Bilten od skupščine do Skupščine (12/2008)

n Uvod _________________________________________________ 3

n Strokovni posvet:•Torne lastnosti asfaltnih vozišč in 12. skupščina ZAS________________________________________ 4

n Strokovni posvet: Uveljavitev novih standardov za asfalte in izredna skupščina ______________________________ 6

n 11. kolokvij o asfaltih in bitumnih ___________________________ 7

n Izobraževanje asfalterskega kadra __________________________ 11

n Anketa _______________________________________________ 12

n Intervju s prof. dr. Janezom Žmavcem _______________________ 14

n Sestanek vodilnih predstavnikov avstrijskih naročnikov in izvajalcev 17

n Delovanje organov ZAS __________________________________ 18

n Proizvodnja in vgrajevanje asfaltnih zmesi v letu 2007 ___________ 21

n Strokovni prispevki______________________________________ 22

n Pregled strokovnih srečanj ZAS_____________________________ 28

n Summary _____________________________________________ 30

n Program dela za leto 2008 ________________________________ 35

2 od skupščine do Skupščine

OD SKUPŠČINE DO SKUPŠČINE

Iz vsebine

Glasilo »Od skupščine do skupščine« izdaja ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije Kotnikova ul. 32, 1000 Ljubljana

Uredila:•mag. Jožica CezarSlovenko Henigman

Prevod: Euro prevajalska agencija d.o.o.Maribor

Slika na naslovnici:AC Maribor-Lenart(foto: Dejan Simčič)

Foto: Arhiv ZAS, Dejan Simčič

Oblikovanje: Robert MihelčičGrafična priprava: RM design d.o.o.Tisk: Rotosi d.o.o.Naklada: 1.000 izvodov

ISSN 1408-6166

3od skupščine do Skupščine

UVOD

Gradnja cest v letu 2008 je na višku, sajse končuje avtocestni program, pove -ču jejo pa se investicije v preko 5000 kmdržavnega cestnega omrežja, ki je pre -potrebno dodatnih vlaganj in ob nov.Skupna investicijska vrednost, ki jenamenjena gradnji cest, bo v letoš njemletu presegla 800 mio EUR.

Ob zaključevanju avtocest pridobiva napomenu tudi asfalterska industrija, sajbo v letošnjem letu na avtocestah vgra -jenih preko 800.000 ton asfaltov. Kerse večji del asfaltov vgradi v obstoječocestno mrežo, bo tudi letos že tretjeleto zapored skoraj zagotovo pre -sežena magična meja dveh milijonovton proizvedenih asfaltov. NavedenoSlovenijo, glede na število prebivalcev,uvršča v sam evropski vrh.

Ob visoki proizvodnji je za asfalterskobran žo ključnega pomena doseganjeustrezne kakovosti proizvedenih as falt -nih zmesi in vozišč. Zaradi nenehno sespreminjajočih pogojev uporabe cest zvečanjem prometnih in klimat skih obre - menitev je to seveda zelo zah tev na

naloga. Že peto leto zapored na neka -terih odsekih avtocest bele žimo več kot20 % povprečne letne rasti prometnihobremenitev, s čimer so vo ziščnekonstrukcije že na meji svojih zmog -ljivosti. Če ne bo ustavljena rast težkihtovornih vozil, bodo vozišč ne konstruk -cije utrpele nepopravljive pos le dice,katerih sanacije bodo pome nile več 100mio EUR dodatnih stroš kov. Neodlož -ljiva naloga odgovor nih v pri hod nje jezato zaustavitev enormnih rasti pro me -ta ali v nasprot nem primeru zagotovitevsistematičnih ojačitev as falt nih vo zišč -n ih konstruk cij. Proble ma tika je izredn -o pereča in terja ta kojš nje ukrepanje!

Pred seboj imate zadnji bilten »Odskup šči ne do skupščine ZAS«, v kate -rem so opisane aktivnosti društva vzadnjem letu, podan pa je tudi pregleddogodkov v zadnjem 4 letnem mandatuvoljenih predstavnikov in v času odustanovitve ZAS v letu 1996. V obdobju2004 – 2008 je bilo organiziranih 17do god kov z okoli 2600 udeleženci, pričemer je potrebno izpostaviti pred -vsem bienalna 10. in 11. kolokvij oasfaltih in bitumnih, organizacijo izo -braževanj in drugih strokovnih posve -tov ter obeležitev 10. obletnice delo -vanja. Posebej so se v tem času izkazalatudi strokovna in upravljalska telesaZAS. Organiziranih je bilo 25 sej uprav -nega odbora, 20 sestankov strokovnihodborov, vsako leto pa so se sestajalitudi Odbor podjetij in družb, Nadzorniodbor in na letnem zboru (skupščini)tudi vsi člani društva. S polnopravnimčlanstvom v evropskem združenju EAPAsmo krepili mednarodno sodelovanje,ki nam omogoča sodelovanje, primer -javo in pretok znanja s tujino.

Na strokovnem področju so zadnja 4leta zaznamovale predvsem aktivnosti vzvezi z uvajanjem evropske tehničneregulative in certificiranje, tako da smolahko razmeroma dobro priprav ljenidočakali 1. marec 2008, ko so bili po ce -lot ni Evropi uveljavljeni evropski asfal -terski standardi. V Sloveniji smo že poletu 2004 uvedli certificiranje asfalt nihzmesi za najtežje prometne obreme -nitve. Navedeno nam je poma galo za -go toviti bolj odporne asfalte v celot -nem temperaturnem območju in zatoso, kljub tudi ekstremnim obreme nit -vam, naše asfaltne ceste v dobrem sta -nju. Poškodbe v obliki kolesnic ali raz - pok so v glavnem preteklost, lahko smozadovoljni z doseženimi lastnost mi voz -nih površin, nenehno pa mora mo bitiaktivni za odpravo vseh vrst pomanj -kljivosti, ki jih zaznavamo. Po membenpoudarek dajemo tudi varo vanju zdrav -ja delavcev v asfalterstvu in varovanjuokolja, kot naš prispevek k trajnost -nemu razvoju, ki postaja pri mar na na -lo ga celotnega človeštva. Na ve denemuso namenjena nenehna izo bra ževanja,ki jih organiziramo, s kate rimi se sode -lujoči pripravljajo na izzive prihodnosti.

Predvsem vi, naši prizadevni člani, stenajvečje bogastvo združenja, saj prak -tič no vsak od vas daje svoj pomembenprispevek k uspešnemu delovanju društ -va in razvoju asfalterstva v Sloveniji.

V imenu Upravnega odbora ZAS se vsemčlanom iskreno zahvaljujem za izrednopožrtvovalno delo v zadnjem letu in vcelotnem zadnjem mandatu.

Slovenko HenigmanPredsednik ZAS

Uvod

V zadnjem obdobju je bilo velikodiskusij na temo tornih lastnostiasfaltnih vozišč, zato je bila ta izrednozanimiva tematika obravnavana nastro kovnem posvetu 11. maja 2007pred skupščino. Cilj programa katere -mu se v celotni Evropi posveča velikopozornosti je zmanjšanje števila umrlihna cestah za 100 %. Čeprav cilj še ni bildosežen se število umrlih udeležencevv prometu v Evropi zmanjšuje. Tudi vSloveniji smo nekaj let zapored zniže -vali število umrlih v prometnih nesre -čah, pri čemer pa se je žal v preteklemletu pozitivni trend obrnil. V Državnemzboru je bil pred kratkim sprejet novzakon o varnosti v cestnem prometu,od katerega se pričakuje, da boponovno izboljšal stanje. Seveda pa bopotrebno postoriti še marsikaj, da bi

izboljšali prometno varnost. Prav takoje bilo v zadnjem obdobju veliko raz -prav glede zahtev za torne sposob nostivozišč (TSC v pripravi).

Navedeno so bili razlogi za organi -zacijo posveta, na katerem je prof. dr.

Janez Žmavc podrobno predstavil: • zahteve in merila za oceno stanja

tor nih sposobnosti,• različne vplive na vozne površine,• postopke za izboljšave tornih spo -

sobnosti, • analizo (študijo) trenutnega stanja

tornih sposobnosti na cestah v Slo -ve niji (ločeno na glavnih in regio -nalnih cestah ter avtocestah).

Sledila je diskusija udeležencev posve -ta s poudarkom na projektiranju raz -ličnih asfaltnih zmesi z namenom za -go tavljanja čimboljših tornih last nostiasfaltnih vozišč. Izsledki študije so biliosnova za pripravo novih Smer nic intehničnih pogojev za graditev asfaltnihplasti, ki bo v kratkem uve ljavljena.

• • •

Redna letna skupščina ZAS je bila 11.maja 2007 v dvorani poslovne stavbeSmelt. Prisotnih je bilo 47 rednihčlanov združenja. Skupščina je potrdilavse predstavljene dokumente in sicer;• poročilo predsednika o delu zdru -

ženja v preteklem letu,


STROKOVNI POSVET IN 12. SKUPŠČINA ZAS

Strokovni posvet:

Torne lastnosti asfaltnih voziščin 12. skupščina ZAS

Prof. dr. Janez Žmavc

Čestitke ob okroglem jubileju Udeleženci skupščine


STROKOVNI POSVET IN 12. SKUPŠČINA ZAS

• finančno poročilo in zaključni računza leto 2006,

• poročilo predsednika nadzornegaodbora ZAS ter

• finančni načrt za leto 2007.

Strokovna odbori, ki delujejo v okviruZAS, so se zaradi velikega števila aktiv -nosti od ustanovitve do danes, kadrov -sko ojačali. Podana so bila podrobnaporočila o delu Tehničnega odbora, Od -bo ra za zdravje varstvo in okolje, Sek -cije za izobraževanje in Sekcije zahidroizolacije v preteklem obdobju.

Skupščina je bila seznanjena s spre -membami novih Pravil društva, ki jihpri naša novi Zakon o društvih. Člani sopo novem lahko tudi pravne osebe(prej samo fizične), za sklepčnostskup š čine je po novem zadostna tret -jina članov; v primeru spremembe aktapa je potrebna polovica.

Sledilo je glasovanje za popolnitevUpravnega odbora. Po Pravilih ZAS ještevilo članov v UO omejeno na 11članov. UO ZAS je imel 9 članov, zato se

je predlagalo Skupščini, da se Upravniodbor popolni s predstavniki največjihpodjetij vključenih v ZAS. Novi člani vUO ZAS so: g. Zvone Britovšek (CMCelje), g. Matjaž Mernik (CPM) in g.Miran Lah (Petrol) ki je nadomestil g.Janeza Bizjaka, ki se je upokojil.

