekalo:

•14. 11. 2007 ob 18. uri v prostorih Občine Šmarješke Toplice (v sejni sobi),•22. 11. 2007 ob 18. uri v Družbenem domu v Beli Cerkvi.Več o e-gradivu lahko poiščete na portalu Centra vseživljenjskega učenja Dolenjska: hp://www.cvzu-dolenjska.si, ki je sofinanciran s strani Evropskih socialnih skladov in Ministrstva za šolstvo in šport.Podrobnejše informacĳe lahko dobite v Razvojno izobraževalnem centru Novo mesto na telefonski številki 07/393-45-52.

Vse prebivalce občine Šmarješke Toplice toplo vabimo na slovesno otvoritev

Turistično-informacijskega centra (TIC) Šmarješke Toplice in pričetek vožnje turističnega vlakca,

ki bo v soboto, 29. septembra, od 10. ure dalje na notranji ploščadi SPS Prinovec v Šmarjeških Toplicah.

Otvoritev bo popestril bogat kulturni program, s svojimi dobrotami se bodo predstavila društva podeželskih žena in vinogradniška društva, za pogostitev pa bosta poskrbeli podjetji Terme Krka in Klub Marof 103.

V sklopu otvoritve bo pričel voziti tudi turistični vlakec. Po zanimivih poteh vas bo na ta dan popeljal brezplačno, vsako polno uro, vse do 18. ure.

Vabimo vas, da se oglasite v pisarni TIC-a v SPS Prinovec in nam s svojimi predlogi pomagate sooblikovati zanimivo ponudbo celotne občine.

Vljudno vabljeni!

3|

1. Uvodne besede2. Anketa3. O delu občine

Na 1. kongresu županj EU na Češkem sta Slovenĳozastopali šmarješka in metliška županja, Bernardka Krnc in Renata Brunskole.

4. Razpisi5. OŠ in vrtec6. Dejavnosti društev:

Zvok in slika kot se šika! Fotoreportaža z najodmevnejše prireditve za mlade v občini. Foto: David Haskaj.

7. Kultura8. Aktualno9. Novičke

Skupina Novi spomini je na festivalu Ptuj 2007 prejela nagrado Zlati Orfej.

10. PotopisTokrat v potopisu odkrivamo zibelko civilizacĳe – Egipt.

11. Razvedrilo

Iz vsebine …

UvodnikTrĳe meseci so hitro naokoli in zopet je čas, da se »razgleda-

mo« okrog sebe in poročamo, kaj je novega v naši občini, vas seznanimo z aktualnimi novostmi in obvestimo, kaj nas lepe-ga čaka v prihodnjih mesecih. Čas dopustov in počitnic je si-cer pustil sledi tudi na količini vaših prispevkov, saj jih na naš elektronski naslov uredništva ni prispelo toliko kot za prejšnjo številko. Kljub temu pa menim, da bo tudi v tej številki prav vsakdo lahko našel kaj zase.

Tokrat prvič uvajamo novo rubriko, za katero upamo, da bo postala stalna. Gre za anketo na določeno aktualno temo, za za-četek pa smo vas povprašali kar po vašem mnenju o občinskem glasilu Razgledi. Želeli smo namreč od vas dobiti povratne in-formacĳe, kako ste zadovoljni z glasilom; kaj vam je všeč in kajne, še posebej pa nas je zanimalo, kakšnih prispevkov si še želite. Z anketo smo naleteli na zelo dober odziv, saj so vsi vprašani z veseljem sodelovali in delili svoje mnenje z nami. Manjkalo vam ni niti novih idej, zato je prava škoda, da naš nabiralnik pred občinsko stavbo bolj ali manj sameva. V uredništvu se bomo se-veda potrudili po najboljših močeh, da bomo vašim željam kar najbolje ustregli. Postopno seveda.

Naj vas spomnim še, da se 22. septembra začnejo Dnevi ev-ropske kulturne dediščine, ki potekajo cel teden. Nastali so kot skupna pobuda Evropske unĳe in Sveta Evrope, njihovi temeljninačeli pa sta vzpodbujanje zanimanja javnosti za varstvo kultur-ne dediščine in predstavitev ideje o skupnem evropskem pros-toru in skupni kulturni dediščini. Slovenĳa se v ta vseevropskiprojekt vključuje že nekaj let zapored, tako da lahko tudi letos pričakujemo pestro paleto inovativnih kulturnih prireditev po vsej državi. Tokrat je v ospredju arhitekturna dediščina, saj je kot tematika Dnevov izbrana bogata zapuščina našega prizna-nega arhitekta Jožeta Plečnika.

Možnosti kulturnega udejstvovanja pa tudi potem ne bo zmanjkalo, saj se tik po zaključku Dnevov evropske kulturne dediščine s 1. oktobrom že začne Teden otroka, kar je gotovo še dodaten razlog, da se otrokom še posebej posvetimo. Odpeljimo jih na piknik v naravo, naučimo jih pesmice, pojdimo se z nji-mi »zemljo krast« ali preberimo pravljico za lahko noč. Skratka, delajmo to, kar naj bi tako ali tako počeli vsak dan, pa nam hitri tempo življenja tega skoraj več ne dopušča. Morda celo ponovno odkrĳemo navihanega otroka, ki je skrit nekje globoko v nas. Paobilo užitkov ob igri in branju našega glasila!Bojana Medle

KolofonOdgovorna in glavna urednica: Bojana Medle.Uredniški odbor: Miha Gorenc, Marjan Grahut, Martina Hočevar, Bojana Medle, Jože Medle, Jože Novak, Mitja Pavlič, Jernej Petrovič, Anka Turk.Lektura: Jože Medle, Mojca Pacek.Grafično oblikovanje: Tomograf, Tomo Cesar, s.p.Tisk: Tiskarstvo Opara.

Opozoriti velja še na novi elektronski naslov, kamor lahko pošiljate svoje prispevke: [email protected].

Rok za oddajo prispevkov je petek, 16. november 2007. Več informacĳ najdete na spletni strani Občine Šmarješke Toplice:www.smarjeske-toplice.si.Fotografija na naslovnici:

Trgatev na Vinjem vrhu, foto: Bojana Medle.

4|



Mnenje občanov o RazgledihFranci Klančar, Šmarjeta:»Časopis se mi zdi dobro zastavljen, saj se za vsakogar nekaj najde. Obravnavane teme so izčrpno pred-

stavljene, prav tako sem zelo zadovoljen tudi s samo obliko glasila. Preberem prav vse članke, zame pa so še posebej zani-mivi potopisi. Pogrešam morda kritične članke, ki bi izpostavili določeno težavo v občini. Morda bi na tak način pripomogli k njeni hitrejši rešitvi. Predlagam tudi, da se v vsaki številki predstavi vas iz občine ali kakšno znamenitost, ki je vsak ne po-zna, za občane pa bi bile gotovo zanimive tudi teme s področja kmetĳstva.«

Branko Korenič, Bela Cerkev:»S časopisom sem zelo zadovoljen in se mi zdi zanimiv, četu-di sem ga samo pre-listal. Čas za branje si

bom vzel pozimi, ko bo zunaj manj dela. Takrat bom prebral vse za nazaj. Želim si še več zgodovinskih člankov, zanimajo me tudi načrti za nadaljnji razvoj vaškega trga Bele Cerkve.«

Danica Bobič, Šmarjeta:»Pritegnejo me pred-vsem članki o dogod-kih v občini in dejav-nostih društev. Zelo zanimiv se mi je zdel

tudi članek o avtorjih knjige Šmarjeta in Bela Cerkev. Trimesečni interval izhajanja časopisa se mi zdi ravno pravšnji, želim pa si še več prispevkov, ki bi jih pripravili otroci. Lepo bi bilo tudi, če bi spodbuja-li razne dobrodelne akcĳe, na primer zapomoč starejšim in invalidom.«

Anton Bašelj, Bela Cerkev:»Vse sem prebral od začetka do konca in prav vse mi je všeč. Zdi se mi edino, da je premalo prispevkov s

področja bivše krajevne skupnosti Bela Cerkev. Kakšna barvna stran več pa tudi ne bi škodila.«

Darja Pavlin, Družinska vas:»Kar se vsebine tiče, nimam pripomb. Morda pogrešam kak-šen članek več o Beli Cerkvi in njeni zgodo-

vini. Oblika časopisa mi je všeč, lepo bi bilo edino, če bi bilo več barvnih strani.«B.M.

ANKETA / O DELU OBČINE

1. kongres županj EU na Češkem Županja Občine Šmarješke Toplice mag. Bernardka Krnc se je v začetku septembra 2007 udeležila prvega kongresa županj evropske unĳe, ki je potekal na Češkem. Organizatorka srečanja je bila ga.Liana Janačkova, županja Ostrave (tretjega največjega mesta na Češkem) in senatorka v češkem parlamentu. Na srečanju je bilo 20 udeleženk iz 8 evropskih držav, med njimi pa sta Slovenĳo za-stopali šmarješka in metliška županja. Tema kongresa je bila Ženske v politiki in na to temo so bile organizirane številne delavnice in okrogle mize.

V Pragi so županje obiskale tudi Evropski center in parlament, kjer so se srečale tudi s predsed-nikom senata Republike Češke g. Premyslom Sobotko.

Delo na področju dru žbenih dejavnostiUradne ure za neposredno poslovanje občinske uprave z občani in drugimi osebami so na sedežu Občine Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice, v:- ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od

13.00 do 15.00; - sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00;- petek od 8.00 do 13.00.Uradne ure po telefonu in elektronskih medĳih so v času uradnih ur, ki so na-menjene za neposredno poslovanje s strankami.

Preselitev Krajevnega urada ŠmarjetaCenjene občanke in občane obveščamo, da se je v mesecu septembru Krajevni urad Šmarjeta preselil na novo lokacĳo.Njihova pisarna se nahaja na istem na-slovu Šmarjeta 66, vhod pa je z zadnje strani stavbe pri izhodu iz kulturne dvo-rane. Delovni čas KU Šmarjeta ostaja ne-spremenjen, ob ponedeljkih in četrtkih, med 8.00 in 12.00 ter 13.00 in 15.00 uro.

Sprejeti proračun občine je temelj za prehod na sa-mostojno financiranje. Občina je tako s 1. julĳem 2007prešla na samostojno financiranje. Ves plačilni prometin vse ostalo poslovanje poteka preko našega lastne-ga računa. S tem datumom pa smo začeli prevzemati dela, ki jih je do sedaj za nas opravljala Mestna občina Novo mesto.

1. Na področju šolstva smo dobro sodelovali z rav-nateljico in sodelavci in pripravili razpis za prevoze osnovnošolskih otrok na območju Občine Šmarješke Toplice za šolsko leto 2007/2008. Šolske prevoze bo iz-vajalo podjetje Veolia Transport Dolenjska in Primor-ska d.d., Koper s poslovno enoto Novo mesto. Z nave-denim podjetjem smo po izvedenem javnem razpisu pripravili usklajevalni sestanek, katerega predmet je bilo morebitno znižanje ponudbene cene. Predstav-niki Veolie so se pozitivno odzvali. Izrazili so zado-voljstvo glede izbire in dosedanjega dela na območju naše občine. V primeru sklenitve pogodbe za dobo vsaj treh let so nam ponudili še dodatne ugodnosti, in sicer dogovorjeni bonusom in znižanje osnovne cene. Na osnovi pridobljenega mnenja in mnenja komisi-je za odpiranje in vrednotenje ponudb se izkoristiti opcĳa možnega podaljševanja veljavnosti pogodbe zanajveč dvakrat po eno šolsko leto. Komisĳa je menila,da je takšno ravnanje občine v danih ponujenih pogo-jih edinega ponudnika, edino gospodarno, saj bo tako dobljena kar najugodnejša cena in v regĳi pridobljenpreizkušen kvaliteten prevoznik za večletno obdobje.

Občina mora za področje delovanja javnih za-vodov, ki delujejo na njenem območju sprejeti odlok o ustanovitvi le-teh. Naša občina je ustanoviteljica


5|


September 2007/številka 3

Spoštovane občanke in občani!

Čeprav so bili poletni meseci počitniško obarvani, ker ni bilo rednih sej Občinskega sveta, v Občinski upravi Občine Šmarje-ške Toplice nismo kaj veliko dopustovali. Uspešno smo izvedli dva javna razpisa, za podelitev koncesĳe za opravljanje nalogTuristično-informacĳskega centra v Šmar-jeških Toplicah, in za podelitev koncesĳe zaopravljanje prevozov šolskih otrok.

S 1. 7. 2007 smo z Ministrstva za financedobili zeleno luč, da smo lahko prešli na samostojno financiranje in resnično postaligospodarji na svojem. S tem pa so bili iz-polnjeni pogoji tudi za težko pričakovane investicĳe. Tako smo takoj začeli z izgrad-njo vodovoda Šmarješke Toplice – Brezovi-ca – Šmarjeta, kjer so dela v zaključni fazi. V jeseni nadaljujemo z izgradnjo vodovoda Koglo in dveh vodohramov. Za realizacĳoobeh projektov smo bili uspešni tudi pri pridobivanju nepovratnih sredstev. V je-seni se je v zgornjem delu Družinske vasi pričela gradnja kanalizacĳe, v Dragi pa jebila zgrajena javna razsvetljava na mostu

čez Krko, kar je tudi prva dokončana inve-sticĳa v naši novi občini. V jeseni je predvi-dena tudi razširitev lokalne ceste v Čelevcu in popravilo oz. dokončanje manjših odse-kov lokalnih cest. Prav tako pa na Občini Šmarješke Toplice že zbiramo predloge za popravila lokalnih cest, ki jih bomo plani-rali v proračun občine za leto 2008.

Vesela sem, da smo lahko prisluhnili tudi potrebam vrtca in osnovne šole in za naše otroke s sredstvi občinskega proraču-na obnovili štiri sanitarĳe in postavili ograjookrog otroškega igrišča vrtca. Tudi v jeseni bo občina sodelovala pri pripravi projektov za varno šolsko pot kakor tudi pri ostalih vzgojnih in izobraževalnih projektih.

Glede delitvene bilance z Mestno občino Novo mesto pa razgovori žal ne potekajo najbolj produktivno. Zavedamo se, da je to še zadnja priložnost, da za občino iztržimo največ, zato si prizadevamo za pravično de-litveno bilanco. V ta namen se redno srečuje tudi Komisĳa za razdelitev premoženja, ka-tere predsednik je svetnik občinskega sveta in podpredsednik takratne KS Šmarjeta g. Zupančič, oba predsednika takratnih KS ter ostali pravni, finančni in drugi strokovnja-ki. To je izredno zahteven projekt in vesela sem, da vsi člani komisĳe zavzemamo eno-tno stališče in tvorno sodelujemo.

Tudi občinska uprava je vse bolj številč-na. Iz sosednje Občine Škocjan je k nam prišla ga. Martina Hočevar, ki pokriva po-dročje družbenih dejavnosti in javnih naro-čil. Končno pa je ženska ekipa septembru v svojo sredino sprejela tudi prvega moškega, g. Staneta Bajuka, ki bo pokrival področje komunalne infrastrukture, cest ter okolja in prostora. Ravno na tem področju nas čaka resnično največ dela v prihodnjih letih, saj bo v skladu z novo zakonodajo potrebno pripraviti nove prostorske akte občine, ki jih nekateri naši občani tako nestrpno pri-čakujejo.

Osebno sem z delom v novi Občini zelo zadovoljna. Začetki so bili izjemno težki, saj se delo v javni upravi v marsičem razliku-je od dela v gospodarstvu. Vendar je trdo in vztrajno delo že obrodilo prve sadove. Med novoustanovljenimi občinami se uvr-ščamo v sam vrh, tako po številu sprejetih odlokov, kakor tudi po uspešnem začetku poslovanja kot samostojna lokalna skup-nost. Zato se zahvaljujem vsem delavcem občinske uprave, podžupanu, svetnikom, občanom in nosilcem gospodarskega raz-voja v občini za pomoč pri uresničevanju zastavljenih ciljev in razvojnih projektov.

Vaša županja Bernardka Krnc

Delo na področju dru žbenih dejavnostiosnovne šole, zato moramo sprejeti odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalne-ga zavoda Osnovne šole Šmarjeta na podro-čju osnovnega šolstva in predšolske vzgoje. Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvr-šuje Občinski svet Občine Šmarješke Toplice. Predlog odloka smo občinskim svetnikom poslali za obravnavo in sprejem za septem-brsko sejo Občinskega sveta.

Na področju šolstva in predšolske vzgoje sedaj v celoti vsa dela, ki so nam naložena z zakoni izvajamo sami.

Od meseca avgusta občani, ki želite vlo-žiti Vlogo za znižano plačilo vrtca za vaše otroke, le-to oddate na sedežu občine.

