Bilten pt kp (končni del)

BILTEN

PROJEKTNI TIM KURIKULARNIH POVEZAV IN TIMSKEGA POUČEVANJA

OBDOBJE 2008–2014

EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA, SREDNJA ŠOLA IN GIMNAZIJA

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.091.31-059.2 PROJEKTNI tim kurikularnih povezav in timskega poučevanja [Elektronski vir] : obdobje 2008-2014 : bilten / zbrala in uredila Evelina Katalinić. - El. knjiga. - Murska Sobota : Ekonomska šola Murska Sobota, Srednja šola in gimnazija, 2014 Način dostopa (URL): http://www.ekonomska-ms.si/index.php/component/bilten ISBN 978-961-6629-12-6 (pdf) 1. Katalinić, Evelina 274599168

ČLANI

BILTEN: PROJEKTNI TIM KURIKULARNIH POVEZAV IN TIMSKEGA POUČEVANJA

Izdala: Ekonomska šola Murska Sobota, Srednja šola in gimnazija

Zbrala in uredila: mag. Evelina Katalinić

Lektorirala: Cvetka Mencigar Rituper, prof. slov. in ruščine

Oblikoval: Dejan Petje, inž. inf.

Elektronska oblika

Murska Sobota, julij 2014

MAG. EVELINA KATALINIĆ VODJA TIMA

MAG. SIMONA ŠAVORA NAMESTNICA VODJE TIMA

JASNA GOMBOC ČLANICA

NATAŠA GOMIUNIK ČLANICA

SABINA KRIVEC ČLANICA

RECENZIJA

Igor Lipovšek, pedagoški svetovalec za geografijo na ZRSŠ

Težava šolskih rezultatov je, da so po navadi zapisani v spominu učiteljev in dijakov, niso pa

na voljo v pisni obliki; čeprav so edino objavljene izkušnje in dosežki lahko predmet

razmisleka tudi za druge učitelje. Zato gre vsa pohvala murskosoboškemu projektnemu

timu, da je na koncu projekta premogel še toliko energije, da je svoje večletno delo prenesel

v pregleden, bogat in ilustrativen bilten. Prebiranje biltena je lahko učitelju dokaz, da so

kakovostne spremembe na šolah možne, uspešne in zaželene. Poleg motivacijske svežine je

bilten tudi izvir novih zamisli za pouk; marsikatera je bila v prikazani obliki uresničljiva

samo na Ekonomski šoli Murska Sobota – s takratnimi dijaki, s takratnimi učitelji, v

takratnem času in takratnih okoliščinah; večina nudi dobro izhodišče slehernemu učitelju in

sleherni šoli; nekatere pa so zaradi svoje splošnosti in univerzalnosti uresničljive povsod.

Ob zahvali za uporabno študijsko gradivo pa izražam še navdušenje nad samozavestjo, s

katero so strokovni in splošni javnosti predstavili delo, ki ga učitelji vse prepogosto

skromno in sramežljivo skrivamo.

Dr. Zora Rutar Ilc, višja svetovalka področja II za srednje šolstvo na ZRSŠ in koordinatorica

projektnega sklopa Integrativi kurikul v okviru projekta Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in

gimnazijah

Morda bi se kdo utegnil vprašati: zakaj tile toliko pišejo o timu, ko pa je govor o

medpredmetnih povezavah?! Saj se vendar že od nekdaj tisti učitelji, ki imajo skupni

interes, povezujejo in za ta namen ne potrebujejo nobenih posrednikov?! Pričujoči bilten

nas povede v drugačno filozofijo in pokaže, kako je za prepričljive učinke na šolski ravni

potreben preudaren, strateški in sodelovalen pristop, ki ga lahko najuspešneje koordinira za

to namenjen strokovni tim. Tako uvodoma hitro razberemo, kako pomembno je za namen

kurikularnih povezav ustanoviti tim in skrbeti za njegovo stalno strokovno spopolnjevanje.

V zgodbo s kolektivom so zaradi začetnih odporov vstopili modro in previdno in pričeli pri

na videz trivialnem in ustavljenem izzivu – ekskurzijah, ki pa so jih postavili na raven

domišljenih kurikularnih povezav, kot izhodišče vsakega takšnega projekta pa postavili

raziskovalno vprašanje. Raziskovalno vprašanje pri tem ni samo sebi namen, ampak

usmerja raziskovanje in učenje, motivira in usmerja pogled učiteljev in učencev v iskanje

odgovora. S tem je raziskovanje osmišljeno in sistematizirano.

RECENZIJA

Pomembno sporočilo biltena je tudi, da so pri projektnem delu, ki je sledilo, razvijali tudi

kompleksno mišljenje dijakov in raziskovalno naravnanost, torej da jih ni vodila le vsebina,

ampak tudi želja vplivati na razvoj mišljenja dijakov.

Kot je pričakovati, so medpredmetne in kurikularne povezave podprli in nadgradili tudi s

timskim poučevanjem in se ves čas zavedali pomena kakovostnega sodelovanja na vseh

ravneh.

Delovanje tima ni prikazano le skozi rokovnike, ampak skozi železni repertoar faz uvajanja

sprememb in preseganja ovir. Tako je tim šel s kolektivom skozi ključne koncepte, s

katerimi so se najprej sami seznanili na usposabljanju na Zavodu za šolstvo, za katere so

predvidevali, da si bodo lahko z njimi pomagali h kvalitetnejšemu delu, kot so npr.: lestvica

priložnosti, sito smiselnosti, evidence, priprave, evalvacija, pričakovani rezultati. Dokler v

kolektivu namreč ni skupnega razumevanja in soglasja, ni moč računati na razvojni preboj,

pač pa le na nekaj zanesenjakov. Prikazana pot pa kaže, kako je mogoče pridobiti kritično

maso kolektiva tudi za najbolj zahtevne spremembe, ki daleč presegajo rutinsko prakso v

razredu. Le če se ljudem približa to, kar naj bi počeli, še več: če se pri tem v čim večji meri

izhaja iz njih, iz njihovih pričakovanj, potreb in videnj, in se le-ta obzirno in razločutno

sooča in žlahtni, je mogoče računati na prepričljive premike.

Bilten je zato še posebej dragocen v ilustriranju prehojene poti, značilne za ta konkretni

kolektiv, ki je razvidna iz prilagoditev, ki so delovale zanj, pa najsi gre za terminologijo,

opisnike in kriterije ali pa posamezne faze in obrazce ter predloge.

Pogumno je tudi, da so se redaktorji odločili, da v bilten uvrstijo vse realizirane primere:

vzor(č)ne (ki že v zapisu priprave prikličejo predstavo o tem, kaj vse se dogaja – ne le v

učilnici ali izven nje – ampak predvsem v glavah učencev, npr. : kakšne miselne procese

želimo z navodili spodbuditi pri njih = in tudi tiste, ki morda niso najbolj dorečeno zapisani,

so pa obetavni in živi.

Zato ni naključje, da se je nabralo toliko idej in zanosa, da so si jih bili na koncu pripravljeni

podeliti na festivalu primerov. Festival pomeni praznovanje in iz vsega zapisanega (še bolj

pa seveda narejenega) sledi, da so si ga zares zaslužili!

KAZALO

Kazalo vsebine

Mag. Evelina Katalinić: DELOVANJE TIMA______________________________________________________________ 1

Mag. Evelina Katalinić: NAPOTKI ZA PRIPRAVO MEDPREDMETNIH POVEZAV _____________________ 7

PRIMERI DOBRIH PRAKS Z EVALVACIJO _______________________________________________________________ 9

MP Slivniško Pohorje…………………………………………………………………………………………………………..11

MP Sestava prebivalstva………………………………………………………………………………………………………31

MP PSI–MAT …………………………………………………………………………………………………………………….57

MP PSI–ANG: Ustvarjanje s Sigmundom Freudom………………………………………………………………..64

MP ŠRP 1: »Kako s pomočjo reklam za prehranske izdelke in drugih

spremljajočih informacij pridobiti znanje o zdravem življenjskem

slogu ter pravilni rabi slovenskega jezika in vse to znati uporabiti?«…...75

MP ŠRP 3: KAOS………………………………………………………………………………………………………………..…..76

MP Šindlerjev seznam……………………………………………………………………………………………………………99

Mag. Evelina Katalinić in Jasna Gomboc: EVALVACIJA PROJEKTNEGA TIMA ZA KURIKULARNE

POVEZAVE _____________________________________________________________________________________________ 113

Mag. Evelina Katalinić: ZAKLJUČNE MISLI ___________________________________________________________ 116

DELOVANJE TIMA

Stran 1

Mag. Evelina Katalinić

Projektni tim za kurikularne povezave je v času trajanja projekta Posodobitev gimnazijskih

programov skrbel za kvalitetno načrtovanje in izvedbo medpredmetnih povezav. S svojim

stalnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem so člani projektnega tima skrbeli za sproten

prenos pridobljenega znanja in informiranost kolektiva z aktualnimi informacijami s

področja medpredmetnih povezav. Začetki delovanja projektnega tima za kurikularne

povezave segajo v šolsko leto 2008/2009, ko je tim pričel z izvajanjem medpredmetnih

povezav v okviru strokovnih ekskurzij. Veliko dela je bilo vloženega v izdelavo kvalitetne

medpredmetne priprave za potrebe ekskurzije, ki je poleg natančno opredeljenih

mikropriprav za posamezno predmetno področje vsebovala še skrbno izdelan časovni

termin izvedbe ekskurzije. Izhodišče vseh strokovnih ekskurzije je bilo skrbno izbrano

raziskovalno vprašanje.

Naslednji korak k medpredmetnemu sodelovanju je bilo medpredmetno povezovanje v

okviru šolskih projektov. V času projektnih tednov so učitelji različnih predmetnih področij

razvijali kompleksno mišljenje dijakov, krepili raziskovalno žilico dijakov ter spodbujali

veščine skupinskega dela. Kot rezultat medpredmetno načrtovanih projektov so nastali

številni zanimivi videoposnetki, zloženke in preostali ustvarjalni izdelki. V drugi polovici

obdobja svojega delovanja je tim spodbujal timsko poučevanje znotraj medpredmetnega

načrtovanja pouka. Pri tem je bilo veliko medsebojnega usklajevanja učiteljev izvajalcev ter

veliko pozornosti usmerjene v izoblikovanje opisnih kriterijev za potrebe ocenjevanja

posameznih predmetnih področij.

To obdobje je bilo zaznamovano z izoblikovanjem lestvic priložnosti. Napotke za izdelavo

lestvic priložnosti je tim kolektivu posredoval na eni izmed delavnic, kjer smo kolektiv

razdelili v štiri skupine in za vse razvojne prioritete pripravili lestvice priložnosti. Tim za

kurikularne povezave ni znotraj povezav realiziral zgolj prioritete kompleksnega mišljenja

dijakov, ampak je vključeval tudi preostale prioritete šolskega razvojnega tima, in sicer

prioriteto učenje učenja ter digitalno pismenost (e-kompetenca in bralno razumevanje).

DELOVANJE TIMA

Stran 2

ČLANI TIMA V OBDOBJU 2008-2014:

ČLANI TIMA 2008/2009 IN 2009/10:

Tatjana Ferenc Matjašec, Simona Pajnhart, Milena Zavec, mag. Simona Šavora, Renata Ivanič,

mag. Evelina Katalinić

ČLANI TIMA 2010/11:

mag. Evelina Katalinić, Renata Ivanič, Karina Kreslin Petkovič, mag. Simona Šavora in Milena Zavec


mag. Evelina Katalinić, Karina Kreslin Petkovič, mag. Simona Šavora, Milena Zavec


mag. Evelina Katalinić, mag. Simona Šavora, Nataša Gomiunik, Jasna Gomboc, Sabina Krivec

Vsak izmed članov je bil pomemben člen v verigi projektnega tima.

DELOVANJE TIMA

Stran 3

Na začetku je tim deloval kot manjšina, ki je naklonjena spremembam.

TEŽAVA VEČINE ŠOL: več kot 60% vseh učiteljev ni naklonjenih inovacijam (povzeto po poročanjih šolskih

razvojnih timov slovenskih šol na Zaključni konferenci v Portorožu).

KAKO SMO SE PREBILI NAPREJ KLJUB ZAČETNIM NASPROTOVANJEM:

• KONSISTENTNOST TIMA

• PREPRIČANOST VASE

• PRIPRAVLJENOST NA KOMPROMISE

• SKUPNE TOČKE Z VEČINO KOLEKTIVA

• VZTRAJNOST IN POTRPEŽLJIVOST

Slika 1:Plakat z zaključne konference v Portorožu na tematiko Skupna prehojena pot (avtorici plakata: Sabina Krivec in mag. Evelina Katalinič)

DELOVANJE TIMA

Stran 4

MESEC AKTIVNOSTI

AVGUST - priprava terminskega načrta

načrtovanih medpredmetnih

povezav za tekoče šolsko leto

SEPTEMEBER- JUNIJ - pomoč pri načrtovanju

medpredmetnih povezav učiteljev,

ki to želijo ali potrebujejo (predlogi

za izbor medpredmetnih povezav,

- pomoč pri oblikovanje

medpredmetne priprave, opisnih

kriterijev, evalvacijskih

vprašalnikov ipd.)

JULIJ - ugotavljanje realizacije načrtovanih

medpredmetnih povezav

- evalvacija zadovoljstva z izvedenimi

medpredmetnimi povezavami (med

dijaki in učitelji)

Preglednica 1: Aktivnosti tima za kurikularne povezave skozi šolsko leto

DELOVANJE TIMA

Stran 5

Nabor pojmov, ki jih je projektni tim za kurikularne povezave vpeljal v

kolektiv:

Vsi zgoraj našteti strokovni pojmi so bili zidaki projektnega tima za kurikularne povezave, s

katerimi nam je uspelo pravljičnih 7 let graditi medpredmetno izvedene učne ure, ki so

prispevale k popestritvi šolskega vsakdana ter hkrati dijakom podale smernice, kako lahko

znanje enega predmetnega področja uporabijo pri drugem predmetu.

MEDPREDMETNE/KURIKULARNE POVEZAVE

SITO SMISELNOSTI

MEZZOPRIPRAVA

RAZISKOVALNO

VPRAŠANJE

LESTVICA

PRILOŽNOSTI

EVIDENCE/DOKAZILA

INTRADISCIPLINARNE

POVEZAVE

POVEZOVALNI

ELEMENT

PRIČAKOVANI

REZULTATI

OPISNI KRITERIJI INTERDISCIPLINARNE

POVEZAVE

SPROTNA IN KONČNA

EVALVACIJA

MIKROPRIPRAVA

INTEGRATIVNI

KURIKUL

DELOVANJE TIMA

Stran 6

Ob koncu projekta Posodobitev gimnazijskih programov je projektni tim za kurikularne povezave organiziral

festival dobre prakse, kjer so učitelji predstavili nekaj medpredmetnih povezav:

Festival primerov dobre prakse

Od samega začetka šolanja bi moral otrok doživljati radost odkrivanja.

Alfred North Whitehead

PROGRAM

1. Uvodni pozdrav vodje Projektnega tima za kurikularne povezave (mag. Evelina Katalinić)

2. Predstavitev delovanje tima za kurikularne povezave in timsko poučevanje (»prehojena pot«)

(mag. Evelina Katalinić in Sabina Krivec)

3. Predstavitev primerov dobrih praks:

- VESNA MATAJIČ, ZLATKO JAKOVLJEVIČ, BARBARA BALER

Medpredmetno povezovanje zgodovine, umetnosti in nemščine na tematiko Tržnica

- NATAŠA GOMIUNIK, KARINA KRESLIN PETKOVIČ

Medpredmetna povezava med psihologijo in tujim jezikom (angleščina) na temo Sigmund Freud

- MAG. EVELINA KATALINIĆ, JASNA GOMBOC IN SIMONA ŠAVORA

Primer timskega poučevanja v okviru medpredmetne povezave Sestava prebivalstva (GEO-MAT)

- SABINA KRIVEC, SIMONA PAJNHART, MAG. EVELINA KATALINIĆ, OLGA KUPLEN

Medpredmetna povezava med biologijo, kemijo in geografijo v Krajinskem parku Goričko

- SABINA KRIVEC

Projekt ŠRP 1: Kako na primerih prehranskih izdelkov krepiti zavest o zdravem načinu življenja

in pravilni rabi slovenskega jezika?

- KARINA KRESLIN PETKOVIČ

Projekt ŠRP 2: Kako lahko s projektnim učenjem sistematično razvijamo strokovno pismenost v

tujem jeziku?

- ALENKA KOLENKO

Projekt ŠRP 3: KAOS

vodja PT KP in TP: ravnatelj:

mag. Evelina Katalinić Darko Petrijan

NAPOTKI ZA PRIPRAVO MEDPREDMETNIH POVEZAV

Stran 7


6 korakov do kvalitetne medpredmetne povezave:

1.Pripravljenost na sodelovanje

2.Določitev povezovalnega elementa (vsebina, dejavnost, cilj)

3.Izbor teme/raziskovalnega vprašanja upoštevajoč SITO SMISELNOSTI

4.Oblikovati pravila timskega dela (medsebojna usklajevanja učiteljev izvajalcev)

5.Oblikovanje medpredmetne priprave (raziskovalno vprašanje, dejavnosti, pričakovani

rezultati, evidence…) in opisnih kriterijev (za potrebe ocenjevanja)

6. Evalvacija dijakov/učiteljev (sprotna in končna)

NAPOTKI ZA PRIPRAVO MEDPREDMETNIH POVEZAV

Stran 8

OPISNI KRITERIJI

Opisni kriteriji definirajo, katere vidike znanja pričakujemo od dijakov pri preverjanju in

ocenjevanju medpredmetne povezave.

Sestavni deli so trije:

PODROČJA SPREMLJANJA (izpeljana iz splošnih ciljev)

KRITERIJI (izpeljani iz operativnih ciljev, omogočajo

izvedbo cilja)

OPISNIKI (opis kriterija in standard)

Opisne kriterije naj bi oblikovali učitelji znotraj aktivov, pri sami pripravi kriterije pa naj

bi sodelovali tudi dijaki.

CILJI POVEZAVE

Pri opredeljevanju ciljev medpredmetnih povezav smo za kolektiv pripravili navodila za

opredeljevanje operativnih ciljev po Bloomovi taksonomiji (največkrat uporabljena),

taksonomiji S.O.L.O. in Marzanovi taksonomiji.