Predsednik ZAS je v svojem poročilu odelu združenja v preteklem letu po uda -ril, da je ZAS v celoti izpolnil naloge, kiso bile postavljene na 11. skupščiniZdruženja asfalterjev Slove nije in se vsaleta delovanja v glavnem ne spre min -jajo. Še posebej je ponosen na iz da joprve knjige o asfalterstvu »As falt«, ki jebila predstavljena na kon gre su o cestahin prometu leta 2006 v Portorožu.

Poleg zadanih nalog, je bilo iz postav -ljeno zelo aktivno sodelovanje z EAPA,DRC in Gestrata. Kot polno pravni člansmo bili prisotni pri večini aktivnostih,ki se odvijajo v EAPA. Izboljšalo pa se jetudi sodelovanje s kolegi iz Madžarske,predvsem v zvezi s problematiko voziščv Pomurju.

Ena najpomembnejših nalog združenjaje organizacija strokovnih srečanj, medkaterimi so bila v letu 2006 orga ni -zirana:

• dan asfalterjev, ki smo ga prvič vtakšni obliki organizirali v KranjskiGori novembra 2006 in

• izobraževanje tehničnega asfalter -skega kadra, ki je potekalo v Ljub -ljani marca 2007.

Ponovno je bilo predstavljeno delo -vanje strokovnih teles združenja –organigram ZAS. Od ustanovitve dodanes, so se zaradi velikega številaaktiv nosti vsi odbori kadrovsko ojačali.

Kratko poročilo o delu tehničnega od -bora TO v preteklem obdobju je podalvodja g. Janez Prosen. Zaradi odsot -nosti vodje OZVO, g. Kersteina pa jeporočilo o delu odbora v lanskem letupodala ga. mag. Lukač.

Kot zaključek poročila o delu združenjav lanskem letu, je g. Henigman šeenkrat poudaril, da lahko delo napodročju tehnične regulative vzamemokot širše družbeno koristno delo in nakoncu povzel najbolj zaznamovanedogodke preteklega leta. Ti so:

1. Delo na področju nove tehničneregulative

2. Knjiga ASFALT3. Nova zunanja podoba ZAS (razstavni

prostor na kongresu, gradivo, lo -gotip, bilten) in

4. Vse aktivnosti v zvezi z praz no -vanjem 10-letnice ZAS-a (10. kolok -vij, DVD, 11. skupščina)

Udeležence skupščine je pozdravil šeizvršni direktor DDC svetovanje inže -niring, d.o.o. g. Matija Vilhar inčestital ZAS-u za dosežene rezultate inzaželel, da bi bilo tudi leto 2007uspešno kot dosedanje. Seznanil je, danaj bi se v okviru GZS ustanovilozdruženje, ki bi združevalo predvsemposlovne interese. Na koncu je vseprisotne povabil na TRA, TransportResearch Arena (Evropsko konferencoza razvoj na področju cestogradnje,prometa in transporta), ki jo DRCorganizira aprila 2008 v Ljubljani.

Skupščino je kot predsednik delovnegapredsedstva zaključil g. Mitja Čotar, kije kot član Upravnega odbora ZASponosen, da je lahko član tako aktiv -nega društva. Vsem se je zahvalil zaaktivno sodelovanje in zaželel vsedobro v naprej.

J. C.

Matija Vilhar, izvršni direktor DDCsvetovanje inženiring, d.o.o.

Delovno predsedstvo skupščine: ga. Naglič, g. Čotar in g. Kalčič

Glasovanje na skupščini

7. septembra 2007 je bil v dvoraniZavoda za gradbeništvo v Ljubljani,orga niziran strokovni po svet na temonovih asfalterskih standardov.

Na njem je Zvonko Cotič podrobnopredstavil posamezne slovenske nacio -nalne standarde za asfalte in povzelpomembnejše zahteve po novih stan -dardih za posamezne asfaltne zmesi.Prisotne je seznanil z označevanjemasfaltnih zmesi.

V nadaljevanju je mag. Bojana Lukač izZAG-a predstavila namen in vsebinonacionalnih dodatkov ter postopekpotrjevanja skladnosti asfaltnih zmesi.Razprava udeležencev je ponovnopokazala, da bo pred izdajo »Slo ven -skih standardov« ter »Smernic intehničnih pogojev za graditev asfaltnihplasti« potrebno v ožjih strokovnihkrogih pripraviti in uskladiti za našepogoje uporabe še ogromno podrob -nosti.

• • •

Po zaključenem strokovnem posvetu»Uveljavitev novih standardov zaasfalte« je v isti dvorani potekalaizredna skupščina ZAS. Sklicana je bilaz name nom potrditve novih Pravil ZAS,ki so bila po sprejetju redne Skupščinepo sre dovana na Upravno enoto Ljub -ljana. Ta je ugotovila, da niso povsemskladna z novim zakonom o društvih(ZDru-1), zato jih je bilo potrebno ponjihovih navodilih dopolniti.

V uvodu je g. Henigman prisotne sez -nanil s problematiko, da je Upravnaeno ta Ljubljana zavrnila našo prvotnoprošnjo za registracijo spremembe Pra -vil ZAS. Pravila so bila dopolnjena inusklajena z UE Ljubljana, ki jih je v tejobliki tudi potrdila. Vsi člani skupščineso po pošti prejeli novelirana Pravila inSkupščina jih je soglasno potrdila.


STROKOVNI POSVET IN IZREDNA SKUPŠČINA

Strokovni posvet:

Uveljavitev novih standardovza asfalte in izredna skupščina

Izredna skupščina

Zvonko Cotič

mag. Bojana Lukač


11. KOLOKVIJ O ASFALTIH IN BITUMNIH

Osrednje srečanje vseh cestograd be -nikov in tradicionalno srečanje asfal -ter jev iz Slovenije in tujine je bil 11.kolokvij o asfaltih in bitumnih vnovem bru 2007. Tudi tokrat je potekal vhotelu Kompas v Kranjski Gori, podglavnim pokroviteljstvom energetskedružbe Petrol in ostalimi pokrovitelji (9slovenskih cestogradbenih podjetij).Prisotnih je bilo 210 udeležencev, odtega 158 domačih in 52 tujih.

Začelo se je že na predvečer kolokvija,ko je bil v hotelu Larix organiziranredni letni sestanek predstavnikovodbora podjetij in družb. Sestanka seje udeležilo 27 predstavnikov podjetij,ki so obravnavali trenutno aktualneteme v asfalterski dejavnosti. Polegnajpomembnejših informacij s tehnič -nega in okoljevarstvenega področja, jebilo podano poročilo na področju izo -bra ževanja in mednarodnih aktivnosti.Pod najobširnejšo točko sestanka jebilo podanih vrsta pobud na »večno«aktual ne teme kot so; certificiranjeasfaltnih zmesi (2+), problem kadrov vasfalterstvu, označevanje asfaltnihzmesi po SIST EN 13108 in 1038 –

prevajalna tabela, problem meril – kdolahko kje dela, podaljšanje rokov zajavno razpravo pred izdajo STP, vklju -čitev in posebno izobraževanje zaprojek tante, strokovni izpit za asfalter -

11. kolokvij o asfaltih in bitumnih

Prijazne hostese so pričakale vseudeležence

Pozdravni nagovor dekana UL FGG prof. dr. Bojana Majesa

Sodelujoči okrogle mize »Asfalterskaindustrija – pregled po državah«

ski kader (IZS), razpisi za izvedbovoziščnih konstrukcij, revidiranje pro -jek tov voziščnih konstrukcij, izobra -ževanje (fakulteti, srednje šole), Pave -ment Engineer …

Sam kolokvij se je začel v četrtek, 29.novembra 2007 s pozdravnim nagovo -rom prof. dr. Bojana Majesa, dekanaFakul tete za gradbeništvo in geodezijoiz Ljubljane. V dveh dneh so bile vnada ljevanju organizirane tri okroglemize in trije sklopi strokovnih refe -ratov, na katerih je sodelovalo 25 do -mačih in 13 tujih referentov (iz 9.evropskih držav in ZDA).

Obravnavana tematska področja okrog -lih miz so bila naslednja:

V strokovnih referatih pa so bile obrav -navane naslednje tematike:

• sklop 1: Nove tehnologije in meto -de preiskav (referenti: EgbertBeuving, dr. Marjan Tušar, MojcaRavnikar Turk, Aleksander Ljubič,Zvonko Cotič, Ben Jones)

• sklop 2: Tehnična regulativa (refe -renti: Lothar Drüschner, dr. AndrejaZupančič Valant, Kamil E. Kaloush,Wolfgang Schönleitner, Zvonko Co -tič, Janez Prosen, mag. Bojana Lu -kač, dr. Janez Žmavc)

• sklop 3: Varovanje okolja in bitum -ni (referenti: Olga Naglič, MarkusSpiegl, Kamil E. Kaloush, Mitja Ko -za mernik, Karl Iljaž, Zvonimir Bri -tov šek)

S prispevkom o posebnostih pri izgrad -nji dirkališč za Formulo 1 v Shanghaju,Hochenhaimu in Sepangu je g. DarkoKunšič zaključil strokovni del kolokvija.

Vzporedno so bile na kolokviju orga -nizirane tudi tehnične predsta vitve, nakaterih so se s prispevkom v dvoranipredstavila štiri podjetja, v preddverjupa je svojo dejavnost predstavljalo 18domačih in tujih razstavljavcev.

Kolokvij je obogatil bogat kulturniprogram z igralko in šansonjerko LaroJankovič in plesalci ter nagovori:držav nega sekretarja na Ministrstvu zapromet g. dr. Petra Verliča, pred stav -nika glavnega pokrovitelja g. IgorjaIrgoliča in predsednika ZAS g. SlovenkaHenigmana, ki je izpostavil pomen teprireditve za slovensko asfalterstvo inse zahvalil vsem, ki so prispevali k us -peš ni izvedbi kolokvija. Posebni priz -nanji za požrtvovalno delo na področjupriprave in uvajanja nove evropske

• Asfalterska industrija – pregled podržavah (sodelujoči: Jürgen Sturm(Nemčija), Philippe Dewez (Belgija),Ayberk Ozcan (Turčija), RadomirJakovljević (Srbija), Jean-PaulMichaut (Francija), Slovenko Henig -man (Slovenija) )

• Od izgradnje avtocest k pospešenimodernizaciji državnih cest ali vtujino (sodelujoči: Jože Bonča (mo -de rator), dr. Peter Verlič, dr. ŽanOplotnik, mag. Gregor Ficko, MetodDi Batista, Vili Žavrlan, Rajko Siro čič)

• Voziščne konstrukcije na cestah vR Sloveniji (sodelujoči: Zvonko Co -tič, dr. Ana Petkovšek, Julijana Jam -nik, Borut Willenpart, Darko Potoč -nik)



Okrogla miza »Voziščne konstrukcijena cestah v R Sloveniji«, kjer sta polegmoških kolegov blesteli JulijanaJamnik (DDC) in dr. Ana Petkovšek(UL FGG).