2. Občina je aktivno pristopila k politi-ki zaposlovanja naših občanov predvsem s stališča delodajalcev (poslali smo jim dopis za potrebo po zaposlitvi dodatnih kadrov), ki potrebujejo kader in hkrati tudi s stališča naših oseb brez premoženja, ki jim občina plačuje osnovno zdravstveno zavarovanje.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zava-rovanje Slovenĳa OE Novo mesto in Mestneobčine Novo mesto je navedeno zavarovanje koristilo 56 naših občanov. Na podlagi določb tretjega odstavka 48. člena ZZVZZ prispevke za zavarovance iz 21. točke 15. člena ZZVZZ plačuje občina. Znesek za zavarovance se plačuje mesečno na osnovi prĳav v osnov-no zdravstveno zavarovanje. Do 31. 7. 2007

je vse zadeve v zvezi s poslovanjem vodila Mestna občina Novo mesto, s 1. 8. 2007 pa se prĳave izvajajo na sedežu Občine ŠmarješkeToplice.

Glede na vse navedeno je županja vse te brezposelne osebe povabila na osebni razgo-vor. Občani, ki so se udeležili razgovora, so se pozitivno odzvali na pogovor. Na žalost pa se več kot polovica občanov ni odzvala povabilu. Kljub temu smo jih še enkrat po-zvali, da se oglasĳo na Občini in prevzamejoVlogo, v primeru potrebe po takem zavaro-vanju.

MO Novo mesto je vse zavarovance od-javila s 31. 8. 2007 (sredstva za plačilo so bre-menila naš proračun).

Nova zavarovanja so se sklepala z dnem 1. 9. 2007. Za uveljavljanje navedenega za-varovanja morajo občani izpolniti Vlogo za zdravstveno zavarovanje in ji priložiti ustrezna zapisana dokazila. Šele na osnovi navedenega jih Občina Šmarješke Toplice lahko prĳavi v osnovno zdravstveno zavaro-vanje na Zavod za zdravstveno zavarovanje pri Območni enoti Novo mesto in za njih me-sečno plačuje zahtevani znesek zavarovanja, ki je 23,07 €.

Sporočamo vam, da si morajo redni in izredni študentje obvezno zdravstveno za-varovanje urediti kot družinski člani preko staršev, ker smo pri prĳavah zaznali napake.Prav tako morajo vsi navedeni zavarovanci Občino obvestiti o spremembah, ki vplivajo na zavarovanje (npr. stalno bivališče, zapo-

slitev itd.).3. Na področju sociale smo pristopili k de-

javnosti domskega varstva, varstva invalid-nih oseb, pomoči družine na domu za naše občane, sofinanciranju družinskega pomoč-nika, k sodelovanju s Centrom za socialno delo Novo mesto in sodelovanju z Območno organizacĳo Rdečega križa ter socialnimi ininvalidskimi društvi.

V mesecu avgustu smo imeli inšpekcĳskinadzor Inšpektorata RS za delo (Socialna inšpekcĳa, ki deluje v sklopu Ministrstva zadelo, družino in socialne zadeve) glede izva-janja pomoči družini na domu. Dostavili smo vso potrebno dokumentacĳo in poročila, kiso jih zahtevali. Inšpektorica ni ugotovila na-pak ali nepravilnosti.

Pomoč na domu se izvaja nemoteno na osnovi potreb naših občanov v sodelovanju s Centrom za socialno delo Novo mesto in Domom starejših občanov Novo mesto. Naši občani koristĳo neposredno socialno oskrbona domu in dostavo kosil. Izvajalec del je na osnovi sklenjene pogodbe z Občino Dom starejših občanov Novo mesto, ki ima za to ustrezne reference za izvajanje javne službe. Občina na osnovi izstavljenih faktur plačuje izvajalcu naslednje storitve: vodenje in koor-dinacĳo, izvajanje neposredne pomoči oskr-be 9,32 €/uro, izvajanje neposredne pomoči oskrbe za občane, ki uveljavljajo oprostitve in za Občino znašajo 14,02 €/uro, ter sofinan-ciranje dostave kosil.Martina Hočevar, dipl. oec., višja svetovalka za družbene dejavnosti in javna naročila

6|



RAZPISISt

opnj

a

Poklic/smer izobraževanja Delodajalec

Začetniletnikšolanja

Prostaštip.mesta

IV .

avtokaroserist TPV d.d., Novo mesto 2. 1

inštalater strojnih instalacĳ

Kovinotehna MKI d.o.o., Novo mesto 1. 5

Termotehnika d.o.o., Novo mesto 1. 8

elektrikar energetik


mehatronik LIVAR d.d., Črnomelj 1. 3

mizar

NOVOLES d.d. Straža 1., 2. ali 3. 4

INLES d.d., Ribnica 1., 2. ali 3. 5

LIK d.d., KOČEVJE 2. ali 3. 1

kovinar RIKO EKOS d.o.o. 1., 2. ali 3. 1

oblikovalec kovinISKRA PIO d.o.o., Šentjernej 1., 2. ali 3. 3

LIVAR d.d., Črnomelj 1. 5

orodjar TPV d.d., Novo mesto 2. 2

strugar TPV d.d., Novo mesto 2. 1

keramik / polagalec keramičnih oblog

Keragrad Novo mesto d.o.o. 1. 3

V.

elektrotehnik elektronik


ISKRA PIO d.o.o., Šentjernej 1., 2., 3., ali 4. 3

kemĳski tehnik Melamin d.d. Kočevje 1., 2., 3., ali 4. 3

lesarski tehnikNOVOLES d.d. Straža 1., 2., 3., ali 4. 4

LIK d.d., KOČEVJE 2. ali 3. 1

elektrotehnik Termotehnika d.o.o., Novo mesto 1. 1

Regĳska štipendĳska shema za Dolenjsko

Stop

nja



Prostaštip.mesta

strojni tehnik

Termotehnika d.o.o., Novo mesto 1. 1ISKRA PIO d.o.o., Šentjernej 1., 2., 3., ali 4. 3

ŠILC TRADE d.o.o., Ribnica 1. 1

LIVAR d.d., Črnomelj 1. 3strojni tehnik 3+2 (predhodno orodjar)


ekonomski tehnik ŠILC TRADE d.o.o., Ribnica 2. 1

mehatronik-tehnik 3+2 LIVAR d.d., Črnomelj 1 1

VI. inženir strojništva Frankovič d.o.o., Vinica 1. 1

VII.

dipl. inž. strojništva/ proizvodno strojništvo

SEP d.o.o., Mokronog 1. 1

dipl. inž. strojništva

RIKO RIBNICA d.o.o. 1. 1

RIKO EKOS d.o.o. 1., 2., 3., ali 4. 1

Termotehnika d.o.o., Novo mesto 1. 1

Anton Hudoklin s.p., Šentjernej 2. 1


“INPROS” Bojan Triovičs.p., Črnomelj 1. 1

dipl. inž. metalurgĳe LIVAR d.d., Črnomelj 1. 1

univ. dipl. inž. kemĳskegainženirstva

Melamin d.d. Kočevje 1., 2., 3., ali 4. 2

dipl. inž. kemĳsketehnologĳe Melamin d.d. Kočevje 2. 1

univ. dipl. ekonomist

Lestra Straža d.o.o. 1. 1

Infotehna d.o.o., Novo mesto 2. 1

Regĳska štipendĳska shema je instrumentregĳe, ki temelji na partnerstvu med delo-dajalci, nosilci regĳske štipendĳske shemein državo, skladno z zakonom na področju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja in predstavlja izjemen pomen za razvoj regĳv Slovenĳi.

Namenjena je štipendĳam in šolninam di-jakom in študentom, ki se šolajo za poklice,

po katerih povprašujejo oz. izrazĳo interesdelodajalci s sedežem v občinah JV Slovenĳe.Osnovni cilj štipendĳske sheme je šolanje zapotrebe gospodarstva in omejevanje »bega možganov« iz regĳe. Štipendĳe se tako pode-ljujejo za konkretna delovna mesta, in sicer za celotno ali preostalo dobo šolanja štipendista po izobraževalnem programu. Prioritetno se štipendĳe podeljujejo za razvojne potrebe inperspektivne poklice v posamezni regĳi. Gle-de na to, da se šola štipendist za konkretno delovno mesto pri konkretnem delodajalcu, ta tudi odloči o podelitvi razpisane štipen-

dĳe. Do štipendĳ iz Regĳske štipendĳskesheme so upravičeni dĳaki, dodiplomski inpodiplomski študenti, ki se šolajo v RS ali v tujini in niso zaposleni.

Razvojni center Novo mesto d.o.o., ki je izvajalec programa »Regĳske štipendĳskesheme za Dolenjsko, je v četrtek, 30.08.20-07 objavil v Dolenjskem listu Javni razpis štipendĳ enotnih Regĳskih štipendĳskihshem za šolsko/študĳsko leto 2007/08. Raz-pis je namenjen dĳakom in študentom JVSlovenĳe.

Razvojni center Novo mesto d.o.o. kot štipenditor v sodelovanju z delodajalci in občinami JV Slovenĳe, razpisuje štipendĳe za šolsko/študĳsko leto 2007/2008 za pridobitev naslednjih poklicev:


7|


September 2007/številka 3St

opnj

a



Prostaštip.mesta

univ. dipl. inž. strojništva za konstruktorstvo

ISKRA EMS d.o.o., Šentjernej 3. in 4. 2

univ. dipl. inž. elektrotehnike in računalništva

Infotehna d.o.o., Novo mesto 2. 1

univ. dipl. inž. elektrotehnike KOLPA d.d., Metlika 3. 1

univ. dipl. inž. strojništva

KOLPA d.d., Metlika 3. 1

TPV d.d., Novo mesto 4. 2

SKUPAJ 91

PRODUKT P4 – sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v letu 2007/2008

Rok za oddajo vlog- za dĳake ponedeljek, 1. oktober 2007, do 14. ure,- za študente sreda, 10. oktober 2007, do 14. ure.

Celotno besedilo javnega razpisa štipendĳ Regĳske štipendĳskesheme Dolenjska ter prĳavni obrazec sta objavljena na spletni stra-ni www.rc-nm.si/stipendĳskashema/. Dodatne informacĳe dobitena Razvojnem centru Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, tel.: 07 33 72 988, kontaktna oseba: Maja Smerdu ali pi-šite na e-naslov: [email protected].

Vire financiranja opredeljuje Zakon o štipendiranju. Sredstva vvišini 50 % štipendĳe zagotovĳo delodajalci, preostalo polovico pabo po novi finančni perspektivi zagotovil Javni sklad RS za razvojkadrov in štipendĳ.

V primeru, da s strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendĳe ne bodo pravočasno zagotovljena sredstva za financira-nje štipendĳ, si komisĳa za štipendiranje pridržuje pravico, da nepodeli oz. ne podeli vseh razpisanih štipendĳ.

Razvojni center Novo mesto d.o.o. vabi vse zainteresirane dĳakein študente k sodelovanju.Maja Smerdu, Razvojni center Novo mesto d.o.o.

KRALOVŠTRANSPORT in GRADBENA MEHANIZACĲA d.o.o.

Orešje 29, 8220 Šmarješke TopliceTel.: 07/30 74 181, Fax: 07/30 74 182

GSM: 031/561 286

KRALOVŠTRANSPORT in GRADBENA MEHANIZACĲA d.o.o.

Slovenski podjetniški sklad je dne 07.09.20-07 v Ur. l. RS št. 81/2007 objavili Javni razpis za produkt P4 Sofinanciranje (subvencĳe)nakupa nove tehnološke opreme. Na raz-pis se lahko prĳavĳo mikro, mala in srednjevelika podjetja z minimalno 7 zaposlenimi. Višina sofinanciranja za mikro in mala pod-jetja znaša do 50 % od upravičenih stroškov

investicĳe, za srednja podjetja do 40 %. Spod-nja vrednost upravičenih stroškov investicĳeznaša 70.000 €, maksimalna odobrena višina sofinanciranja pa je 210.000 €. Nepovratnasredstva se odobrĳo za upravičene stroškeinvesticĳe, nastale po datumu izdaje pozitiv-nega sklepa Sklada o sofinanciranju nakupanove tehnološke opreme pa do 05.09.2008.

Prvi rok za prĳavo je 08.10.2007. Po-drobnejše informacĳe v zvezi z navedenimrazpisom in razpisno dokumentacĳo lahkonajdete na spletnih straneh Sklada www.podjetniskisklad.si.

8|



Šolsko leto se je začelo …

Tretjega septembra so se po dvomesečnih počitnicah odprla šolska vrata za 273 učencev OŠ Šmarjeta. Veseli smo, da je števi-lo oddelkov ostalo enako lanske-mu in da imamo tudi letos dva oddelka prvošolcev. Novo šolsko leto se je začelo tudi v vrtcu pri šoli, kjer je v petih skupinah vpi-sano 94 otrok. Glede na vpis, ki je bil v mesecu marcu 2007, pri-čakujemo, da bomo z januarjem 2008 odprli še en oddelek za sku-pino najmlajših, saj na pozitiven odgovor čaka kar 14 staršev.

Med počitnicami je bilo v šol-ski stavbi in zunaj nje postorjenih nekaj del. Med najvidnejšimi sta popolna prenova štirih sanitarĳza učence razredne stopnje in postavitev zaščitne ograje okoli igrišča vrtca. Sredstva za izved-bo je zagotovila ustanoviteljica Občina Šmarješke Toplice. Po-leg omenjenih del smo opravili še nekaj manjših, ki sodĳo v ok-vir rednega vzdrževanja šolske stavbe in njene okolice. Glede na stanje sanitarĳ za učence tretje-ga triletja pričakujemo, da bomo obnovo teh dočakali v času na-slednjih poletnih počitnic.

Nekaj je bilo postorjenega tudi na področju skrbi za pro-metno varnost otrok in vseh ostalih udeležencev v prometu pred šolo, kjer v jutranjih urah prihaja do pravega prometnega kaosa. V dogovoru z občino in policĳo naj bi se situacĳa začasnouredila s postavitvĳo prometnesignalizacĳe, ki bi na šolskih po-vršinah vpeljala enosmerni pro-met. Le-ta na prebivalce sosednje ulice ne bo vplival. Do takrat pa za vse uporabnike »šolske« ce-ste še vedno velja dogovor, da se pred šolo pripeljejo iz smeri Šmarjeških Toplic in odpeljejo v smeri Šmarjete. Prosimo, da se starši tega držite in skupaj z nami poskrbite za varnost otrok. Zavedajmo se, da so naša opozo-rila utemeljena. Glede na dobre izkušnje tudi sedaj računamo na vaše sodelovanje in pomoč pri varovanju življenj naših in vaših otrok.

V letošnjem šolskem letu bomo poleg skrbi za kvalitetno podajanje snovi in izobraževanje učencev posvetili posebno po-zornost tudi:- razvĳanju državljanske pri-

padnosti in pripadnosti skup-nosti, v kateri živimo – učenec naj se zaveda, da je član skup-nosti, občan, državljan Slo-venĳe in pripadnik Evropskeunĳe,

- izdelavi vzgojnega načrta šole,

- ureditvi naravoslovne učilnice v naravi.

Ker na šoli razvĳamo projektno

delo kot metodo učenja in prido-bivanja uporabnega znanja, smo vključeni v več projektov:• EKO šola. • Uvajanje evropskega jezikov-

nega listovnika (portfolio) v pouk tujega jezika v OŠ.

• Projekt zdravih šol – zdrave prehranske navade.

• Razvojni projekt: Didaktika na področju procesa ocenjevanja.

• Projekt Mreža II – strategĳe zapreprečevanje nasilja.

• Partnerstvo fakultet. • Portfolio ravnatelja v vrtcu.

Pedagoško vodenje vrtca.Za učence 1. in 3. razreda bomo

organizirali naravoslovno šolo v naravi v domu Lipa v Črmošnji-cah pri Dolenjskih Toplicah, za učence 5. razreda osemletke pa smučarsko šolo v naravi na Ro-gli. Najstarejša skupina iz vrtca pa si želi Cicidnevov v Dolenj-skih Toplicah.

Vodstvo zavoda in delavci šole si bomo prizadevali za po-glabljanje sodelovanja z okoljem, krajani, društvi in organizacĳa-mi, pokrovitelji šole, ustanovite-ljem ... Tako kot doslej se bomo odzvali vašemu povabilu k so-delovanju.Nevenka Lahne, ravnateljica

Prvošolčke so na njihovo prvo pot v šolo pospremili starši.

OŠ IN VRTEC

Koncept vzgojnega delovanja šoleSlovenska šola je pred novo pomembno nalogo.

Do konca šolskega leta 2007/08 je dolžna pripra-viti nov dokument, imenovan VZGOJNI NAČRT ŠOLE. Že ime samo pove, da gre za razmišljanje in postavljanje temeljev prenovljenega vzgojnega delovanja. Reforma je aktualna in prepotrebna, saj strokovni delavci, starši in nenazadnje tudi učenci občutimo na svoji koži, da je obstoječi način vzgoj-nega delovanja preživel.