Slika 2 in 3: Mapa za kolektiv z navodili za pripravo medpredmetnih povezav

PRIMERI DOBRIH PRAKS MEDPREDMETNIH POVEZAV

Stran 9


VZOREC ZA MEDPREDMETNO PRIPRAVO:

Kurikularna povezava: …………………. (vpiši ime povezave)

Izvajalca/učitelja:

Oddelek:

Datum povezave:

Skupni cilj:

Pričakovani (skupni) rezultat(i):

Evidence/dokazila za pričakovani skupni rezultat:

Sodelujoči predmeti:

Povezovalni element:

Nivo posameznih predmetov (ki sodelujejo v KP)

Predmet A -

Pričakovani dosežki/rezultat(i) za predmet v okviru KP

Dokazi(la) (so izhodišče za snovanje kriterijev - glej naprej)

Kriteriji, ki izhajajo iz gornjih rezultatov/dokazil/evidenc (oz. področja ugotavljanja dosežkov/ rezultatov)

Dejavnosti (vodijo do rezultatov - evidenc)

(npr. 1. —4. ura)

Dejavnosti za ugotavljanje dosežkov/rezultatov


Stran 10

Za potrebe ocenjevanja/preverjanja znanja znotraj medpredmetnih povezav je potrebno

znotraj medpredmetne priprave opredeliti opisne kriterije za vsako predmetno področje,

posebej npr. za geografijo, za zgodovino ipd.

Kriterij in/ali področje je (ugotavljanja kompleksnih dosežkov …) tisto znanje (vsebinsko in

procesno oz. znanja in spretnosti) / rezultati / dosežki, za katere želimo ugotoviti, ali so

dosežena ter v kakšni meri in na kakšen način in izhajajo iz pričakovanih rezultatov /

dosežkov.

Opisniki opišejo, kakšno naj bo znanje, izkazano za določeno oceno ali število točk za vsak

izbrani kriterij (oz. kriterije)

OPISNI KRITERIJI ZA POTREBE OCENJEVANJA PRI … (predmet):

Kriteriji

Opisniki

POZNAVANJE

zd (2)

RAZUMEVANJE (navajanje primerov)

db (3)

UPORABA ZNANJA (razumevanje

konkretnih primerov, podajanje predlogov,

utemeljevanje)

pdb (4), odl (5)


Stran 11

Medpredmetna priprava za strokovno ekskurzijo mora imeti tudi natančno opredeljen

časovni okvir z dejavnostmi in cilji, takšna je v nadaljevanju biltena npr. mezzopriprava

medpredmetna povezava (v nadaljevanju MP) Slivniško Pohorje:

MP Slivniško Pohorje

Izvajalci MP povezave Pohorje so bili: Metka Gelt (zgodovina), Jolanka Peček Čurman

(geografija), Ladislav Kepe in Janez Žalig (športna vzgoja), Karina Kreslin Petkovič (angleščina),

Sabina Krivec in Olga Küplen (biologija in kemija), Betina Podgajski (ekonomija/podjetništvo),

Renata Ivanič (informatika), mag. Evelina Katalinič (organizacija ekskurzije in oblikovanje

mezzopriprave) in Dejan Petje (videoposnetek).

I. Načrt priprave s priporočili / kriteriji kakovosti:

Št. ELEMENT

1. Skupni cilj(i):

RAZISKOVALNO VPRAŠANJE:

Kakšne so možnosti razvoja turizma na Slivniškem Pohorju?

Dijaki: - prepoznavajo temeljne značilnosti

pohorske pokrajine - razvijajo raziskovalne spretnosti in

veščine - razvijajo spoštljiv odnos do naravne in

kulturne dediščine - ovrednotijo pomen načrtovanja

turizma v skladu z načeli trajnostnega razvoja

- razvijajo kompleksno, problemsko in ustvarjalno mišljenje

- oblikujejo samostojnost in iniciativnosti

- naštevajo glavne vrste turizma na Pohorju in njihove značilnosti

- opredeljujejo naravne in družbene elemente pohorske pokrajine

- vrednotijo vpliv pokrajine na razvoj turizma

- analizirajo pomen Pohorja z vidika naravnih in kulturno-zgodovinske spomenikov

- navajajo dejavnosti za spodbujanje razvoja turizma na Pohorju

2. (Skupni) učni rezultati (predmetne zapišemo v pripravo):

Dijaki: - naštejejo glavne vrste turizma na

Pohorju in njihove značilnosti


Stran 12

- opredelijo naravne in družbene elemente pohorske pokrajine

- ovrednotijo vpliv pokrajine na razvoj turizma

in pomen Pohorja z vidika naravnih in kulturnozgodovinskih spomenikov

- oblikujejo turistično ponudbo Pohorja - ozavestijo pomen spoštljivega in

odgovornega odnos do okolja, tako da

pri načrtovanju upoštevajo nosilne

zmogljivosti pokrajinskega ekosistema

3. (Dejavnosti – zapišemo v pripravo) Dijaki: - analizirajo različne vire in literaturo

ter se pri tem naučijo primerjati, interpretirati in predstaviti podatke

- na podlagi opazovanja značilnosti pokrajine ter raziskovanja prisotnosti posameznih vrst turizma razumejo vpliv pokrajine na razvoj turizma

- z lastnim športnim udejstvovanjem spoznajo bistvene značilnosti posameznih športnih aktivnosti, pri čemer sklepajo na povezanost športa s turizmom

- fotografirajo pohorsko pokrajino, pri čemer predstavijo svoje poglede in razlage možnosti razvoja turizma na Pohorju

4. Vrsta povezave:…………………………. večpredmetna (pluridisciplinarna), interdisciplinarno medpredmetna

5. Povezovalni element:…………………….

- vsebina

- koncept (trajnostni razvoj)

- veščina (športne spretnosti, spretnosti in

veščine raziskovalnega dela)

- oblika ali metoda dela (terensko delo)

- dejavnost (analiziranje literature,

fotografiranje, primerjanje, opazovanje)

- miselni proces (razvoj kritičnega mišljenja)

- kompetence (samostojnost dijakov, okoljska

odgovornost)

6. Vloge predmetov NOSILNA VLOGA: - športna vzgoja - geografija - zgodovina, biologija - ekonomija/podjetništvo


Stran 13

PODPORNA VLOGA: - informatika - slovenščina

- tuji jeziki (ANJ/NEJ)

7. Način izvedbe:……………………………… INTERDISCIPLINARNI CILJI:

Dijaki:

- spoznajo možnosti razvoja turizma na

Pohorju

- prepoznajo temeljne značilnosti pohorske pokrajine

- razvijajo raziskovalne spretnosti in veščine

- razvijajo spoštljiv odnos do naravne in

kulturne dediščine

- ovrednotijo pomen načrtovanja turizma v skladu z načeli trajnostnega razvoja

MULTIDISCIPLINARNI CILJI:

Dijaki: - spoznavajo pomen znanja tujih jezikov

za razvoj turizma - prepoznavajo vpliv

naravnogeografskih in družbenogeograskih elementov pokrajine na razvoj turizma

- spoznavajo povezanost športa in turizma

- ovrednotijo pomen ohranjenosti habitatov za razvoj turizma

- primerjajo razvoj pohorskega turizma včasih in danes

- razvijajo spretnosti in veščine za pravilno sestavo turistične ponudbe

8. Časovne dimenzije: dodamo posebno tabelo glej tabelo II


Stran 14

II. Časovni razpored / časovni načrt (MP Slivniško Pohorje)

ura / dan Predmet Cilji / rezultati (»makro«)dejavnosti

1. dan (7.5)

9. 00 – PRIHOD na COŠD Planinka

do 10.00 - NASTANITEV

10.00—13.00 - POHOD

ŠPORTNA VZGOJA - dijaki spoznavajo

povezanost športa in

turizma

- opredeljujejo

sezonske vrste

športa

- prepoznavajo

prednosti in slabosti

razvoja določenih vrst

športa za pohorsko

pokrajino

- pri pohodu načrtujejo

športne dejavnosti v

skladu s trajnostnim

razvojem (koncept

wellnesa,

adrenalinski športi,…)

- ovrednotijo pomen

pohodništva za razvoj

turizma

- dijaki se odpravijo na

pohod, v okviru katerega

načrtujejo razvoj

športnih dejavnosti v


razvojem

GEOGRAFIJA - dijaki prepoznavajo

naravnogeografske in

družbenogeografske

elemente pohorske

pokrajine

- ugotavljajo vpliv

pokrajine na razvoj

turizma

- dijaki opazujejo in

fotografirajo značilnosti

pokrajine ter jih

vrednotijo za razvoj

turizma ZGODOVINA - dijaki analizirajo

medsebojni vpliv


Stran 15

elementov pokrajine,

pri čemer razvijajo

kompleksno

mišljenje, poiščejo

povezavo med

biologijo, zgodovino

in geografijo

- primerjajo razvoj

turizma na Pohorju

včasih in danes

- spoznajo pomen

prostorskega

planiranja za

ohranjanje okolja in

usklajevanje različnih

interesov

- spoznajo značilnosti

notranje in zunanje

kolonizacije ter vpliv

le-te na začetke

razvoja turizma

- podajo zgodovinski

oris pokrajine

(kulturna dediščina)

za potrebe

oblikovanja turistične

ponudbe

BIOLOGIJA - dijaki popisujejo

avtohtone in

tujerodne rastlinske

vrste na Pohorju in

njihov vpliv na

ekosisteme

- raziskujejo in opišejo

raznolikost habitatov

- ovrednotijo pomen

ohranjanja habitatov

za razvoj turizma

- analizirajo pomen

ekoloških kmetij in


Stran 16

razvoj ovčereje za

turizem

13.30–14.30 KOSILO

14.30–16.00 POPOLDANSKI POČITEK

16.00–19.00

terensko delo v neposredni bližini COŠD Planinka

ŠPORTNA VZGOJA

GEOGRAFIJA

- dijaki opredeljujejo

sezonske vrste športa

- prepoznavajo


razvoja določene

vrste športa za

pohorsko pokrajino

- na podlagi SWOT-

analize opredelijo


vplivov turizma na

pokrajino

- po skupinah

predlagajo možnosti

razvoja turizma v


razvojem

- v neposredni bližini

COŠD dijaki proučijo

možnosti razvoja

različnih športnih

aktivnosti glede na

pokrajinske značilnosti

(naklon, obstoječo

infrastrukturo, planiranje

možnega razvoja športa v

prihodnosti) ter

ugotavljajo soodvisnosti

turizma in športnih

dejavnosti

- izvedba športnih

dejavnosti po izbiri:

- lokostrelstvo

- odbojka

- košarka

- opazovanje in

predvidevanje prednosti

ter slabosti turizma za

pokrajino

BIOLOGIJA - dijaki proučujejo

biološke značilnosti

Slivniškega Pohorja

- analiza in popisovanje

drevesnih in živalskih

vrst


Stran 17

20.00 VEČERJA

20.30

DRUŽABNE IGRE

ŠPORTNA VZGOJA - razvoj spretnosti in

veščin kartanja

TUJI JEZIK (ANGLEŠČINA) - razvoj jezikovnih

spretnosti in veščin

2. dan (8.5)

8.00 ZAJTRK

9.00 KOLESARJENJE ŠPORTNA VZGOJA - dijaki na podlagi

kolesarjenja

prepoznavajo

značilnosti pohorske

pokrajine in pri tem

ugotavljajo

primernost le-te za

razvoj različnih vrst

športa

- dijaki prekolesarijo

Slivniško Pohorje in pri

tem ugotovijo

primernost pohorske

pokrajine za razvoj

različnih vrst športa

GEOGRAFIJA - dijaki prepoznavajo

vrste turizma in

opredelijo njihove

značilnosti

- ovrednotijo pomen

načrtovanja turizma v

skladu z načeli

trajnostnega razvoja

- prepoznavajo


družbenogeografske

elemente pohorske

pokrajine (ogled

naravne in kulturne

dediščine (ekološke

kmetije, Bolfenk…)

- dijaki pri kolesarjenju

kartirajo vrste turizma

in zabeležijo vrste

turističnih kapacitet

- fotografirajo posamezne

vrste turizma in ob slikah

predstavijo njihove

značilnosti

ZGODOVINA -dijaki ovrednotijo

pomen ohranjanja kulturne dediščine za razvoj turizma

- dijaki si s kolesarjenjem

ogledajo kulturne

dediščino Pohorja


Stran 18

- analizirajo

značilnosti oglarstva

na Pohorju

(Bolfenk, oglarjenje) in

prepoznavajo značilnosti

višinske kolonizacije

BIOLOGIJA - dijaki fotografirajo

naravno dediščino

13.30 KOSILO

14:30-16.00 POPOLDANSKI POČITEK

16.00 – 19.00 POHOD DO SLAPA SKALCA

BIOLOGIJA - dijaki spoznavajo

kemijske in fizikalne

lastnosti pohorskih

voda

- opišejo biološke

značilnosti ob slapu

Skalca

- fotografiranje in opazovanje

- analiza fizikalnih in kemijskih lastnosti vode

- popis rastlinskih vrst ob slapu

GEOGRAFIJA - dijaki opredelijo naravnogeografske značilnosti ob slapu Skalca kot možnost razvoja turizma

- fotografiranje in opazovanje

- opazovanje značilnosti tekočih voda ter pomen le-teh za razvoj turizma

- po skupinah predlagajo možnosti razvoja turizma v skladu s trajnostnim razvojem

20.00 VEČERJA

DRUŽABNI VEČER GEOGRAFIJA/FIZIKA - dijaki spoznajo

pomen zmanjšanja

svetlobnega

onesnaževanja za

potrebe opazovanja

narave ponoči

- astronomsko

opazovanje (dijaki

opazujejo zvezdno

nebo, pri čemer

spoznavajo osnove

astronomije in hkrati

ovrednotijo intenziteto

svetlobnega

onesnaževanja

bližnjih naselij)

3. dan (9.5)

8.00 ZAJTRK


Stran 19

9.00 GEOGRAFIJA - dijaki podajo

geografski oris

pokrajine za potrebe

oblikovanja turistične

ponudbe

- dijaki sestavijo tekst

za turistično ponudbo

z vidika

naravnogeografskih in

družbeno geografskih

značilnosti Slivniškega

Pohorja

EKONOMIJA/PODJETNIŠTVO - dijaki sestavijo

turistično ponudbo,

pri čemer načrtujejo

(predvidijo) vse vrste

stroškov, ki bi jih imeli

z izvedbo posameznih

športnih aktivnosti in

obiski

naravno/kulturnih

značilnosti Pohorja

(ekološke kmetije)

-oblikovanje turistične

ponudbe, pri čemer

oblikujejo ceno in

predvidijo stroške

konkretne ponudbe

(stroške nočitev, ki bi

jih imeli, če bi

ponujali dvo- ali

tridnevne

»počitnice«, stroške

prevoza na Pohorje in

nazaj oz. v času

poteka turistične

ponudbe, stroške

najema športnih

rekvizitov, stroške

nakupa rekvizitov in

obračun amortizacije,

stroške vodenja…)

ŠPORTNA VZGOJA - na podlagi

orientacijskega teka

dijaki opredelijo


določenih športov za

pokrajino

- dijaki ekipno

tekmujejo v

orientacijskem teku,

pri čemer

prepoznavajo


pokrajine

13.30 KOSILO

15.00 ODHOD

16.30 PRIHOD V MURSKO SOBOTO


Stran 20

I. »Mikro« učna priprava na kurikularno povezavo

Skupni cilj(i): Kakšne so možnosti razvoja turizma na Slivniškem Pohorju?