Pozdravni nagovor državnega sekre -tarja na Ministrstvu za promet dr.Petra Verliča

Pozdravni nagovor podpredsednikauprave Petrol g. Igorja Irgoliča

Pozdravni nagovor predsednika ZAS,g. Slovenka Henigmana

Poln avditorij

Vprašanja iz občinstva

Osrednja okrogla miza »Od izgradnjeavtocest k pospešeni modernizacijidržavnih cest ali v tujino?« je združilavrh slovenske cestogradnje



tehnične regulative, je pred sednik ZASpodelil g. Zvonku Cotiču (predstavnikuv odboru za nacionalne dodatke priSIST) in g. Janezu Prosenu (vodji teh -ničnega od bora). Priznanje za pomočin podporo pri delovanju Združenjaasfalterjev Slovenije je bilo podeljenotudi g. Egbertu Beuvingu, tehničnemudirek torju EAPA.

Razvoj in dosežene rezultate bomospremljali in jih ponovno analizirali na12. kolokviju o asfaltih in bitumnih,novembra 2009 v Kranjski Gori.

ZAKLJUČEK 11. KOLOKVIJA OASFAL TIH IN BITUMNIH

Pregled po državah je pokazal, da jeEvropa na tehničnem področju vednobolj enotna in povezana, uporabljajose enaki materiali in tehnološki pro -cesi. Navedeno se bo še dodatnoizboljšalo z uveljavitvijo novih harmo -niziranih standardov v letu 2008. Manjenotnosti je na področju varovanjaokolja in pri zaščiti delavcev, kjer bopotrebno v novih članicah in še posebejv tistih državah, ki vstopajo v EU,okrepiti znanje in uvesti ustrezneukrepe.

Na osrednji okrogli mizi kolokvija sovodilni predstavniki cestogradnje ugo -tav ljali, da bo osnovni avtocestni pro -gram kmalu zaključen, da pa nas čakaprepotrebna modernizacija obsto ječe -ga državnega omrežja in dodatnaširitev avtocestnega programa terdodatne razvojne osi. Zato nam v Slo -veniji dela na področju infrastruk tureše ne bo zmanjkalo. Manj jasna jesituacija na področju železnic, pričemer so se vsi sodelujoči strinjali, daje to prihodnost investicij v Sloveniji inkjer je ključno vprašanje kako zago -toviti potrebnih 9 mrd EUR.

Na najbolj strokovni okrogli mizi sosodelujoči razpravljali o voziščnihkonstrukcijah na cestah v Sloveniji.Najbolj obvladujemo vozišča na avto -cestah, kjer je vzpostavljen celovit

Kot predavatelj se je predstavil tudi Prof. Kamil E. Kaloush iz Združenih državAmerike (slika zgoraj desno in spodaj desno)

Vse prisotne je navdušil Darko Kunšič,kot edini Slovenec vključen v izgradnjodirkališč za Formulo 1

Dobitnika priznanj: Janez Prosen(levo) in Zvonko Cotič (desno)

Dobitnik priznanja: Egbert Beuving

sistem gospodarjenja s cestami PMS.Slabše je stanje na državnem omrežju,ki je razdrobljeno in veliko težje ob -vladljivo. Posledice zahtevnih pogo jevgradnje in uporabe pa tudi zara di slabeizvedbe del se zato velikokrat pojav -ljajo tudi pomanjkljivosti in po škod be.Posebej so bile izpostavljene višjeležeče ceste, kjer se ugotavljajo šte -vilne zmrzlinske poškodbe.

Kljub določenim pomanjkljivostim prigradnji in vzdrževanju cest pa je vzaključku kolokvija prevladala ocena,da delamo dobro in da vse pomanj -kljivosti, na katere je opozorila stroka,sproti odpravljamo. Žal mediji in jav -nost za to ne kažejo velikega razu me -vanja, zato se v zadnjem času cestarijavelikokrat neopravičeno kritizira inobsoja.



Utrinki z večernega programa:•Lara Jankovič in plesalci

V preddverju in v dvorani se je predstavljalo 18 razstavljavcev


IZOBRAŽEVANJE ASFALTERSKEGA KADRA

Po generalnem programu izobra že -vanja ZAS smo letos organizirali 6.regijsko izobraževanje operativnegaasfalterskega kadra. Namenjeno je bilodelavcem, ki se ukvarjajo z vodenjemskupin, upravljanjem strojev in nepo -srednim vgrajevanjem asfaltnih zmesi.

Izobraževanja so potekala na trehlokacijah v treh časovnih terminih: • 13.3.2008 za Primorsko regijo na

asfaltnem obratu podjetja Primorjev Lažah,

• 14.3.2008 za Štajersko regijo vprostorih podjetja CM Celje v ObratuAsfalt, kamnolom v Veliki Pirešici in

• 15.3.2008 za osrednjo Kranjskoregijo na Zavodu za gradbeništvo.

V prvem teoretičnem delu izobra -ževanja je bila obravnavana splošnatematika - posebej pomembna za ope -ra tivni asfalterski kader - od pro izvod -nje do vgrajevanja asfaltnih zmesi. Vtem segmentu je g. Stanislav Bradeškoprisotne seznanil s posa mez nimi deliasfaltnega obrata, vrstami asfaltnihobratov in proizvodnjo asfalt nih zmesi.G. Jani Planinc je razložil cilje in pomendobre organizacije ter planiranjaasfalterskih del od katerih je odvisnakakovost izvedenih del. Podal jepregled najpomembnejših dejav nikovpri organizaciji delovišča in de lov negaprocesa asfaltiranja. V pri spev ku g.Romana Bašlja je bilo poleg bistvenihlastnosti najpogosteje upo rab ljenihasfaltnih zmesi opozorjeno tudi nanajpogostejše napake in posle dice tehna naših cestah. Pri tem je bil posebenpoudarek na delovnih stikih, vgra je -vanju v zimskih pogojih, neupo šte -vanju tehnoloških debelin, nepra vil -

nem zgoščanju in nastanku defor macij,neustrezno pripravljeni površini zaasfaltiranje, slabi zlepljenosti in slabihtornih sposobnostih.

Delo v cestnih zaporah ob vzporednopotekajočem prometu je eno najzah -tevnejših del v gradbeništvu. G. MitjaČotar, MBA je v svojem prispevku opo -zo ril na nevarnosti, ki pretijo na delav -ca v prometnih zaporah in povzel ukre -pe, ki jih je potrebno izvajati nagradbiščih za zagotavljanje varnegadela. Opozoril je tudi na namen posa -mez nih osebnih varovalnih sredstev.

Izobraževanje asfalterskega kadra

Spremembe pri označevanju asfaltnihzmesi so bile podrobno predstavljene

Udeleženci na izobraževanju CMC

Na teoretičnem delu na ZAG-u Obsežno gradivo za izobraževanje

Drugi segment teoretičnega dela je bilglede na obvezno uporabo novihevrop skih standardov s 1.3.2008 na -menjen temu. Predstavitev stanja napodročju uvajanja novih standardov inslikovit prikaz označevanja asfaltnihzmesi po novih standardih je podalamag. Bojana Lukač. Kaj pomeni vpelja -va novih standardov za podjetja in vseudeležene v tem procesu v praksi pa jeprikazal g. Zvonko Cotič.

Na praktičnem delu izobraževanja je g.Marko Balkovec ob nazornih prikazihna filmu razložil posamezne delovne

Slavko Škedelj: Vsebina predavanj jebila zanimiva. Organizacija je biladobra. Več poudarka na praktičnemdelu.

Andrej Pavčnik: Tematika je dobra, ane kaj več poudarka bi bilo lahko na

postopke in posebnosti pri nastavitvahfinišerjev in valjarjev pri vgrajevanjuasfaltne zmesi. Posamezne nastavitvein principe delovanja so si udeležencitudi praktično ogledali na samih stro -jih, ki so bili predstavljeni na vsehlokacijah zunaj.

Izobraževanja se je v treh dneh, na trehlokacijah skupaj udeležilo 126 udele -žencev iz 20. različnih cestogradbenihpodjetij. Vsi udeleženci so prejelidelov no gradivo s povzetki predavanj,knjigo Asfalt, letni bilten združenja inpromocijsko darilo.

Glede na odziv udeležencev izobra -ževanja, ki so praktično za vsakega pre -davatelja našli vprašanja kažejo, da sobile teme letošnjega izobraževanja zasodelujoči krog potrebne in dobroizbrane. Kaj so povedali neposredniudeleženci izobraževanja si lahko pre -berete v anketi na strani 12.

K uspešnemu zaključku izobraževanjagre iskrena zahvala vsem preda va te -ljem, ki so se prijazno odzvali povabilu,podjetjema CM Celje in Primorje, ki staponovno omogočili izobraževanje vsvojih prostorih, podjetju Ro-tech, ki jeprispevalo k uspešni izvedbi praktič -nega dela ter seveda vsem prizadevnimčlanom organizacijskega odbora.

mag. Jožica Cezar

ANKETA

Udeležence letošnjega izobraževanjaasfalterskega kadra smo povprašali zamnenje o delu ZAS-a na področjuizobra ževanja.

Andrej Ščavničar – Tovarna asfaltaPomurje d.o.o.

Slavko Škedelj – CGP d.d. (vodja asfalterskih gradbišč)

Andrej Pavčnik – CGP d.d. (vodja asfalterskih gradbišč)

Vojko Močnik – CMCelje

1. Kaj menite o tematiki predavanj inorganizaciji (regijskih) izobraže -vanj?

Andrej Ščavničar: Menim, da so temepredavanj bile izbrane ustrezno in, daje bila organizacija predavanj uspešna.


IZOBRAŽEVANJE ASFALTERSKEGA KADRA: ANKETA

Na izobraževanju v Lažah

Andrej Pavčnik - CGP d.d.

Andrej Ščavničar - Tovarna asfaltaPomurje d.o.o.

Vojko Močnik – CMCelje

Slavko Škedelj - CGP d.d.Praktični prikazi ...

... na finišerju

... na valjarjih


IZOBRAŽEVANJE ASFALTERSKEGA KADRA: ANKETA

praktičnem delu. Na organizacijo ni -mam pripomb.