Zakaj preživel? Vzgoja gre v korak s spoštovanjem, zaupanjem,

postavljanjem meja in odgovornostjo. Poplava vzgojnih prĳemov, ki jih je prinesla nova doba,se utaplja v prezaposlenosti vzgojiteljev (staršev, vzgojiteljev, učiteljev, pomembnih drugih, pa tudi enajste šole pod mostom, ki vzgaja, tudi če nočemo). Starši kar naenkrat nimamo časa, da bi v mirnem družinskem krogu skupaj z otroki pojedli kosilo in se pogovorili o zgodah in nezgodah današnjega

dne. Druga težava je, da bi za vsako ceno želeli, da otrok v življenju doseže več, kot smo dosegli starši. Po starševsko to razumemo, da mu moramo kupiti vse, kar vidimo in da mu ne smemo jemati drago-cenega časa z vsakodnevnimi opravili.

Naš otrok veliko prostega časa preživi pred tele-vizorjem in računalnikom. Pozno hodi spat in po-sledično zjutraj težko vstaja. Jasno se zaveda svojih pravic in težko razume, da je treba popraviti, kar stori napak. Nima časa pomagati vrstniku, ki ima učne težave pri predmetu, kjer on odlično dela. In se mu še sanja ne, da je treba pri hiši vsak dan opraviti kopico drobnih opravil, od katerih bi jih on brez težav zmogel vsaj nekaj.

Malce pretiravam. Pa vendarle se tako nekako vrtĳo naša življenja in tiste, ki nas vsake toliko žeopomni zavest, da ni daleč, pa bomo od naše mla-dine odvisni, ker nam bodo začele pojemati moči, upravičeno začne skrbeti.

Ob tako mehkem življenju naše mladine se


9|



Tudi letos bo tretji teden v ok-tobru po vsej Slovenĳi stekla naj-večja promocĳa učenja – Tedenvseživljenjskega učenja (TVU), ki ga na državni ravni ob podpori Ministrstva RS za šolstvo in šport vodi Andragoški center Slovenĳe.Osrednja tema letošnjega TVU je povezana z Evropskim letom enakih možnosti za vse. Ker je leto 2007 tudi Mednarodno leto enakih možnosti in boja proti diskrimina-cĳi starejših je eno izmed vodilTVU 2007 slogan Pravični družbi naproti.

Tudi na OŠ Šmarjeta smo se odločili, da sodelujemo pri organi-zacĳi tega tedna. S tem namenombomo pripravili vrsto zanimivih delavnic in prireditev.

Sredine in četrtkove računal-niške delavnice bodo namenjene predvsem krajanom. Seznanili

se boste z osnovami oblikovanja besedil, z internetom, pošiljanjem elektronske pošte … Ker moramo predhodno pripraviti računalni-ško učilnico, prosimo vse zainter-esirane krajane, da svojo udeležbo

prĳavĳo v tajništvo šole na tel.O7/384 41 80.

Zanimivo bo tudi predavanje ge. Dubravke Hrovatič, ki bo spre-govorila o nasilju med mladimi, ki je pereč problem sodobne družbe.

Ker želimo, da bi bile dejav-nosti ob Tednu vseživljenjskega učenja dobro obiskane, vas vabi-mo, da si vzamete čas in se nam pridružite. Nevenka Lahne, koordinator TVU

Teden vseživljenjskega učenja 2007

VSEBINA IZVAJALEC ČAS, KRAJ VABLJENI

VODEN POHOD PO KARLOVŠKOVI POTI

Anita Vidmar SlanaMilena Hribar

ponedeljek, 15.10.2007, ob 16.00 izpred gostilne Žura v Šmarjeti

učenci, občani, delavci šole

PREDAVANJE: Kriči tiho, da te ne slišĳo drugi Dubravka Hrovatič torek, 16.10.2007, ob 16.00, jedilnica OŠ

Šmarjetaobčani, učenci, delavci šole

RAČUNALNIŠKA DELAVNICA Andrej Kovačič Jože Novak

sreda, 17.10.2007, in četrtek, 18.10.2007, v računalniški učilnici OŠ Šmarjeta občani

USTVARJALNE DELAVNICE Vida Cizel četrtek, 19.10.2007, Zdravilišče Šmarješke Toplice

gostje zdravilišča

OBISK DOMA »SREČA« Irena Zupančič v dogovoru z domom, Dom Sreča oskrbovanci doma

TVU od 15.10. – 21.10.2007

kaže še ena težava. Naši otroci kar brez zavor naredĳo vse, karjim pride na misel (saj ne rečem, vzorov je na vsakem koraku več kot dovolj). Na hodniku v gne-či nekdo kar brez vzroka z vso močjo lopne vrstnika po hrbtu, se z alkoholnim flomastrom pod-piše čez celo steno v stranišču, vrže stol ob steno s tako silo, da kovinsko okovje izgubi prvotno obliko, potegne prt z mize in z njim razstavo, pa se mu še sanja ne, da je naredil kaj narobe.

Praksa na naši šoli je, da se ob kršitvi pravil vedno najprej pogovorimo in skušamo mirno popraviti storjeno napako.

Do opominov in graj pride redko, se je pa zgodilo, da se je razrednik ali učiteljski zbor vse-eno odločil za ta ukrep. Vedno po tem, ko so bile izčrpane vse možnosti strpnega pregovarja-nja z učencem, njegovimi starši in ko so se kršitve ponavljale, kljub drugačnim dogovorom. Pa pričakovanega učinka ni bilo. Praviloma so se dejanja z liste prepovedanega kar nadaljevala. Starši so obvestila o izrečenih ukrepih podpisali, pogosto kršil-ca doma tudi pretepli. Ali kazno-vali s prepovedjo gledanja televi-zĳe, dostopa na internet. Vedno

pa so dali strokovnim delavcem vedeti, da je šola kot vzgojna institucĳa še kako odgovornaza ravnanja njihovih otrok. Da so pričakovali, da bomo težavo rešili v šoli in staršev, ki jim že tako zmanjkuje časa, ne bomo obremenjevali še s tem.

V minulem šolskem letu smo uvedli novost, da smo kršitve reda reševali tako, da sta raz-rednik in kršitelj skozi pogovor našla pot, kako bo spodrsljaj po-pravil. Določila sta poravnalni ukrep, rok in način spremljave »povrnitve pravičnosti«. Ta me-toda se je izkazala za učinkovi-tejšo. Vzgojni načrt je prišel kot naročen. Smernice za izdelavo prinašajo kažipot za naše začeto delo.

Kaj je vzgojni načrt?

Novi dokument ni popolna novost, saj temelji na Zakonu o osnovni šoli, ki velja že vrsto let, vključuje elemente poročila Mednarodne komisĳe o izob-raževanju za 21. stoletje, ter na vizĳi in poslanstvu šole. PoročiloMednarodne komisĳe o izobra-ževanju za 21. stoletje poudarja, da Vzgojni načrt šole podpira uresničevanje »tretjega in četr-tega Delorsovega stebra izob-

raževanja«. (Delors 1996): Učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in drug z drugim (povezanost in soodvisnost, sodelovanje, prese-ganje individualizma, egoizma, zaprtosti) ter učiti se, da bi znali biti in živeti s seboj (sprejemanje sebe, širjenje svojih zmožno-sti, reševanje svojih problemov, sprejemanje odgovornosti).Sestavni deli vzgojnega načrta šole so:•temeljne vrednote in vzgojna načela,•vzgojne dejavnosti,•pohvale, priznanja, nagrade,•vzgojni ukrepi,•sodelovanje s starši.

Strokovni kolektiv Osnovne šole Šmarjeta je postavil temelje vzgojnemu načrtu v zadnjem tednu avgusta 2007 na dveh pe-dagoških delavnicah. 28. 8. 2007 nam je pedagoginja Tatjana Do-bnikar Verbnik predstavila me-diacĳo in povrnitev pravičnosti.Gre za metode, preko katerih si otroci sami pomagajo v konflik-tnih situacĳah, škodo pa porav-navajo z dejanjem, ki prizadete-ga pomiri, mu vrne dostojanstvo in občutek varnosti. Novost v vzgojnem ravnanju je vpraša-nje »Kdo je prizadet?«, namesto prejšnjega najpogosteje uporab-

ljenega Kdo je kriv?V drugi delavnici smo se

seznanili z vsebino in poudarki vzgojnega načrta šole, ki nam predstavlja izziv. Ugotovili smo, da imamo na tem področju že veliko narejenega. Odlično ima-mo pokrito področje pohval, priznanj in nagrad, s katerimi ne skoparimo. Pohvaliti pa se mora-mo še z dejstvom, da so jih likov-no oblikovali učenci naše šole.

Lotili smo se prevetritve vizĳešole. Preko skupinskega dela in burnih razprav smo se dokopali do ugotovitve, da želimo vzgaja-ti ljudi, ki bodo spoštovali sebe in druge, ki se bodo zavedali svoje identitete, ljubili naravo, imeli delovne navade in se zave-dali moči znanja. Vrednote torej, na njih svet stoji in če niso trdne lahko tudi pade.

V prizadevanju, da postavi-mo še trdnejše temelje našemu delu in varno tlakujemo pot v sa-mostojnost otrok, našega največ-jega bogastva, se bomo v toku šolskega leta sestali še na štirih pedagoških delavnicah. Koncept bomo dodelali v načrt vzgojnega delovanja, ki ne le, da bo zapisan, ampak ga bomo tudi živeli.

Anita Vidmar Slana

10|



V nedeljo, 24. 6. 2007, je v šport-nem parku v Šmarjeških Toplicah v organizacĳi ŠD Šmarješke Toplice inMladinskega kluba Šmarjeta potekal 2. tradicionalni dan športa. Dogod-ka se je udeležilo približno 200 tek-movalcev ter podobno število gle-dalcev. Tekmovalci so se pomerili v nogometu in košarki, vsi zainteresi-rani pa smo se lahko poizkusili še v plezanju na umetni plezalni steni in v streljanju z airso puškami. Balonzaradi vetra žal ni mogel dvigovati udeležencev, za nordĳsko hojo pa nibilo zanimanja.

V nogometu je zmagala doma-ča ekipa Intertour, ki je v finalu postreljanju kazenskih strelov (redni del 0:0) premagala ekipo Bistro CC iz Novega mesta. Tretja je bila prav tako po izvajanju kazenskih strelov ekipa Dual expres Bela Cerkev.

Najboljši strelec turnirja je bil s 4 goli Sebastjan Šušterič iz zmagoval-ne ekipe Intertour, iz iste ekipe je bil zaradi odličnega branjenja predvsem

kazenskih strelov v finalu za najbolj-šega vratarja izbran Janez Urigelj. Pokal za fair play je prejel Jure Pirh – Čuč iz ekipe organizatorjev turnir-ja NK Mirovniki, saj je bilo nad njim storjenih nešteto grobih prekrškov, zaradi katerih je moral predčasno zapustiti igrišče.

V košarki je zmagala ekipa RSM iz Novega mesta, druga je bila ekipa Šentjerneja, tretja pa ekipa Tazadnji iz Domžal.

Veliko oči je bilo uprtih v umet-no plezalno steno, ki smo jo lahko tudi sami preizkusili. Za varovanje plezalcev so odlično poskrbeli člani športnoplezalnega odseka Aranea iz Planinskega društva Lisca (hp://www.spo-aranea.net ), za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Šlo je za pro-mocĳo športa, saj se z OŠ Šmarjetaže dogovarjamo o postavitvi umetne plezalne stene v telovadnici v OŠ Šmarjeta, kar bo omogočilo razvoj tega vse bolj popularnega športa tudi pri nas. Miha Gorenc

DEJAVNOSTI DRUŠTEV

2. Dan športa

2. Dan športa je ob zadovoljivi udeležbi dobro uspel, za na-slednje leto pa že načrtujemo razširitev na Vikend športa, kjer bo možna udeležba v čim več športnih panogah, kot so poleg nogometa in košarke še odbojka na mivki, tenis, namizni tenis, mini golf, balinanje in še kaj. Tako bo vsak lahko našel nekaj zase. Vidimo se na Vikendu športa 2008!

Nočni nogometni turnir na Vinici za Pokal županje Občine Šmarješke Toplice.Dne 20. 7. 2007 je na Vinici pri Šmarjeti potekal prvi nogometni nočni turnir za Pokal županje Občine Šmarješke Toplice. Zmago-valna ekipa turnirja je bila ekipa NK Gabrje, ki je prejela tudi pre-hodni pokal. Drugo mesto je prejela ekipa NK Zbure, tretje mesto pa ekipa NK Bučka. Pokal sta prejela tudi najboljši igralec in vra-tar. Večer je popestrila tekma med NK Vinica-veterani in ekipo deklet, v kateri je igrala tudi županja. Kaj hočemo, naša županja je pač aktivna na vseh področjih!

DPM Zbure v akcĳi

V času poletnih počitnic se je na področju druženja mladih na po-deželju dogajalo zelo veliko. Društva podeželskih mladin so prire-jala kmečke igre. Člani društva podeželske mladine Zbure smo se udeležili dveh tekmovanj in to zelo uspešno. V Dobravi pri Škocjanu smo zasedli 1. mesto, v Gorenjem Gradišču pa 2. mesto. Ta odlična rezultata sta nam dala še dodatni zagon, da naše društvo zopet pri-peljemo na tako kvalitetno raven, kot je nekdaj že bila. Zavedamo se, da bo potrebno še veliko dela in volje, vendar smo prepričani, da nam bo ob pomoči sponzorjev to tudi uspelo!Rok Tomažin, predsednik DPM Zbure

Domoznansko društvo ŠmarjetaObčanom sporočamo, da nam manjka do plačila knjige Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja samo še 700 evrov in jih hkrati vabimo, da za 25 evrov kupĳo našo knjigopri: Jožetu Zoranu v Šmarjeti,Jožetu Pajku v Gorenji vasi, v Vinotoču Pavlin v Beli Cerkvi,in recepcĳi Term Šmarješke Toplice.

Odgovora na nagradno vprašanje iz prejšnje številke še ni – nagrada je 50 % popust pri nakupu knjige.

Peter Repovž


11|



1. 9. 2007 – datum, ki si ga bomo zapomnili! V organizaci-ji Mladinskega kluba Šmarjeta (MKŠ) in Športnega društva Šmarješke Toplice (ŠDŠT) je bil izpeljan 3. Rock Šmarjeta, več-er vrhunske glasbe. Festival je odprla skupina Marshmallow, za njimi pa je publiko dodo-bra ogrela novomeška skupina Versus, zmagovalka mladih skupin na letošnjem Rock Oto-čcu. Nato jo je rahlo ohladilo nekaj debelih kapelj, vendar je močnejši dež pregnala odlična lokalna zasedba BHC. Wet Bed so z akustičnimi vložki pri-pravili teren Tinkari Kovač, ki je znova prepričala, da je naj-

boljša slovenska rock izvajalka. Sledila je poslastica večera – pr-vič po šestih letih premora se je namreč v Slovenĳo v velikemslogu vrnila hrvaška glasbena zasedba Jinx, ki je popolnoma prevzela občinstvo in ga debelo uro navduševala s starimi hiti in pesmimi z novega albuma Na zapadu. Za dobrovoljen zaključek je poskrbela Mama Manka z Rock Otočec fanti. Za uspešnim projektom stoji ne-kaj mesecev trdega dela vseh članov obeh društev in pomoč ŠD Šmarjeta, PGD Šmarjeta in Društva podeželskih žensk Šmarjeta. Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo vsem spon-zorjem. Posebna zahvala pa

gre glavnemu sponzorju prire-ditve, podjetju Plastoform. Žal naš cilj, zbrati nekaj denarja za ureditev športnega parka OŠ Šmarjeta, ni bil dosežen, ven-dar bomo z delom v tej smeri nadaljevali, saj verjamemo, da je za zdrav razvoj lokalne mla-dine nujen. S prireditvĳo nameravamo na-daljevati, vztrajali bomo pri kvalitetnih glasbenikih in po-skušali popestriti program z novim idejami. Fotografije z le-tošnjega festivala si lahko ogle-date na www.rock-smarjeta.org in www.mksmarjeta.org. Mitja Pavlič in Miha Gorenc

Rock Šmarjeta 2007

Jaja, pevka skupine Jinx – eden najboljših vokalov Balkana. Foto: Antonio[vragec]

Tinkara Kovač – dama s klobuč-kom in flavto. Foto: Antonio-[vragec]

Publika v ekstazi. Foto: Antonio[vragec]

Mama Manka je zvrnila nekaj kozarčkov rujnega. Foto: Anto-nio[vragec]

Domači BHC so marsikoga prĳetno presenetili. Foto: Antonio[vra-gec]

AVTOPREVOZNIŠTVO IN GRADBENA MEHANIZACĲA

Marjan Prešeren s. p.Brezovica 3

8220 Šmarješke Toplicegsm:+386(0)31/646-791Tel.: +386(0)730 73 570fax: +386(0)730 74 145

e-mail: [email protected]

12|



Še dobro, da imamo v našem društvu članice, ki vedo marsikaj zanimivega in uporabnega ter so pripravljene ta svoja znanja in iz-kušnje deliti z ostalimi ob naših »sredinih srečanjih«. Tudi pole-tna vročina in dopusti nas niso odvrnili od srečanj, ki jih vsako prvo sredo v mesecu nestrpno pričakujemo. Prišel je mali srpan in s tem naše prvo srečanje, ki je bilo namenjeno predavanju o vi-sokem krvnem tlaku. Predavala nam je ga. Jožica Majcen. Podala nam je veliko koristnih napo-tkov, posebej pa je poudarila, da krvni tlak ne boli, ne opozarja, ampak samo tiho ubĳa. Zato ga

je potrebno vsak dan kontrolirati in meriti. Najbolje, da to počne-mo vedno ob istem času. Ob za-znanih spremembah pa je seveda potrebno ukrepati. Po zaključku predavanja smo se posladkale s šarklji, ki so jih prinesle članice, ki so sodelovale na tekmovanju na Bučki.