Skupni rezultat(i): Dijaki ovrednotijo možnosti razvoja turizma na Pohorju

Nivo posameznih vstopov – posameznih predmetov:

A.) POSAMEZNI VSTOPI NOSILNIH PREDMETOV

Posamezni vstopi Predmet A

(športna vzgoja)

Predmet B

(geografija)

Predmet C …

(zgodovina)

Prič. rezultat(i) / dosežki Dijaki:

- razložijo povezanost

športa in turizma

- navedejo prednosti in

slabosti razvoja določenih

športnih panog za

pokrajino

- opredelijo sezonske

vrste športa

- ovrednotijo vpliv

pokrajine na možnost

razvoja določenih vrst

športa

- prekolesarijo določeno

kolesarsko pot v celoti

- opravijo skupni pohod

v celoti

- opravijo z

orientacijskim tekom

(izvedejo vse naloge,

dane v navodilih

orientacijskega teka)

Dijaki:

- opredelijo posamezne

vrste turizma in opišejo

njihove značilnosti

- naštejejo turistične

kapacitete Slivniškega

Pohorja

- znajo razložiti vpliv

turizma na pokrajino

- opredelijo sezonske

vrste turizma

- analizirajo vpliv


družbenogeografskih

elementov pokrajine na

razvoj turizma

- opišejo značilnosti

trajnostno naravnanega

turizma

- ovrednotijo stopnjo

razvoja turizma na

Slivniškem Pohorju in

podajo predloge za

Dijaki:

- razumejo, kaj je

kulturna dediščina ter

njen pomen za razvoj

turizma

- opišejo razvoj turizma

na Pohorju

(včasih/danes)

- razložijo učinke

višinske kolonizacije na

pokrajino


Stran 21

nadaljnji razvoj

Dokazi(la) / evidence - uspešnost posamezne

ekipe pri orientacijskem

teku (opravljen čas,

naloge)

- izdelana turistična

ponudba športnih

aktivnosti

- uspešnost posamezne

ekipe pri terenskem delu


ponudba (geografski oris

pokrajine)

- oblikovan tekst za

turistično ponudbo z

vidika zgodovinsko-

kulturnih spomenikov

(kulturna dediščina,

samotne kmetije…)

Cilji Dijaki:

- spoznavajo povezanost

športa in turizma

- opredeljujejo sezonske

vrste športa

- s kolesarjenjem

prepoznavajo značilnosti

pohorske pokrajine in

pri tem ugotavljajo

primernost le-te za


športa

- prepoznavajo prednosti

in slabosti razvoja

določenih vrst športa za

pohorsko pokrajino

- pri pohodu načrtujejo

športne dejavnosti v


razvojem (koncept

wellnesa, adrenalinski

športi,…);

- spoznavajo značilnosti

posameznih športnih

Dijaki:

- prepoznavajo


družbenogeografske

elemente pohorske

pokrajine

- ugotavljajo vpliv

pokrajine na razvoj

turizma

- prepoznavajo vrste

turizma in opredelijo


- analizirajo prednosti in

slabosti razvoja turizma

za pohorsko pokrajino

- ovrednotijo pomen

načrtovanja turizma v

skladu z načeli


Dijaki:

- analizirajo medsebojni

vpliv elementov

pokrajine, pri čemer

razvijajo kompleksno

mišljenje, poiščejo

povezavo med biologijo

in zgodovino

- primerjajo razvoj

turizma na Pohorju

včasih in danes

- ovrednotijo pomen

ohranjanja kulturne

dediščine za razvoj

turizma

- analizirajo, zakaj je

prišlo na Pohorju do

razvoja oglarstva

- spoznajo, da so oglje

včasih pridobivali v

posebnih kopah, ki so

jih oglarji postavljali v

gozdovih

- spoznajo drevesne


Stran 22

panog na konkretnih

primerih (kolesarjenje,

nordijska hoja,

orientacijski tek,

pohodništvo)

vrste, katerih les je

najbolj primeren za

kuhanje oglja

- raziščejo in vrednotijo

vpliv družbe na okolje,

predvsem v srednjem

veku, ko je prišlo do

kolonizacije

- spoznajo pomen

prostorskega planiranja

za ohranjanje okolja in

usklajevanje različnih

interesov


notranje in zunanje

kolonizacije ter vpliv le-

te na začetke razvoja

turizma


višinske ali rovtarske

kolonizacije. Naselja so

nastajala tudi na višini

okoli 1000 metrov,

manjše zaselke in

samotne kmetije pa so

naseljenci postavljali na

gozdnih posekah (zato

imena Novak, Novina,

Rovtar)

- poiščejo v pokrajini

učinke in elemente

višinske kolonizacije

(samotne kmetije z

enim kosom polja,

sirnice in planinski

pašniki)

raziščejo in prepoznajo


Stran 23

okoljske spremembe

»Mikro«dejavnosti za pouk Dijaki:

- na podlagi kolesarjenja

po Slivniškem Pohorju

ugotovijo primernost

pohorske pokrajine za


športa

- se odpravijo na pohod v

okviru katerega

načrtujejo razvoj

športnih dejavnosti v


razvojem

- z lastno preizkušnjo

določenih športnih

dejavnosti spoznajo

ključne značilnosti

posameznih vrst športa

(kolesarjenje, jogging,

nordijska hoja…)

- na podlagi

orientacijskega teka

opredelijo prednosti in

slabosti določenih

športov za pokrajino

Dijaki:

- na podlagi ogleda terena

prepoznajo


družbenogeografske


Pohorja

- s pomočjo

orientacijskega pohoda

kartirajo vrste turizma in

zabeležijo vrste

turističnih kapacitet

- fotografirajo

posamezne vrste turizma

in ob slikah predstavijo


- na podlagi SWOT-

analize opredelijo


vplivov turizma na

pokrajino

- po skupinah predlagajo

možnosti razvoja turizma

v skladu s trajnostnim

razvojem

Dejavnost:

- fotografiranje in popis


Pohorja

- popis človekovih

dejavnosti, ki so v

preteklosti vplivale na

razvoj pohorske

pokrajine

- fotografiranje

elementov višinske

kolonizacije (samotne

kmetije, sirnice…)


Stran 24

Pos. vstopi Predmet D

(biologija)

Predmet E

(podjetništvo)

Predmet F

(ekonomija)

Prič. rezultat(i) / dosežki Dijaki:

- razumejo vpliv

abiotskih in biotskih

dejavnikov na

organizme

- razumejo pomen

ohranjanja avtohtonih

rastlinskih vrst za

razvoj turizma

- razumejo vpliv

človekovih dejavnosti, kot je turizem, na ekosisteme

- razvijejo sposobnost

načrtovanja

raziskovalnega dela

- uporabijo enostavne

metode kvantitativnega

in kvalitativnega

opazovanj in rezultate

interpretirajo in

kritično ovrednotijo

- razvijejo sposobnost

dela v skupini

Dijaki:

- oblikujejo izvirno

podjetniško idejo za

turistično ponudbo

Pohorja

- znajo predstaviti

oblikovane turistične

ideje

Dijaki:

- vedo izračunati lastno

ceno turistične

ponudbe (izdelka) in se

nato odločiti o višini

prodajne cene, ki je

sestavni del ponudbe

- razlikujejo med

fiksnimi in variabilnimi

stroški

- poznajo osnovne

elemente turistične

ponudbe, na podlagi

katerih sestavijo

turistično ponudbo

- posedujejo osnovne

spretnosti in veščine

komuniciranje

Dokazi(la) / evidence - v skupini na

terenskem delu dijaki

prepoznajo rastlinske

in živalske vrste, jih

fotografirajo, opišejo in

- oblikovana turistična

ponudba v obliki

prospekta


ponudba z

oblikovanim cenikom


Stran 25

uredijo herbarij ter

pripravijo razstavo

- iz literature in drugih

virov naredijo PP

predstavitev in plakate

o abiotskih in biotskih

dejavnikih na Pohorju

-predstavijo vpliv

človeka na ekosisteme

in predlagajo ukrepe za

ohranjanje

biodiverzitete na

Pohorju

Cilji Dijaki:

- opišejo vpliv

abiotskih dejavnikov na

organizem

- povežejo ekološke

prilagoditve

organizmov na zunanje

okolje z evolucijskim

razvojem vrst z

naravnim izborom in

razumejo pomen

genske pestrosti

- razumejo, da se

ekosistemi neprestano

spreminjajo

- razumejo delovanje in

sestavo ekosistemov

- razumejo pomen

biodiverzitete (Natura

2000)

- ovrednotijo nujnost

Dijaki:

- razvijajo lastne

podjetniške in poslovne

zamisli

- razvijajo spretnosti in

veščine za širjenje

svojih zamisli na nova

področja glede na

specifiko okolja

(Pohorje)

Dijaki:

- sestavijo turistično

ponudbo

- načrtujejo

(predvidijo) vse vrste

stroškov, ki bi jih imeli

z izvedbo posamezne

(konkretne) ponudbe

- razumejo razliko med

fiksnimi (stalnimi) in

variabilnimi

(spremenljivimi)

stroški

- načrtovane stroške, ki

so povezani s

konkretno turistično

ponudbo, razdelijo med

, stalne in spremenljive

stroške

- finančno ovrednotijo

posamezne vrste


Stran 26

načrtovanja


- ovrednotijo možnost

rabe obnovljivih

naravnih virov na

Pohorju (ekološke

kmetije, ovčereja)

- opišejo avtohtone in

tujerodne vrste na

Pohorju in njihov vpliv

na ekosisteme

- razumejo, da moramo

vrste ohranjati v

okolju, kjer živijo

- predlagajo ukrepe za

ohranjanje

ekosistemov

- opišejo raznolikost

habitatov

- ovrednotijo pomen

ohranjanja habitatov

za razvoj turizma

stroškov

- dijaki vadijo

komuniciranje (prosijo

za cenike, ponudbe)

»Mikro«dejavnosti za pouk Dijaki:

- na podlagi

fotografiranja

organizmov, habitatov,

ekosistemov spoznajo

biološko pestrost

Slivniškega Pohorja

- popisujejo rastlinske,

drevesne in živalske

vrste ter lišaje

- nabirajo rastlinske

Dijaki:

- na podlagi analize

različnih virov in

literature primerjajo

različne podjetniške

zamisli ter jih

vrednotijo glede

njihovih učinkov na

ciljno populacijo

(turisti)

Dijaki:

- na podlagi



značilnosti sestavijo

turistično ponudbo

Slivniškega Pohorja, v

okviru katere vključijo

možnosti izvedbe


aktivnosti

- predvidijo stroške


Stran 27

vrste za izdelavo

herbarija in jih določajo

s pomočjo rastlinskega

ključa

- pripravijo tekst za


vidika bioloških


Pohorja

konkretne ponudbe

(stroške nočitve, ki bi

jih imeli, če bi

ponujali dvo- ali

tridnevne »počitnice«,

stroške prevoza na

Pohorje in nazaj oz. v

času poteka turistične

ponudbe, stroške

najema športnih

rekvizitov, stroške

nakupa rekvizitov in

obračun amortizacije,

stroške vodenja…)

- opredelijo fiksne in

variabilne stroške

turistične ponudbe

- na podlagi terenskega

dela in s pomočjo

internetnih virov

ugotavljajo cene

prevozov, možnosti in

cene prenočitev, cene

kosila, možnosti in

cene najema rekvizitov

izračunavajo lastne

cene turistične

ponudbe, na podlagi

katere opredelijo

prodajno ceno


Stran 28

B.) POSAMEZNI VSTOPI PODPORNIH PREDMETOV

Pos. vstopi Predmet F

(tuji jeziki ANG/NEM)

Predmet G

(slovenščina)

Predmet H

(informatika)

Prič. rezultat(i) / dosežki - dijaki sestavijo

turistično ponudbo v

tujem jeziku

- dijaki znajo na

podlagi zbranih

informacij v skladu s

pravopisnimi pravili

napisati turistično

ponudbo

- izdelava turistične

ponudbe (letaka) s

pomočjo IKT-

tehnologije

- oblikovanje

promocijske galerije

slik

Dokazi(la) / evidence - oblikovana turistična

ponudba v tujem

jeziku

- sestavljena turistična

ponudba

- dijaki znajo zbrati

podatke iz raznovrstnih

virov informacij in

znajo izluščiti

pomembne podatke

- znajo obdelati

fotografije in izdelati

spletni album

- oblikujejo turistično

ponudbo (letak)

Cilji Dijaki:

- pridobivajo

spretnosti in veščine

prevajanja turističnih

tekstov (znajo

poimenovati turistično

infrastrukturo, opisati

Dijaki:

- oblikujejo tekst za

turistično ponudbo

- pravilno zapisujejo

zemljepisna imena

- pravilno uporabljajo

Dijaki:

- uporabijo

storitve

omrežja

internet splet

in elektronsko

pošto


Stran 29

značilnosti

pokrajine…)

- znajo sestaviti

turistično ponudbo v

tujem jeziku

- spoznavajo pomen

znanja tujih jezikov za

razvoj turizma

slovnična pravila

(ločila…)

- znajo pridobiti

ustrezne podatke iz

različnih virov,

razumejo vzroke za

njihovo različnost in

znajo dobljene podatke

ovrednotiti,

- poiščejo v virih

potrebne podatke in

vire v svoji predstavitvi

ustrezno navedejo

- razložijo pomen

zgoščevanja zapisa

slikovnih podatkov,

poznajo najpogosteje

uporabljene oblike

zgoščevanja

- razlikujejo med

neposrednim

oblikovanjem,

oblikovanjem s slogi in

oblikovanjem s

predlogami in

uporabljene sestavine

zagovarjajo

- znajo predstaviti

podatke

»Mikro«dejavnosti za pouk - dijaki prevedejo

turistično ponudbo s

pomočjo nemških in

angleških slovarjev

- preverjajo pravilnost

prevoda s pomočjo on-

line slovarjev

- analiziranje različnih

oblik turističnih

ponudb

- pisanje turistične

ponudbe

- zbiranje in obdelava

podatkov in informacij

iz različnih virov

- iskanje zemljevida na

spletu(Geopedia.si) in

izpis

fotografiranje vseh


Stran 30

dogodkov

- obdelava fotografij in

izdelava spletnega

albuma

- na podlagi terenskih

fotografij izdelava

fotogalerije na spletu

Shematičen primer za prikaz časovnih zaporedij za vse vstope hkrati (posamezne in skupne):

Časovna zaporedja

(makro-

izvedbenih)

dejavnosti za pouk

Predmet A

(športna vzgoja)

B

(geografija)

C

(zgodovina)

D

(biologija)

2 uri pri vsakem od

3 predmetov

(»kolobarjenje« ali

zaporednost)

pohod in

fotografiranje


dejavnosti

pohod in

fotografiranje

naravnogeografskih

in


značilnosti pokrajine

pohod in

fotografiranje


pohod in

fotografiranje

različnih vrst

ekosistemov

1 ura pri preostalem

predmetu (npr.pri

IKT ali TJ)

izvedba športnih

aktivnosti

4 ure pri A, B in C

skupaj

analiziranje

soodvisnosti med

pokrajino, vrsto

športa in razvojem

turizma

ugotavljanje vpliva

pokrajine na vrsto

turizma ter

vrednotenje

pozitivnih in

negativnih posledic

turizma na okolje

raziskovanje

elementov višinske

kolonizacije ter

pomena

ohranjenosti


za razvoj turizma

zbiranje rastlinskih

vrst za herbarij in

ugotavljanje

značilnosti

ohranjenosti

habitatov za razvoj

turizma


Stran 31

2 uri pri C in D

skupaj

priprava teksta za


vidika opisa

posameznih športnih

aktivnosti

priprava teksta za


vidika opisa

naravnogeografskih

in



pokrajine

priprava teksta za

turistično ponudbo

z vidika

predstavitve


Pohorja

priprava teksta za

turistično ponudbo

z vidika

predstavitve

ekosistemskih

značilnosti Pohorja

3 ure vsi skupaj (npr.

zaključna

predstavitev)

predstavitev možnosti

razvoja turizma z

vidika uveljavljanja

športnih aktivnosti

predstavitev

možnosti razvoja

turizma z vidika

predstavitve

naravnogeografskih

in


posebnosti pohorske

pokrajine

predstavitev

možnosti razvoja

turizma z vidika

ohranjenosti


in preostalih

zgodovinskih

posebnosti

predstavitev

možnosti razvoja

turizma z vidika

ohranjanja

različnih habitatov

v okviru območij

Nature 2000

Slika 4: Spletna stran Ekonomske šole z gradivom/evidencami MP Slivniško Pohorje

Več o tem najdete na spletni strani: https://sites.google.com/site/pohorjems/film

https://sites.google.com/site/pohorjems/film


Stran 32

Mag. Evelina Katalinić, Jasna Gomboc in mag. Simona Šavora

Primer MP povezave v obliki timskega poučevanja z izoblikovanimi opisnimi

kriteriji:

MP Sestava prebivalstva

Skupni cilj: dijaki na podlagi statističnih in grafičnih podatkov ugotavljajo prebivalstvene strukture in vzroke

za njihove razlike med posameznimi državami.

PRIČAKOVANI (SKUPNI) REZULTAT(I):

Dijaki:

• z matematičnim znanjem množic iz statističnih podatkov posameznih držav grafično prikažejo

prebivalstvene strukture,

• analizirajo razlike in podobnosti med prebivalstvenimi strukturami posameznih držav,

• argumentirajo ugotovljene podobnosti in razlike prebivalstvenih struktur posameznih držav,

• se naučijo branja tabel, grafikonov, grafov, skic in matematičnih simbolov v konkretnih situacijah,

• znajo pojasniti rezultate ter so sposobni razlikovati med verjetnimi in protislovnimi rezultati,

• znajo urediti podatke in razumejo odnose med njimi.

EVIDENCE/DOKAZILA ZA PRIČAKOVANI SKUPNI REZULTAT:

Dijaki:

• grafično prikažejo prebivalstveno strukturo posameznih držav,

• dobljene grafične rezultate ustrezno podkrepijo s komentarji oz. s svojimi ugotovitvami,

• oblikujejo zaključke oz. sklepe svojih ugotovitev,

• povezujejo svoje znanje z drugimi področji in vedami (geografija, statistika) in ga direktno v konkretnih

življenjskih situacijah.

SODELUJOČI PREDMETI:

• GEOGRAFIJA (nosilni predmet)

• MATEMATIKA (nosilni predmet)

POVEZOVALNI ELEMENT:

• VSEBINA (prebivalstvo — sestava, množice)

• DEJAVNOSTI (grafično prikazovanje in analiza podatkov)


Stran 33

Datum povezave: četrtek, 19.12.2012 (2 šolski uri)

Oddelek: 1.B ekonomska gimnazija

Nivo posameznih predmetov

Nivo posameznih predmetov (ki sodelujejo

v KP)

Predmet A–geografija

Pričakovani dosežki/rezultat(i) za predmet

v okviru KP

- dijaki primerjajo sestavo prebivalstvo posameznih držav

- analizirajo ugotovljene razlike v sestavi prebivalstva in jih argumentirajo

- ugotavljajo vzroke za razlike v prebivalstveni strukturi

Dokazi(la) / evidence dijaki v karto vrišejo države, za katere ugotavljajo značilnosti prebivalstvene strukture

izbrane države za analizo ustrezno razvrstijo glede gospodarske razvitosti (razviti /nerazviti)

iz ustreznih statističnih podatkov s pomočjo programa Excel oblikujejo ustrezne grafe

posamezne grafe ustrezno interpretirajo

Kriteriji, ki izhajajo iz gornjih

rezultatov/dokazil/evidenc (oz. področja

ugotavljanja dosežkov/ rezultatov)

dijaki s pomočjo statističnih podatkov opišejo sestavo prebivalstva izbranih držav

ugotavljajo povezanost značilne sestave prebivalstva z gospodarsko razvitostjo posameznih držav (verska sestava, starostna sestava)


mag. EVELINA KATALINIĆ (geografija)

mag. SIMONA ŠAVORA in JASNA GOMBOC(matematika)


Stran 34

Dejavnosti (vodijo do rezultatov—

evidenc)

dijaki na podlagi statističnih podatkov

oblikujejo grafe

posamezne grafe opremijo z ustreznimi

komentarji

ugotavljajo razlike med posameznimi

grafičnimi prikazi ter jih utemeljijo

analizirajo vpliv gospodarske razvitosti

na posamezno sestavo prebivalstva


Stran 35

OPISNI KRITERIJI ZA POTREBE OCENJEVANJA PRI GEOGRAFIJI:

Kriteriji Opisniki

POZNAVANJE

zd (2)

RAZUMEVANJE

(navajanje primerov)

db (3)

UPORABA ZNANJA

(razumevanje konkretnih

primerov, podajanje

predlogov,

utemeljevanje)

pdb (4), odl (5)

GRAFIČNO

PRIKAZOVANJE

- dijak na podlagi statističnih podatkov grafično prikaže sestavo prebivalstva

- dijak grafično prikaže sestavo prebivalstva ter graf ustrezno interpretira

- dijak grafično prikaže sestavo prebivalstva ter ustrezno interpretacijo podkrepi s primerjavo sestave prebivalstva ostalih držav ter vzroki za tovrstno sestavo preb.