Vojko Močnik: Tematika na predavanjuje bila izbrana zelo široko. Nekatereteme (proizvodnja asfaltne zmesi naobra tu) so morda zanimive za novedelavce, medtem ko so stari asfalterjito temo poslušali že večkrat. Zelozanimivo je bila tema o planiranju inorga nizaciji ter izvedbi asfalterskihdel, prav tako pa tudi zagotavljanjekakovosti in posledice najpogostejšihnapak. Udeleženci seminarja so zelopozorno spremljali tematiko varstva pridelu (delo na AC in v nočnem času).

2. Je letošnje izobraževanje izpolnilovaša pričakovanja kako ga primerjates predhodnimi izobraževanji ZAS? Stedobili odgovore na zastavljena vpra -šanja?

Andrej Ščavničar: Glede na predhodnaizobraževanja, sem tudi z letošnjimzadovoljen. Mislim, da so predavanja,glede na izbrane teme, ponudilaustrez ne odgovore na vsa vprašanja.

Slavko Škedelj: Predavanja se sicer ob -časno ponavljajo, a je kljub temu ob nav -ljanje posameznih vsebin dobro došlo.

Andrej Pavčnik: Da, bila so zanimiva inpoučna. Vsekakor je še veliko vprašanj,a zavedam se, da je časa relativno maloin da je v tako kratkem času težko po -dati toliko informacij, da bi zadostilivsem udeležencem

Vojko Močnik: Letošnje izobraževanjeje bilo zanimivo in vsi udeleženci sodobili odgovore na zastavljena vpra ša -nja. Posebno je bila za strojniški kaderzanimiva predstavitev novih stro jev zavgrajevanje in zgoščanje.

3. Kaj bi izboljšali v prihodnje? Imatemorda kakšen dodaten predlog,pobu do …

Andrej Ščavničar: V prihodnje bi bilodob ro, da bi se bolj osredotočali naprob leme oz. razlike, s katerimi se sre -ču jemo v praksi, tako na asfaltnihobra tih, kakor tudi s tistimi na grad -biščih. Razlike bi morali poenotiti, jihustrezno rešiti, ne pa jih samo ome -njati in probleme ter neskladja puščatiodprte.

Slavko Škedelj: Vsekakor bi se z velikimveseljem udeležil praktičnega izobra -ževanja, ki bi potekalo dalj časa, lahkotudi cel dan. Smatram, da mora vodjagradbišča o posameznih strojih, tj.finišerju in valjarjih, vedeti toliko, kotsam strojnik ali celo več.

Andrej Pavčnik: Predlagam, ta jetakšnih izobraževanj v prihodnosti ševeč ali natančneje, več izobraževanj vsmislu praktičnega usposabljanja.

Vojko Močnik: Glede na zelo širokozastavljene teme je bil morda izbor

poslušalcev tudi nekoliko preširok gle -de na izobrazbeno strukturo. Neka tereso zanimale ene teme, za druge so bilemorda prezahtevne, tako da bi vprihodnje veljalo razmisliti o razdelitvitem in slušateljev na dve ali več skupinglede na izobrazbeno strukturo.

4. S 1. marcem 2008 je v veljavo sto -pila nova evropska regulativa. Kakoste se v vašem podjetju, pri vašemdelu, prilagodili na novo sta nje?

Andrej Ščavničar: V našem podjetju sedobro prilagajamo na novo evropskoregulativo.

Slavko Škedelj: Moram priznati, da pridelu sicer še uporabljamo stare oz nake,ki so tudi sicer še vedno v rabi pri vsehostalih udeležencih gradnje. A to nepomeni, da nismo seznanjeni z no vimnačinom označevanja asfaltnih zme si,saj smo imeli v podjetju na to temoorganizirano interno izobra že vanje.

Andrej Pavčnik: Predavanja o novihoznakah asfaltnih zmesi, ki jih je pri -nesla nova evropska regulativa so bilaza mene osebno morda nekaj manjzanimiva, a vsekakor nujna. Podobnepredstavitve sem se pred nekaj tednisicer že udeležil v lastnem podjetju, aponovitev zagotovo ni škodila.

5. Kaj menite o stanju na področjuasfalterstva v Sloveniji?

Andrej Ščavničar: Menim, da je stanje vasfalterstvu v Sloveniji na dobri poti,ven dar bi predvsem več pozornosti bilopotrebno posvetiti: pravilnemu izboruasfaltnih zmesi glede na vrsto in na -men prometne površine in kvalitetipod lage.

Slavko Škedelj: Vsekakor je premalocenjeno. Asfalterji so po mojem mne -nju pri delu bistveno bolj obre menjeniod ostalih delavcev v grad beništvu,zato je takšen odnos do našega dela šetoliko bolj neupravičen.

Andrej Pavčnik: Premalo je dobrega inkvalificiranega kadra. Posledično to iz -ha ja iz dejstva, da je asfalterstvo pre -ma lo cenjeno in predvsem sposobnidelav ci v asfalterstvu tako ne vidijolast ne prihodnosti, zaradi česar za -puščajo naše vrste.


INTERVJU: PROF. DR. JANEZ ŽMAVC

Intervju s prof. dr. Janezom Žmavcem



1. Kako ocenjujete razvoj asfalterstvav zadnjih 10. letih?

Oceno razvoja asfalterstva v Sloveniji,ki sem jo dal v intervjuju pred 10 leti,lahko samo ponovim in v pozitivnempomenu razširim. Predvsem se mi zdipomembno, da se je število aktivnihdelavcev na strokovnem področju po -ve čalo. Še ne dolgo tega je bilo resnovprašanje, kdo bo pripravljen izvršitineko delo. Res je, da tudi danes ta krogstrokovnjakov ni ravno širok. Če papogledamo, koliko nas je, moramo bitis stanjem več kot zadovoljni. Pri tem paje vendarle treba priznati, da je zadoseženi razvoj asfalterstva v Slovenijiv veliki meri zaslužnih nekaj posa -meznikov, ki »vlečejo«.

S skupnimi močmi je doslej razvojasfalterstva pri nas potekal vzporednoz bolj razvitimi, boljše rečeno – boljbogatimi. Menim, da danes na stro kov -nem področju asfalterstva prav nič nezaostajamo za najboljšimi. Asfalter -stvo v Sloveniji je po moji oceni inpoznavanju stanja na najvišjem nivoju.Specifični pogoji nam omogočajo, dasmo včasih kje tudi čisto spredaj.Vendar pa takšno »prehitevanje« nivedno koristno za ugled stroke.

2. Kaj pa razvoj stroke na asfalter -skem področju?

Razvoj stroke na asfalterskem področjuje danes usmerjen predvsem v spoz -navanje lastnosti materialov, ki pogo -jujejo optimalno uporabnost as falt nihvozišč. Velik porast prometnih obre -menitev z najtežjimi vozili v zad njihletih pomeni izziv stroki, da zago tovipostop ke preskusov, ki bodo omo gočaliopredelitev mehanskih lastnosti bitu -miniziranih zmesi, pomembnih zaprog no ziranje njihove trajnosti vvoziščnih konstrukcijah.

Prilagajanje lastnosti bitumenskih ve -ziv specifičnim prometnim obre me -nitvam in podnebnim razmeram jepraktič no gledano že opredeljeno vuveljavljeni tehnični regulativi. Vplivena utrujanje materialov pod pro met -nimi obremenitvami in na pre obliko -vanje bituminiziranih zmesi v voziščnihkonstrukcijah je z uveljavljenimi po -stop ki za preskušanje v laboratorijih žetudi mogoče ovrednotiti. Z za topotrebno opremo preskuševalni labo -

ra toriji pri nas delno že razpolagajo.Potrebno pa jim bo zagotoviti še pri -merna finančna sredstva za nujnoraziskovalno delo na tem področju.Brez temeljnih raziskav ne moremopričakovati napredka.

3. V vaši celotni karieri, še posebej pav zadnjih 10. letih, ste vlagali izdatnoenergijo v pripravo tehnične regu -lative. Ali ste mnenja, da se z novotehnično regulativo dovolj hitro pri -lagajamo potrebam družbe in okolja?

Ob delu, ki sem ga opravljal v preteklih10 letih, to je po upokojitvi, mi je časkar prehitro tekel. Zagotovo tudi zato,ker sem lahko sodeloval pri pripravitehnične regulative in prilagajanju le-te novim strokovnim spoznanjem. Delalsem z veseljem in v prepričanju, dalahko na osnovi poznavanja stroke inizkušenj pri dolgoletnem delu še nekajprispevam k ureditvi tega zahtevnegapodročja.

Skupaj smo uspeli pripraviti tudi zaasfalterska dela takšna tehnično regu -lativo, ki v celoti upošteva v zadnjihletih uveljavljene evropske norme.Možnosti, ki so v evropskih nor mah zaposamezne značilnosti ponu dene, smoizkoristili in jih prila godili na šimspecifičnim pogojem. Pri tem smo vnajvečji možni meri upošte vali izkušnjeiz dosedanjega dela. Pri nekaterihdoločilih smo s smernicami za izvajanjeasfalterskih del stopili še korak naprej.Zato menim, da je mo goče naše dose -danje delo na področju tehničneregulative oceniti kot uspeš no. Nikakorpa z narejenim delo še ni končano.

4. Ali so izvajalci naredili dovolj zarazvoj asfalterstva (nove tehno -logije, materiali, …)? Ali ni našaregulativa, s katero praktično vsepredpišemo vnaprej, nekoliko rigid -na? Ne vzpodbuja inovativnosti.

Ni moj namen, da bi opravičeval izva -jalce asfalterskih del zaradi njihovegamanjšega prizadevanja za razvojstroke. A bodimo realni. Tempo izva -janja del v zadnjih letih izvajanjanacionalnega programa za izgradnjoavtocest jim kaj dosti časa za drugo nepušča. Asfalterskih del pa ne izvajajosamo na avtocestah, ampak tudi nadržavnih in občinskih cestah ter drugih

prometnih površinah, skratka – delaimajo dosti. Sicer zelo aktivni posa -mezniki na področju razvoja asfalter -stva pa so v svojih podjetjih vendarlenašli čas (in »posluh« pri vodstvihpodjetij), da so (v manjšem obsegu)vsaj preskusili možnosti uporabe novihmaterialov in tehnologij, ki so v tujiniže v praksi. Njihovega dela – kot je prinas že običaj – sploh ne cenimo, četudije marsikdaj inovativno.

Z uveljavljeno tehnično regulativo soopredeljene osnovne zahteve za last -nosti materialov in bituminiziranihzmesi, ki omogočajo primerno kako -vost. Podrobna opredelitev, kot jenave dena za posamezne lastnosti vuveljavljeni tehnični regulativi, pozna -valce morda že moti, vendar je zaenakovredno vrednotenje kakovosti inupoštevanje dogovorjenih razvrstitevpotrebna. Za posamezne lastnostinavedena območja omogočajo uporab -nikom precejšnjo izbiro, nekatere last -nosti pa so določene, ker bi (poizkušnjah) odstopanje pomenilo ne -var nost za škodljive posledice.