Prišel je veliki srpan in s tem drugo »sredino srečanje«. Tokrat nam je predavala ga. Majda, ki nam je na lutki pokazala, kako se nudi prva pomoč nezavest-ni osebi ter nazorno prikazala masažo srca in umetno dihanje. Povedala in pokazala nam je tudi, kako oskrbimo rano, kaj je

priporočljivo imeti v domači le-karni, kaj je priporočljivo in do-bro vzeti s seboj na dopust. Tudi tokratno srečanje smo zaključile s posladki, ki jih je pripravila in nam skrivnosti priprave zaupa-la ga. Betka Verščaj. Posladkale smo se z domačim sladoledom, sorbetom in sadjem (hruške in breskve, prelite s čokolado z do-datki smetane in sladoleda).

V sredo, 5. kimavca, je naše srečanje sovpadlo s predavanji Društva vinogradnikov Vinji vrh – Bela Cerkev o pripravi na trgatev. Na pobudo vinogradni-kov smo se pod okriljem Betke Verščaj lotile priprave obloženih

kruhkov in kanapejev, s katerimi smo pogostile udeležence preda-vanja. Namaze, piščančje rulade in priloge, je Betka ob pomoči moža Petra pripravila doma, vse ostalo pa smo po njenih na-vodilih ter lastni ustvarjalnosti pripravile udeleženke. Od pri-pravljenih dobrot so se mize v Vinotoču Pavlin, kjer nam veli-kodušno vedno dajo na razpola-go prostor za naša srečanja, kar šibile. Udeleženci so bili nad pri-pravljenimi jedmi navdušeni, saj so jih snedli z velikim tekom. Upravni odbor Društva podežel-skih žena in deklet Bela Cerkev

Ideja, da se z Društvom pode-želskih žena in deklet Bela Cer-kev udeležimo tradicionalnega Ocenjevanja in razstave šarkljev na Bučki, se je porodila na našem prvem izletu na Ptuj, ko je Ma-rĳa Turk spekla odličen šarkelj.

Rečeno, storjeno. Na tekmovanje se je tako prĳavilo sedem članicnašega društva. Na dan ocenje-vanja šarkljev so bile vse tekmo-valke pod velikim stresom, saj so želele speči čim boljši, čim lepši in najbolj izviren šarkelj. Ob pri-hodu na Bučko smo videle, da je konkurenca velika, vseh udele-žencev je bilo kar 49, vsi prinese-ni šarklji pa krasni. Po sobotnem ocenjevanju so vse sodelujoče nestrpno čakale na ponedeljek, ko so bili razglašeni rezultati. Ti so bili za nas visoko nad pričako-vanji, saj je priznanje dobilo vseh naših sedem udeleženk. Štirje šarklji so bili zlati (od skupno osmih), eden srebrn in dva bro-nasta. Tekmovalke nad rezultati niso mogle skriti navdušenja in

veselja, sploh ker so se vse prvič udeležile takega tekmovanja in jim je že kar takoj uspelo kon-kurenco krepko prekositi. Vse

to nam je vsem članicam društva dalo velik zagon za vnaprej.Upravni odbor Društva podežel-skih žena in deklet Bela Cerkev

Sredina srečanja Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev

DEJAVNOSTI DRUŠTEV

Ocenjevanje in razstava šarkljev na Bučki

Eden izmed zmagovalnih šar-kljev.

Dobitnice zlatih priznanj (od leve proti desni): Marjeta Pungeršič, Marjana Dežman, Lidĳa Škrbec, odsotna Marĳa Dravinec.

Delovni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.30sobota od 9.00 do 11.30

DEJAVNOST V PROMETU Z NEPREMIČNINAMIProdamo hišo v Šmarjeških Toplicah, staro 22 let, v izmeri 120 m2, uporabne površine 70 m2 in 400 m2 zemljišča. Leta 2000 je bila obnovljena streha in vsi leseni deli. Cena je 127.500 €.

Na območju Bele Cerkve, Sel pri Beli Cer-kvi, Vinjega vrha ali Družinske vasi kupi-mo gradbeno parcelo ali parcelo z zidanico ali starejšo hišo ali novejšo hišo do vredno-sti 125.000 €.

ŽAGAR NEPREMIČNINE d.o.o.Livold 27a, 1330 KočevjePE Šmarješke TopliceTel./fax: 01/ 8954-312GSM: 041-746-312e-pošta: [email protected]


13|



MIZARSTVOFranc Blažič s.p.

BALKONSKE OGRAJE, LADĲSKIPOD, BRUNE, ZAKLJUČNE LETVE

Družinska vas 228220 Šmarješke Toplice

Tel.: 07/30 73 587; Fax: 07/30 73 909GSM: 041/328 085

e-mail: [email protected]/mizblazic

Veseli smo bili skupnega do-govora Občinskih odborov iz Šentruperta, Šentjerneja in Šmar-jeških Toplic za poln avtobus, še bolj pa bomo, ko nas bo toliko samo iz našega odbora!

Pot nas je peljala od Mirne čez Krko ob Savi in čez Savinjo, spre-jela nas je Marĳa pod svoj plaščna Ptujski gori, pa čez Muro na Veliko poljano, kjer se nas je na-bralo okrog 4000!

Ja, sedem let je za nami in takole je to pot opisal sedanji finančni minister in predsednikstranke dr. Andrej Bajuk: »Novo Slovenĳo smo ustanovili, ker smoželeli preprečiti, da bi vrednote ljudsko- krščanskega gibanja iz-ginile iz slovenskega političnega prostora.« Govoril je tudi o po-slanstvu Nove Slovenĳe; dejal je:»Gradimo novo Slovenĳo, ki jedrugačna od tiste, ki so jo ustvar-jali nasledniki komunističnega režima.« Dr. Bajuk je komentiral tudi aktualno gospodarsko sta-nje v državi in povedal: »Takš-ne gospodarske rasti, kot jo ima Slovenĳa danes, Slovenĳa še niimela, poleg tega pa smo znižali tudi javno porabo za 3 % BDP.« Opozoril je, da ni vse tako slabo, kot želĳo prikazati nekateri in dase bo to zelo kmalu pokazalo v prihodnosti. Opozoril je tudi na pritiske in napade s strani opo-zicĳe, ki so ministra dr. JuretaZupana prisilile k odstopu. Po-jasnil je, da je opozicĳa zlorabilazaupanje ministra Zupana, razo-

čaran je ugotovil: »V Novi Slove-nĳi beseda velja, pri opozicĳi nevelja niti pisna beseda.« Dotaknil se je tudi zunanjepolitičnih tem, poudaril je velik pomen Brionske deklaracĳe za prihodnji razvojodnosov med Slovenĳo in Hr-vaško. Govoril je še o pokrajinah ter o širjenju igralništva, katere-mu Nova Slovenĳa nasprotuje,zaključil pa pri predsedniških volitvah, kjer je izrazil prepriča-nje v zmago Lojzeta Peterleta.

Z bučnim aplavzom sprejet predsedniški kandidat Lojze Pet-erle je spregovoril o svojem vide-nju funkcĳe predsednika države.Na vprašanje, zakaj bo na dan

predsedniških volitev prav on najboljša izbira, pa je povedal, da zato, ker boljšega kandidata enostavno ni. Ponovno je podpo-

ro Peterletovi kandidaturi izrazil predsednik stranke dr. Andrej Bajuk.Peter Repovž

Heda BalohŠmarješke Toplice 112

8220 Šmarješke Toplicegsm:031/569-228Tel.: 07/30 73 214fax: 07/ 730 74 145

SOBE ZIMMER CAMERE

Peti tabor Nove Slovenĳe - Krščanske ljudske stranke

14|



Leta 1939 (26. julĳa) je prišel za župni-ka v Belo Cerkev č. g. Jože Strah. Do tedaj je bil kaplan v Mokronogu. Kaj kmalu je poskrbel, da je fara dobila novega orga-nista, Žlendra, ki je sicer že kar ubrani cerkveni pevski zbor dvignil kvalitetno še višje. Tudi vsa katoliška društva in prosvetna dejavnost so v kratkem času, ki je še bil na voljo do pričetka vojne, do-segla razcvet.

Župnik Strah ni pisal kronike o življe-nju fare in o svojem delu v njej, pač pa je v Zgodovinsko knjigo župnĳe Bela Cer-kev podal informacĳski opis vseh podru-žničnih cerkva. Ker ni pisal kronike, zato sedaj mi po spominu povzemamo glavne dogodke v času njegovega pastirjevanja v Beli Cerkvi.

Čas njegovega bivanja v Beli Cerkvi je bil težak, samo leto in pol je še trajal mir, nato se je začela vojna in spremenila mnogo stvari v načinu življenja faranov. Ko je prihrumela vojna, je ta naglo za-vrla večino kulturnih dejavnosti. Svoje aktivnosti je tudi župnik omejil samo na cerkveno življenje.

Bil je dober človek; če je le mogel, je vsakemu rad pomagal, četudi ta ni bil veren. Politično je deloval nevtralno, ni se jasno opredelil za nobeno stran. Do-živel je napad partizanov na legiste, ki so držali postojanko v Beli Cerkvi. Napad je bil v noči od 9. na 10. avgust 1943. Baje je on sam reševal stvari iz cerkve, ko je ta ob napadu zagorela in moral je po-kazati dosti poguma, da je med žvižga-

Iz kronike župnĳe Bela CerkevBralcem Razgledov želimo posredovati nekaj utrinkov iz življenja dveh župnikov, ki sta upravljala župnĳo v času od leta 1939 do 1975. To obdobje zajema težke čase pred in med drugo svetovno vojno in še daleč v siva leta po vojni. V tem času sta vodila župnĳo eden za drugim župnika Jože Strah in Maks Ravnik. To tematiko bo obravnavala tudi knjiga Prafara Bela Cerkev – več kot 930 let, ki je v pripravi za tisk, ustvarja pa jo Ivan Kaplan iz Kočevja s sodelavci. Pa poglejmo, kaj je zapisano v kroniki fare.

KULTURA

Branko Gradišnik:

Roka, voda, kamen

Tokrat vam bom predstavil novo, zelo iskreno pripoved o odnosu moški - ženska (z veliko avto-biografskega naboja), literata Branka Gradišnika, mojega znanca s tekov po Slovenĳi, knjigo (v trehnadaljevanjih na skupno 900 straneh) z naslovom Roka, voda, kamen, ki je zanesljivo hit tega leta.

Brez kakršnih koli zadržkov soglašam z mne-njem Tarasa Kermaunerja, ki smo ga spoznali že v junĳskih »razgledih« kot recenzorja naše zgo-dovinske knjige o Šmarjeti in Beli Cerkvi, da je to v prvi vrsti skrajno iskrena in psihološko poglob-ljena analiza in sinteza odnosa dveh iščočih se bi-tĳ, oseb, moškega in ženske, ki želita vzpostavititrajnejšo vez v modernem času, ki temu zagotovo ni naklonjen. Pri tem pa naletita na ogromno te-žav, bolečine, čustvenih nihanj, nerazumevanja, padcev in vzponov ... A vztrajata, se trudita (tudi na »suho«) in na daljši rok vzpostavita »harmoni-jo« z zametki večnostnega. In glavni adut, ki ga uporabita oba, je iskrenost do »bolečine in neiz-merne radosti«.

Mene je v knjigi posebej navdušilo to, da je moški radikalno porušil mit o močnem moškem (mačotu) in šibki ženski (drugorazrednem bitju). Pri tem mu ni nerodno spregovoriti o najintim-nejših občutjih pri obeh – sebi in partnerici.Citat 1:

»Trgala sta me želja in strah. A strah je bil moč-nejši. Ta mali mi je stopil, pa spet splahnel, ta-koj ko sem se obrnil proti njej. Ponavljalo se je, kot se je sedem let prej zgodilo z Eriko Š. Tedaj sem tako rekoč na vrat na nos pobegnil, se umaknil, tokrat pa sem vedel, da bi umik pomenil dokončen konec vseh upov ...«

Citat 2:»Mislim, da mi je Manjina resnična lepota prvikrat do kraja zasĳala prav tam na Iksovipostelji, kajti v trenutku spolne omamljenosti postane njen obraz neizrekljivo lep. Skozi več faz prehaja, najprej je gauguinovska Tahitĳka,potem pa se ta lunasti obraz zmehča; rahel, zatajevan nasmešek ga preoblikuje v mačjo lepoto. Razprte ustnice, zaprte oči z bogatimi trepalnicami. Vem, kaj je skrito bistvo te lepote – to, da se ne vidi ... Njen obraz je obraz žen-ske, ki ve nekaj več – ta nekaj več pa je ravno tisto, kar Manja v budnosti in pod diktatom kontrole potem pozabi.«

V obravnavani knjigi ne prezrite zanimivega Gradišnikovega razmišljanja z naslovom »Zadnji postkriptum« in duhovite kritike znanih Sloven-cev. Marjan Grahut

Bela Cerkev bo kmalu bogatejša za novo knjigo o njeni zgodovini z naslovom Pra-fara Bela Cerkev – več kot 930 let, ki jo pripravlja Ivan Kaplan s sodelavci. Foto: Bojana Medle


15|



njem krogel nosil stvari iz goreče cerkve. Na kakšno organizirano gašenje požara med napadom ni mogel računati. K sreči so parti-zani drugo jutro že ob svitu pre-nehali z napadom; tedaj so prišli vaščani, da so skupno reševali stvari in gasili požar. Bil je že skrajni čas, da se pogasi, ker se je že vnemalo v sami cerkvi. Ogenj je tedaj od gorečih orgel na koru silil na vrhove vseh treh oltarjev. Vrhovi oltarjev so že ogleneli, ko je ljudem uspelo preprečiti na-daljnje širjenje ognja. V cerkvi je bilo tedaj razbeljeno kot v peči, stene zgradbe in oltarji črni, po tleh in klopeh pa polno saj in pepela. Pospravljanje je trajalo še več dni po požaru. Župnik Strah je zatem dobrega pol leta maševal v črni požgani cerkvi. Ob deževnih dneh in ob taljenju snega so se črne kaplje cedile po steni in s stropa padale po lju-deh. Spomladi 1944 je župniku uspelo ob pomoči domobrancev pokriti cerkev z novo streho in tako preprečiti, da se razmočeni strop ni sesul na tla. Zatem so domobranci prekrili s preprosto

streho tudi zvonik in nazaj obesi-li zvonove na nove tramove. Ko so domobranci držali postojanko v Beli Cerkvi, to je od novembra 1943 pa do konca vojne, 8. maja 1945, je šel župnik Strah vsak večer spat v Tomažjo vas, to je na partizanski teritorĳ. Vsako jutropa se je vrnil, opravil bogoslužje in ostala opravila.

Po vojni se je versko življenje kaki dve leti in pol odvĳalo sko-ro nemoteno, vsi so še smeli ho-diti v cerkev, tudi partĳci, potempa se je začela politična akcĳa,ki je preganjala vero in cerkve-no organizacĳo. Župnik Strah jebil več mesecev zaprt, verjetno v Novem mestu. Nova ljudska oblast ga je zaprla, četudi mu ni imela kaj očitati. V letu 1945 so ga celo pohvalili, da se je med vojno lepo obnašal, ker je hodil spat v Tomažjo vas. To so hitro pozabili. Ljudje so povedali, da je župnika v šoli neki učenec sprovociral tako močno, da ga je župnik potem baje udaril in to je zadoščalo za nekaj mese-cev »prevzgoje v zaporu«. Ko se je vrnil iz zapora, je opazil,

da je upadel obisk v cerkvi, pa tudi verouk v šoli. Razočaran je gledal, kako se podira vse, kar so župniki pred njim in on sam med ljudmi gradili – temelje za sobivanje ljudi. Prevladala je re-alnost, materializem in surovost. Kot drugi duhovniki se je tudi župnik Strah vse bolj zapiral v svoje župnišče, zapuščen od ljudi, posebno od mladine. Po-lagoma so se ga lotevale bolezni in še dokaj mlad je v novembru 1959 umrl. Pokopan je v njegovi rojstni vasi Velike Lašče.