- podaja predloge za izboljšanje sestave prebivalstva posameznih držav

SESTAVA

PREBIVALSTVA

- dijak razloži, kaj je starostna in verska sestava prebivalstva

- dijak navede različne primere starostne in verske sestave prebivalstva

- dijak primerja sestavo prebivalstva posameznih držav ter utemelji ugotovljene


Stran 36

razlike

VPLIV

GOSPODARSKE

RAZVITOSTI NA

SESTAVO

PREBIVALSTVA

- dijak opredeli gospodarsko razvitost posameznih izbranih držav

- dijak ugotavlja vpliv gospodarske razvitosti držav na sestavo prebivalstva

- dijak z navajanjem konkretnih primerov pojasni razlike v sestavi prebivalstva gospodarsko različno razvitih držav

Nivo posameznih predmetov

Nivo posameznih predmetov (ki sodelujejo

v KP)

Predmet B–matematika

Pričakovani dosežki/rezultat(i) za predmet

v okviru KP

dijaki na konkretnih primerih uporabljajo različne načine podajanja množic (Vennov diagram)

na konkretnih primerih pojasnjujejo osnovne odnose in razmerja med množicami (ljudi)

prepoznavajo dejstva, ki so pomembna za prikaz odnosov med množicami

Dokazi(la) / evidence (so izhodišče za

snovanje kriterijev-glej naprej)

dijaki podajo množice na različne načine: napišejo vse elemente neke množice, navedejo skupne lastnosti elementov množice, narišejo Vennov diagram

na konkretnem primeru prepoznajo prazno množico ter jo pravilno označijo

iz danih statističnih podatkov posamezne države prepoznajo disjunktni množici

za posamezno državo sortirajo podatke, razkrivajo skrite oz. zamegljene podatke ter razčlenijo gradivo na sestavne dele


Stran 37

s podatki znajo operirati nad množicami: unija množic, presek množic, razlika množic, komplement množic


rezultatov/dokazil/evidenc (oz.

področja ugotavljanja dosežkov/

rezultatov)

dijaki s pomočjo statističnih podatkov prepoznajo, kdaj in kako lahko dano situacijo predstavijo v matematičnem jeziku

uporabijo matematiko kot sredstvo komunikacije

razvijajo logično mišljenje in so s pridobljenim znanjem iz Množic ustvarjalni na konkretnem področju geografije

Dejavnosti (vodijo do rezultatov–

evidenc)

dijaki na podlagi statističnih podatkov

oblikujejo Vennove diagrame

posamezne diagrame opremijo z ustreznimi

matematičnimi zapisi in znaki

iz danega Vennovega diagrama znajo razbrati

uporabne podatke

OPISNI KRITERIJI ZA POTREBE OCENJEVANJA PRI MATEMATIKI:

Kriteriji Opisniki

POZNAVANJE

zd (2)

RAZUMEVANJE

(navajanje primerov)

db (3)

UPORABA ZNANJA

(razumevanje konkretnih

primerov, podajanje

predlogov,

utemeljevanje)

pdb (4), odl (5)

OBLIKOVANJE

VENNOVEGA

DIAGRAMA

- dijak s pomočjo podanih statističnih podatkov nariše

- dijak je sposoben raziskati podane podatke in odnose med

- dijak uporabi kombinacijo več matematičnih veščin in tehnik ter jih


Stran 38

Vennov diagram

njimi uporabi na konkretnem primeru. Z matematičnimi znaki opiše situacijo

MATEMATIČNA

PISMENOST

- dijak pozna matematične znake za različne pojme: presek, unija, komplement, prazna množica

- dijak iz podanih statističnih podatkov razbere odnose med posameznimi množicami in jih zapiše

- dijak samostojno predstavi matematični izdelek na logičen in jasen način z uporabo prave simbolike in terminologije

INTERPRETACIJA

REZULTATA

- dijak z besedami interpretira rezultat in zna presoditi med verjetnimi in protislovnimi rezultati

- dijak z ustreznimi matematični-mi simboli interpretira rezultat ter uporablja matematiko kot sredstvo komunikacije

- dijak logično sklepa iz danih podatkov, prepozna vzorce in različne strukture v podanih statističnih podatkih


Stran 39

Slika 5: Skupinsko delo dijakov pri MP Sestava prebivalstva

Slika 6: Razvoj kompleksnega mišljenja s pomočjo uporabe atlasa in kalkulatorja


Stran 40

Uporabljeni učni listi:

MEDPREDMETNA POVEZAVA: Sestava prebivalstva

1. skupina

a.) Na podlagi prikazanih podatkov ugotovite, katero vrsto sestave prebivalstva posameznih držav bomo

ugotavljali ter k vsaki državi pripiši, če spada med gospodarsko razvite ali nerazvite:

DRŽAVA Gospodarska razvitost (razviti/nerazviti)

VERSKA SESTAVA

(vrsta sestave: ________________)

STAROSTNA SESTAVA

(vrsta sestave: _________________)

ANGOLA Avtohtona verstva: 47 % 0–14 let: 43,2 %

Katoliška vera: 38 % 15–64 let: 54,1 %

Protestanti : 15 % 65 in več let: 2,7 %

BELGIJA Katoliška vera: 75 % 0–14 let: 15,9 %

Protestanti : 25 % 15–64 let: 66,1 %

/ 65 in več let: 18 %

AVSTRALIJA Katoliška vera: 25,8 % 0–14 let: 18,3 %

Protestanti : 27,4 %

Budisti: 2,1 % 15–64 let: 67,7 %

Muslimani: 1,7 %

Ostale vere: 43 % 65 in več let: 14 %

BARBADOS Protestanti: 63,4 % 0–14 let: 18,9 %

Katoliška vera: 4,2 % 15–64 let: 71,3 %

Ostale vere: 32,4 % 65 in več let: 9,8 %

Vir podatkov (medmrežje 1): https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/index.html


Stran 41

b.) Primerjajte starostno sestavo prebivalstva:

Ugotovite razlike v starostni sestavi prebivalstva med razvitimi in nerazvitimi državami.

c.) Število prebivalcev Angole (l. 2012) je 18.056.072 in naj predstavlja elemente množice . 1 naj bo

množica prebivalcev v starostni skupini od 0 do 14 let, 2 množica prebivalcev v starostni skupini

od 15 do 64 let ter 3 množica najstarejših prebivalcev, torej v starosti nad 65 let.

Izračunaj, zapiši:

m( ) =

m( 1) =

m( 2) =

m( 3)=

Dopolni : Množice 1, 2, 3 so ___________________________ množice .

1, 2, 3 so med seboj __________________________ množice, kar

pomeni_____________________________________________________________________.

m( 1 2 3) = ____________________

m( 1 2 3) = m(____)

m( 1 2 3) = __________

m( 1) =__________

m( c) = __________

m(( 1 2)c) = __________


Stran 42

d.) Primerjajte versko sestavo držav:

Utemeljite, ali na razlike v sestavi prebivalstva vpliva različna gospodarska razvitost držav. Do katerih

zaključkov ste prišli na podlagi primerjave med gospodarsko razvitimi ter nerazvitimi državami? Kaj je

skupno razvitim in nerazvitim državam?

e.) Na karti označite zgoraj navedene države. Pri tem si pomagajte z atlasom!


Stran 43

f.) Za vsako državo iz tabele v točki a. nariši Vennov diagram za versko sestavo. Vsako podmnožico

izbrane univerzalne množice ustrezno označi ter izračunaj njeno moč.

ANGOLA :

= prebivalci Angole

m( = 18.056.072

BELGIJA

= prebivalci Belgije

m( ) = 10.438.353

AVSTRALIJA

= prebivalci Avstralije

m( ) = 22.015.576

BARBADOS

= prebivalci Barbadosa

m( ) = 287.733


Stran 44


2. skupina




VERSKA SESTAVA

(vrsta sestave: ________________)

STAROSTNA SESTAVA

(vrsta sestave: _________________)

FRANCIJA Kristjani: 87 % 0–14 let: 18,5 %

Protestanti: 2 % 15–64 let: 64,7 %

Judje: 1 % 65 in več let: 16,8 %

Muslimani: 10 %

AFGANISTAN Muslimani: 99 % 0–14 let: 42,3 %

Ostale vere: 1 % 15–64 let: 55,3 %

65 in več let: 2,4 %

JAPONSKA Šintoizem: 83,9 % 0–14 let: 13,1 %

Budizem: 71,4 % 15–64 let: 64 %

Katoliška vera: 2 % 65 in več let: 22,9 %

EKVADOR Katoliška vera: 95 % 0–14 let: 30,1 %

Ostale vere: 5 % 15–64 let: 63,5 %

65 in več let: 6,4 %


POGLOBLJENO

IN

KVALITETNEJŠE

ZNANJE


Stran 45



c.) Število prebivalcev Francije (l. 2012) je 65.630.692 in naj predstavlja elemente množice . 1 naj

bo množica prebivalcev v starostni skupini od 0 do 14 let, 2 množica prebivalcev v starostni

skupini od 15 do 64 let ter 3 množica najstarejših prebivalcev, torej v starosti nad 65 let.


m( ) =

m( 1) =

m( 2) =

m( 3)=



pomeni_____________________________________________________________________.

m( 1 2 3) = ____________________

m( 1 2 3) = m(____)

m( 1 2 3) = __________

m( 1) =__________

m( c) = __________

m(( 1 2)c) = __________


Stran 46





.



Stran 47

f.) Za vsako državo iz tabele v točki a narišite Vennov diagram za versko sestavo. Vsako podmnožico

izbrane univerzalne množice ustrezno označi ter izračunajte njeno moč:

FRANCIJA :

= prebivalci Francije

m( = 65.630.692

AFGANISTAN

= prebivalci Afganistana

m( ) = 30.419.920

JAPONSKA

= prebivalci Japonske

m( ) = 127.368.088

EKVADOR

= prebivalci Ekvadorja

m( ) = 15.223.680


Stran 48


3. skupina




VERSKA SESTAVA

(vrsta sestave: ________________)

STAROSTNA SESTAVA

(vrsta sestave: _________________)

TOGO Katoliška vera: 29 % 0–14 let: 40,9 %

Muslimani: 20 % 15–64 let: 56 %

Lastna prepričanja: 51 % 65 in več let: 3,1 %

ZDA Protestanti: 51,3 % 0–14 let: 20,1 %

Kristjani: 23,9 %

Mormoni: 1,7 % 15–64 let: 66,8 %

Židje: 1,7 %

Budisti: 0,7 % 65 in več let: 13,1 %

Muslimani: 0,6 %

Ateisti: 22,1 %

ZAE Muslimani: 96 % 0–14 let: 20,4 %

Katoliška vera: 2 % 15–64 let: 78,7 %

Hinduisti: 2 % 65 in več let: 0,9 %

ITALIJA Katoliška vera: 80 % 0–14 let: 13,8 %

Ateisti: 20 % 15–64 let: 65,9 %

65 in več let: 20,3 %


POGLOBLJENO

IN

KVALITETNEJŠE

ZNANJE


Stran 49



c.)Število prebivalcev Toga (l. 2012) je 6.961.049 in naj predstavlja elemente množice . 1 naj bo

množica prebivalcev v starostni skupini od 0 do 14 let, 2 množica prebivalcev v starostni skupini od 15

do 64 let ter 3 množica najstarejših prebivalcev, torej v starosti nad 65 let.


m( ) =

m( 1) =

m( 2) =

m( 3)=



pomeni_____________________________________________________________________.

m( 1 2 3) = ____________________

m( 1 2 3) = m(____)


Stran 50

m( 1 2 3) = __________

m( 1) =__________

m( c) = __________

m(( 1 2)c) = __________







Stran 51


izbrane univerzalne množice ustrezno označi ter izračunajte njeno moč.

TOGO :

= prebivalci Toga

m( = 6.961.049

ZDA

= prebivalci ZDA

m( ) = 313.847.465

ZAE

= prebivalci Združenih arabskih emiratov

m( ) = 5.314.317

ITALIJA

= prebivalci Italije

m( ) = 61.261.254


Stran 52


4. skupina

a.) Na podlagi prikazanih podatkov ugotovi, katere vrsto sestave prebivalstva posameznih držav bomo



VERSKA SESTAVA

(vrsta sestave: ________________)

STAROSTNA SESTAVA

(vrsta sestave: _________________)

ANGLIJA Krščanstvo: 80 % 0 – 14 let: 13,8 %

Ateisti: 20 % 15-64 let: 65,9 %

65 in več let: 20,3 %

RUSIJA Ortodoksni Rusi : 15-20 % 0 – 14 let: 15,2 %

Muslimani: 15 % 15-64 let: 71,8 %

Kristjani: 2 % 65 in več let: 13 %

KITAJSKA Taoizem: 2 % 0 – 14 let: 17,6 %

Budisti: 1 % 15-64 let: 73,6 %

Kristjani: 1 % 65 in več let: 8,9 %

Muslimani: 2 %

VENEZUELA Katoliška vera: 96 % 0 – 14 let: 29,5 %

Protestanti: 2 % 15-64 let: 65,1 %

Ostale vere: 2 % 65 in več let: 5,4 %


POGLOBLJENO

IN

KVALITETNEJŠE

ZNANJE


Stran 53



c.)Število prebivalcev Anglije (l. 2012) je 58.962.162 in naj predstavlja elemente množice . 1 naj bo

množica prebivalcev v starostni skupini od 0 do 14 let, 2 množica prebivalcev v starostni skupini od 15

do 64 let ter 3 množica najstarejših prebivalcev, torej v starosti nad 65 let:


m( ) =

m( 1) =

m( 2) =

m( 3)=



pomeni_____________________________________________________________________.

m( 1 2 3) = ____________________

m( 1 2 3) = m(____)

m( 1 2 3) = __________

m( 1) =__________

m( c) = __________

m(( 1 2)c) = __________


Stran 54







Stran 55


izbrane univerzalne množice ustrezno označi ter izračunajte njeno moč.

ANGLIJA :

= prebivalci Anglije

m( = 58.962.162

RUSIJA

= prebivalci Rusije

m( ) = 138.082.178

KITAJSKA

= prebivalci Kitajske

m( ) = 1.343.239.923

VENEZUELA

= prebivalci Venezuele

m( ) = 28.047.938


Stran 56

Po izvedeni medpredmetni povezavi Sestava prebivalstva smo opravili evalvacijo dijakov za

potrebe načrtovanja in izboljšanje pedagoškega dela na področju medpredmetnih povezav.

Graf 1: Evalvacija dijakov glede timsko izvedene medpredmetne učne ure (geografija-

matematika).

Evalvacija medpredmetne povezave je pokazala, da so bili dijaki nad takšno izvedbo ure

navdušeni, še posebej so pohvalili timsko izvedeno uro ter pomoč obeh profesoric pri

skupinskem delu. Prav tako so izpostavili prijetno počutje pri pouku, skupinsko delo,

možnost uporabe že predhodno pridobljenega znanja, aktivno sodelovanje, prepletanje

vsebin različnih predmetov ter primerno izbran čas in prostor izvedbe. Namen tovrstnih

timsko izvedenih medpredmetnih povezav je razvijati kompleksno mišljenje dijakov ter

povečati kvaliteto in uporabnost znanja.


Stran 57

Nataša Gomiunik, Jasna Gomboc in mag. Simona Šavora

MP psihologija in matematika:


Nataša Gomiunik/Jasna Gomboc

Nataša Gomiunik/mag. Simona Šavora

Oddelek: 4. a

4. b

Datum povezave: 9. 1. 2014

10. 1. 2014

Skupni cilj:

Dijaki:

pojasni osnovna načina urejanja

podatkov: razvrščanje (rangiranje) in

frekvenčna porazdelitev

razvrsti podatke, uredi jih po frekvenčni

porazdelitvi

prikaže podatke s histogramom in

statističnim poligonom

določi in zna uporabiti: relativna števila

(odstotki), mere srednje vrednosti

(aritmetična sredina, mediana, modus)

Pričakovani (skupni) rezultat(i): Na primeru izračunajo mere srednje vrednosti,

mero razpršenost in rezultate grafično prikažejo.

Evidence/dokazila za pričakovani skupni rezultat: Rešene naloge na delovnem listu.

Dijaki:

na podlagi podatkov vprašalnika

depresivnosti za mladostniki izračunajo

srednje vrednosti

za vsak rezultat izračunajo odklon od

aritmetične sredine

grafično (s histogramom in poligonom) in

v tabeli prikažejo dobljene rezultate


psihologija, matematika


vsebina (statistika)

dejavnost (računanje, prikazovanje


Stran 58

rezultatov v tabeli in grafično)

Nivo posameznih predmetov (ki sodelujejo v KP)

Oba predmeta sta nosilna.

ARTIKULACIJA UČNE URE:

Dejavnost učitelja Dejavnost dijakov

UVODNI DEL

Učiteljici pozdraviva dijake. Pojasniva, zakaj sva obe

v razredu (dijaki so bili o tem že obveščeni).

Nataša pojasni, da statistike ne smemo razumeti kot

skupka enačb in izračunov. S statistiko se srečujemo

skozi vsakdanje življenje (različna anketiranja,

testiranja, skozi študij, ki jih čaka). Statistična

obdelava podatkov je zelo pomembna v psihologiji.

Psihologija se nasploh povezuje z različnimi

znanostmi, tudi z naravoslovnimi. Vpraša dijake, ki

hodijo k psihologiji, kako se povezuje z biologijo in

matematiko.

Testi v psihologiji so pripomočki, ki jih razvijajo več

let, imajo norme, ki jih dobimo preko stat. obdelav,

prav statistika pa nam omogoča, da razumemo, kaj

pomeni rezultat posameznika v skupini. Pove, da

bodo dobili rezultate vprašalnika o depresivnosti.

Ena učiteljica razdeli delovne liste, druga pa pojasni

naloge, kaj pomenijo rezultati in poda navodila za

delo

Dijaki:

pripravijo pripomočke.

poslušajo navodilo, vprašajo, če navodilo ni

jasno.

opredelijo skupne točke med psihologijo in

matematiko. Povežejo metode psihologije s

statističnimi izračuni, ki so jih spoznali pri

matematiki (kje so skupne točke).

povejo, ali so že obdelovali vprašalnike, ali so

bili sami anketirani, kdaj so že bili testirani.

pojasnijo povezavo duševni procesi-

človekovo telo, psihometrija-matematika.