Glede na to, da temeljijo zahteve zaposamezne lastnosti v naši tehničniregulativi v veliki meri na evropskihnormah, menim, da bi jih kazalo ohra -niti. Dopolnitve, ki bi izboljšale upo -rabnost obstoječe tehnične regu lative,so pa seveda vedno dobrodošle.

5. Afere v cestogradnji v zadnjemčasu lahko delimo na strokovne(torne lastnosti betonskih vozišč, …)in poslovne. Kakšno je vaše mnenje oteh dogodkih?

Vsak, ki dela, dela tudi napake. Vendarpa je naša strokovnost tolikšna, daznamo vzrok za napake poiskati inoceniti, ne nazadnje tudi odpraviti.Zato menim, da je vmešavanje politikein razsojanje, ki smo mu priče zadnjičas, za nas skrajno podcenjujoče.

Staro pravilo pravi, da nepoznavanjene opravičuje napak. Vendar je bistve -na razlika v tem, ali je bilo mogočenekaj predvideti ali ne. Zato v strokigovorimo o skritih napakah. Kar jenapisano, je pa vidno. Za politike toočit no ne velja.

Za konkreten primer ugotovljene po -manjk ljive torne sposobnosti cement -

no betonskih vozišč v predorih naobmočju Trojan navajam nekaj dejstevv presojo:

• V obrabne plasti, debele 6 do 8 cm,so bile vgrajene mešanice cement -nega betona, ki so vsebovale naj -manj 50 m.-% drobljenih silikatnihzrn (frakciji 8/11 mm in 11/16 mm)in približno 50 m.-% karbonatnihzrn (mivke in drobljenega peska vfrakcijah 0/4 mm in 4/8 mm). Podo -ben delež zmesi silikatnih in karbo -natnih kamnitih zrn je bil doslejuporabljen v večini bitumi niziranihzmesi bitumenskega beto na, vgra -jenih v asfaltne obrabne plasti naob stoječih državnih ce stah, na ka -te rih je bila z merit va mi ugo tovljenadobra torna sposob nost. Podobnesestave mešanic so bile že prej vgra -jene tudi v predorih na AC na Šta -jerskem. Meritve torne spo sob nosti,ki jih je (leta 2000) izvrši la tuja in -šti tucija, so pokazale dobro stanje.

• Vsi po recepturah za krovne plasti vtrojanskih predorih načrtovani invgra jeni cementni betoni so pripred hodnih in po vgraditvi izvršenihkon trolnih preskusih načrtovanihse stav mešanic v otrdelem stanju(izvršenih v laboratorijih IGMAT inZAG) izkazovali pomembno večjo od -pornost proti obrabi v suhem sta nju(12 do 13 cm3/50 cm2) od pogo jenemejne vrednosti (do 18 cm3/50 cm).

• Mešanice cementnega betona so semed vgrajevanjem oddelile (segre -girale): lažja cementna malta, ki vse -buje cement, mivko in pesek, je pri šlana vrh vgrajene obrabne plasti.

• Meritve torne sposobnosti so bileizvršene z opremo SCRIMTEX, kipogo juje pred merilnim kolesom 0,5mm debelo plast vode (v predorih jevozišče le vlažno). Postopek je pri -rejen za meritve izpostavljenih vo -zišč, za vozišča v predorih pa ustrez -nih pogojev ni.

• V predorih se je doslej pripetilo navlažnem vozišču samo 25 % vsehnesreč (očitna krivda drugje, ne nastanju vozišča).

Ker ocenjujejo stanje tudi strokovnjaki,ki osnove premalo poznajo, se pogostobolj upoštevajo njihova mnenja, ne papoznana dejstva. In »raziskovalnemu«

novinarstvu so takšna razhajanjadobro došla.

6. So kritike medijev in javnosti upra -vičene in ali se je strokovna jav nostdovolj dobro odzvala?

Raziskovalno novinarstvo si na osnovipoimenovanja dovoljuje ocenjevanjastrokovnih vprašanj, za katera nitipribližno ni usposobljeno. Iz izjavposa meznih strokovnjakov izberejonovinarji podrobnosti, ki ustrezajonjihovi zamisli za vsebino prispevka.Zato marsikdo izpade kot nepozna -valec. Še težje pa je, ko je napisanoprav obratno od povedanega. Tudiavto rizacija prispevkov vedno ne zago -tavlja, da bo objavljena vsebina takš -na, kot je bilo povedano. Zato jenajboljše, da se stroka čim manj oglašav medijih, kar pa je v nasprotju z želja -mi, da bi bili tudi uporabniki pravilnoobveščeni o morda res čisto strokovnihzadevah. Strokovno pojasnilo v medijiho vzrokih in posledicah stanja našihcest bi bilo koristno za marsikateregauporabnika.

7. Imamo številna civilna cestarskadruštva v Sloveniji. Kako ocenjujetenjihovo vlogo v danih razmerah ? Kjebi morali biti boljši?

Združevanje strokovnjakov podobnedejavnosti je zagotovo eden od pogo -jev za napredek. Kot povsod so tudi napodročju graditve in ohranitve cestaktivnosti civilnih cestarskih društevodvisna od sposobnosti vodstev. Mo -

ram priznati, da njihovih aktivnosti vzadnjih letih podrobno več ne sprem -ljam. Saj veste – upokojencem vednozmanj kuje časa, včasih tudi za pomem -bne stvari.

8. Združenje asfalterjev opravljasvoje delo skladno z vsakoletnimiplani. Kako ocenjujete to delo in kjebi lahko bili oziroma bi morali bitiboljši?

Ne zato, ker pri delu organov Združenjaasfalterjev občasno sodelujem, ampak,ker je to delo vedno bolj upoštevanotudi v drugih strokovnih krogih, lahkoizrečem samo pohvalo za doseženeuspehe. Ne pomnim, da nekaj, kar jebilo načrtovano, ni bilo izvršeno.

Programi dela, ki si jih organi ZASpostav ljajo, so tako dodelani, da jim jetežko kaj dodati. Zahtevajo pa velikonaporov posameznikov, ki jim za todelo družba redko da ustrezno pri -znanje. Številnim bi bilo dostikrat za -dostno priznanje že to, da se jih obpredstavitvi uspešno opravljenega delasamo omeni. To lahko velja kotvzpodbuda za nadaljnje sodelovanjepred vsem za mlajše, ki se šele uve -ljavljajo. Seveda pa tudi drugim ne bood več.

Združeni bomo lahko največ naredili zauspešen danes in jutri.

Vsem, ki so mi pri delu pomagali, seiskreno zahvaljujem. Ker nekaterihnačr tov še nisem uresničil, bom za so -de lovanje hvaležen tudi v prihodnje.




SESTANEK VODILNIH PREDSTAVNIKOV AVSTRIJSKIH NAROČNIKOV IN IZVAJALCEV

S strani direktorja avstrijskega asfal -terskega združenja GESTRATA smo bili –kot že v preteklosti – zaprošeni zapomoč pri organizaciji tradicionalnegaletnega srečanja avstrijskih direktorjevnaročnikov in izvajalcev. Če je le možnoorganizirajo takšno srečanje nekje vtujini, zato so sestanek za leto 2007izvedli v Sloveniji.

Program srečanja, ki je potekal 22.maja 2007 v Portorožu in je zajemal

1. Ločen razgovor naročnikov in izva -jalcev

2. Izmenjavo mnenj med naročniki iniz vajalci

3. Okroglo mizo s predstavniki iz Slo -venije

Na okrogli mizi smo izmenjali stališča vpovezavi z načrtovanjem, izgradnjo,vzdrževanjem in upravljanjem cest.

Program okrogle mize je vseboval nas -lednji strokovni temi:

• nenehna rast tovornih vozil nanaših cestah. Kje so meje?

• simulacija prometa na AC Malence –Šmarje v času sanacije v predorih.

Razprava sodelujočih je pokazala, da setako v Avstriji kot v Sloveniji ukvarjamoz identičnimi vprašanji kot so: na -raščanje prometnih obremenitev, pro -metne zagate v času zapor, vedno večjepotrebe od zmožnosti posamezne drža -ve itd. Strokovna izmenjava je bilakoristna in dobrodošla in bi jo kazaloponoviti tudi z našimi predstavniki vAvstriji.

Sestanek vodilnihpredstavnikov avstrijskihnaročnikov in izvajalcev

Upravni odbor (UO)

Od zadnje redne skupščine, je biloorga niziranih šest sej, ki so bile vsesklepč ne, saj je bila na sejah doseženaokoli 90 % udeležba članov. Sprejetihje bilo 58 sklepov, ki so bili v celotirealizirani.

Poleg 11. članov UO ZAS so se sejUprav nega odbora redno udeleževalatudi predsednik NO g. Marijan Makovecin koordinatorica ga. Jožica Cezar,posameznih sej pa tudi nekateri drugivabljeni člani ZAS.

Upravni odbor je motor delovanjazdruženja, saj obravnava vsa najpo -memb nejša vprašanja in daje smerniceza vodenje in razvoj.

Tehnični odbor (TO)

V letu 2007 je delo TO ZAS zaznamovalavnema pri izdelavi tehničnih dokumen -tov, standardov in predpisov. Glede nato, da se je s 1.3.2007 pričelo enoletnoprehodno obdobje intenzivnejšega im -ple mentiranja evropskih standardov napodročju asfalta so bile naloge znotrajTO ZAS razdeljene na ožje stro kovneskupine in posameznike. Po memb ne te -me, ki so spremljale delo TO ZAS so bileše: obravnava kakovosti asfalter skihdel, pobude in možnosti za recik laže zanizkotemperaturne asfal te, vklju čeva -nje v razširjene preiskave, vpeljavanove merilne in tehnološke opreme ipd.

Aktivnosti v Sloveniji so podobne kot vEU, kjer interese na področju asfalta

povezuje in promovira Evropsko zdru -ženje asfalterjev (EAPA), katere član jetudi ZAS. Podobno kot pri nas, so lanipospešeno vpeljevali enotne evropskestandarde tudi v drugih državah.

Pomembno je bilo tudi delo TO ZAS pripostopku certificiranja na obratih zaproizvodnjo asfalta in na zahteve posistemu 2+ po Evropski direktivi o

gradbenih proizvodih CPD. Navedeno jevključeno v Zakon o gradbenih proizvo -dih (ZGPro). Informativna shema (TCEAPA) glede tega je podana na spodnjisliki (s 1.3.2008 obveza!).