Leta 1959 je prišel za župnika v Belo Cerkev č. g. Maks Rav-nik. Tudi on ni pisal kronike. Živel je zelo skromno. Slišati je bilo, da je več povojnih let pre-živel v zaporih. Tedanja ljudska oblast si je zelo prizadevala, da družbeno-moralno prevzgoji čim več duhovnikov. Za faro si je prizadeval narediti kar največ, a je ostalo le pri načrtih. V cerkvi je bil slab obisk, pa tudi sicer so bili kmečki ljudje brez dohodkov. Bili so izčrpani od stalnega uva-janja socializma na vasi. Akcĳeza obdelovalne zadruge so tedaj sicer ponehale, a so oblasti z raz-nimi ekonomskimi prĳemi sililekmete v kooperantske odnose

z zadrugo, ki je posledično po-stala samo trgovina. Razvoj za-sebnega kmetĳstva je bil za dolgaleta zavrt. Prihajalo je leto 1974 in župnik Ravnik je želel, da se 900-letnica ustanovitve fare Bela Cerkev slovesno proslavi. Ker ni bilo denarja, je svoje farane na to opozoril in jih poprosil, naj s svo-jim prostovoljnim delom prispe-vajo k vzdrževanju farne cerkve. Duhovnikom je bilo tedaj, v času aktivnega zaničevanja vere in cer-kve, težko pripraviti ljudi k obno-vitvenim opravilom na cerkvah. Vendar so domačini kaki dve leti res prihajali brez plačila opravljat razna vzdrževalna dela. Ker pa priprave niso tekle dovolj hitro, je do praznovanja 900-letnice fare prišlo šele v letu 1976. Do takrat pa je župniku Ravniku uspelo zamenjati streho na zvoniku. Do-tedanja streha je bila preprosta, piramidaste oblike, ki so jo po-stavili še domobranci med vojno, sedanja pa je lepo oblikovana in prekrita s srebrnosivo pločevino. Praznovanja 900-letnice fare pa župnik Ravnik ni dočakal. Zbolel je in umrl 11. 3. 1976. Pokopan je v Beli Cerkvi. Da je doživel le 62 let, je verjetno posledica težkega življenja. Ivan Kaplan

Današnja podoba zvonika cerkve sv. Andreja v Beli Cerkvi. Foto: Bojana Medle

Joanna Zając je akademska slikarka iz Poljske, ki se je prĳazno odzvala na po-budo neformalnega tandema Stara šola in v prostorih bivšega šolskega poslopja v Šmarjeti pri-pravlja razstavo Čas igre. Joanna ima navkljub mladosti za sabo že pestro ustvarjalno in delovno pot. Trenutno je vpisana na podiplom-ski študĳ Akademĳe za likovnoumetnost.

Od leta 2005 je dejavna članica Društva umetnikov na Poljskem in

od 2007 Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Med leti 2005 in 2006 je delala kot zastopnica za mednarodno internetno galerĳoArt ahead. Intenzivno sodeluje na različnih natečajih, likovnih kolo-nĳah, ex-temporih, pripravlja delavnice in poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Leta 2006 se je preselila v Slovenĳo. V temobdobju se je s svojimi razstavnimi projekti predstavila samostojno in skupinsko: na Univerzi v Ljubljani, v Galerĳi Laterna v Črnomlju, na Jurčičevi domačĳi na Muljavi, v Štanjelu, na Majskem salonu v Murski Soboti itd.

Ustvarja v akvarelni tehniki, olju, fotografira, izdeluje mozai-ke, kolaže, v zadnjem času pa jo zanimajo predvsem računalniške grafike. SZ

Mlada umetnica Joanna Zając bo v tednu otroka z razstavo Čas igre gostovala v Šmarjeti.

16|



Prvotno sem nameravala sama sestavljati drobce iz zgodovine Jurčičevega muzeja, pa sem po-novno ugotovila, da so sprehodi v dvoje prĳetnejši. Zato sva se vtemle kratkem razgovoru skupaj

s prĳateljico Tatjano Lampret,nekdanjo vodjo Javnega sklada za kulturne dejavnosti območne izpostave Ivančna Gorica in ne-utrudno kulturno atašejko Jur-čičevega muzeja, sprehodili po tem muljavskem biseru, ki danes združuje vsebino literarnega muzeja, etnografsko dediščino in živo kulturno dogajanje na enem mestu.•Do preteklosti imam sicer ambiva-lenten odnos, kako in kje pa vi vidite tiste najpomembnejše prelomne toč-ke; kje so tiste niti, ki so se v prete-klosti prepletle in pripeljale do vse-bin, ki jih Jurčičeva domačĳa danesnudi obiskovalcem?

Prĳazni dolenjski vasici jeprepoznavnost in sloves prinesel prvi slovenski pripovednik Josip Jurčič. Njegova rodna Muljava je postala in trdno ostaja del kul-turnega izročila. Med temeljne akterje gotovo sodi pisateljev pranečak Ciril Jurčič, ki spremlja delovanje Jurčičevega muzeja od samega začetka. Sicer pa Jurčičev rod izhaja iz Jablanice pri Kosta-njevici na Dolenjskem. Tam je bil doma pisateljev oče Marko Jur-čič, od koder je prišel za kočĳažak oskrbniku stiškega samostana. Na Muljavo se je priženil 1840. leta ter s svojo ženo Marĳo Jan-kovičevo imel tri otroke: Marĳo,

Jožeta in Antona.•Kako je potekala ustanovitev in po-stopna gradnja Jurčičevega muzeja na prostem?

Pisateljev ded je leta 1826 postavil imenitno hišo, ki se je zgledovala po najvišje razvitih dolenjskih domovih tedanje-ga časa z značilnim tlorisom za kmečko hišo 19. stoletja na Slo-venskem. Tak je ostal Pajžbarjev dom – tako se je reklo po domače – vse do leta 1920, ko je zagospo-daril Franc Jurčič. Ta je postavil za hišo samostojno gospodar-sko poslopje. Za obnovo hiše se je 1928. leta zavzel višnjegorski notar dr. Anton Zevnik, leta 1954 pa Zavod za varstvo kulturnih spomenikov SRS, ob 100-letnici prvega slovenskega romana pa je hišo v oskrbo prevzel Sloven-ski etnografski muzej. Poskrbel je za izvirno notranjo opremo in muzej dopolnil še z dodat-nimi gospodarskimi stavbami, ki ponazarjajo pristno ljudsko stavbarstvo na Dolenjskem. Na robu gozda, ob domačĳi, je po-stavljena lesena bajta, Krjavljeva koča, ki kaže na stanovanjsko ra-ven nekdanjega vaškega bajtarja. Tako je Jurčičev dom spremenjen v muzej na prostem. Naravni amfiteater za domačĳo pa dajeJurčičevini še poseben čar; do-mača gledališka skupina namreč vsako leto uprizori eno Jurčičevo delo. •S kakšnimi institucionalnimi za-prekami in rešitvami ste se soočali?

Posebnih zaprek si nismo za-pomnili, ostaja le iskrena hvalež-nost posameznikom in instituci-jam, ki so tako zahteven projekt – odkup in ureditev celotne do-mačĳe – uspešno izvedle in ohra-nile neprecenljivo zapuščino.•Kdo so temeljni akterji: osebe in društva v okviru katerih deluje Jur-čičev muzej?

Leta 1991 je bilo upravljanje muzeja zaupano Zvezi kulturnih organizacĳ Grosuplje, ob ustano-vitvi samostojne Občine Ivančna Gorica pa Zvezi kulturnih dru-štev Ivančna Gorica.

Na muzeju sta zaposlena

vodja muzeja, ki je hkrati vodič, ter oskrbnica; strokovne naloge etnologa pa opravljajo zname-niti sodelavci. Vrsto let so bile le-te zaupane dr. Borisu Kuhar-ju, v zadnjem času pa se na tem področju preizkuša etnologinja Bojana Medle, ki z mladostno zagnanostjo in raziskovalno ra-dovednostjo odkriva po terenu zanimive muzealĳe, izdelke do-mače obrti, skratka, vnaša sve-žino. Svoje poslanstvo muzej uspešno izvaja tudi z zglednim sodelovanjem društev iz do-mačega kraja – Turističnim dru-štvom ter kulturnim društvom Kresnička in KD Josip Jurčič. Tako skupno dodajamo muzeju žive vsebine: likovne ustvarjalni-

ce, literarne večere, poletne gle-dališke predstave, etnografske delavnice, spominske svečanosti … in druge kulturne dogodke, ki pritegnejo zagnance iz vse Slovenĳe. Izjemen ter množičendogodek je tudi Jurčičeva pot – tradicionalni pohod v počasti-tev obletnice Jurčičevega rojstva – na prvi vikend v marcu.• Katera je temeljna dediščina na-šega večnega sodobnika Josipa Jur-čiča? Morda na kratko predstavite njegov literarni, idejni in nenaza-dnje politični pomen?

Veliki pripovednik Josip Jur-čič je med Slovenci nenavadno

živo navzoč, med domačini pa gotovo najdražji duhovni ustvar-jalec, ob katerem odkrivamo svoje korenine. Literarni zgodo-vinar dr. Matjaž Kmecl ugotav-lja: »Preskromno je, če literarna zgodovina govori o velikem pri-povednem talentu in ga omenja v isti sapi s Trdino in Valjevcem, saj je skoraj iz nič z veliko spo-sobnostjo, nepredstavljivo prid-nostjo, sramotno malo upošte-vano pronicljivostjo, neznansko domišljĳo in genialno jezikovnoustvarjalnostjo dal Slovencem prvo moderno pripovedno pro-zo, izoblikoval roman kot njeno krono.«

Jurčič je nenavadno hitro umetniško rasel, kot da bi slutil,

da bo njegovo ustvarjalno delo trajalo le kratkih sedemnajst let. Iz poustvarjalca narodopisne-ga blaga se je dvignil v tvorca večerniške povesti, obdelovalca zgodovinskih motivov v noveli, avtorja prvega romana in pis-ca tragedĳ. Pri svoji ustvarjalnivnemi je za svoje osebe iskal konkretne ljudi, realne človeške like, stvarna prizorišča. In kako so danes še živi med nami Mar-tinek Spak, Krjavelj, Obrščak, Lovro Kvas, Domen … Upravi-čeno ga uvrščamo med naše več-no žive klasike.

Jurčič je s prĳateljema Levsti-

KULTURA

Sprehod po Jurčičevem muzeju na prostem

Tatjana Lampret že vrsto let skr-bi, da se na Jurčičevi domačĳina Muljavi vedno kaj dogaja.

Jurčičevega pohoda se vsako leto udeleži več tisoč ljudi. Pohod se konča na Jurčičevi domačĳi, kjer pripravĳo pester kulturni pro-gram, lokalni rokodelci pa poskrbĳo, da lahko obiskovalci s po-hoda odnesejo tudi kvalitetne spominke.


17|



kom in Stritarjem predstavljal v svojem času središče literarnega in političnega življenja. V kul-turo so vnesli vrednotenje po umetniških vidikih, v politično življenje pa poštenje in načelnost s kritiko in zgledom. Dvanajst napornih let je Jurčič posvetil časnikarstvu. S članki in govori v ljubljanski mestni zbornici je ve-liko prispeval k osveščanju Slo-vencev. Da je postala Ljubljana osrednje žarišče javnega življe-nja in dobila značaj slovenskega mesta, gre zasluga prav Jurčiču in njegovim somišljenikom.•Kaj pa je tisto najintimnejše v nje-govi zapuščini, ki vas vedno znova žene, prepriča in duhovno bogati, da vztrajate v različnih vlogah, npr. v zadnjem času kot predana režiser-ka gledaliških uprizoritev njegovih del?

Jurčičev dom je nekaj po-sebnega, odkar pomnim, me je privlačil, čutim neko karmično povezanost. Nenazadnje pa sem

daljna sorodnica Josipa Jurčiča, po njegovi sestri Marĳi, ki se jeporočila na Gričarjevo domačĳo.Jurčičev dom je prostor dialo-ga med preteklim in sedanjim, modrostjo in ustvarjalnostjo. Tu je pisateljev pranečak Ciril, pre-dan velikemu vzorniku, marljiv sooblikovalec kulturnega živ-ljenja na Muljavi, prĳeten sogo-vornik. In seveda naše gledališče in Muljavci! Krasna gledališka družina smo, v starosti od pet do petinosemdeset let. Vsi predani bogati kulturni dediščini!

Za nami je sicer bridko leto, saj nas je zapustila odlična re-žiserka in avtorica premnogih Jurčičevih dramatizacĳ, marljivakulturna delavka in odlična uči-teljica Danica Kastelic. Naučila nas je spoštovati in ceniti vse dobro in lepo, pošteno delati in prĳateljevati. Zato ostaja z namitudi po svoji smrti. •Pa še kratek sprehod v prihodnost; kakšna je vloga muzeja in vaše že-lje, kje vidite temeljno izhodišče za razvoj muzejskih in širših kulturnih dejavnosti v prihodnje?

Jurčičev muzej je »muzej o ljudeh za ljudi«. Bogato zapušči-no ohranjamo, predstavljamo, jo hočemo razumeti. S prireditvami in razstavami bogatimo vsebino le-tega, predstavljamo način živ-ljenja malega slovenskega kmeta, modrost in ustvarjalnost velike-ga misleca, pisatelja in Človeka. In prav ljudem – meni, tebi, njej in njemu – bomo posvečali vso pozornost tudi v prihodnje! Simona Zorko

Etnološki muzej na prostem je javna, stalna razstava na odprtem prostoru, kjer so predstavljena materialna pričevanja o lokalnem stav-barstvu in kulturi bivanja, pa tudi o ljudeh in njihovem načinu življenja. Naši občini najbližji je Muzej na prostem Pleterje, kjer je predstavljena domačĳa Šentjernejskega pol-ja, predstavitev bivalne kul-ture območja Občine Šmar-ješke Toplice pa še čaka na uresničitev.

BM

Krjavljeva koča je pomemben vir preučevanja bivalne kulture naj-revnejšega družbenega sloja – bajtarjev.

Spored dogodkov v občini Šmarješke Toplice• Sobota, 29. 9. 2007, ob 10.00 v Šmarjeških Toplicah: Otvoritev

TIC-a in prve vožnje s turističnim vlakom.

• Torek, 2. 10. 2007, ob 9.45 v prostorih OŠ Šmarjeta: Lutkovna predstava Obuti maček v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane.

• Četrtek, 4. 10. 2007, ob 18.00 v prostorih stare šole v Šmarjeti: Likovna razstava Čas igre akademske slikarke Joanne Zając.

• Sobota, 13. 10. 2007, ob 15.00 v Kulturni dvorani Šmarjeta monodrama Poroka čistilke Marĳe v izvedbi Mojce Partljič. Predstava je namenjena kolektivu podjetja Plastoform.

• Petek, 19. 10. 2007, ob 19.00 v Kulturni dvorani Šmarjeta gle-dališka predstava: komedĳa Cvetka Golarja Vdova Rošljinka v izvedbi G. S. Krka pri Stični.

• Četrtek in petek, 25. in 26. 10. 2007 – 2. srečanje županj Slove-nĳe v Šmarjeških Toplicah.

• Petek, 26. 10. 2007, ob 18. uri v Kulturni dvorani v Šmarjeti prireditev Zahvala jeseni.

• Sreda, 14. 11. 2007, ob 18. uri v sejni sobi Občine Šmarješke Toplice: Predavanje o zdravilnih rastlinah, predaval bo Jože Ma-jes.

• Četrtek, 22. 11. 2007, ob 18. uri v Družbenem domu v Beli Cerkvi: Predavanje o zdravilnih rastlinah, predaval bo Jože Ma-jes.

Če želite občane v prihodnje obvestiti o kulturnem dogodku, ki ga pripravljate, nam to sporočite na elektronski naslov uredni-štva: [email protected].