OSREDNJI DEL

Učiteljica prebere primer, po potrebi pojasni.

Dijake povpraša, kaj je ranžirna vrsta.

Potem pove, da naj razvrstijo rezulatate v ranžirno

vrsto.

Poslušajo in delajo po navodilih.

Individulane rezultate razvrstijo v ranžirno vrsto.

Nato jih razporedijo v razrede in prikažejo v tabeli.

Izračunajo srednje vrednosti (aritmetično sredino,


Stran 59

Sledi izračun srednjih vrednosti, razpršenosti in

risanje.

Dijaki delajo po delovnem listu, pri vsaki nalogi

preverimo pravilnost rešitev.

mediano in modus), nato še standardno deviacijo.

Podatke na koncu prikažejo v histogramu ali

poligonu.

SKLEPNI DEL

Učiteljica vpraša dijake, kako so bili zadovoljni z

delom pri uri, ali jim je bila prisotnost dveh učiteljic v

pomoč, koliko so lahko znanje psihologije povezali s

statistiko, zakaj je pomembno, da psihologija

uporablja znanstvene tehnike in metode.

Dijaki ustno odgovarjajo na vprašanja: kako so bili

zadovoljni z delom pri uri, ali jim je bila prisotnost

dveh učiteljic v pomoč, koliko so lahko znanje

psihologije povezali s statistiko, zakaj je pomembno,

da psihologija uporablja znanstvene tehnike in

metode.


Stran 60

Priloga: Uporabljeni delovni listi z navodili

ALI SO MLADOSTNIKI DEPRESIVNI? (Statistična obdelava in prikaz podatkov v

seminarski nalogi)

Boštjan je v okviru seminarske naloge pri predmetu psihologija raziskoval pogostost depresivnih stanj med dijaki srednje šole, ki ima več kot 800 dijakov. Za zbiranje podatkov o stopnji depresivnosti je uporabil Vprašalnik depresivnosti, ki je bil objavljen v neki knjigi o duševnih motnjah. Največje možno število točk na tem vprašalniku je 30, najmanjše pa 0. S primerljivimi predhodnimi raziskavami je bilo ugotovljeno, da je za mladostnike na

tem vprašalniku in

. Vprašalnik je izpolnilo 36

dijakov in dijakinj enega oddelka v drugem letniku. Rezultate, ki jih je

Tabela 1: Dosežene točke na Vprašalniku depresivnosti (osnovni podatki)

Oseba Rezultat na vprašalniku


1 23 19 20

2 18 20 14

3 12 21 17

4 15 22 16

5 22 23 17

6 19 24 20

7 18 25 16

8 13 26 18

9 16 27 15

10 18 28 19

11 17 29 16

12 20 30 17

Vir slike: http://vebrianaparmita.files.wordpress.com


Stran 61

Boštjan dobil, navajamo v tabeli 1.

Izdelajte statistično analizo rezultatov te raziskave.

13 13 31 18

14 17 32 17

15 15 33 14

16 18 34 18

17 17 35 17

18 16 36 14

1. Izdelajte ranžirno vrsto za dosežene točke in jo prikažite v tabeli 2. Iz ranžirne vrste določite mediano (Me) in modus (Mo).

1. Izdelajte ranžirno vrsto za dosežene točke in jo prikažite v tabeli 2. Iz ranžirne vrste določite mediano (Me) in modus (Mo).

Tabela 2: Dosežene točke na Vprašalniku depresivnosti (ranžirna vrsta)

Rang rezultata

Oseba

Rezultat na vprašalniku

Rang rezultata


Me=

Mo=

1 3 12 19

2 8 13 20

3 13 13 21

4 22

5 23

6 24

7 25

8 26

9 27

10 28

11 29

12 30

13 31

14 32

15 33

16 34

17 35

18 36


Stran 62

2. V tabeli 3 prikažite frekvenčno porazdelitev dobljenih rezultatov, prikažite tudi

relativne frekvence (v odstotkih). Izračunajte aritmetično sredino ( ali M), variacijski

razmik (R) in standardni odklon ( ali SD) za dosežene točke na vprašalniku

depresivnosti. Tabela 3: Dosežene točke na Vprašalniku depresivnosti (frekvenčna porazdelitev)

Rezultat na vprašalniku f f (%)

Aritmetična sredina:

Variacijski razmik:

Standardni odklon:

ali

12 1

13 2

14

23

N=

3. Izdelajte frekvenčno porazdelitev z razredi za dobljene rezultate (širina razreda naj

zajema po dve vrednosti podatkov) in jo prikažite v tabeli 4.

Tabela 4: Dosežene točke na Vprašalniku depresivnosti (frekvenčna porazdelitev z razredi)

Razred f f (%)

12-13 3

14-15

16-17

18-19

20-21

22-23

N=


Stran 63

4. Grafično prikažite podatke za frekvenčno porazdelitev z razredi v obliki histograma

in frekvenčnega poligona. Ustrezno označite in naslovite os x in os y.

Graf 1: Stopnja depresivnosti med dijaki Graf 2: Stopnja depresivnosti med dijaki

drugega letnika (histogram) drugega letnika (frekvenčni poligon)


Stran 64

Nataša Gomiunik, Karina Kreslin Petkovič

MP psihologija - angleščina:

Ustvarjanje s Sigmundom Freudom Vir slike: metairie.jpschools.org


Nataša Gomiunik (prof. psihologije)

Karina Kreslin Petkovič (prof. ang.)

Oddelek: 3. a

3. b

Datum povezave: April in maj 2013

Skupni cilj:

Dijak:

spozna življenje in delo Sigmunda Freuda

kritično presodi Freudov doprinos k razvoju psihologije

kot znanosti

smiselno prevaja Freudove citate

Pričakovani (skupni) rezultat(i): Dijak napiše svoj citat.

Evidence/dokazila za pričakovani

skupni rezultat:

Citati, ki so jih zapisali dijaki.


psihologija, angleščina


Vsebina: komunikacija, motivacija

Dejavnost: pisanje motivacijskih citatov

Nivo posameznih predmetov (ki

sodelujejo v KP)

A1–psihologija.

Potek: • Uvod pri uri psihologije (ogled dokumentarnega filma

o življenju Sigmunda Freuda).

• Izpolnjevanje delovnega lista.

• Delo s Freudovimi citati–pogovor v angleškem jeziku,

ustvarjanje svojega citata.

Gradiva: • http://www.youtube.com/watch?v=3q9IRY_VXPs

• Delovni list 1 (psihologija, zgodovina)

• Delovni list 2 (citati)

http://www.google.si/url?sa=i&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&docid=N38d8IA73d12aM&tbnid=8XXMM4lKUD_lMM&ved=0CAcQjB0&url=http%3A%2F%2Fmetairie.jpschools.org%2Fwiki%2Fteacher-wikis%2F4th-5th-ela%2F&ei=4mKCU-O2EY7Y7Abri4HQAg&psig=AFQjCNG_Jilpde5Re-F2pHTEThZfYPndbg&ust=1401140322366915

http://www.youtube.com/watch?v=3q9IRY_VXPs


Stran 65

Evalvacija: Dijaki so:

so bili zadovoljni s potekom ure,

• učenje iz dokumentarnih filmov jim je blizu,

• dobili so celosten pregled nad Freudovim delom

• pri ocenjevanju so jim te ure služile kot asociacija na

ostalo učno snov s področja motivacije in psihoanalize

• trenirali so komunikacijo v angleškem jeziku

• Freudove citate so navezali na lastno vsakdanje

doživljanje okolja in pojavov


Stran 66

ARTIKULACIJA UČNE URE:

Dejavnost učitelja Dejavnost dijakov

Uvodni del

Učiteljici pozdraviva dijake. Pojasniva, zakaj sva obe

v razredu (dijaki so bili o tem že obveščeni pri uri

psihologije, ko smo obravnavali delo in doprinos

Sigmunda Freuda k razvoju psihologije). Takrat je

učiteljica angleščine sodelovala pri ogledu

dokumentarnega filma o življenju Sigmunda Freuda.

Pomagala je pri prevodu neznanih besed.

Učiteljica psihologije povabi dijake, da povejo, kaj so

o Freudu že izvedeli. Postavi vprašanja o njegovem

delu in življenju.

Dijaki ponovijo učno snov, ki smo jo obravnavali pri

psihologiji. Odgovarjajo na vprašanja učiteljice.

Osrednji del

Učiteljica angleščine razdeli delovne liste s

Freudovimi citati. Povabi dijake, da preberejo na glas

citate, ki so v angleškem jeziku, in jih skušajo

prevesti. Učiteljica psihologije pri tem sodeluje tako,

da vodi dijake, ko iščejo povezavo citata s Freudovim

delom in znanjem, ki so ga pridobili pri psihologiji.

Učiteljica angleščine pove dijakom, da zapišejo še

svoj citat, ki naj bo tudi njihov trenutni življenjski

moto. Citat je lahko zapisan v slovenskem ali

angleškem jeziku.

Učiteljici povabita dijake, da preberejo citate.

Dijaki po vrsti (eden za drugim) preberejo citat in ga

prevedejo. Pomen citata povežejo z znanjem

psihologije.

Dijaki pišejo svoj citat.

Dijaki preberejo svoje zapise in misli.

Sklepni del

Učiteljica vpraša dijake, kako so bili zadovoljni z

delom pri uri, ali jim je bila prisotnost dveh učiteljic v

pomoč.

Dijaki ustno odgovarjajo na vprašanja: kako so bili

zadovoljni z delom pri uri, ali jim je bila prisotnost

dveh učiteljic v pomoč.


Stran 67


Stran 68

Freudovi citati

Read more

at http://www.brainyquote.com/quotes/authors/s/sigmund_freud.html#Wc0dqfXjitTtSmkl.9

9

The great question that has never been answered, and which I have not yet been able to

answer, despite my thirty years of research into the feminine soul, is 'What does a woman want?' Sigmund Freud

Great, Woman, Soul

Being entirely honest with oneself is a good exercise.

Sigmund Freud

Good, Honest, Exercise

I cannot think of any need in childhood as strong as the need for a father's protection. Sigmund Freud

Parenting, Strong, Father

Most people do not really want freedom, because freedom involves responsibility, and most

people are frightened of responsibility. Sigmund Freud

Freedom, Frightened, Involves

Time spent with cats is never wasted.

Sigmund Freud

Pet, Time, Cats

http://www.brainyquote.com/quotes/authors/s/sigmund_freud.html#Wc0dqfXjitTtSmkl.99



http://www.brainyquote.com/quotes/quotes/s/sigmundfre151796.html




http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_great.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/woman.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/soul.html



http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_good.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/honest.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/exercise.html



http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_parenting.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/strong.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/father.html




http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_freedom.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/frightened.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/involves.html



http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_pet.html

http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_time.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/cats.html


Stran 69

One is very crazy when in love.

Sigmund Freud

Love, Crazy

Love and work are the cornerstones of our humanness. Sigmund Freud

Love, Work, Humanness

A civilization which leaves so large a number of its participants unsatisfied and drives them into revolt neither has nor deserves the prospect of a lasting existence. Sigmund Freud

Nor, Number, Existence

Dreams are often most profound when they seem the most crazy.

Sigmund Freud

Dreams, Crazy, Often

America is the most grandiose experiment the world has seen, but, I am afraid, it is not

going to be a success. Sigmund Freud

Success, America, Afraid

The interpretation of dreams is the royal road to a knowledge of the unconscious activities of the mind.

Sigmund Freud

Dreams, Knowledge, Mind

We are never so defensless against suffering as when we love.

Sigmund Freud

Love, Suffering, Against

America is a mistake, a giant mistake.

Sigmund Freud



http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_love.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/crazy.html




http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_work.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/humanness.html




http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/nor.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/number.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/existence.html



http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_dreams.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/crazy.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/often.html




http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_success.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/america.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/afraid.html




http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_dreams.html

http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_knowledge.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/mind.html




http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/suffering.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/against.html




Stran 70

America, Mistake, Giant

I have found little that is 'good' about human beings on the whole. In my experience most

of them are trash, no matter whether they publicly subscribe to this or that ethical doctrine or to none at all. That is something that you cannot say aloud, or perhaps even think. Sigmund Freud

Good, Experience, Human

A man who has been the indisputable favorite of his mother keeps for life the feeling of a

conqueror. Sigmund Freud

Life, Mother, Feeling

Civilization began the first time an angry person cast a word instead of a rock. Sigmund Freud

Time, Rock, Angry

A man should not strive to eliminate his complexes but to get into accord with them: they are legitimately what directs his conduct in the world. Sigmund Freud

Strive, Conduct, Eliminate

Whoever loves becomes humble. Those who love have, so to speak, pawned a part of their narcissism. Sigmund Freud

Love, Humble, Speak

What a distressing contrast there is between the radiant intelligence of the child and the

feeble mentality of the average adult. Sigmund Freud

Intelligence, Between, Child

A certain degree of neurosis is of inestimable value as a drive, especially to a psychologist.

Sigmund Freud

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/america.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/mistake.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/giant.html





http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_good.html

http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_experience.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/human.html




http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_life.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/mother.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/feeling.html



http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_time.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/rock.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/angry.html




http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/strive.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/conduct.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/eliminate.html





http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/humble.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/speak.html




http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_intelligence.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/between.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/child.html




Stran 71

Value, Drive, Degree

Flowers are restful to look at. They have neither emotions nor conflicts.

Sigmund Freud

Emotions, Flowers, Nor

Men are more moral than they think and far more immoral than they can imagine.

Sigmund Freud

Men, Moral, Far

Children are completely egoistic; they feel their needs intensely and strive ruthlessly to satisfy them. Sigmund Freud

Children, Needs, Strive

Prostor za tvoj citat:

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/value.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/drive.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/degree.html



http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/emotions.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/flowers.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/nor.html



http://www.brainyquote.com/quotes/topics/topic_men.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/moral.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/far.html




http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/children.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/needs.html

http://www.brainyquote.com/quotes/keywords/strive.html


Stran 72

IME IN PRIIMEK DIJAKA:______________________________

DATUM:___________________________________________

OGLED DUKUMENTARNEGA FILMA: SIGMUND FREUD

MEDPREDMETNA POVEZAVA PSI –ZGO – ANG

3. A IN 3. B


Stran 73

PSIHOLOGIJA

1. Sigmunda Fruda imenujemo tudi oče _____________________________.

2. Kako so v času Freudovega odraščanja ravnali z duševno bolnimi?

3. Kako je Frud pojmoval našo duševnost? Kaj je tisto, kar vodo naše

obnašanje?

4. Ali lahko zanikamo in zanemarimo naše nezavedno?

5. Kakšnega porekla je bi Sigmund Freud? Kaj je to zanj pomenilo, ko so na Dunaju

oblast prevzemali nacisti?

6. Freud se je pri 17. letih lotil študija__________________________________. Na koncu se je

specializiral na področju _____________________________.

7. Kako se je imenovala ženska, s katero se je pozneje tudi poročil? Kako je potekalo

njegovo družinsko življenje?


Stran 74

8. Freud je želel odkriti nekaj novega. Kakšno je bilo njegovo mnenje o uživanju

kokaina? Za kaj ga je uporabljal in kaj spozna čez nekaj časa?

9. V Parizu začne preučevati ______________________________________.

10. Kdaj odpre svojo ordinacijo in katere metode je uporabljal na začetku?

11. Kaj pomeni metoda prostih asociacij?

12. Kako je družba sprejela Freudovo knjigo Analiza sanj?

13. Leta 1923 Freud zboli. Za katero boleznijo je bolehal in kdaj ter kje umre?


Stran 75

Sabina Krivec

Medpredmetni projekt ŠRP1

»Kako s pomočjo reklam za prehranske izdelke in drugih spremljajočih informacij

pridobiti znanje o zdravem življenjskem slogu ter pravilni rabi slovenskega jezika in vse

to znati uporabiti?«

Pri pripravi projekta smo izhajali iz konteksta sodobne družbene komunikacije in načina

življenja mladostnikov. Da bi izgubili čim manj časa za pojasnjevanje vsebine projekta in za

morebitno motivacijo, smo vsebino postavili v kontekst, ki je dijakom poznan in zelo blizu. S

tem ko smo povezali jezikovne vsebine s spoznavanjem pravilnosti prehranjevanja na principu

reklam in oglaševanja, se je zgodilo ravno to, kar smo pričakovali: stopnja motivacije in

pripravljenost za sodelovanje sta bili na presenetljivo visoki ravni.

Interdiscipliniranost projekta je zahtevala, da je k predmetoma slovenski jezik in biologija bilo

potrebno priključiti še druge predmete – kemijo , multimedijske vsebine, matematiko, tuje

jezike (angleški, nemški)... Hkrati se je vedno znova pojavljala potreba, da pri vsakem

vključenem predmetu pridemo do zaključka, cilja, ki je na koncu vsak zase predstavljal del

mozaika rezultata celotnega projekta. Tako smo pri slovenskem jeziku smo raziskovali uporabo

knjižne slovenščine in pogovornega jezika ter umeščanje vsake rabe v kontekst oglaševanja

prehranskih izdelkov. Biologija je omogočila dijakom vpogled v analize prehranskih vrednosti,

potrebe telesa po hranilih in presnove. Kemija je omogočila dijakom opravljanje laboratorijskih

analiz z znanji, ki so jih pridobili skozi učni proces. S pomočjo tujih jezikov so lahko spremljali

oglase v nemškem in angleškem jeziku in primerjali ugotovitve s slovenščino.

Na tej spletni strani najdete vse vire, ki smo jih uporabili za izdelavo gradiva.

https://sites.google.com/site/projektektekonomska/home

https://sites.google.com/site/projektektekonomska/home


Stran 76

Alenka Kolenko

Medpredmetne povezave v okviru šolskega razvojnega projekta 3

KAOS – ŽIVIM S ČASOM

Primer izvedenega projektnega dne na temo: MOJ NAHRBTNIK

Raziskovalno vprašanje

Kako lahko z avtentičnimi situacijami in medpredmetnim povezovanjem razvijamo kompetenco sporazumevanja v tujem jeziku?