V letu 2007 je imel tehnični odbor dva»glavna sestanka«, junija in novembra,vmes pa so bili organizirani sestankidelovnih skupin. Poglavitni projekt sobili izvirni slovenski standardi oSIST1038 1, 5, 6, 7 in oSIST 1035 za PmB,ob tem pa tudi povezava s Komisijo zaasfalt, kjer se pripravljajo in obrav -navajo smernice in tehnični pogoji zaasfalterska dela ter obravnavajo tudiostala aktualna vprašanja.

Vodja TO ZAS se je v letu 2007 udeležilobeh sestankov TC EAPA, marca vBruslju in oktobra v Madridu. Poudarekje bil na obvladovanju evropskih pred -pisov in standardov, obravnavane te -ma tike so bile varstvo okolja, ohra nja -nje virov, izpopolnjevanje tehnik zaproizvodnjo in vgrajevanje asfalta ter


DELOVANJE ORGANOV ZAS

Delovanje organov ZAS

Janez Prosen, vodja TO



inovativnost in povezave s sorodnimizdruženji po svetu.

Aktivnosti TO ZAS so pospešile izvedbozačrtanih nalog, saj se je področjetehničnih predpisov že razširilo nauporabo evropskih standardov, pri -soten je celovit ter sistematičen pri -stop k vpeljavi in uskladitvi z obsto ječoregulativo, v izvedbi je obsežna celo -vita medlaboratorijska analiza, na vi -diku so že potrebne izpopolnitve indopolnitve standardov in specifikacij!To bo tudi predmet dela TO ZAS v letu2008.

Tehnični odbor je lani deloval zavzeto zželjo po večji učinkovitosti, kar je obzelo velikem obsegu operativnih del intekočo problematiko na področju asfal -ta v svojih podjetjih pri članih odborazahtevalo veliko nesebičnost in zavze -tost. Ob številnih sestankih in obrav -navah, ki se jih pričakuje tudi vprihodnje se Vsem sodelujočim prinašem delu lepo zahvaljujem in vasspodbujam za delo v naprej.

Janez Prosen

Odbor za varstvo, zdravje inokolje (ZVO)

V letu 2007 se je odbor sestal 2 krat. Vdelo odbora se vključujejo novi članiJani Planinc, Vasja Grmek, AndrejLavren čič, Gojko Tatalovič, Karl Iljaž.Razširitev odbora je bila nujna zaradivedno večjega obsega tem, ki bi jih bilopotrebno obravnavati in ustreznegapretoka informacij med združenjemZAS in proizvajalci asfaltnih zmesi. Vvseh evropskih državah imajo velikodela z uvajanjem nove zakonodaje inohranjanjem dobre prakse, ki vodi kizboljšanju pogojev dela delavcev vasfalterstvu.

Usmeritve odbora za izvajanje aktiv -nosti ostajajo v osnovi stalne:• varovanje delavcev pri proizvodnji

in vgrajevanju asfaltnih zmesi tervarovanje ljudi v prometu;

•zmanjšanje emisij pri proizvodnji invgradnji asfaltnih zmesi v zrak, vodoin tla ter analiza razpršenih emisij.

Na podlagi teh usmeritev še vednospremljamo študijo vpliva bitumenskihpar na zdravje delavcev (IARC študija).

Dotaknili smo se problema varnostnedelovne cone na gradbiščih, kjer sepojavljajo problemi. Osnovni vzrok zanesreče so nepozorni vozniki, ki izrazličnih vzrokov ne opazijo signa liza -cije ob in na cesti. Tako predvsem v od -boru EAPA razmišljajo o načinih invrstah označevanja, ki bi vsebovaladovolj opozoril in informacij o doga -janju na deloviščih.

Odločili smo se, da pripravimo novoknjižico z naslovom Asfalti in varstvookolja z varovanjem delavcev. Stara, kismo jo pripravili pred leti, je namrečzaradi množice novih informacij inzaradi nove zakonodaje in standardov,ki se izdajajo na tem strokovnempodročju, zastarela. Knjižica naj bi vse -bovala 11 zanimivih poglavij, ki bodoobravnavala nove zahteve zako nodajein strokovne predstavitve tako nizko -temperaturnih asfaltov, proti hrup neasfalte, reciklažo asfaltov, varnostnecone, predelavo gradbenih odpadkov,predstavitev projekta REACH, zmanj -šanje emisij CO2, zmanjšanje izpostav -ljenosti isparinam, dimom in aero -solom v asfalterstvu. Knjižico bomoopremili s slovarjem in razlago tujk,kratic in pojmov, ki so v uporabi v EUglede varstva okolja in varstva delav -cev. K pisanju knjižice bomo pritegnilislovenske strokovnjake, ki proble -matiko dobro poznajo. Zaradi intenziv -ne gradnje v letošnjem letu in preobre -menjenosti vseh, ki jih želimo vključitiv projekt, bomo aktivnost izvedli sčasov nim zamikom, predvidoma dokon ca naslednjega leta.

mag. Bojana Lukač

Sekcija za izobraževanje (SI)

Sekcija za izobraževanje po letnemprogramu izobraževanja, poleg sode -lovanja pri pripravi strokovnih srečanj

in ostalih aktivnosti, vsako leto izme -nično organizira izobraževanje tehnič -nega asfalterskega kadra (inže nirjev intehnikov) in usposab ljanje operativ ne -ga asfalterskega kadra (de lo vodjev,strojnikov, vodij vgraje vanja…). V zad -njem obdobju opa žamo, da ciljneskupine na posamez nem izobraževanjuniso več tako striktno ločene. Tako senemalo inženirjev udeležuje tudiizobraževanj operativ nega kadra, karje seveda z njihovega stališča zelopraktično, za nas pa vzpodbudno, sajto pomeni, da ohra nja mo nivo prime -ren za celoten as falter ski kader.

Izobraževanja tehničnega asfalter -skega kadra so bila v zadnjem obdobjuorganizirana centralno v Ljubljani. Izo -bra ževanja in praktična usposab ljanjaoperativnega kadra pa so še ved noorganizirana regijsko in sicer ločeno zaprimorsko, kranjsko in štajersko regijo.

Detajlne vsebinske plane za izvedbovseh aktivnosti pripravlja SI za tekočeleto sproti. Pri izbiri tematike izobra -ževanj se prilagajamo potrebam intrenutnim razmeram v asfalterstvu, karpomeni, da skušamo udeležence sprotiseznanjati:• z novostmi na področju tehnične

regulative in laboratorijskih pre -iskav,

• s splošno problematiko pri pro iz -vod nje in vgrajevanju asfaltnihzmesi,

• posebno pozornost pa posvečamotudi varstvu delavcev in varovanjuokolja.

Povabljeni predavatelji so navadnostro kovnjaki iz naše asfalterske sre -dine, aktivni člani našega zdru ženja, kisodelujejo tudi pri pripravi zbornikapredavanj.

Predvsem pri organizaciji izobraževanjza operativni kader se zavedamo po -

Mag. Jožica Cezar, vodja SIMag. Bojana Lukač, članica ZVO

membnosti praktičnih prikazov, zato taizobraževanje vedno delimo na praktič -ni in teoretični del, kjer dobijo ude -leženci še več priložnosti, da izpo sta -vijo svoje probleme, izmenju jejo mne -nja in izkušnje.

Sekcija za izobraževanje se v celotnisestavi vsako leto sestane na enemdelov nem sestanku, medtem, ko seorga nizacijski odbor sekcije v časuorga nizacije izobraževanj sestaja spredavatelji po potrebi.

Tudi v prihodnje bomo prisluhnili vašimželjam in potrebam pri izobraževanjuasfalterskega kadra. Upam in želim si,da bo SI tudi v prihodnje izpolnila vašapričakovanja in da bo izobraževanjeasfalterjev tudi v prihodnje uspešno.Vse vaše pobude, mnenja in priprav -ljenost na sodelovanje so pri tem zelodobrodošla.

mag. Jožica Cezar

Sekcija za hidroizolacije (SH)

Sekcija za hidroizolacije se je v času odzadnje skupščine ZAS sestala enkrat.

Pobuda ZAS-HI za izdajo izvirnega slo -ven skega standarda SIST 1031 Hidro -izolacijski trakovi - Bitumenski hidro -izolacijski trakovi - Zahteve, ki je izšelnovembra 2006, je od članov sekcijezahtevala dodatno angažiranje, da jestandard po objavi v Uradnem listuRepub like Slovenije zaživel tudi vpraksi.

Sekcija je med svoje člane povabilanovega člana, ki ima veliko izkušenj znebitumenskimi hidroizolacijami.

Poudarki iz programa dela za l. 2008so:• obravnava lastnosti materialov za

HO HI objektov• pripraviti podlage za revizijo TS• spremljanje razvoja standardov in

evropskih trendov na področju poli -mernih folij

• spremljanje zakonodaje na pod -ročjih bitumenskih mas, raztopin inemulzij.

Iskreno se zahvaljujem kolegom za vsedelo, ki so ga vložili v učinkovitost našesekcije.

Članom in vsem, ki podpirajo naše delopa želim uspešno sodelovanje tudi vbodoče.

Olga Naglič

Komisija za asfalt (KZA)

Komisija za asfalt je strokovno telo, kiga je ob začetku intenzivne izgradnjeavtocest ustanovila DARS.

Komisija za asfalt se je od zadnjeSkupščine, maja 2007 sestala na 9sestankih, na katerih je bilo sprejetihpreko 50 sklepov.

Naloge komisije so bolj sistemskenarave, pri čemer je bilo zaradi izredneintenzitete asfalterskih del na ACprogramu v preteklem letu potrebnorešiti tudi veliko operativnih nalog.Komisija je v zadnjem letu, med osta -limi nalogami, obravnavala tudi nas -led nja vsebinska področja in kon kret nenaloge:

• vpliv vrste bituminizirane zmesi natorno sposobnost vozne površine,

• obravnavanje dosežene kakovostiasfalterskih del v letu 2007,

• primerjava oscilacijskih in običajnihvaljarjev ter zgoščanje bitu mini -ziranih plasti na premostitvenihobjektih,

• optimiziranje asfaltnih zmesi napomurski avtocesti; reševanjeproble matike nastanka kolesnic,

• izboljšanje kakovosti litih asfaltov,• uveljavitev dodatnih preskusov: sila

pri duktilnosti in priporočila zadoločanje obstojnosti asfaltnihzmesi pri nizkih temperaturah,

• obravnavanje nacionalnih standar -dov ter Smernic in tehničnih pogo -jev in

• uveljavitev drenažnih asfaltnih zme -si v Sloveniji.

V zvezi z uveljavitvijo drenažnih asfal -tov je bila v novembru 2007 s straniDDC svetovanje inženiring orga -nizirana strokovna ekskurzija v Švico inItalijo.