Praznik občine Šmarješke Toplice – pozivŠesti člen Statuta občine

Šmarješke Toplice določa, da ima občina poleg grba in zastave tudi svoj praznik. Glede na to, da smo problem grba in zastave že rešili, ostaja odprto še vprašanje občin-skega praznika, zato objavljamo poziv občanom in ostalim držav-ljanom, ki čutĳo pripadnost našiobčini, da podajo predloge da-tuma občinskega praznika z ob-razložitvĳo. Predloge pošljite nanaslov: Občina Šmarješke Topli-ce, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice, s pripisom Komisĳa zacelostno podobo ali v elektron-ski obliki na naslov [email protected]. Rok za oddajo predlogov je 30. oktober 2007. Občinski svet bo predlog odloka

o občinskem prazniku obravna-val na novembrski seji in ga nato sprejel v drugi obravnavi v za-četku prihodnjega leta. Tako bo dovolj časa za pripravo aktivno-sti ob prazniku prihodnje leto.

Pri oblikovanju predloga upoštevajte še naslednje: praznik naj bo dan veselja in spodbujanja pozitivnih vrednot; primeren let-ni čas (dopusti, šolsko leto, vre-me, itd.); lahko je vezan na zgo-dovinsko ozadje, na povezanost vseh krajev v občini; upoštevajte obremenitev z delom (setev, tr-gatev, itd.); mislite na turistično ponudbo v času praznovanja.Jože Novak, predsednik Komisĳeza celostno podobo občine

mailto:[email protected]


18|



Za začetek se vprašajmo: »Kdo sploh je Družinčan?« Družinčan je vsak, ki je v tem kraju zrasel in pognal svoje korenine, vsak, ki je prišel v vas in se odločil da bo Družin-sko vas vzel za svojo in tu nadaljeval svoje življenje.

Družinska vas je bila nekoč velika vas, v kateri so živele zelo velike družine. Po tem je vas tudi dobila svoje ime. Takrat je vaščane povezovalo skupno delo na kmetih, danes pa imamo tudi na kmetih vedno manj časa za druženje in zabavo.

Da bi dokazali nasprotno, smo se Družin-čani odločili urediti center vasi. Lani julĳasmo slovesno odprli novo cesto skozi vas, ki smo jo v glavnem uredili z lastnim delom in denarjem. Druženje ob zaključku je bilo tako prĳetno, da smo se odločili, da srečanje prav

za vse Družinčane postane tradicionalno.V tem letu nam je uspelo obnoviti vaški

vodnjak, ki je tukajšnje vaščane nekoč oskr-boval z vodo. Stari vodnjak je izgubil svojo vlogo leta 1970, ko so v vasi napeljali vodo-vod. Kasneje so ga celo zasipali. Zaradi sim-bolnega pomena – druženja, si je vodnjak za-služil obnovo, kar je prispevalo tudi k lepši urejenosti vasi. Družina Vodopivec je za postavitev vodnjaka, ki danes stoji na drugi strani ceste kot nekdaj, odstopila zemljo in vaščani smo sami postavili nov vodnjak.

Slavnostno otvoritev in zabavo smo imeli 8. julĳa. Odziv na povabilo je bil nad pričako-vanji. Prireditve so se udeležili tudi: županja mag. Bernardka Krnc, podžupan Ivan Jor-dan, predsednik Turističnega društva Šmar-ješke Toplice – Aleksander Durič, predsedni-

ca Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev – Sonja Košak in predsednik Društva vinogradnikov Vinji Vrh – Bela Cerkev Vla-dimir Turk. Vaščani smo pripravili pester kulturni program in kmečke igre. Uprizorili smo tudi mlatev po starem – s cepcem smo žito najprej zmlatili, nato pa smo ga še spaj-kljali s sto let starim pajkljem.

Prvič je zapel tudi vaški mešani pevski zbor »Suha štirna, žejna grla«, za katerega vsi verjamemo, da bo vsako leto bolj uglašen. Vaščanka Rozi pa je tako, kot so včasih, v škafu na star lesen »perilnik« prala pleničke, seveda ob spremljavi vaških pevcev.

Mize so se šibile od dobrot, ki so jih pri-pravile vaške gospodinje, domači vinograd-niki pa so nam postregli z domačim cvič-kom. Za živahno glasbo sta poskrbela Stane Gorenc in Jože Gotlib ter mladi harmonikaši (Andej, Gregor, Andrej in Jože). Pobudnik dogodka, Marjan Novak, je prepričan, da se Družinčani zlepa ne bomo ustavili.

Zastavili smo si cilj, da bo Družinska vas vsako leto lepša, da bomo v vasi vsako leto nekaj izboljšali ali obnovili in se za pridoblje-no na tradicionalnem vaškem prazniku, tudi veselili.

Prepričani smo, da bo Družinska vas tudi v prihodnje polna zadovoljnih in prĳaznihljudi.

Nasvidenje pri vodnjaku!Polona Pavlin

Družinčani obnovili vaški vodnjak

KULTURA

Trak ob otvoritvi novega vodnjaka so prerezali (od leve proti desni): županja mag. Ber-nardka Krnc, Marjan Novak in najstarejša vaščanka, 82-letna Alojzĳa Dežman. Zraven staše prikupna voditelja Elvis in Polona.

Mlatev po starem.

Vaški vodnjakNa sredi Družinske vasi,na križišču dveh poti,ena lipica stoji, senčica njena prĳetno hladi.

Na razpotju tem nekoč star vodnjak je stal,izvir ta skozi stoletjavaščanom vodo je dajal.

Tu kmetje so se shajali,ko živino so napajali,so ženske hodile sem po vodo,pri štirni na vas' prav luštno je b'lo.

Ko delati začel je mlajši rod,ko v vas prišel je vodovod,stari očak nepotreben je postal,zato je propadel, žalostno končal.

Smo vaščani se dogovorili,da bomo center vasi uredili,in zdaj, na mestu, kjer nekoč je bil,vodnjak – novo podobo je dobil.Marjanca Dežman


19|



Les je pomemben vir energĳepredvsem v ruralnih predelih Slovenĳe, saj skoraj 30 % stano-vanj ogrevamo z lesom. Žal pa so glavne značilnosti trenutne rabe naslednje: zastarele tehnologĳepriprave in rabe, slabi izkorist-ki kurilnih naprav, neustrezne emisĳske vrednosti ter nekonku-renčne cene pridobljene energĳe.

To pa so tudi poglavitni razlogi, da je veliko ljudi zamenjalo les s plinom in kurilnim oljem, saj je to najenostavnejše. Vendar vse višje cene nae in okoljska za-vest ljudi sili k razmišljanju o drugem, obnovljivem, okolju pri-jaznem in cenovno ugodnejšem viru energĳe. V Slovenĳi je edenod odgovorov lesna biomasa, saj obnovljivost vira, domač-nost, razvoj tehnologĳ pripravein rabe ter cenovna konkurenč-nost dviguje pomen lesa kot vira energĳe.

Pojem biomase opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot

vir energĳe. V to skupino uvr-ščamo: les in lesne ostanke (lesna biomasa), ostanke iz kmetĳstva,nelesnate rastline, uporabne za proizvodnjo energĳe, ostanke priproizvodnji industrĳskih rastlin,sortirane odpadke iz gospodinj-stev, odpadne gošče oz. usedline ter organsko frakcĳo mestnihkomunalnih odpadkov in od-

padne vode živilske industrĳe.V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energĳe. V skupino lesne biomase uvršča-mo:- les iz gozdov,- les iz površin v zaraščanju,- les iz kmetĳskih in urbanih po-

vršin,- lesne ostanke primarne in se-

kundarne predelave lesa,- odslužen (neonesnažen) les.

Raba lesa v energetske name-ne ima številne pozitivne social-no-ekonomske in okoljske vplive ter predstavlja novo priložnost za razvoj. Kmetje, lastniki goz-dov in drugo ruralno prebival-stvo se vedno bolj zanima za rabo lesne biomase.

Pri nas je za uporabo lesne biomase najbolj razširjena upo-raba peči oziroma kotlov na po-lena, ki pa so večinoma zastareli. Največja težava pri tem je, da jih je treba polniti večkrat na dan,

kar je ob današnjem delovniku težko izvedljivo. Vendar moder-ni kotli potrebujejo le eno pol-nitev na dan, vse ostalo opravi avtomatika.

Lesni sekanciLesni sekanci so verjetno naj-

obetavnejša oblika pridobivanja poceni, udobne, lokalne in eko-

loške energĳe pri nas. Sekanciso kosi sesekanega lesa, veliki do 10 cm. Običajno sekance iz-delujemo iz drobnega lesa (les z majhnim premerom: npr. dro-ben les iz redčenja gozdov, veje, krošnje), lesa slabše kakovosti ali iz lesnih ostankov. Kakovost se-kancev je odvisna od kakovosti vhodne surovine in tehnologĳedrobljenja. Velikost sekancev se prilagaja kurilni napravi.

Kotli na sekance spadajo v skupino kurilnih naprav s sa-modejnim doziranjem goriva in predstavljajo enega bolj izpo-polnjenih načinov ogrevanja z lesom. Najsodobnejše naprave se lahko glede zanesljivosti in udobnosti rabe ter vzdrževanja primerjajo s kotli na olje ali plin.

Glavne prednosti kotlov na sekance:- popolnoma avtomatsko delo-

vanje,

- udobna oskrba s toploto,- z avtomatskim doziranjem go-

riva je zagotovljeno optimalno zgorevanje,

- visoki izkoristki (preko 90 %),- nizke emisĳe škodljivih snovi

v ozračje,- nizki tekoči stroški ogrevanja.

Glavne slabosti kotlov na sekance:- visoke začetne investicĳe,- potreben je velik in ustrezen prostor (zalogovnik) za skladiš-čenje lesnih sekancev.

Problem visokih začetnih stro-škov rešimo s prĳavo na razpise,saj država in lokalne skupnosti (občine) namenjajo nepovratna sredstva za investicĳe v okoljuprĳazno pridobivanje energĳe,tako da je možno dobiti javna sredstva za nakup opreme. Velik prostor pa je glavni problem v mestih, ne pa tudi v naših razlo-ženih naseljih z veliko prostora okoli hiš.

Pri nas tehnologĳo lesnihsekancev že nekaj let uporablja kmetĳa Zalokar na Vinici, kjer seda pridobiti tako dodatne infor-macĳe iz prve roke, iz prakse, kottudi kupiti sekance, ki so cenejši in okolju prĳaznejši način ogre-vanja od kurilnega olja. KmetĳaZalokar je eden prvih primerov uvajanja sodobnih tehnologĳpridobivanja in rabe lesa, upo-rabnega v energetske namene, na slovenskem podeželju. Z na-kupom sekalnika in sodobnega kotla na sekance so si zagotovili trajno samooskrbo s potrebnim lesnim gorivom. Na kmetĳi ima-jo kotel na lesne sekance in se-kalnik, ki je namenjen drobljenju lesa premera do 35 cm. Priprava in prodaja sekancev predstavlja tudi novo dejavnost na kmetĳi.Kmetĳa Zalokar je primer do-brega sodelovanja in aktivnega vključevanja lokalne skupnosti (sofinanciranje investicĳe s stra-ni Občine Novo mesto) v pro-mocĳo sodobnih tehnologĳ pri-dobivanja in rabe lesne biomase. (Kontaktna oseba: g. Franc Zalo-kar, Vinica pri Šmarjeti 3, 8220 Šmarješke Toplice). Miha Gorenc

AKTUALNO

Lesni sekanci – primeren vir energĳe naslovenskem podeželju

Moderen kotel na polena na-polnimo le enkrat dnevno, iz-koristek pa je tudi prek 90 %.

Človek je bil vedno tesno povezan z lesom kot surovino, ki jo je uporabljal za izdelavo orožja in orodja, kot streho nad glavo, za izdelavo pohištva in pogosto kot vir energĳe. V zadnjih desetletjihles na številnih področjih rabe (gradbeništvo, energetika) nadomeščajo drugi materiali. V Slovenĳi,ki je izrazito gozdnata (60 %!), se je proces nadomeščanja lesa kot surovine začel kasneje, vendar je v zadnjih dvajsetih letih zelo izrazit. Nadomeščanje lesa v predelovalni industrĳi in lesa kot vira ener-gĳe ima več negativnih posledic na okolje in družbo. Na drugi strani pa ima raba lesa kot domačega in okolju prĳaznega materiala ter vira energĳe številne pozitivne socialno-ekonomske in okoljske posledice. Med njimi so najpomembnejša nova delovna mesta, nove aktivnosti na kmetĳah in podeže-lju, povečan javni prihodek, zmanjševanje nezaposlenosti, zmanjševanje emisĳ toplogrednih plinov,večjo energetsko samooskrbnost, povečevanje intenzitete gospodarjenja z gozdovi ter organiziranje lastnikov gozdov.

Popolnoma avtomatiziran kurilni sistem na lesne sekance.

20|



AKTUALNO

Pogoji za starostno upokojitev v letu 2007Po Zakonu o pokojninskem in invalid-

skem zavarovanju, ki se uporablja od 1. 1. 2000 dalje in je bil objavljen v Uradnem li-stu RS, štev. 106/99, z nekaterimi kasnejšimi spremembami, je starostna pokojnina pokoj-ninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem za-konom.

V poglavju Zakona o starostni pokojnini (členi od 36-58) so navedeni upokojitveni pogoji, ki se določajo po sistemu postopne-ga prehoda, kar je zapisano v prehodnih in končnih določbah zakona. V zakonu predpi-sani pogoji starosti pa se včasih lahko znižajo za posamezne kategorĳe zavarovancev, če tiizpolnjujejo v zakonu določene pogoje.

V letu 2007 so minimalni pogoji za prido-bitev pravice do starostne pokojnine nasled-nji:- za zavarovance pri starosti 58 let, če dopol-

nĳo 40 let pokojninske dobe (moški) in 55let in 8 mesecev starosti, če dopolnĳo 36 letin 6 mesecev pokojninske dobe (ženske),

- pri starosti 63 let (moški) in 60 let in 8 me-secev (ženske) ter 20 let pokojninske dobe (velja za moške in ženske),

- pri starosti 65 let (moški) in 62 let in 8 me-secev (ženske) ter 15 let zavarovalne dobe (za moške in ženske).

Pogoji minimalne upokojitvene starosti se lahko tudi znižajo, in sicer:

- za vsakega rojenega ali posvojenega otro-ka, ki ima državljanstvo Republike Slove-nĳe in za katerega sta starša skrbela in gavzgajala najmanj 5 let,

- ženski zaradi zaposlitve pred 18. letom starosti,

- zaradi upoštevanja štetja zavarovalne dobe s povečanjem po prejšnjih predpisih.V letu 2007 se starost za enega otroka zni-

ža za 4 mesece, za dva otroka 10 mesecev in 18 mesecev za tri otroke. V prehodnem obdo-bju do leta 2015, ki je določeno tudi v tem pri-meru, se bo starost lahko znižala – moškemu največ do 58 let in ženski do 53 let, razen v primerih, ko se je zavarovancem po prejšnjih predpisih štela zavarovalna doba s poveča-njem – t.i. beneficirana zavarovalna doba.

Ženskam se starost zaradi zaposlitve pred 18. letom v prehodnem obdobju zniža največ do 53 let starosti. V tej določbi zakona bo ko-nec prehodnega obdobja leta 2013.

Predpisano skupno pokojninsko dobo lahko zavarovanci dosežejo z dokupljeno po-kojninsko dobo določenih obdobĳ v primeruposebnih statusov, ko niso bili zavarovani, npr.:

- čas, ko je bil prĳavljen na zavodu za zapo-slovanje kot iskalec zaposlitve ali brezpo-selna oseba,

- čas, ki ga je prebil zunaj zavarovanja zara-di nege in varstva svojega otroka, mlajšega od treh let,

- čas zaključenega dodiplomskega in podi-plomskega študĳa,

- čas služenja vojaškega roka,- dokup opravljanja kmetĳske ali samostoj-

ne dejavnosti, kar je omogočal že prejšnji zakon.Tako dokupljena pokojninska doba se

upošteva za izpolnitev pogojev in v odstotku za odmero pokojnine. Vendar pa je potrebno opozoriti, da se zaradi nekaterih dokupov (vojaški rok in študĳ) lahko pokojnina zni-žuje.

Potrebno pokojninsko dobo pa je mogoče doseči tudi z dodano dobo. Dodana doba je

čas zunaj zavarovanja, ki se upošteva le pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine in ne pri odmeri pokojnine in torej ne bo vpli-vala na višino pokojnine. Kot dodana doba se lahko upoštevajo obdobja:- leta zaključenega študĳa na dodiplom-

skem in podiplomskem šolanju,- dejanski čas služenja vojaškega roka,- čas, v katerem je bil zavarovanec prĳavljen

na zavodu za zaposlovanje kot iskalec za-poslitve ali brezposelna oseba.Tudi obdobja dodane dobe se uveljav-

ljajo postopno. V letu 2007 se upošteva šest dvanajstin prej navedenih obdobĳ in tudi vprimeru dodane dobe se lahko pokojnina znižuje.