SOCIOLOGIJA IN UMETNOST

Mag. Janja Divjak, Zlatko Jakovljevič , Ekonomska šola Murska Sobota

Tema: Moj nahrbtnik

Enota: Posameznik, družba, kultura - socializacija

Kompetence:

- sporazumevanje v maternem jeziku

- socialne veščine

- kulturna ozaveščenost

- uporaba IKT

- vseživljenjsko učenje

Jezikovne zmožnosti: slušno in bralno razumevanje, govorno sporazumevanje,

pisno sporočanje, diskusija


Stran 77

Učni cilji

Dijaki/dijakinje: naštejejo vrste socializacije, oblikujejo definicijo pojma socializacije, opredelijo razliko med človekom in živaljo, pojasnijo pomen socializacije za posameznika in za družbo, navedejo primere »nesocializiranih« otrok, likovno izdelajo potovalno torbo, ki nosi simboliko notranjega in zunanjega sveta

posameznika, interpretirajo svoj izdelek, razvijajo obliko sodelovalnega učenja, razvijajo empatijo, analizirajo in evalvirajo učinkovitost medpredmetne povezave.

Potek učnega procesa: 1 ura sociologije, 3 ure umetnosti

Pričakovani dosežki:

SOCIOLOGIJA UMETNOST

Dijaki:

iščejo lastne odgovore v svojem

socialnem in kulturnem okolju

kritično razmislijo in diskutirajo o

filmu

ločijo med novimi sociološkimi

pojmi

navajajo lastne primere

uporabijo različne vire informacij

Dijaki:

načrtujejo pripravo izdelka

se preizkusijo v izdelovanju potovalne

torbe

vizualizirajo svoje misli

rešijo zastavljen problem

sprejmejo poseg v svoj likovni prostor


Stran 78

Didaktični pristop

Potek učnega procesa

SOCIOLOGIJA IN UMETNOST

Dejavnosti učitelja 1. URA SOCIOLOGIJA

Dijake pozdravim. Pokažem jim sliko psa in sliko dečka ter jih vprašam,

kakšna je razlika med tema dvema slikama.

Napovem, da je tema današnje ure socializacija. Povem, da bomo spoznali

pojem socializacija in njen pomen.

Na tablo napišem besedo socializacija, ki je osnova za viharjenje možganov.

Dijake sprašujem: Kako poteka razvoj človeka od dojenčka do zrele

osebnosti? Najprej se rodimo. Ali znamo govoriti, ko se rodimo? Ali znamo

hoditi?

Povem, da je vsakemu človeškemu bitju njegova človeškost dana kot možnost

in ljudje se moramo naučiti govoriti, hoditi in se vesti tako, kot se vedejo

drugi ljudje okoli nas.

Povem, da se ljudje šele v interakciji z drugimi ljudmi naučimo delovati kot

družbena bitja - kot bitja, ki imamo družbeno izoblikovane in naučene načine

vedenja.

Dijake vprašam: Kaj torej počnemo, ko se otrok narodi?

Otroka učimo govoriti, hoditi, se prehranjevati, umivati zobke, se oblačiti…

Otroka skozi celo življenje učimo kulture lastne družbe. In ta proces

imenujemo socializacija.

Na osnovi miselnega vzorca na tabli oblikujem z dijaki definicijo

socializacije.

socializacija


Stran 79

Nato povem, da je socializacija proces, ki povezuje različne generacije, in

razložim, kaj to pomeni.

Dijakom povem, da pojma socializacije ne moremo ločiti od pojma

inkulturacija. Pojem pojasnim.

Omenim še pojem akulturacija in ga pojasnim, da bodo dijaki znali razlikovati

med inkulturacijo in akulturacijo.

Povem tudi, da je zelo pomemben vidik socializacije ponotranjenje družbenih

norm in vrednot. Pojem jim razložim.

Dijake vprašam, ali bi mi znali povedati, kaj se zgodi z otrokom, če ga npr.

starši zapustijo in ga izolirajo od ljudi. Kaj bi se npr. zgodilo, če bi eno deklico

zaprli v prostor skupaj s psom?

Dijakom predvajam kratek film o deklici Oxani Malaya, ki je otroštvo

preživela s psom.

Po ogledu posnetka se z dijaki pogovorim o pravkar videnem.

Povem jim, da je to en primer nesocializiranih oz. izoliranih otrok in

poudarim pomen družbenega okolja za razvoj posameznika kot osebnosti.

Preberem jim še 2 primera nesocializiranih otrok.

Dijake vprašam, zakaj je socializacija tako pomemben proces v življenju.

Ugotovimo, da je socializacija pomemben proces tako z vidika posameznika

kot z vidika družbe.

Dijakom razdelim učne liste in jih vprašam, zakaj je socializacija pomembna

za posameznika in zakaj za družbo.

Njihove odgovore povzamem in še sama enkrat povem, kakšen je pomen

socializacije.

Za zaključek ure še enkrat ponovim definicijo socializacije.

2.–4 . URA UMETNOST

Naredim uvod v socializacijo mladega odraščajočega človeka. Predstavim jim:

- zunanji svet: ki neposredno vpliva na njih, na odraščanje, materialne

dobrine, lep dom, dobra šola, služba itd. Ta svet je otipljiv in viden.


Stran 80

- notranji svet: čustveni razvoj, mentalni razvoj; vse, kar ni vidno, kar

nosim v sebi in me označuje.

Ker mladi ljudje radi potujejo in je naslov projektnega dne Moj

nahrbtnik, bomo izdelali potovalno torbo, ki jo lahko nosimo s

seboj, kamor koli gremo.

Ta torba je simbol – vizualizacija našega notranjega in

zunanjega sveta.

V navodilih jim razložim, kako si zamišljam uro.

Pri sociologiji so se učili, da smo ljudje povezani med seboj.

Medsebojno povezanost v celoto/skupino/tim/družbo

nakažemo s skupnimi lastnostmi. Torbe razporedimo na delovno

podlago tako, da se delno prekrivajo. Nato jih pritrdimo z

lepilnim trakom, da se med delom ne premaknejo. V našem

primeru izdelamo s »špric-tehniko« – brizganjem,

razprševanjem barv po zunanjosti torb v prvem koraku naš

zunanji svet.

Ko se zunanji del torbe posuši, izdelamo notranjost torbe.

Posušeno torbo dijaki obrnejo z notranjim delom navzven, ter jo

po lastni želji okrasijo. Notranja stran torbe predstavlja naš

neviden notranji svet. Sem lahko zapisujejo svoje misli, želje,

narišejo slike, verze, razne spirale itd. S tem izrazijo svoje

videnje, občutke, kritičen odnos do družbe/posameznika.

Torbo bodo lahko ponesli v svet, na potovanje, lahko si jo spet

ogledajo čez 10, 20 let in se spomnijo današnjega časa.

Dejavnosti dijakov 1. URA SOCIOLOGIJA

Dijaki opišejo obe slikovni iztočnici. Ugotovijo, da imata obe sliki

nekaj skupnega. Nekateri dijaki imajo psa celo doma.

Ugotovijo, da je za skupno bivanje potrebno upoštevati določena pravila,


Stran 81

norme itd.

Slišali so že za proces socializacije in dopolnjujejo tabelski miselni vzorec.

Opišejo tokokrog človeškega življenja od rojstva naprej: kako so začeli hoditi,

govoriti itd. Spoznajo tudi, kaj se dogaja na duhovni plati, čustveni razvoj,

sprejemanje družbenih norm.

Novi pojem akulturacije dijakom ni tuj, kajti trenutno sami sprejemajo način

življenja svojega kulturnega območja.

Inkulturacijo pa spoznajo kot vključevanje približevanja lastne kulture kulturi

sosednjih narodov.

Dijaki si ogledajo film o deklici Oxani Malaya, ki je otroštvo preživela s psom.

Komentirajo vsebino filma in ugotovijo, da Oxana ni socializirana. Obrazložijo

svojo trditev s primeri iz filma.

Uredijo si zapiske 3 novih pojmov (inkulturacija, akulturacija in

interiorizacija)

2.- 4. URA UMETNOST

Dijaki diskutirajo o socializaciji. Ponovijo, kaj so se naučili pri

predmetu sociologije. Sledijo vprašanjem o oblikovanju lastne

samopodobe, kaj jih označuje navzven, kaj navznoter.

Pripravijo delovno površino za slikanje na torbe.

Pripravijo/ mešajo barve, valje.

Vsak dijak razprši barvo po lastni želji po torbah, ni omejen le na

lastno torbo, kajti zunanjost oblikujejo vsi.

Nato obesi torbo na vrvico, da se posuši.

Notranjost torbe oblikuje po lastni želji z mislimi, parolami,

pesmimi, odtisi.

Predstavi drugim sošolcem svojo torbo.

Preverjanje

dosežkov/rezultatov

Ob koncu ure ter pri pisnem

preverjanju in ocenjevanju znanja.

Izdelek se ustno in

vizualno predstavi.


Stran 82

Potrebna gradiva in

pripomočki

LCD-projektor, računalnik, tabla, videofilm,

zvočniki

lanena torba brez

vzorcev, lepilo, škarje,

akrilne barve, valj,

čopiči, voda, cedilo,

posoda za vodo,

flomastri, krpe

Viri

Barle-Lakota, A. et. al. (2004). Uvod v

sociologijo. Ljubljana: DZS.

Barle-Lakota, A. et. al. (2004). Sociologija.

Ljubljana: DZS.

Nesocializirani otroci. Dostopno na:

http://www.feralchildren.com/en/index.php

Nesocializirani otroci: primer Oxana.

Dostopno na:

http://www.metacafe.com/watch/250596/

ukranian_girl_raised_by_dogs/

Refleksija – povzetek izvedenega samovrednotenja

UČITELJA DIJAKI

Ugotavljava, da so dijaki temo zelo

pozitivno sprejeli.

Sodelovanje pri uri je prešlo celo v

tekmovanje za navajanje čim več

Všeč jim je bilo, da so se ves čas lahko

gibali po prostoru.

Občutili so samopotrditev znanja, ker

so pretežno vsi lahko kaj povedali pri

http://www.feralchildren.com/en/index.php

http://www.metacafe.com/watch/250596/


Stran 83

primerov iz socialnega okolja.

Presenečena sva bila, da so dijaki celo

nadgradili navodila učitelja in še več

naredili, kot je bilo potrebno.

Na predlog dijakov sva se odločila, da

bodo torbe, ki so ostale brez lastnika,

podarjene gostom.

Občasno je bilo potrebno brzdati

besednjak posameznikov, ko so

vpisovali misli v notranjost torbe in

jih glasno delili z drugimi.

uri sociologije.

Vse, kar so naredili, je bilo prav. Pri

estetskem videzu učitelj ni dal

negativnega mnenja. Upoštevala se je

dijakova izbira.

So ponosni na svoj izdelek.

Dogovorili so se, da bodo torbe

ohranili in jih ponovno prinesli v

šolo čez 10 let na srečanje

maturantov.

Naslednjič bi radi nadaljevali s

tovrstnim delom.


Stran 84

3.1.3.2 ANGLEŠČINA2 IN NEMŠČINA 1

Simona Pajnhart, Barbara Baler

Tema: Potovanje

Enota: Priprava na potovanje

Kompetence:

- sporazumevanje v maternem jeziku;


- medkulturna ozaveščenost;

- uporaba IKT



pisno sporočanje, diskusija

Učni cilji

Dijaki/dijakinje: govorno sporočajo o različnih temah in pri tem razumejo medkulturne značilnosti utemeljujejo svoja mnenja in poglede razvijajo zmožnost funkcionalne jezikovne rabe oz. zmožnost uporabe ustreznih

jezikovnih sredstev na ravni govornega besedila poznavajo načine izražanja idej, čustev, stališč in mnenj, (ne)strinjanj in ravnanje v

skladu s ciljnim občinstvom in okoliščinami sporazumevanja.


Stran 85

Potek učnega procesa: 3 URE


ANGLEŠČINA 2 NEMŠČINA 1

Dijak:

pridobi novi besedišče o potovanju

samostojno reši vaje za širjenje besedišča

razume medkulturne veščine, kadar potuje

sodelovalno rešuje zadane naloge

zna ustrezno ravnati, se vesti na potovanjih po tuji deželi – pozna potrebno dokumentacijo, predpise itd.

Dijak:

spozna vrste počitnic, govori o svojih počitnicah in dopustu, o prometu

spozna storitve v hotelu, prostore, pridobi novo besedišče

ubesedi vidno informacijo pridobi novo besedišče s praktično

uporabo prevaja in se prosto pogovarja o temi pripoveduje o počitnicah v pretekliku


Stran 86

Didaktični pristop



Dejavnosti učitelja Z naslednjimi dejavnostmi

bo učitelj dosegel

zastavljene cilje:

1. govorjenje:

opisovanje stvari, ki

jih potrebujejo za

likovno ustvarjanje, a

zanje ne poznajo

pravih izrazov v

angleščini

2. pisanje: zapišejo

samostalniške

sestavljenke za stvari,

ki jih najdemo v

(potovalnem)

nahrbtniku

3. pisanje: zabeležijo

misli, slogane itd. v

angleščini, ki jih

Razdelim delovne liste in navežem

pogovor na izdelek – potovalno

torbo.

V prvi fazi pridobi dijak novo

besedišče na temo potovanje.

Uvodoma dijakom predstavim 5-

minutni film o nemških pohodnikih/

tesarskih, mizarskih vajencih. Ti

vajenci potujejo 3 leta in 1 dan po

Nemčiji in nosijo v svoji potovalni

culici osebni higienski pribor, en par

delavske obleke in eno obleko za

praznike. Želim jim predstaviti star

cehovski običaj, ki še zmeraj živi v

Nemčiji.

Dijak reši vaje 2, 3b in 4 na delovnem

listu 1. Predvsem pridobivamo

osnovno besedišče na temo

nahrbtnik in nahrbtnik kot metafora


Stran 87

zapišejo na notranjo

stran svojega

umetniško

poslikanega

'nahrbtnika'

4. branje: preberejo

besedila pesmi v 4

jezikih in zabeležijo

bistveno sporočilo

vsaj dveh v

angleščini

SLO: Cesta (Vlado

Kreslin),ANG:

Leaving on a Jet

Plane(John Denver),

NEM: Hoch auf dem

gelben

Wagen(Volkslied),

MAD: Kocsi és a

vonat (Weöres

Sándor))

5. poslušanje in pisanje:

poslušajo vprašanja, ki jih

dijaki postavljajo angleško

govorečemu gostu in

beležijo njegove odgovore

Sledi delo v skupinah.

(npr. vsak nosi sam svoje breme)

Diferencirana naloga:

Na svetovnem spletu poiščejo

nemško besedo Rucksack –

Wikipedie in dobijo več možnih

obrazložitev, med drugim tudi

etimološko. Lahko tudi naprej

brskajo in se pozanimajo o nastanku

oz. izvoru besede. Tu jih ne

omejujemo.

Sledi kratka diskusija o najdenih

rešitvah.

1. Iščemo nemške vokabule za

pripomočke, materiale, sestavine za

izdelavo nahrbtnika/ torbe.

2. V razpredelnici so navedeni delovni

pripomočki, glagoli in predmeti v

tožilniku. S povezovanjem

posameznih stavčnih členov tvori

dijak trdilne povedi.

Snov ponovimo tako, da vsak dijak

predstavi svoj nahrbtnik, ki ga je

izdelal. Opiše njegov videz ter čemu

ga bo pozneje uporabil.

Kot nazoren primer povabim

nemško govorečega podjetnika, ki

dijakom odgovarja na dijakova

vprašanja.

Dejavnosti dijakov Dijaki opišejo na delovnem

listu za angleščino1

Dijaki že pri uri umetnosti in

sociologije izvedo, da se bodo pri


Stran 88

uporabljene predmete, saj

ne poznajo ustreznih

strokovnih izrazov ter

zapišejo še 10

samostalniških sestavljenk

za stvari, ki jih ljudje

vzamejo s seboj, ko gredo na

pot.

Preberejo še izbor 4 pesmi

s tematiko potovanja v 4

jezikih in se v skupinah

odločijo, kaj je glavno

sporočilo vsake. Pesem v

večini neznanem jeziku –

madžarščini–sem dodala

zato, da bi dijake spodbudila

k opazovanju elementov

onomatopoije – ali se da iz

zvena besed razbrati, za

katero prevozno sredstvo

gre. V pomoč pa jim bo tudi

priložena sličica.

Predprojektna dejavnost:

Dijaki vnaprej pripravijo

vprašanja za angleško

govorečega gosta.

Poprojektne dejavnosti:

Doma napišejo kratke

predstavitve angleško

govorečega gosta na osnovi

vprašanj lastnih zapiskov

tujem jeziku naprej ukvarjali z

nahrbtniki .

Ubesedijo slikovno iztočnico, dve

vrsti nahrbtnikov: šolski, za prosti

čas.

Kot zgodovinski tradicionalen

primer nemških popotnikov –

cehovskih fantov si ogledajo film Die

Walz: pripoved mladih vajencev,

njihove dogodivščine, avanture ,

nevarnosti, odraščanje med triletno

odsotnostjo od domaitd. Po predstavi

ugotovijo, da v Sloveniji nimamo

tovrstnih navad med vajenci.

Pri reševanju nalog na delovnem listu

dela s slovarji, prevaja, uporablja IKT-

pripomočke.

Pri prejšnjih urah nemščine se je

naučil, kako opiše svoj videz, svoja

zanimanja, svoje aktivnosti v

prostem času. To znanje aplicira na

vprašanja, ki jih sedaj postavi gostu.

En dijak sprašuje po določeni

informaciji:

- osebni podatki

- poklic


Stran 89

gostovih odgovorov.

Dijak opravi intervju z

gostom.

Gost odgovarja na

vprašanja, ki so jih dijaki že

vnaprej pripravili.

Sledi dogodek dneva –

pogovor z gostoma v

angleščini in nemščini.

Prvi gost je Anglež Ian

Samuel, ki živi v Murski

Soboti, drugi pa sicer

Slovenec, a rojen v Nemčiji

in sedaj zaposlen kot

direktor marketinga v

tovarni balonov v Belgiji, g.

Michael Gjerek. Dijaki

beležijo odgovore.

- družinski stan

- znanje jezikov

- s čim se trenutno ukvarja

- prosti čas

Ostali dijaki sproti beležijo odgovore .