Večina zgoraj navedenih tem je bilatudi uspešno rešenih, ostajajo pa šeneka tera odprta vprašanja, kjer bopotrebno tudi v sodelovanju s teh -ničnim odborom ZAS poiskati ustreznerešitve.

Slovenko Henigman

Nadzorni odbor (NO)

Nadzorni odbor v sestavi: predsednik -Marijan Makovec in člana – JanezProsen in Miro Žnidaršič se je sestalpred zadnjo sejo upravnega odbora,pregledal dokumentacijo in podalpozitivno mnenje na pregledani zak -ljuč ni račun za leto 2007, ki ga bosprejemal letošnji zbor članov ZAS.



Olga Naglič, vodja SH


PROIZVODNJA ASFALTNIH ZMESI

V letu 2007 smo v Sloveniji proizvedliveč kot 2,1 mio ton vročih asfaltnihzmesi.

Za proizvedene asfaltne zmesi je biloporabljenih približno 1,8 mio ton kar -bo natnih in 225.000 ton silikatnihzme si kamnitih zrn in okoli 85.000 tonbitumenskih veziv. Od tega je bilovgrajenih približno 72.000 ton cesto -gradbenih bitumnov in okoli 13.000ton s polimeri modificiranih bitumnov.Delež modificiranih bitumnov glede naporabo vseh bitumnov je v letu 2007znašal okoli 15 %.

V letu 2007 je bilo v Sloveniji proiz -vedenih in vgrajenih 81.500 ton dro -birja z bitumenskim mastiksom, deleždrenažnih asfaltnih zmesi pa je znašalokoli 3.000 ton.

Proizvodnja in vgrajevanjeasfaltnih zmesi v letu 2007

Mitja ČOTAR, univ.dipl.inž.grad.,MBAPRIMORJE d.d.

VARNO DELO V CESTNIHZAPORAH

Delo v cestnih zaporah ob potekajočemprometu je eno izmed zahtevnejših delv gradbeništvu.Pri delu v cestnih zaporah imajo delavciin stroji omejeno območje gibanja. Kerobičajno ni popolne fizične pregrademed gradbiščem in voziščem, jepotrebna stalna koncentracija in vede -nje (zavedanje), kje poteka promet.

Varno delo v cestnih zaporah lahkozelo uspešno zagotovimo z ustreznimiukrepi na gradbišču kot so:

1. Prometna zaporaZa postavitev zapore je potrebno vložitivlogo z elaboratom prometne ureditve,na osnovi vloge upravljalec ceste izdadovoljenje za zaporo ceste. Zaporelahko postavlja samo podjetje, ki imaza to koncesijo. Zapora je lahko tipska,kjer je zahtevnejša prometna ureditevpa ustrezno prirejena. Postavljenazapora mora biti usklajena z obstoječoprometno signalizacijo, pri tem morajobiti začasne talne oznake rumenebarve. Obstoječo signalizacijo se moraprekriti, če je v nasprotju z novo. Začetek zapore (preusmeritev) je zeloizpostavljeno mesto, zato ga jepotrebno označiti z lučmi. Dolžnostpostavljalca zapore je, da redno(dnevno) kontrolira zaporo, prav takomora tudi izvajalec del preveriti, če jepostavljena zapora skladna z elabo ra -

tom. V času trajanja gradbišča se nesme premikati prometne signalizacije vzapori, niti podaljševati oz. skrajševatizapore.

2. Obstoječe instalacijeOb cestah običajno potekajo številnivodi saj je velikokrat to najlažji načinumestitve le teh v prostor. Pri delu vobmočju ceste zato obstaja velikamožnost poškodb inštalacij.Pred pričetkom del je potrebno pregle -dati in jasno označiti vse insta lacije.Izvajalec del je dolžan naročiti ozna če -vanje vodov pri upravljalcih posa -meznih komunalnih naprav.V bližini komunalnih vodov ni dopustnauporaba težkih gradbenih strojev, delaje potrebno izvajati ročno.

3. Ureditev gradbišča v prometnizaporiTudi v prometni zapori je potrebnourediti gradbišče še posebno, če delatrajajo več dni (tednov). V tem primeruse mora v okviru gradbišča namestisanitarije, garderobne kontejnerje,jedilnico in pisarno.Namen tega je, da zagotovimo oskrbogradbišča in preprečimo prehajanjedelavcev z gradbišča (zapore) zaradifizioloških potreb (hrana, sanitarije).Vsak tak prehod preko vozišča oz.ograje predstavlja možnost za poškod -bo.V območju prometne zapore je prostoromejen zato ni prostora za deponije.Gradbeni material se dovaža sprotno zatekoče potrebe in se tudi takoj vgra -juje.

4. Organizacija gradbišča v prometnizaporiSpoštovati je potrebno naslednja pra -vila:• del ceste, na katerem se izvajajo

dela je treba vidno zaznamovati in zustrezno signalizacijo opozoriti vseudeležence v prometu,

• delovišče je potrebno od voziščafizično ločiti s pokončnimi tablami(obarvanimi rdeče-belo) in če jemogoče z vrvico,

• širina dostopne poti za enosmerenpromet je najmanj 3 m (za dvo sme -ren 5 m),

• če se po dostopni poti premikavozilo vzvratno in ni ustrezne preg -led nosti mora biti prisoten signa -list, ki usmerja voznika oz. stroj -nika,

• dovoljena hitrost v okviru zapore je10 km/h,

Strokovni prispevki


STROKOVNI PRISPEVKI

Slika1: Primer pravilnega dela vpromet ni zapori


STROKOVNI PRISPEVKI

• v delovnem območju strojev je pre -po vedano zadrževanje oseb, ki nisoneposredno povezane z delom stro -jev,

• poti in prehodi morajo biti oddaljeniminimalano 1 m od delovnih napravoz. prometa, najmanjša širina pro -ste ga prehoda je 0,60 m. Žal veliko -krat izdana dovoljenja tega ne upo -šte vajo in smo izvajalci prisiljenidelati v neustreznih pogojih.

5. Mehanizacija na gradbiščuVsi stroji in vozila morajo biti ustreznovzdrževani ter imeti poročilo o preg -ledu. Mehanizacija mora imeti vgra -jeno zvočno opozorilno napravo zavzvratno vožnjo s katero se opozarjadelavce na prisotnost stroja ali vozila,ki vozi vzvratno. Prav tako morajo bitistrokovno usposobljeni in zdravstvenosposobni ter seznanjeni z varnostniminavodili tudi upravljalci strojev. Predzahtevnimi deli (večji nakloni, strmebrežine) se mora vodstvo gradbišča instrojnik sproti dogovarjati o načinudela.

6. Zmanjšana vidljivostV zmanjšani vidljivosti (megla, sne že -nje) ni dovoljeno opravljati del vprometnih zaporah saj obstaja velikaver jetnost, da voznik ne opazi promet -ne zapore in lahko ogrozi življenjadelavcev v prometni zapori.V kolikor se opravlja delo v nočnemčasu mora biti delovna površina osvet -ljena min. 50 luksov. Zadrževanje naneosvetljenih površinah je nevarno indelavci morajo paziti in skrbeti drug za

drugega, kje se nahajajo. Pri nočnemdelu mora biti vsa mehanizacija oprem -ljena z lučmi.

Poleg ukrepov na gradbišču je velikegapomena, da delavci uporabljajo osebnavarovalna sredsteva:

• Odsevni telovnik je izredno učinko -vito varovalno sredstvo. Zelo povečavid nost delavcev. Uporaba je obvez -na pri delu v prometnih zaporah in vslabši vidljivosti.

• Delovna obleka mora pokrivaticelot no dolžino rok in nog in bitiustrezne velikosti, da omogoča pro -sto gibanje. V poletnih mesecih seuporaba delovne obleke ne smeopuščati.

• Zaščitni čevlji v asfalterstvu morajobiti odporni na visoke temperaturein toplotno izolirani ter imeti ust -rez ne karakteristike za delo–hojo povročem asfaltu. Čevlje je potrebnovzdrževati skladno s pri loženiminavodili.

• Zaščitne rokavice, najboljše so us -nje ne, ki imajo boljšo toplotno izo -la tivnost. Segati morajo čez ro kav.Asfalterja varujejo predvsem preddotiki vroče asfaltne zmesi.

• Čelada, njena uporaba je obvezna nagradbiščih kjer ostaja možnost pad -ca bremen z višine (delo pod žerjavi,mostovi, nadvozi...).

Zvonko Cotič, dipl. inž. grad.

CERTIFICIRANJE ASFALTNIHZME SI PO 01. 03. 2008

Naročnika DARS in DRSC sta po 1. ja -nuarju 2005 za vse asfaltne zmesi, ki seuporabljajo pri gradnji in vzdrževanjudržavnih cest zahtevala ustrezne izjaveo skladnosti na osnovi TSC 04.100. V VI.Knjigi Dopolnila splošnih in tehničnihpogojev je za proizvedene asfaltnezmesi določen sistem potrjevanjasklad nosti B. V mesecu marcu 2007 stanaročnika DARS in DRSC izdala spre -membo dopolnil Splošnih in posebnihtehničnih pogojev, ki se nanaša na cer -ti ficiranje asfaltnih zmesi in sicer, da sedo uveljavitve slovenskih stan dardov zaasfalte zmesi SIST EN 13108 v skladu sTSC 04.100 uvede sistem potrje va njaskladnosti C, za državne ce ste z izrednotežko, zelo težko pro metno obreme nit -vijo in avtoceste pa sistem potrjevanjaB. Pri sistemu potr je vanja skladnosti Bse s strani po oblaščene inštitucijeizvede začetni (tip ski) preskus, ki polegpreskusov zah te vanih v TSC zajema tudipreskus tvorbe kolesnic za vse zmesi,preskus občutljivosti na vodo za BB inDBM, preskus odtekanja veziva za DBMin za obrabnozaporne plasti preskus prinizkih temperaturah.

Proizvajalci smo lahko izdali izjavo oskladnosti za asfaltno zmes na osnoviPotrdila o skladnosti pooblaščenegaorgana (ZAG ali IGMAT). Osnova za iz -da no potrdilo je bilo Poročilo o presojiskladnosti obrata in notranje kontrolekakovosti. Proizvedene zmesi smovred notili skladno z zahtevami TSC,preiskave smo izvajali skladno z JUSstandardi.

Evropske standarde z oznako EN pri -pravljajo tehnični odbori Evrop skegakomiteja za standardizacijo CEN. Tistandardi so pripravljeni enovito za vsečlanice EU. Njihova vsebina je zas no -vana z večjim številom kategorij zaizbiro tistih lastnosti, ki so najustrez -nejše glede na klimatske in prometnepogoje v posameznih državah. Gledena to, da ima Slovenija zahtevne pod -nebne razmere potrebuje svoje mini -malne kriterije kakovosti.