Pokojnina se v primeru dokupa služenja vojaškega roka in študĳa ter dodane dobe neznižuje zavarovancem, pri katerih je podana

invalidnost po tem zakonu, in zavarovan-cem, ki so brezposelni in so bili v zadnjih 24 mesecih najmanj 12 mesecev kot brezposelna oseba vpisani v katero od evidenc, ki jih vodi zavod za zaposlovanje.

Starostna pokojnina se zavarovancu od-meri od pokojninske osnove, ki je mesečno povprečje plač in zavarovalnih osnov v do-ločenem obdobju, katere se skladno z zako-nom valorizirajo na raven zadnjega leta pred upokojitvĳo. V letu 2007 tvori pokojninskoosnovo zaporedje 17 let zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so za zavarovanca najbolj ugodna.

Pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotkih, določenih odvisno od pokojninske dobe. Čim daljša je pokojnin-ska doba, tem višji je odstotek za odmero pokojnine. Del pokojninske dobe, dopol-njene do 31. 12. 1999, torej po prejšnjem za-konu, se vrednoti z odstotki, ki so veljali po tem zakonu, kar pomeni, da je bilo eno leto vrednoteno z 2 odstotkoma. Sedanji zakon pa vrednoti eno leto le z 1,5 odstotka, oz. za 6 mesecev polovico od tega (0.75 odstotka). Po prejšnjem sistemu je znašal najvišji možni odstotek za odmero pokojnine 85 odstotkov, pri sedanjem pa je odmerna lestvica odprta in nima zgornjega limita. Dodatno stimulira daljše delo tudi povečanje pokojnine za za-varovance, ki ostanejo v zavarovanju po do-polnitvi 63 let (moški) in 61 let (ženske).

Zavarovancu se zagotavlja odmera po-kojnine od najnižjega zneska (najnižje po-kojninske osnove), od katerega se odmeri pokojnina v primeru, če je bil zavarovan od plač ali zavarovalnih osnov, ki ne omogočajo odmere pokojnine, ki upokojencu zagotavlja materialno ali socialno varnost.

Zakon pa določa tudi najvišji znesek, od katerega se odmeri pokojnina (najvišja pokoj-ninska osnova), ki je štirikratnik najnižje po-kojninske osnove. Odmera takšne pokojnine je takrat, kadar je pokojnina zavarovanca na podlagi plač višja od pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove.

Pod kakšnimi pogoji se bomo upokojevali v prihodnjem letu, ko se nadaljuje prehodno obdobje po tem zakonu in morebitnih novo-stih, pa več v letu 2008. L. Š.Opomba:Na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje www.zpiz.si se lah-ko podrobneje seznanite z Zakonom o pokoj-ninskem in invalidskem zavarovanju z vsemi kasnejšimi spremembami, si izračunate pogoje upokojitve in natisnite obrazce za uveljavitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zava-rovanja.

http://www.zpiz.si


21|



Skupina Novi spomini zmagovalka strokovne komisĳe festivala Ptuj

Novi spomini na odru festivala Ptuj 2007. Novi spomini skupaj s svojimi zvestimi navĳači.

Občina Šmarješke Toplice bo v kratkem bogatejša za novo spletno stran, ki je trenutno v fazi priprave. Zahtevne naloge se je lotil Mitja Pavlič, ki ima s spletnim oblikovanjem že vrsto izkušenj. Spletne strani postajajo vse bolj priljubljen medĳ, zato ješe kako pomembno, na kakšen način je stran izdelana. Naroč-niki se namreč dobro zavedajo, da je dobra spletna predstavitev bodisi podjetja, posameznika ali kraja njegova najboljša pro-mocĳa, ki ponese njegovo ime vširni svet, saj predstavlja poceni vir informacĳ, brez katerih da-

nes skoraj ne moremo več. Na spletni strani z naslovom

www.šmarješke-toplice.si bomo lahko prebirali redno osvežene informacĳe v povezavi z delo-vanjem Občine, preverjali aktu-alne razpise in natečaje, tam pa bodo občanom na voljo tudi ne-kateri obrazci, kot je na primer obrazec za enkratno nakazilo ob rojstvu otroka. Poleg tega bomo na spletni strani lahko našli še podatke o naravni in kulturni dediščini občine, o delovanju društev in prireditvah v ob-čini, turističnih zmogljivostih, podjetništvu in še bi lahko na-

števali. Za potrebe kvalitetne in izčrpne spletne strani je bilo zakupljenega veliko prostora, ki je tako na voljo tudi dru-štvom, ki bi se rada predstavila na spletni strani Občine. V pri-meru, da društva spletno stran že imajo, bo na spletni strani Občine dodana povezava, ki bo vodila na njihovo matično spletno stran. Podatke (naslov, kontaktna oseba, kratek opis društva) naj društva pošiljajo na elektronski naslov: [email protected]. Podobno velja tudi za podjetnike, obrtnike in ponudnike turističnih storitev,

ki naj v primeru, če želĳo, daje njihov naslov spletne strani objavljen na straneh Občine, na omenjeni elektronski naslov po-leg osnovnih podatkov, kontak-tov in kratkega opisa, pošljejo še logotip podjetja in fotografije.K nastajanju spletnih strani Ob-čine pa županja vabi prav vse občane. Sodelujete lahko bodisi s predlogi bodisi z vsebinskimi prispevki. Prav tako ste vsi ob-čani naprošeni, da sporočate o dogodkih in prireditvah, ki jih pripravljate, da bodo predstav-ljeni in objavljeni tudi na splet-nih straneh Občine.

NOVIČKE

V petek, 24. avgusta, je na Ptuju, na dvo-rišču Minoritskega samostana, potekal 38. festival domače zabavne glasbe Ptuj 2007. Festivala se je med drugimi udeležila skupi-na Novi spomini, katere član je tudi Klemen Hribar iz Bele Cerkve. Zgodil se jim je velik dogodek – strokovna komisĳe je ansambelNovi spomini, ki je bil edini dolenjski pred-stavnik, izbrala za najboljši ansambel med ostalimi zasedbami. Prejeli so zlatega Orfeja. Vzdušja pa ne bi bilo pravega, če ne bi bili z njimi bučni navĳači, ki so jih spremljali tudina festival Vurberk. Sicer pa ansambel se-stavljajo mladi fantje: Klemen Hribar iz Bele Cerkve, Jože Mikec iz Mokronoga ter Denis in Rok Barbo iz Mirne Peči. V minulih letih

so že bili zmagovalci na raznih festivalih, kot so Vurberk, Lenart, Škoa Loka, DolenjskeToplice, dvakrat pa so bili sprejeti tudi na fe-stival Slovenska polka in valček. So redni gostje številnih televizĳskih in radĳskih oddaj poSlovenĳi, njihove pesmi pa so redne zmago-valke na radĳski lestvicah. Leta 2006 je pe-sem Moj dom ni več moj postala viža meseca marca na Radiu Slovenĳa, zato so nastopilitudi na zaključni prireditvi na Bledu. Leta 2004 so izdali prvo zgoščenko in kaseto z na-slovom »Vsak cvejt je kukr lbiezen«, pripravlje-na pa je že druga, na kateri bodo vse festival-ske uspešnice, kot so Debeluška, Postoj dekle, Ne jezite se na ženske, Zadnji tvoj poljub, Ko sem zagledal te in Bojim se deklet. Besedila jim pi-

šejo znani tekstopisci, kot so Darinka Kovač, Fanika Požek in Matjaž Vrh, glasbo pa Lado Šurla, Marko Pezdirc in Marjan Turk, ki je tudi njihov mentor in prav njemu veljajo za-hvale za njihove uspehe. Zahvala pa gre tudi sorodnikom in prĳateljem za vso podporo.Najbolj pomembno pa je, da so fantje odlični prĳatelji in nastopajo, kamor jih povabĳo.Nastopajo predvsem na veselicah, festiva-lih, televizĳah, porokah, zasebnih zabavah... S preprostostjo ter iskrenim odnosom do glasbe in ljudi ostajajo zvesti poslušalcem. Ti jih na nastopih polnĳo z energĳo, kar samo šepovečuje navdušenje nad njihovim delom.

Nastajanje spletne strani Občine Šmarješke Toplice

www.šmarješke-toplice.si

http://www.marjeke-toplice.si



http://www.marjeke-toplice.si

22|



POTOPIS

EgiptObiskali smo zibelko civilizacĳe, Egipt,

magično deželo ob Nilu, ki že stoletja pri-vablja in navdušuje svetovne popotnike, saj je tu več čudovitih stvari in osupljivih del kot v kateri koli drugi deželi.

Začelo se je 8-dnevno naporno potovanje, z zgodnjim vstajanjem, s številnimi ogledi in uživanju v Rdečem morju s številnimi koral-nimi grebeni, polnem barvnih koral in eks-otičnih rib. Neizrekljiva lepota podvodnega sveta!

Nadalje smo se s posebnim prevozom v konvoju odpeljali v središče arabskega sveta – Kairo, se zazrli v znamenite piramide, kate-rih vrhovi sežejo skoraj do neba, skrivnostno sfingo, ohranjene zaklade v Narodnem mu-zeju … Pomešali smo se tudi med Egipča-ne in se preizkusili v barantanju na bazarju Khan el Khalili (čaj, papirus, orientalski spo-minki). Kairo je večmilĳonska prestolnica znajbogatejšim staroegiptovskim muzejem na svetu. Hrani več kot 3.000 let staro Tutanka-monovo bogastvo. V bližini, pri Gizi, stojĳoveličastne piramide iz daljnega leta 2680 pr. n. š. Največja je Keopsova (146 m), ki jo je gradilo približno 100.000 ljudi – porabili so več kot 2 milĳona kamnitih kvadrov –, pa

srednja Kefrenova in najmanjša Mykerinova. Ogledali smo si 4.500 let staro sfingo (80 mdolgo levje telo s človeškim obrazom, ki naj bi združevala moč med človeško modrostjo in levjo močjo), ki predstavlja božansko zver na straži.

Najbolj v spominu nam je ostal Luksor – zahodni breg (nekdanje Tebe), kjer sonce

zahaja in je tako imenovano Mesto mrtvih – Dolina kraljev 18., 19. in 20. dinastĳe. Tu sobogato okrašene grobnice faraonov, vklesane v puščavsko skalo. Tudi v bližini Memfisa, vSakkari, je kompleks grobnic, kip Ramzesa II. in sfinga iz alabastra. Videli smo tudi stopni-často piramido faraona Džoserja iz leta 2650 pr. n. š., ki je mati vseh piramid.

Med templji pa nam je bil najlepši terasa-sti tempelj kraljice Hačepsut v Deir el Bahri, ki je bila ena redkih ženskih faraonk. Egiptu je vladala kot moški. Tempelj stoji pod »živo« skalo in se zdi, kot da bi narava sama ustvari-la ta izjemni spomenik.

Reka Nil je posebno doživetje vsakega po-potnika, saj ponuja lenobno uživanje v plov-bi, čudovit vpogled v življenje ob reki, ki po-meni začetek, vsebino in konec življenja.

Naj ob koncu našega popotovanja še en-krat podoživimo Egipt – kaotično, skrivnost-no privlačno deželo ob Nilu, ki poleg vsega nudi še polno osupljivih umetnin, življenja

in lepote. Posebno mesto v egipčanski zgo-dovini pripada lokvanju, sveti rastlini, ki velja za simbol lepote, ljubezni, večnega živ-ljenja in čistosti. Stari Egipčani so verjeli, da bog sonca vsako jutro, ko se lokvanji odpre-jo, premaga noč, ko se cvetovi zaprejo, pa se kaos teme vrne.Ivanka Zagorc

Na podlagi 9. člena Zakona o medĳih(Uradni list RS, št. 110/2006 – UPB1), prvega odstavka 17. člena Statuta Obči-ne Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 21/2007) in drugega odstavka 21. člena Odloka o izdajanju občinskega glasila Razgledi (Uradni list RS, št. 60/2007) je županja, mag. Bernardka Krnc, sprejela Cenik oglasnega prostora v Razgledih. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 031/31-2501 – Jernej Petrovič.

Cenik oglasnega prostora v RazgledihZadnja stran 700 EUR1 stran-platnice 500 EUR1 stran 400 EUR½ strani 200 EUR¼ strani 100 EUR1/8 strani 50 EURplačan članek-črnobel 200 EURplačan članek-barvni 250 EUR


23|



1. »Nacionalistični izpad«. Po letošnjem Pagu sem prepričan, da ni naša samo Istra, ampak tudi Pag. Svojo četrt bi lahko imeli celo Šmar-ječani. Za lokalno vodstvo pa bi se borili na-slednji kandidati: Šušteršiči, Robki, Gerzetiči, Macedonĳi in Grahuti.2. Razvade in dobre navade. Seveda sem pri-šel na Pag z nemogočimi načrti okrog »slabih navad« ali razvad in mukotrpnim uvajanjem »dobrih navad«. Da ne eno ne drugo ne bo

lahek posel, mi je bilo jasno že prvi dan, ko so se mi skoraj vsi načrti porušili kot hiša iz kart. Dan za dnem sem, kakor sem dolg in debel, klecal pred neizvedenimi načrti, kot so opu-stitev pitja kave, uvedbo bolj zdrave prehrane (štiri dni sem se mastil z odličnim zajčkom) in veliko raznovrstnega gibanja – plavanje, kolesarjenje, tek, hoja ... In če se malo dlje po-mudimo pri uvajanju »dobrih navad«, tudi tu trčimo na znan slovenski pregovor, ki pravi, da se »brez muje še čevelj ne obuje«. Z »ma-tranjem« pa vemo, kako je. Ni kaj prida. Lep-še je, če so stvari spontane. A niso. Hočeš no-češ se tudi pri uvajanju dobrih navad srečaš z istim mehanizmom kot pri odpravljanju sla-bih razvad (kava, alkohol, cigarete). Za vsem tem stoji dolg (ne lahek) proces »privajanja«, v katerem se oblikuje eno ali drugo (saj se spomnite, kako zoprna vam je bila prva ciga-reta, in ali poznate koga, ki je uspešno začel s kolesarjenjem pri 80. letih). V podkrepitev teh misli še ena prigoda, ki sem jo imel z vitalnim šestinosemdesetletnim stricem, v Ribnici na biserni maši. Gledajoč moj zaobljen trebuh, je dal naslednji predlog: da mi podari deset let, če se začnem redno voziti v službo s kolesom namesto z avtom. Na moje povratno vpraša-nje, ali misli na leta med 90. in 100., ali na leta med 80. in 90., mi je odgovoril, da misli bolj na leta med 65. in 75. Komentar verjetno ni potreben.