Na spletni strani facebook si

ogledajo profil povabljenega gosta.

Doma napišejo obnovo – profil gosta.

Preverjanje


- pregled izpolnjenih

delovnih listov – kaj

je rešeno, kaj ni

- zapiski – so – niso (+

ali -)

- ocena pisnega

sestavka po merilih

za ocenjevanje

krajših pisnih

- sproti v obliki diskusije in

izmenjave mnenj,

- predstavitev rešenih nalog na

delovnem listu

- pri pisnem in ustnem

ocenjevanju znanja


Stran 90

sestavkov v evidenco

ocen domačih nalog

Potrebna gradiva in

pripomočki

delovni listi, barvni

svinčniki, plakati

računalnik, LCD-projektor, mikrofon,

facebook, dvojezični slovarji

Viri učni list učni listi


UČITELJA DIJAKI

Dijaki so bili vseskozi zaposleni in

vpleteni v različne aktivnosti, tako da

je delo potekalo tekoče, saj je vsak

dijak bil predhodno seznanjen,

kakšne naloge bo moral opraviti. Delo

v projektnem dnevu je bilo

zasnovano tako, da je bila naloga

učiteljev le sprotno spremljanje in

pomoč.

Tovrstne aktivnosti zahtevajo veliko

priprav ter dogovarjanj. Občasno se

je bilo potrebno sproti prilagajati

novonastali situaciji.

Obvladovanje prostora je občasno

izziv, kajti dejavnosti so bile izvedene

zunaj in znotraj šole. Ker pa nas je

bilo prisotnih 5 učiteljev, smo dijake

vedno pozorno spremljali.

Iz evalvacije anketnih vprašalnikov je

razvidno, da so dijaki uživali ter da jim

je bil projektni dan v taki obliki,

organizaciji zelo všeč.

Pohvalili so celo učitelje.

Bili so motivirani za delo, ker so med

samim pridobivanjem snovi lahko

poslušali glasbo, se gibali znotraj ter

zunaj šole, kjer so potekale tudi druge

skupinske aktivnosti znotraj istega

projekta.

Pogledali so napredke svojih sošolcev

ter jih sproti pohvalili, izrazili

navdušenje in malo pokramljali.


Stran 91

3.1.3.2 ANGLEŠČINA 1 IN NEMŠČINA2

Natalija Bračun, Alenka Kolenko

Tema: Potovanje

Enota: Priprava na potovanje, Moj nahrbtnik

Kompetence:

- sporazumevanje v maternem jeziku;

- sporazumevanje v tujih jezikih

- procesno zasnovana učna situacija


- medkulturna ozaveščenost;

- uporaba IKT



pisno sporočanje, diskusija, interpretiranje, podajanje zaključkov


Stran 92

Učni cilji

Dijak/dijakinja: pridobi novo besedišče ter ga sproti utrjuje selektivno bere ter interpretira pesmi slušno razume dogodke v filmu Die Walz ter diskutira o vsebini samostojno vodi pogovor z vabljenimi gosti v dveh jezikih: angleščini, nemščini pisno sporoča o dogodku dneva

Potek učnega procesa: 3 URE



Dijaki:

poimenujejo v angleščini 10 stvari, ki jih lahko najdemo v potovalnem nahrbtniku in so 'compound nouns'

opišejo predmete, ki so jih uporabljali pri likovnem ustvarjanju, npr. zaščitna folija, nosilna vrečka iz blaga, čopič, pleskarski valjček, akrilne barve, tako da uporabijo izraze kot It's the thing you use for …, it's made of…, it looks like … etc

v enem stavku ubesedijo glavno sporočilo vsaj dveh pesmi, katerih besedila so prebrali

v angleščini napišejo predstavitev osebe na osnovi svojih zapiskov njegovih odgovorov na vprašanja in po spominu

Dijaki:

poimenujejo materiale za pripravo

nahrbtnika tvorijo povedi z novim besediščem poiščejo ter predstavijo

večpomenskost besede nahrbtnik v nemščini

pripravijo vprašanja za intervju z nemškim gostom

izvedejo intervju napišejo povzetek – življenje in delo

nemško govorečega podjetnika spremljajo predstavitev, razumejo

sporočilo, se sproti odzivajo – krčijo ali

širijo željene odgovore

povzamejo bistvo/sekvenco sporočila

dneva


Stran 93

izpolnijo delovni list 1

napisano besedilo An expatriate's tale: Mr Ian Samuel

Didaktični pristop



Dejavnosti učitelja Z naslednjimi dejavnostmi bo

učitelj dosegel zastavljene cilje:

5. govorjenje: opisovanje

stvari, ki jih potrebujejo

za likovno ustvarjanje, a

zanje ne poznajo pravih

izrazov v angleščini

6. pisanje: zapišejo

samostalniške

sestavljenke za stvari, ki

jih najdemo v

(potovalnem) nahrbtniku

7. pisanje: zabeležijo misli,

slogane itd. v angleščini,

ki jih zapišejo na notranjo

stran svojega umetniško

poslikanega 'nahrbtnika'

8. branje: preberejo

besedila pesmi v štirih

jezikih in zabeležijo

bistveno sporočilo vsaj

Razdelim delovne liste in

navežem pogovor na izdelek –

potovalno torbo.

V prvi fazi pridobi dijak novo

besedišče na temo potovanje.

Uvodoma dijakom predstavim 5-

minutni film o nemških

pohodnikih (tesarskih,

mizarskih vajencih). Ti vajenci

potujejo 3 leta in 1 dan po

Nemčiji in nosijo v svoji

potovalni culici osebni higienski

pribor, en par delavske obleke in

eno obleko za praznike. Želim

jim predstaviti star cehovski

običaj, ki še zmeraj živi v

Nemčiji.

Dijak reši vaje 2, 3b in 4 na

delovnem listu 1. Predvsem

pridobivajo osnovno besedišče

na temo nahrbtnik in nahrbtnik


Stran 94

dveh v angleščini

SLO: Cesta (Vlado

Kreslin), ANG: Leaving on

a Jet Plane (John Denver),

NEM: Hoch auf dem

gelben Wagen(Volkslied),

MAD: Kocsi és a vonat

(Weöres Sándor))

5. poslušanje in pisanje:

poslušajo vprašanja, ki jih dijaki

postavljajo angleško govorečemu

gostu in beležijo njegove

odgovore

Sledi delo v skupinah.

kot metafora (npr. vsak nosi sam

svoje breme).

Diferencirana naloga:

Na svetovnem spletu poiščejo

nemško besedo Rucksack –

Wikipedie in dobijo več možnih

obrazložitev, med drugim tudi

etimološko. Lahko tudi naprej

brskajo in se pozanimajo o

nastanku oz. izvoru besede. Tu

jih ne omejujemo.

Sledi kratka diskusija o najdenih

rešitvah.

1. Iščemo nemške vokabule za

pripomočke, materiale,

sestavine za izdelavo

nahrbtnika/ torbe.

2. V razpredelnici so navedeni

delovni pripomočki, glagoli in

predmeti v tožilniku. S

povezovanjem posameznih

stavčnih členov tvori dijak

trdilne povedi.

Snov ponovimo tako, da vsak

dijak predstavi nahrbtnik, ki ga

je izdelal. Opiše njegov videz ter

čemu ga bo pozneje uporabil.

Kot nazoren primer povabim

nemško govorečega podjetnika,

ki odgovarja na vprašanja


Stran 95

dijakov.

Dejavnosti dijakov Dijaki opišejo na delovnem listu

za angleščino1 uporabljene

predmete, saj ne poznajo

ustreznih strokovnih izrazov, ter

zapišejo še 10 samostalniških

sestavljenk za stvari, ki jih ljudje

vzamejo s seboj, ko gredo na pot.

Preberejo še izbor 4 pesmi s

tematiko potovanja v 4 jezikih

in se v skupinah odločijo, kaj je

glavno sporočilo vsake. Pesem v

večini neznanem jeziku –

madžarščini - sem dodala zato, da

bi dijake spodbudila k

opazovanju elementov

onomatopoije – ali se da iz zvena

besed razbrati, za katero

prevozno sredstvo gre. V pomoč

pa jim bo tudi priložena sličica.

Predprojektna dejavnost:

Dijaki vnaprej pripravijo

vprašanja za angleško

govorečega gosta.

Poprojektne dejavnosti:

Doma napišejo kratke

predstavitve angleško

govorečega gosta na osnovi

vprašanj lastnih zapiskov

gostovih odgovorov.

Dijaki že pri uri umetnosti in

sociologije izvedo, da se bodo pri

tujem jeziku v prihodnje

ukvarjali z nahrbtniki .

Ubesedijo slikovno iztočnico,

dve vrsti nahrbtnikov: šolski, za

prosti čas.

Kot zgodovinski tradicionalen

primer nemških popotnikov

(cehovskih fantov) si ogledajo

film Die Walz: pripoved mladih

vajencev, njihove dogodivščine,

avanture , nevarnosti,

odraščanje med triletno

odsotnostjo od doma itd. Po

predstavi ugotovijo, da v

Sloveniji nimamo tovrstnih

navad med vajenci.

Pri reševanju nalog na delovnem

listu delajo s slovarji, prevajajo,

uporabljajo IKT-pripomočke.

Pri prejšnjih urah nemščine so

se naučili, kako opiše svoj videz,

svoja zanimanja, svoje

aktivnosti v prostem času. To

znanje aplicirajo na vprašanja,

ki jih sedaj postavi gostu.


Stran 96

Dijak opravi intervju z gostom:

Gost odgovarja na vprašanja, ki

so jih dijaki že vnaprej pripravili.

Sledi dogodek dneva – pogovor z

gostoma v angleščini in

nemščini.

Prvi gost je Anglež Ian Samuel, ki

živi v Murski Soboti, drugi pa

sicer Slovenec, a rojen v Nemčiji,

sedaj zaposlen kot direktor

marketinga v tovarni balonov v

Belgiji, g. Michael Gjerek. Dijaki

beležijo odgovore.

En dijak sprašuje po določeni

informaciji:

- osebni podatki

- poklic

- družinski stan

- znanje jezikov

- s čim se trenutno ukvarja

- prosti čas

Ostali dijaki sproti beležijo

odgovore .

Na spletni strani facebook si

ogledajo profil povabljenega

gosta.

Doma napišejo obnovo – profil

gosta.

Preverjanje


- pregled izpolnjenih

delovnih listov – kaj je

rešeno, kaj ni

- zapiski: so – niso (+ ali -)

- ocena pisnega sestavka

po merilih za ocenjevanje

krajših pisnih sestavkov v

evidenco ocen domačih

nalog

- sproti v obliki diskusije

in izmenjave mnenj

- predstavitev rešenih

nalog na delovnem listu

- pri pisnem in ustnem

ocenjevanju znanja

Potrebna gradiva in delovni listi, barvni svinčniki, Računalnik, LCD projektor,


Stran 97

pripomočki

plakati mikrofon,

facebook, dvojezični slovarji

Viri učni list učni listi


UČITELJA DIJAKI

Dijaki so bili vseskozi zaposleni

in vpleteni v različne aktivnosti,

tako da je delo potekalo tekoče,

saj je vsak dijak bil predhodno

seznanjen, kakšne naloge bo

moral opraviti.

Delo v projektnem dnevu je bilo

zasnovano tako, da je bila naloga

učiteljev le sprotno spremljanje

in pomoč.

Naši dijaki so tokrat 'iz prve

roke' izvedeli, kako pomembno

je danes znanje več tujih jezikov,

še posebej v poslovnem svetu

Vpletene so bile avtentične

situacije, ki so jih dijaki dobro

obvladali.

Tema jim je bila všeč, ker sami radi

potujejo.

Menijo, da jim bo današnje znanje koristilo

na potovanjih.

Vsak je imel možnost aktivno sodelovati in

se družiti s sošolci, meja med jeziki je bila

zbrisana.

Oba gosta sta bila tako zanimiva, da so

dijaki postavljali še dodatna vprašanja, so

pa malo pozabili beležiti odgovore. Ker pa

so mladi, so si veliko stvari zapomnili brez

zapisovanja.


Stran 98

Priloga:

Film o izdelavi nahrbtnika v nemškem jeziku

Gradivo pripravila: Alenka Kolenko, prof., vodja ŠRP3


Stran 99

Mag. Metka Gelt

MP »Šindlerjev seznam«

Izvajalca/učitelja: mag. Metka Gelt

Oddelek: 3. a in 3. b

Datum povezave: 24. 10. 2012

Skupni cilj:

se nanašajo na znanje in

razumevanje zgodovinskih

dogodkov, pojavov, procesov in

konceptov fašističnega obdobja

primerjava podobnosti in razlik

totalitarnih sistemov: fašizma in

nacizma

na izbranih primerih in z vidika

spoštovanja/kršenja demokracije

in človekovih pravic dijaki

pojasnijo, kako so posamezne

oblike vladavin delovale med drugo

svetovno vojno – študijski primer:

nacistična Nemčija (holokavst)

Pričakovani (skupni) rezultat(i):

obsodijo zločine proti človeštvu,

genocide, holokavst in druge oblike

množičnega kršenja človekovih

pravic

razmislijo, zakaj je potrebno biti

previden/previdna pri izrekanju


Stran 100

sodb

dijaki razvijajo spretnosti dela z

zgodovinskimi viri, ki jih razvijejo

z analiziranjem različnih pisnih

virov, filmskega gradiva, literarnih

del z zgodovinskim ozadjem,

statističnih podatkov, slikovnega

gradiva, umetniških slik z

zgodovinskim ozadjem, političnih

karikatur, političnih plakatov

Evidence/dokazila za pričakovani skupni

rezultat:

dijaki s pomočjo podatkov in

dokazov iz najrazličnejših

zgodovinskih virov oblikujejo

sklepe, mnenja, razlage in stališča,

ki so vodila v raznarodovalno

politiko v Nemčiji

Sodelujoči predmeti: zgodovina in nemščina

Povezovalni element: /

Nivo posameznih predmetov (ki sodelujejo v KP) Predmet A - zgodovina

Pričakovani dosežki/rezultat(i) za predmet v

okviru KP

na primerih iz zgodovine

totalitarnih sistemov 20. stoletja

razmislijo, zakaj je pomembno

gledati na svet tako, da se spoštuje

človekove pravice, enakost,

demokracijo ter demokratično in

odgovorno državljanstvo

s pomočjo novo pridobljenega

besednega zaklada pojasnijo


Stran 101

vzroke nastanka totalitarnih

režimov in njihove posledice za

družbe

Dokazi(la) / evidence (so izhodišče za snovanje

kriterijev-glej naprej*)

razvijejo toleranco do drugačnih

idej in pogledov, ki se jim

nasprotuje s smiselnimi

protiargumenti, upoštevajoč

kulturo dialoga

svoja stališča znajo zastopati tudi v

tujem jeziku



ugotavljanja dosežkov/ rezultatov)*

dijaki pojasnijo, kako so

posamezne oblike vladavin delovale

med drugo svetovno vojno

z novo pridobljenim besediščem

argumentirajo posamezne oblike

vladavin

Dejavnosti (vodijo do rezultatov-evidenc)

Dejavnosti za ugotavljanje


Vsi predmeti od 1.– 8. ure

na podlagi predvajanja filma

spoznavajo pomen ohranjanja in

upoštevanja človekovih pravic

po skupinah utemeljijo pomen

človekovih pravic v tujem jeziku


Stran 102

Nivo posameznih predmetov (ki sodelujejo v KP) Predmet A - nemščina

Pričakovani dosežki/rezultat(i) za predmet v

okviru KP

na primerih iz zgodovine

totalitarnih sistemov 20. stoletja

razmislijo, zakaj je pomembno

gledati na svet tako, da se spoštuje

človekove pravice, enakost,

demokracijo ter demokratično in

odgovorno državljanstvo

s pomočjo novo pridobljenega

besednega zaklada opišejo novo

pridobljene pojme (npr.

imperializem ipd.) v tujem jeziku

Dokazi(la) / evidence (so izhodišče za snovanje

kriterijev-glej naprej)

svoja stališča znajo zastopati tudi v

tujem jeziku



ugotavljanja dosežkov/ rezultatov)

pridobijo novo besedišče na

določeno temo, kot so posamezne

oblike vladavin

opišejo glavne značilnosti vladavin

v tujem jeziku

Dejavnosti (vodijo do rezultatov-evidenc)

(npr. 1.–4. ura)

Dejavnosti za ugotavljanje


Vsi predmeti od 1.–8. ure

na podlagi predvajanja filma

spoznavajo pomen ohranjanja in

upoštevanja človekovih pravic in

jih znajo razložiti v tujem jeziku


Stran 103

Kdor reši eno življenje,

reši cel svet.

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDivljenje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Svet


Stran 104

Oskar Schindler

Oskar Schindler, nemški industrialec, rojen 28. aprila 1908 v Svitavyu (nemško: Zwittau) v

Avstro-Ogrski (danes Češka), umrl 9.oktobra 1974 v Hildesheimu v Zahodni Nemčiji. Oskar

Schindler se je rodil kot sin proizvajalca kmetijske mehanizacije Hansa Schindlerja. Svojo

uporno naravo je pokazal že zelo hitro, ko so ga pri 16 letih izključili iz šole, potem ko je

ponaredil svoje spričevalo. V mladosti se je poročil z Emilie Pelzl, hčerko bogatega kmeta, ta

ga je označil za "nedokončano človeka«, ki še išče svoj jaz in namen v svetu.

Schindler je najbolj znan po tem, da je med 2. svetovno vojno pred smrtjo v uničevalnih

taboriščih rešil okrog 1200 judovskih življenj. Sprva je izkoriščal Jude, predvsem premožne, za

delo v svoji tovarni. Kasneje, ko je videl, kako nacisti ravnajo z Judi, jim je začel pomagati

tako, da je nacističnim oblastem zatrjeval, da so nujno potrebni kot delavci v tovarni in jih s

tem rešil pred holokavstom. Za to ga je država Izrael imenovala za »pravičnega med narodi«.