3. O hrani. Da bi zafrknil Hrvate, sem na Pag pripeljal tako rekoč ves letošnji pridelek sadja in zelenjave in še kaj. Uspešno. Da pa sem pri tem malo pretiraval, so me opozorili otroci z neovrgljivim dokazom – konzervami z mačjo hrano. Naš maček Miki pa v Šmarjeti. Očiten kiks, ki se ga ni dalo popraviti niti s potepuškimi mački, ki jih na Pagu preprosto ni bilo. Je pa bilo zato toliko več dobrih mačk na dveh nogah. In prav tako kar precej »mač-

kastih« mačotov, pretežno slovenskega pore-kla, na vseh štirih ... Ker sem imel s sabo tudi svoje odrasle otroke in njihove občudovalce nasprotnega spola, ni manjkalo »muckanja« tudi v našem počitniškem gnezdu. Toliko o tej živalski vrsti. Ni od muh, kajne?4. O delu in prostem času. Pri tem razmišlja-nju mi gre v prvi vrsti za ugotavljanje pravil-nega razmerja med dvema osrednjima vsebi-nama našega življenja (čas spanja in sanjanja prepuščam vedeževalcem in psihologom). Verjetno ne streljam mimo, ko trdim, da mora biti obojega ravno prav! Kaj pa to zares po-meni? Je to pol-pol? Ali po teorĳi tretjin (1/3delo, 1/3 prosti čas, 1/3 spanje)? Kako pa je s tem v realnem življenju? Izhajajoč iz osem-urnega delavnika, ki bolj ali manj velja za vse, je več manevrskega prostora znotraj kreiranja prostega časa. Le tega pa lahko, odvisno od naših vrednot, osmišljamo vsak po svoje … A vseeno vam dajem v razmislek naslednjo »formulo«: več ustvarjalno preživetega pro-stega časa v tako imenovanih navadnih delo-vnih dneh in malo več zahtevnejših vsebin s karakteristikami ustvarjalnega dela – branja, šahiranja, zanimivih izletov itd. – v dopust-niških dneh. Najbolj zaželen posredni učinek vpeljave pravih razmerĳ med delom in pro-stim časom pa bi bil, da bi se dobro počutili celo leto v službi in na dopustu. Pa še »prego-retju« bi se izognili. In še zadnji nasvet: takoj

od besed k dejanjem!5. O vrednotah. Navidezno so samo korist-ne, pozitivne »zadeve«, te vrednote namreč. Samo zamislite si človeka brez kakršnihkoli vrednot, človeka, ki mu ne bi bilo prav nič sveto, pomembno. Verjetno bi imeli v tem primeru pred sabo »pošast« ali nekaj temu podobnega. A mene bolj kot ta plat vrednot zanima druga skrajnost istega fenomena – pretirana vrednostna usmerjenost, ki se je ujela v ozke meje prepričanj samo v svoj prav. Naj bodo tvoje vrednote še tako svete, pozi-tivne, modre itn., nikoli nimaš pravice z njimi »posiljevati« drugih. (Izjema je odnos star-

ši-otroci v zgodnejšem razvojnem obdobju.) Posebej ne svojih najbližjih, ki jih zaradi ču-stvene bližine najlažje »zadušiš«. Idealen čas, da tovrstno »zamočiš«, je ravno čas dopustov, ko s svojimi preživiš skupaj nadpovprečno veliko časa, bistveno več kot sicer, kar pome-ni tudi več nevarnosti za odnosne »iskre« ali »požare« večjih dimenzĳ. Domnevam, da seveliko ločitev zgodi takoj po dopustih. Slo-gana kot »vsi različni, vsi enakopravni« ali »različnost nas združuje« sta žal v ogromno primerih samo pobožna želja in nedosežen življenjski cilj. Pa vaše mnenje? Spomnite se na rubriko »pisma bralcev«.6. Vic, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin v času »raztegovanja« na Pagu: Domačina Pa-žana, ki sedi ob obali in občuduje morje in obzorje, ogovori nemški turist, ki ga vpraša, zakaj »brez veze« poseda ob morju, ko bi ja lahko kaj koristnega počel. Recimo lovil ribe, nalovil vedno več rib, jih vse bolje prodajal, postajal bogat, celo tako bogat, da bi lahko najel druge ribiče, da bi mu lovili ribe in mu povečevali bogastvo. In tako bi nekega dne postal tako bogat, da bi lahko samo še sedel in užival. Pa mu domačin odgovori: »Saj to itak že delam; čemu ves ta trud, da prideš do istega.« Kaj si je o tem mislil Nemec, pa pre-puščam vam. (Moje mnenje je, da bi lahko v vicu nastopal tudi Slovenec.)7. In še najzanimivejše Iskrice, napaberkova-

Miselni »razgledi« s Paga

RAZVEDRILO

24|



RAZVEDRILO

Nasvet 1: Za nič na svetu ne ho-dite na uradne plaže, ker lahko izgubite vero v svojo vrsto. Le-te so običajno blizu naselĳ, hotelov,kar pomeni, če nič drugega, pre-hud promet, »gužvo«, kot bi bili na ulici velemesta. Zakaj?

Nasvet 2: Na plažo ne hodite sami. Zgodi se vam lahko marsi-kaj, posebej če se zadržite predol-go v noč. Manĳaki vseh vrst zeloljubĳo tople obmorske kraje.Nasvet 3: Najprimernejša knjiga za branje na plaži je knjiga Vito-mila Zupana »Komedĳa člove-škega tkiva«. Nekako najlepše sovpada z nagomilanimi telesi vseh velikosti, oblik, barv in tež. Skratka, bereš, gledaš, bereš in razmišljaš, recimo o tem, kam bi lahko uvrstil svoje.Nasvet 4: Ne pretiravajte s ko-

ličinami zadrževanja na plaži. Čisto dovolj je nekako okrog tri ure, še posebej, če jih tempirate na pravi čas. Za ljubitelje sonč-nih zahodov je pravi čas kasno popoldanski, za ljubitelje svitov pa zgodnje dopoldanski. Vmes

je celo boljše, da se kregate v pri-kolici ali vili, kot da bi se izpo-stavljali prevročemu soncu.Nasvet 5: Da se res izognete uradnim plažam, je dobro s sabo vzeti kolo, ali ga kupiti kar na Hrvaškem (kar soliden bicikel dobiš za 300 kun). Tudi peš se daleč pride, pa še zdravo je.Nasvet 6: Plaža je tudi edinstve-na priložnost, da greste malo vase (ne samo v vodo), ali da se popolnoma stopite z naravnim okoljem. Pri tem pa pazite, da bodo vaši bližnji bolj kot ne samo

kulisa ali statisti, ki ne bodo kva-rili vaše igre samospoznavanja.Nasvet 7: Na plaži je kajpak tudi priložnost, da druge ljudi gle-date kot izključno del narave. To vas bo obvarovalo pred pre-tirano ocenjevalnostjo, primerja-

vami ali celo pred kritikami. Pri-mer – ritne vzpetinice postanejo dolenjski grički, moški organi koli v vinogradu, ženske prsi pa ali jabolka ali pomaranče ali lu-benice ali pa kar uhlji od vašega kokeršpanjela …Nasvet 8: Na plaži se lahko po-novno dokopljete do spoznanja, kako neskončno zanimivo in vznemirljivo je delati, delati, de-lati karkoli, samo ne ležati, leža-ti, ležati v tri krasne …Nasvet 9: Na plaži pazite, da vas

ne najdejo vedno bolj iznajdljivi gostinci. Tudi če nočete k njim, pridejo za vami. Tudi v vodo (saj poznate bifeje v vodi!?). V krat-kem je pričakovati podvodne bi-feje za potapljače in tiste moške, ki se želĳo za vsako ceno skriti

pred žen(sk)ami …Nasvet 10: Na plažo si veselo vzemite rumeni tisk, saj se tako lepo poda k soncu in toploti. Če pa naletite na kak res »prevroč« tekst, se še zmerom lahko ohla-dite v vodi.P.S.Če ti nasveti letos ne bodo prišli prav (ne pozabite na posezono in podaljšane vikende), bodo pa na-slednje leto. Posebej v Červarju pri Poreču, kjer so tudi nastali.Marjan Grahut

Istrske poletne »kozerĳe«: Priročnik za na plažo v 10 točkah

Ljudje na plaži kot del narave? Poležavanje na plaži je tudi čas za poglobljeno razmišljanje in sa-mospoznavanje.

ne v časopisu Delo, razširjene z mojim ko-mentarjem:-Civiliziranim ljudem se je sicer posrečilo vreči iz sebe divjo zver, ne pa tudi osla (kar še posebej velja za kraje, kjer letujemo – mislim na žive osle in na kopico nevzdržnih pone-umljenih ukrepov, menda varnostnih. Zelo podobno misel sem zasledil pri hrvaškem književniku Miroslavu Krleži, ki v enem od svojih literarnih del pravi, da je neumnost tako trdoživa, da preživi v vseh političnih in drugih sistemih).-V prvi polovici življenja si človek kvari zdravje, v drugi si ga poskuša popraviti. (Ne-koliko je nerodno le to, da ta trud zelo rada prekine starka smrt.)-V življenju je pogosto tako kot pri kartah: ne-redko izbereš napačno babo. (In izgubiš! Kar-tanje in menjanje partnerjev je tudi značilno za poletni čas, ko imamo od vročine možgane »na off«.)

-Potrpljenje je cvet, ki ne raste na vsakem vrtu. (Vsem bolj znana pa je sorodna misel: potrpljenje je božja mast – s katero pa se prav navdušeno ne mažemo; ali pač? Kakor kdo!)-Laži, a pazi na mero! (Živeti samo resnico je enako nemogoče, kot je biti stalno dober. Pa smo zopet pri slovenskem pregovoru: Kdor je predober, je oslu podoben.)8. Priporočila za branje. Ko smo že pri časo-pisu Delo, ki je med drugim edini časopis (dnevnik), ki me spremlja že čisto od male-ga (tradicĳo branja tega časopisa je začela že moja mama), bi vas rad (prostovoljno se razume) usmeril še na Delovo prilogo Ona z dne 17. 7. letos, kjer najdete poglobljen, iz-viren, izjemno iskren (ne)ideološki intervju z gospo Ivanko Berčan. Članek nosi naslov: Duhovna nadutost je hujša od materialistič-ne. Misel, ki te »strese« sama po sebi, kajne? Posebej pozoren velja biti na intervjuvankino razmišljanje o svobodi, besedi vseh besed.

(O tem pojmu sicer pripravljam daljše in podrobnejše razmišljanje v decembrski šte-vilki.) Marjan Grahut


25|



NNRN Nepremičnine d.o.o. Novo mesto,

Robert Nedanovski, Novi trg 9, 8000 Novo mesto,

e-mail: [email protected], internetna stran:www. nepremicnine-novomesto.si

mob: 040 - 287 597, tel.:+386 (0)7 337 9420, fax:+386 (0)7 337 9420

Šmarjeta, 129 m2, samostojna, zgrajena l. 1991,470 m2 zemljišča, e, v, t, hiša z bazenom, prodamo. Cena: cca 208.229,01 EUR (49.900.000 SIT)

Šmarješke Toplice, 190 m2, samostojna, zgrajena l. 1975,729 m2 zemljišča, enodružinska hiša, e, v, t, k, internet, jr, CK - olje + drva, asfaltni dostop, prodamo. Cena: cca 180.000 EUR (43.135.200 SIT)

Šmarješke Toplice-Brezovica-dvojček 175,00 m2, IV.gradbena faza, novogradnja začetek julĳ 2007-dokončanje del december 2007, zemljiščacca 250 m2 ( slika –simbolična) Cena. 135.000,00 EUR ( 32.400.000,00 SIT)

OGLAS

Parcela:1./ Šmarjeta, vas Radovlja, 1.300 m2, zazidljiva, stavbna zemljišča v vasi Radovlja (3 km od Šmarjeških

Toplic, 1km od Šmarjete), na voljo še 4 parcele velikosti od 1100 m2 do 1500 m2, sončna lega, mirna in zelena okolica, prodamo. Cena: do 34.000 EUR (8.147.760 SIT)



26|



RAZVEDRILO

Buče prištevamo med najstarej-še gojene rastline, saj so jih za prehrano uporabljali že v pra-davnini. V Evropo jih je pripeljal Krištof Kolumb konec 15. stolet-

ja. Njihov pomen v prehrani je v različnih časovnih obdobjih zelo nihal. Sprva le hrana reve-žev, kasneje specialiteta, pa spet krma za prašiče. V današnjem času ponovno odkrivamo nji-hov pomen, tako kulinarični kot tudi estetski. Buče namreč lahko pripravimo na več različnih na-činov kot katerokoli drugo ze-lenjavo. Predjedi, juhe, priloge, solate, sladice … Zelo okusne so tudi v kombinacĳi z drugozelenjavo in sadjem. Poleg tega so s svojo simpatično podobo lep okras in v ponos številnim gospodinjam. Težko bi bilo na-šteti vse vrste buč, ki obstajajo, v grobem pa bi jih lahko razdelili na mehkejše poletne in na kom-paktnejše jesensko-zimske. Kajti v dobrotah iz buč lahko uživa-mo celo leto in ne le poleti, ko najbolj obrodĳo. Jesensko-zim-ske buče so obstojne in se lahko ohranĳo vse do pomladi. Samasem nekaj let nazaj odkrila vrsto hokaido, ki je bila vzgojena na Japonskem. Zanjo je značilno čvrsto meso oranžne barve ter

izrazito bogat okus. Odslej so buče hokaido dobile svoj stalni prostor v košari na hodniku, kjer skupaj z nekaterimi drugimi vr-stami pozdravĳo obiskovalce in

vsake toliko časa prĳetno pope-strĳo monotoni zimski jedilnik.Naj vam zaupam nekaj mojih najbolj priljubljenih jedi, ki so povrhu vsega še zelo enostavne za pripravo.

1. Kremna bučna juhaSestavine: ½ buče hokaido, 4 krompirji, sol, muškatni oreš-ček, sladka smetana, drobnjakPriprava: Bučo olupimo in raz-

režemo na kocke. Isto storimo še s krompirjem in oboje stresemo v lonec. Dodamo vodo, ki naj ne sega več kot dva prsta nad buča-mi in krompirjem in vse skupaj posolimo. Juha naj vre, dokler se buča in krompir ne razkuha-ta. Juho pretlačimo s paličnim mešalnikom in povrhu potrese-mo nasekljan drobnjak. Po želji jo lahko obogatimo še s sladko smetano (tudi maslom ali mle-kom).

2. Bučni polpetiSestavine: 500 g bučk, 500 g krompirja, jajce, 3 žlice moke, drobtine, sol, poper, origanoPriprava: Krompir olupimo in na drobno naribamo. Na grobo naribamo še buče. Na drobno nasekljamo lističe origana. Na-riban krompir, bučke, origano, jajce, moko, sol in poper dobro premešamo. Po želji dodamo še drobtine. V ponvi segrejemo maslo ali olje in vanjo polagamo v polpete oblikovano pripravlje-no maso. Pečemo nekaj minut na vsaki strani, da se zlato rjavo opečejo.

3. Sirova bučna pitaSestavine: 1 plast listnatega testa, 4 bučke ali zimska buča, 3 žlice oljčnega olja, 2 čebuli, 2 stroka

česna, 3 jajca, 2 dl kisle smetane, 125 g sira ementalca, 30 g bučnih pečk, sol, poper, timĳanPriprava: Listnato testo razvalja-mo in ga položimo na navlažen model. Testo večkrat prebode-mo z vilicami. Bučke narežemo na tanke rezine. Drobno nasek-ljano čebulo zarumenimo na olju, primešamo rezine bučk in strt česen ter še na kratko opra-žimo. Začinimo s soljo, poprom in timĳanom. Jajca penastozmešamo, dodamo smetano in nariban sir. Po testu porazde-limo bučke in jih prelĳemo zjajčno mešanico ter posujemo z bučnimi pečkami. Pito pečemo približno 45 minut pri 200ºC. Pri pripravi lahko eksperimenti-ramo po mili volji in dodajamo še zelenjavo po želji, ki jo prav tako s čebulo, česnom in bučka-mi na kratko opražimo. Odlično se zraven kombinira na primer por, pa melancani ali cvetača. V primeru, da nimate listnatega testa, lahko namesto njega kot pri musaki na dno pekača pol-ožite na tanko narezane kolute krompirja.

4. Marmelada iz buč in slivSestavine: 2 kg buč, 2 kg sliv, 3 dcl ruma, 30 dag sladkorja, ½ l belega vina, cimet, vanilĳa, na-geljnove žbicePriprava: Bučke naribamo, do-damo slive, ki smo jim pred-hodno odvzeli koščice, nato pa 20 minut kuhamo s sladkorjem in vinom. Dodamo cimet, va-nilĳo, nageljnove žbice, želirno sredstvo in rum ter kuhamo še 5 minut. Vroče polnimo v kozarce. BMLiteratura:Mateja Reš: Bučna kuhinja za vsak okus, Ljubljana: Družina, 2004.Joži Jordan: Dobrote iz buč, Ljubljana: Družina, 2004.

V jesen in zimo z bučami

Buče vrste hokaido imajo izredno bogat okus.

Kremna bučna juha


27|


September 2007/številka 3VABILO

Razstava slik z otroško tematiko

Čas igre akademske slikarke Joanne Zając

Četrtek, 4. 10. 2007 ob 18.00v prostorih stare šole v Šmarjeti

Organizacĳa in financiranje dogodka: »Stara šola«

Foto: Nace Hočevar

Lutkovna predstava

Obuti mačekOb tednu otroka na OŠ

Šmarjeta gostuje Mini teater, ki bo za naše najmlajše nastopil z

lutkovno predstavo Obuti maček.

Vabljeni tudi otroci, ki niso vpisani v vrtec.

OŠ Šmarjeta, torek, 2.10.2007 ob 9.45

Igrata: Jose in Gašper Jarni

Organizacĳa: “Stara šola” Financira:

Občina Šmarješke Toplice

Darilni boni Term Krka Presenetite svoje najbližje in jim podarite izvirno darilo. Z darilnimi boni Terme Krka jim boste zagotovo polepšali dan.

Razveselite jih s sproščujočo masažo, osvežilno kopeljo, romantično večerjo ob svečah, tečajem golfa ali pa kratkim oddihom med termalnimi vrelci in zelenimi dolenjskimi griči ali ob morski obali.

Če bi radi odločitev prepustili obdarovancu, je prav tako lepo darilo vrednostni darilni bon. Darilni bon lahko vaši najdražji izkoristijo v Termah Dolenjske ali Šmarješke Toplice, v Talasu Strunjan, na Otočcu

ali v Hotelu Krka v Novem mestu.

Terme Krka, Tel.: 07/ 373 19 15; Fax: 07/373 19 25; [email protected]; www.terme-krka.si

bilten ST 3 2007 - smarjeske-toplice.si · jih na piknik v naravo, naučimo jih pesmice, pojdimo se...

Documents

Transcript of bilten ST 3 2007 - smarjeske-toplice.si · jih na piknik v naravo, naučimo jih pesmice, pojdimo se...