Bil je poklican, da posadi drevo na Aveniji pravičnosti. To drevo še vedno raste. Po Oskarjevem

medvojnem življenju je bil posnet tudi film z naslovom Schindlerjev seznam, ki ga je režiral

Steven Spielberg. 1

Povzetek filma

Film pripoveduje resnično zgodbo na Češkem rojenega poslovneža, kockarja in ženskarja

Oscarja Schindlerja (igra ga Liam Neeson), ki je med drugo svetovno vojno zanesljive smrti

v koncentracijskem taborišču rešil na tisoče poljskih Judov, tako da jih je zaposlil v svoji

tovarni. Čeprav ga je sprva gnala le misel na denar in lagodno življenje v visokih krogih, ga

je vojna spremenila v velikega človekoljuba, ki je bil za to, da bi rešil druge pripravljen

žrtvovati celo lastno življenje. S pomočjo svojega računovodje Itzhaka Sterna (Ben Kingsley)

je Schindler sestavil seznam "nujno potrebnih" Židov in tako iz taborišča osvobodil 1.100

ljudi iz rok sadističnega nacista Amona Goetha (Ralph Fiennes).

1 http://daten.digitale-sammlungen.de/0001/bsb00016410/images/index.html?seite=807(pridobljeno, dne 10.10.2013)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Uni%C4%8Devalno_tabori%C5%A1%C4%8De

http://sl.wikipedia.org/wiki/Uni%C4%8Devalno_tabori%C5%A1%C4%8De

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tovarna

http://sl.wikipedia.org/wiki/Izrael

http://sl.wikipedia.org/wiki/Drevo


Stran 105

Spielbergova znamenita čustveno pretresljiva, vizualno omamna in osupljiva uspešnica

Shindlerjev seznam je prejela kar dvanajst nominacij za oskarja, odnesel pa je kar sedem

zlatih kipcev, med drugim za najboljši film, režijo (Steven Spielberg), prirejeni scenarij

(Steven Zaillian), glasbo (John Williams), montažo filma (Michael Kahn) in kinematografijo

(Janusz Kaminski). Film je bil skoraj v celoti posnet na Poljskem, sneman pa je v črno-beli

tehniki.


Stran 106

Zgodovinsko ozadje filma

Pojmi: antisemitizem, holokaust, arijski paragraf, koncentracijsko taborišče

Napad na Poljsko

Incident v Gleiwitzu je bil uprizorjen napad na nemško radijsko postajo Sender Gleiwitz v

Gleiwitzu (danes Gliwice na Poljskem) 31. avgusta 1939. Provokacija je bila ena od več akcij

operacije Himmler, s katero je nacistična Nemčija želela uprizoriti poljsko agresijo proti njej in

s katero je pred svetom opravičila napad na Poljsko. Incident v Gleiwitzu je bil zgolj del večje

operacije, ki sta jo vodila nacistična jurišna in varnostna oddelka. V istem času kot napad na

Gleiwitz so bili vzdolž nemško-poljske meje uprizorjeni tudi drugi incidenti, kot so požigi hiš v

Poljskem koridorju in lažnivi propagandni izdelki. Celotna operacija Himmler je obsegala 21

incidentov, in je bila namenjena uprizoritvi poljske agresije na Nemčijo. Štiri mesece pred

nemško invazijo na Poljsko so nemški časopisi in politiki obtoževali poljsko vlado

organiziranja ali dopuščanja etničnega čiščenja nemškega prebivalstva na Poljskem. 2

Dan po napadu na Gleiwitz je Nemčija sprožila obsežen napad na Poljsko, s čimer se je začela

2. svetovna vojna v Evropi. Istega dne je Hitler v Reichstagu v svojem nagovoru navedel 21

mejnih incidentov od katerih so bili po njegovem trije zelo resni, kot opravičilo za

nemško »obrambno« dejanje proti Poljski. Samo nekaj dni pred tem, 22. avgusta, je Hitler dejal

svojim generalom »Dal vam bom svoj razlog za začetek vojne, pa naj si bo verjeten ali ne.

Zmagovalca se ne bo spraševalo, če je govoril resnico«.3

Življenje po okupaciji

Varšavski geto je bil največji izmed judovskih getov, ki so ga ustanovili Nemci v poljski

prestolnici Varšavi. Med leti 1941 in 1943 so stradanje, bolezni ter deportacije v taborišča

zdesetkale populacijo geta iz prvotnih 450.000 na domala 70.000 ljudi. Leta 1943 je bil

2 http://en.wikipedia.org/wiki/Operation_Himmler (pridobljeno, dne 10.10.2013) in Stoletje svetovnih vojn, Janez Čuček; uredil Kazimir Rapoša; Cankarjeva založba, Ljubljana 1981. 3 http://www.fcit.usf.edu/HOLOCAUST/resource/document/HITLER1.htm (pridobljeno, dne 10.10.2013)

http://en.wikipedia.org/wiki/Operation_Himmler

http://www.fcit.usf.edu/HOLOCAUST/resource/document/HITLER1.htm


Stran 107

varšavski geto prizorišče vstaje prvega množičnega mestnega upora proti nacistom v Evropi.

Varšavski geto je ustanovil nemški vrhovni guverner Hans Frank 16. oktobra 1940. V tem času

je število prebivalcev v getu obsegalo okoli 440.000 ljudi, kar je znašalo okrog 37 % takratne

populacije Varšave. Poleg tega je velikost geta obsegala okrog 4,5 % celotne površine Varšave.

Nacisti so nato zaprli varšavski geto pred zunanjim svetom, ko so 16. novembra 1940 okrog

njega postavili visok zid, zavarovan z oboroženimi stražniki. V naslednjem letu in pol so bili

tisoči poljskih Judov kot tudi nekaj Romov prepeljani iz manjših mest ter podeželja v ta geto,

kajti bolezni (tifus) in stradež so močno zmanjšali število prebivalcev v getu. Med 23. julijem

1942 ter 21. septembrom 1942 je bilo okrog 254.000 prebivalcev geta poslanih v Treblinko in

tam umorjenih. Do konca leta 1942 je postalo jasno, da te deportacije vodijo v smrt in veliko

preostalih Judov se je odločilo boriti. Seznam taborišč: Plaszow, Varšava, Litzmannstadt,

Auschwitz- Birkenau, Belzec, Chelmno, Majdanek, Sobibor in Treblinka.4

UČNI DELOVNI LIST: Schindlerjev seznam

ODGOVORI NA NASLEDNJA VPRAŠANJA!

1. Pojasni, kakšen pomen imajo geti za Jude?

2. Razloži, kaj si je Hitler predstavljal pod »Endlösung« Judov?

3. Kdo in kje je zgradil prvo koncentracijsko taborišče?

4. Ali imamo kje v bližini ostanke koncentracijskega taborišča?

5. Kakšno delo so opravljali taboriščniki?

6. Ali je bil Oskar Schindler antijunak? Pojasni!

4 http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005188 (pridobljeno, dne 10.10.2013)

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hans_Frank&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Rom

http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005188


Stran 108


Stran 109

Pomembni deli v filmu

1. Judovska molitev

2. Preganjanje

ako ali s čim se pokaže kontrast med Schindlerjem in Judi?

3. Delovno taborišče Plaszów

čim se kaže samovolja Götha pri gradnji taborišča?

aj v svojem govoru stražarjem Göth najbolj poudari?

4. Likvidacija geta

akaj odstranijo Jude iz geta?

ako se končajo poskusi pobegov iz taborišča?

5. Schindlerjev obisk taborišča

poskuša Schindler Jude rešvati že od začetka?

6. Schindlers Liste

?


Stran 110

Arbeitsblatt zur „Schindlers Liste“

Allgemeines zu diesem Film

Der Roman Schindlers Liste von Thomas Keneally

Der Film basiert auf dem gleichnamigen, weniger bekannten, aber trotzdem bemerkenswertem Roman von

Thomas Keneally. Thomas Keneally beschreibt in dem Buch Schindlers Liste, wie ein Industrieller mit Namen

Oskar Schindler (1908–1974), der der NSDAP aus wirtschaftlichen Gründen nahe stand, im Zweiten Weltkrieg

mehr als 1000 Juden aus den von den Nationalsozialisten besetzten Ländern Tschechoslowakei und Polen in

seinen Betrieben Arbeit verschaffte, um diese vor dem Tod im Konzentrationslager von Auschwitz zu

bewahren. Diese Juden wurden auf mehreren Listen erfasst, die Oskar Schindler den Nationalsozialisten

vorlegte, und somit die aufgelisteten Juden unter seinen Schutz stellte. Die berühmte Liste, Schindlers Liste,

wird noch heute beim Internationalen Suchdienst aufbewahrt. Das Buch ist vor allem von der Beschreibung

des einmaligen Charakters Oskar Schindler geprägt und ähnelt insgesamt einer Dokumentation. Außerdem

basiert das Buch in weiten Teilen auf offiziellen Dokumenten, Briefverkehr, Interviews und einigen privaten

Aufzeichnungen.

Historischer Hintergrund und Entstehungsgeschichte des Films

Um den Film in all seinen Facetten deuten zu können, sind einige Ausführungen über den historischen

Kontext, der den Film in hohem Maße beeinflusst, notwendig. Der Film zeigt in eindrücklicher Weise die

Rassenpolitik der Nationalsozialisten vor und während des zweiten Weltkriegs auf. Vor allem die

menschenverachtende Behandlung in den Ghettos, die Deportationen und die Massenermordung der Juden

werden dargestellt. Das willkürliche und kaltblütige System des NS- Regimes wird dem Zuschauer ohne

Vorbehalte vor Augen geführt. Gleichzeitig macht der Film aber darauf aufmerksam, dass es möglich war dem

Terror des NS- Regimes mit Hilfe von Oskar Schindler zu entkommen. Seine Liste, die 1.200 Juden die

Möglichkeit gab, in den Fabriken Schindlers zu arbeiten und somit dem Massenmord zu entkommen, ist ein

kleiner Hoffnungsschimmer in dieser von Verfolgung und Ermordung aus unersichtlichen Gründen

geprägten Zeit. Die Person Oskar Schindler ist somit die Schlüsselfigur des Films. Auch wenn Schindler vielen

Juden durch seine Liste das Leben rettete, eine großartige und nicht oft genug zu lobende Tat, waren es

dennoch sehr viel mehr, die durch das nationalsozialistische Regime ums Leben kamen.

Kurze Übersicht über die Handlung


Stran 111

„Schindlers Liste erzählt die beeindruckende, wahre Geschichte des geheimnisvollen Oskar Schindler, Mitglied

der NSDAP, Frauenheld und Kriegsgewinnler, der während des Holocaust das Leben von über 1100 Juden

rettete. Der Film handelt vom Triumph eines Mannes, der etwas bewirkte, und vom dramatischen Schicksal

derer, die dank seiner Zivilcourage eines der düstersten Kapitel der Menschheitsgeschichte überlebten.“

Um dir die Analyse des Films zu erleichtern, ist es hilfreich, wenn du dich auf diese Fragen während des Films

konzentrierst und dir Notizen machst. Dieser Beobachtungsleitfaden, soll dir also ein Grundgerüst bieten.

1. Welche Wirkung hat die erste Szene ( Sabbatgebet)? Mit welchen Mitteln wird diese Wirkung

erzielt?

2. Wie beschafft Stern einigen Juden Arbeit?

3. Welche Wirkung hat die Musik für den gesamten Film?

4. Wie wird die Selektion im Lager dargestellt?


Stran 112

6. Warum erleidet Schindler am Ende einen Nervenzusammenbruch?

7. Ist Schindler von Anfang an eine positive Person?

EVALVACIJA PROJEKTNEGA TIMA ZA KURIKULARNE POVEZAVE

Stran 113


EVALVACIJA TIMA ZA KURIKULARNE POVEZAVE

Z željo čim kvalitetnejšega delovanja tima na naši šoli smo konec meseca aprila, natančneje v

petek, 25.4.2014, v okviru pedagoške konference izvedli evalvacijo našega dela. V evalvaciji so

sodelovali učitelji, ki poučujejo v ekonomski gimnaziji. Člani projektnega tima za kurikularne

povezave so bili izvzeti iz evalvacije. S pridobljenimi rezultati smo tako člani kot vodja tima

zelo zadovoljni. Evalvacija je pokazala, da je naše delo kvalitetno. Iz grafa na naslednji strani

lahko razberemo, da so člani kolektiva še posebej pohvalili:

- sprotno informiranje kolektiva z novostmi na področju medpredmetnih povezav

(priprava delavnic, predstavitev primerov dobrih praks,…).

- da je na začetku šolskega leta pripravil terminski plan načrtovanih medpredmetnih

povezav za tekoče šolsko leto.

Zelo dobro so ocenili tudi naslednja področja našega delovanja:

- je spodbujal vse sodelavce v kolektivu za izvajanje medpredmetnih povezav

- je s svojim delovanjem prispeval k večji povezanosti učiteljev, ki so skupaj načrtovali

medpredmetne povezave,

- je v kolektiv prispeval nova teoretična/praktična znanja (priprava opisnih kriterijev,

mezzopriprav…).

- je bil na razpolago in pomoč učiteljem glede načrtovanja izvedbe medpredmetnih

povezav.

- je omogočal aktivno sodelovanje vseh sodelavcev (upoštevanje pobud, pripravljenost

na dialog/konstruktivno kritiko glede medpredmetnih povezav),

- je prispeval k povečanju števila ekskurzij, projektnih dni z medpredmetno tematiko,

- je prispeval k večjemu številu timskega poučevanja učiteljev (dva učitelja v razredu

hkrati),

- je prispeval k razvoju kompleksnega mišljenja dijakov (transfer znanja med različnimi

predmetnimi področji).


Stran 114

Še posebej so pohvalili vodjo tima za potrpežljivost in pripravljenost izdaje biltena s primeri

dobrih praks.

Graf 1: Rezultati evalvacije o delovanju projektnega tima za kurikularne povezave

Graf 2: Delež sodelujočih učiteljev pri evalvaciji


Stran 115

Priloga: Evalvacijski vprašalnik

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK ZA PROFESORJE

Z evalvacijskim vprašalnikom želimo ugotoviti kvaliteto in učinkovitost delovanja projektnega tima za medpredmetne

povezave na naši šoli v času trajanja Posodobitve gimnazijskih programov. Prosimo, da iskreno odgovorite na spodaj

zastavljena vprašanja. Odgovori se nanašajo na vse aktivnosti, ki so povezane z medpredmetnim izvajanjem pouka (pouk, ekskurzije, projektni dnevi). Rezultati vprašalnika bodo prispevali k izboljšanju našega dela na šoli.

SPOL: a.) moški b.) ženski

Ocenite, koliko MP/TP ste izvedli v obdobju od 2008-2014 (ustrezno obkrožite):

a.) 0 b.) 1-3 c.) 4-6 d.) več kot 6

……………………………………………………………………………………………………………

1. Označite s križcem, v kolikšni meri veljajo spodnje trditve (- najbolj, -najmanj).

Tim za medpredmetno povezovanje in timsko poučevanje…

je skrbel za sprotno informiranje kolektiva z novostmi na področju medpredmetnih povezav

(priprava delavnic, predstavitev primerov dobrih praks,…).

je spodbujal vse sodelavce v kolektivu za izvajanje medpredmetnih povezav.

je na začetku šolskega leta pripravil terminski plan načrtovanih medpredmetnih povezav za

tekoče šolsko leto.

je s svojim delovanjem prispeval k večji povezanosti učiteljev, ki so skupaj načrtovali medpredmetne povezave.

je v kolektiv prispeval nova teoretična/praktična znanja (priprava opisnih kriterijev, mezzopriprav,…).

je bil na razpolago in pomoč učiteljem glede načrtovanja izvedbe medpredmetnih povezav.

je omogočal aktivno sodelovanje vseh sodelavcev (upoštevanje pobud, pripravljenost na dialog/konstruktivno kritiko glede medpredmetnih povezav).

na šoli ni imel posebne funkcije.

je prispeval k povečanju števila ekskurzij, projektnih dni z medpredmetno tematiko.

je prispeval k večjemu število timskega poučevanja učiteljev (dva učitelja v razredu hkrati).

je prispeval k razvoju kompleksnega mišljenja dijakov (transfer znanja med različnimi

predmetnimi področji).

Sem pogrešal/a (dopolnite kaj)

……………………………………………………………………………………………………………………

Bi pohvalil/a (dopolnite kaj)

……………………………………………………………………………………………………………………

ZAKLJUČNE MISLI

Stran 116


ZAKLJUČNE MISLI

Bilten projektnega tima za kurikularne povezave je namenjen vsem pedagoškim delavcem.

V njem so zapisane izkušnje našega tima z uvajanjem medpredmetnih povezav, priporočila

za snovanje kvalitetne medpredmetne povezave, navodila za oblikovanje medpredmetne

priprave ter primeri dobrih praks, ki poleg urnih priprav vsebujejo še delovne liste, opisne

kriterije, fotografije in videoposnetke.

Vedno, ko utiramo nove poti, se pojavijo številna vprašanja ter ovire, vendar so tukaj z

razlogom. Samo tim, ki je medsebojno povezan, proaktivno usmerjen k skupnemu cilju, bo

začetne težave premagal in z njimi dozorel. Nam je to uspelo, kar dokazuje tudi bilten, ki

smo ga izdali. Čeprav ne vsebuje vseh primerov dobrih praks, ki nam jih je uspelo izvesti na

naši šoli, je zelo obsežen. Kljub temu da se projekt zaključuje, smo se člani tima odločili, da

pridobljene izkušnje in znanje še naprej nadgrajujemo v svoji pedagoški praksi in vsak na

svoj način dopolnjuje naš šolski mozaik medpredmetnega povezovanja, s katerim bomo

skušali realizirati zastavljene razvojne prioritete šole.

ZAKLJUČNE MISLI

Stran 117

VIRI IN LITERATURA:

Medmrežje 1: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/index.html,

pridobljeno dne 10.11.2011

http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005188 (pridobljeno, dne

10.10.2013)

http://en.wikipedia.org/wiki/Operation_Himmler (pridobljeno, dne 10.10.2013) in Stoletje svetovnih vojn, Janez Čuček; uredil Kazimir Rapoša; Cankarjeva založba, Ljubljana 1981.

http://www.fcit.usf.edu/HOLOCAUST/resource/document/HITLER1.htm (pridobljeno, dne 10.10.2013)

https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/index.html

http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005188

http://en.wikipedia.org/wiki/Operation_Himmler

http://www.fcit.usf.edu/HOLOCAUST/resource/document/HITLER1.htm

Bilten pt kp (končni del)

Documents

Transcript of Bilten pt kp (končni del)