Združenje asfalterjev Slovenije je bilpobudnik priprave nacionalnih dodat -kov za bituminizirane zmesi.

Slika 2: Primer nepravilnega dela v prometni zapori (premajhna varnostna cona)

Priprava izvirnih slovenskih standar -dov je v pristojnosti Tehnič nega odboraZdruženja asfalterjev Slovenije TO ZAS,postopek pa se ustrezno vrši prekoSlovenskega inštituta za standardi -zacijo SIST, v tehničnem odboruSIST/TC CES (Ceste). Vsebina standar -dov SIST je oblikovana tako, da se nepodvaja podatkov, ki jih že nedvoumnonavajajo in opredeljujejo produktnievropski standardi, temveč določakakovostne kriterije za izbiro mate -rialov in kriterije za sestave ter robnepogoje za lastnosti asfaltnih zmesi gle -de na zahtevne podnebne in prometnepogoje, ki so značilni v Sloveniji.

V Uradnem listu Republike Slovenije št.23 z dne 07.03.2008 je bil objavljenSeznam standardov med katerimi sotudi harmonizirani standardi serijeSIST EN 13108-1,2,3,4,5,6,7 in izvirnislovenski standardi SIST 1038-1,5,6,7:

Sistem potrjevanja skladnosti za SISTEN 13108 je 2+, za SIST 1038 pa 4. Zavse omenjene standarde je obvezenzačetek uporabe 01.03.2008.

Torej po 01.03.2008 prehajamo nasistem potrjevanja 2+ oziroma 4 kar staza asfalte, ki se uporabljajo za najtežjeprometne obremenitve nižja sistemapotrjevanja skladnosti od do sedajuveljavljenega sistema B. Spremembepa so v začetnem tipskem preskusu,preiskave se izvajajo izključno skladnos SIST EN standardi, zahtevane sododatne preiskave.

Preiskave predpisane v produktnihstan dardih SIST EN 13108- 1 do 7 sotesno povezani z zahtevami za začetni

(tipski) preskus SIST EN 13108- 20 in zzahtevami za kontrola proizvodnje vobratu SIST EN 13108- 21.

Sestava je lahko izražena kot:• ciljna vhodna sestava (načrtovanje

in preverjanje v laboratoriju) in/ali• ciljna izhodna sestava (preverjanje

v proizvodnji)

Bistvene spremembe pri preiskavah:

• na končno vsebnost veziva ni dodat -ka za netopno vezivo,

• stavek sit št. 1 ter karakterističnositi 0,25 mm,

• določanje največje gostote v vodi(prej topilo)

Obvezne dodatne preiskave pri začet -nem preskusu skladno z SIST EN:

• Občutljivost na vodo (AC, SMA, PA),• Odpornost proti trajnemu preobli -

kovanju (AC, SMA),• Odtekanje veziva (SMA, PA),• Izguba delcev (PA)

Odločitev pristojnega Ministrstva zagospodarstvo, da je sistem potrjevanjaskladnosti za harmonizirane standardeSIST EN serije 13108 1-7; 2+ in da jesistem potrjevanja skladnosti zaizvirne slovenske standarde SIST serije1038; 4 nam bo prinesla kar nekaj težavv pravilnem razumevanju in izdajanjudokazil. Namreč, imenovan organ boizvedel začetno preveritev obrata insistema notranje kontrole na osnoviSIST EN standardov. Proizvajalec booznačil asfaltne zmesi in pripravilizjavo o skladnosti z CE informacijoskladno s SIST EN standardi. Pro izva -jalec pa bo izdal še ločeno izjavo oskladnosti asfaltne zmesi po sistemupotrjevanja skladnosti 4, na osnovinotranje kontrole in začetnega pre -skusa proizvoda skladno z standardiSIST 1038.

Sprejeti standardi serije SIST EN 13108in SIST 1038 določajo enotne oznakevrst asfaltov:

Oznaki zmesi, sledi velikost največjegazrna D, nato oznaka za izbrani tip vezi -va (bitumna) in z izvirnim standardomopredeljen razred bitu menizirane zme -si. Razred bitume nizirane zmesi vklju -čuje izbor agregata in določa lastnostiasfaltne zmesi.

Zvonimir Britovšek

BREZŠIVNA ASFALTNA DILA -TACIJA ZA PREMOSTITVENEOBJEKTE

Dilatacije so izredno važen element prigradnji mostov, ker je njihova funkcijapovezava med mostno ploščo in obo je -stran skima temeljema. Klasične dilata -ci je so zaradi svoje funkcije in osnovnekonstrukcije strojni elementi, ki jihuporabljamo pri gradnji pre mostitve -nih objektov. Poleg ekstremnejših vremenskih pogo -jev so tudi zaradi naraščajočega pro -meta dilatacije vedno bolj obreme nje -ne in zato so zahteve investitorjev pokakovostni izvedbi dilatacij posebejpoudarjene. Krovni del klasičnih dila -tacij je izveden iz posebnih gum in/alikovinskih elementov in mora prevze -mati tako vremenske obremenitve (raz -te zanje in krčenje zaradi velikih spre -memb temperature med letnim inzimskim obdobjem), kot tudi dina -mične obremenitve zaradi prometa.Gibanje oziroma pomiki dilatacijskihelementov so predvsem v vzdolžni invertikalni smeri in v njih nastopajo ve -li ke strižne sile in napetosti. Krovni delpa je še posebej izpostavljen tudi dina -mičnim obremenitvam in udarcem,pred vsem v času zimskega vzdrževanja,ko zaradi pluženja prihaja do pogostihpoškodb na dilatacijah. Zaradi usme -ritev trga in teženj po nižanju stroškovtudi nekatere renomirane družbe selijosvojo proizvodnjo v države, kjer pazaradi objektivnih in tudi subjektivnihvzrokov proizvodi ne dosegajo večnivoja kakovosti, ki ga od takšne firmepričakujemo. Pri daljših objektih zaradivelikih horizontalnih pomikov nimamodrugih možnosti, kot vgradnjo kla -sičnih dilatacij, pri objektih dolžine do50 m pa obstaja na trgu alternativa insicer brezšivna asfaltna dilatacija, kizdružuje v sebi lastnosti klasičnedilatacije in fleksibilne visoko polime -rizirane asfaltne plasti.

Zahteve investitorjev pri izbiri dilatacijlahko v kratkem povzamemo v:• Trajnost dilatacij v času eksploa -

tacije objekta• Prometna varnost in dobri pogoji

vož nje• Vodotesnost in preprečitev vdora

meteor nih vod v vmesni prostor medrazponsko in podporno konstrukcijo


STROKOVNI PRISPEVKI

AC = Asphalt Concrete (Bitumenski beton) npr.SMA = Stone Mastic Asphalt (Drobir z bitumenskim mastiksom ) npr.

MA = Mastic Asphalt (Liti asfalt) npr.PA = Porous Asphalt (Drenažni asfalt) npr.

AC 8 surf B50/70 A3

SMA 8 PmB 45/80-65 A3

MA 8 B30/50 A3PA 8 PmB 90/150-45 A3


STROKOVNI PRISPEVKI

• Enostavnost vzdrževanja• Zmanjševanje stroškov vzdrževanja

dilatacij

Pri izbiri dilatacije za posamezen ob -jekt je potrebno upoštevati vrstofaktorjev in zahtev glede na samoizvedbo mostne konstrukcije, pred -videne prometne obremenitve, cenovnirazred. Ker je med zahtevami investi -torjev pri izvedbi objektov tudi 10-letna garancija, je seveda zelo po -memb na izbira optimalne dilatacije zozirom na osnovno ceno, način izved -be, ceno vzdrževanja in predvideno

življenjsko dobo. Zato je brezšivnadilatacija, ki jo predstavljamo v pri ču -jočem članku, po našem mnenju pravaizbira za premostitvene objekte, ki jihje v Sloveniji največ in sicer so tomosto vi dolžine do 50 m.Če se že pri projektu objekta odločimoza takšno dilatacijo, se izognemo mno -gim potencialnim problemom v prihod -nosti in kar je najpomembnejše, v časunjene eksploatacije, oziroma eksploa -tacije celega objekta, ne potrebujemopri dilataciji nikakršnega vzdrževanja.Glavne značilnosti in prednosti brez -šivne asfaltne dilatacije so:

• Zmanjšanje vpliva vibracij in udar -cev vozil na dilatacijo

• Vodotesnost • Ni vzdrževanja dilatacije• Enostavna zamenjava pri zamenjavi

celotne asfaltne prevleke na mostu• Prilagodljivost širine in debeline

asfaltne plasti pri vgradnji• Ne ovira zimskega vzdrževanja -

pluženja

(Glej sliki 3 in 4)

Pri brezšivni dilataciji, kjer je podpornakonstrukcija dilatacije zaprta, oziromazalita s plastjo visoko polimeriziranepredpripravljene asfaltne zmesi ninikakršnih vibracij, oziroma udarcevpnevmatik pri prehodu dilatacije, kidolgoročno kvarno vplivajo na pod -porno, oziroma povezovalno konstruk -cijo dilatacije, obenem pa so motečetudi za avtomobiliste, ki vozijo prekomostu in seveda zaradi ponavljajočegase hrupa tudi za najbližjo okolicoobjekta.

Pri klasičnih dilatacijah so posameznielementi dilatacije izpostavljeni delo -vanju vode in v času zimskih pogojevtudi prodiranju solnih razto pin zaradizimskega vzdrževanja. Teh problemovpri izvedbi brezšivne dilatacije ni, kervodotesno zapre dilatacijsko rego.

Ko je brezšivna dilatacija vgrajena,odpade vsakršno nadaljnje vzdrže -vanje.

V primeru zamenjave zaporno obrabneplasti preko objekta, oziroma trase,kjer stoji objekt, se lahko zaporna plastdilatacije preprosto odrezka in nado -mesti z novo prevleko. Ostali elementidilatacije - podporna konstrukcija inzaščitna plast nad podporno konstruk -cijo ostaneta nedotaknjeni.

Zelo pomembno je tudi dejstvo, dabrezšivna dilatacija ne ovira zimskegavzdrževanja. Plug gladko zdrsne prekodilatacije, ker ni nikakršnih ovir alivišinskih razlik, zato so tudi izključenemehanske poškodbe dilatacije zaradiudarcev rezila pluga.

Območje uporabe brezšivnih dilatacijso krajši mostovi z razponom do 25m,na kateri se uporablja dilatacija tipaSJ-P z možnostjo pomikov do 20mm (±10mm) in nekoliko daljši mostovi zrazponom do 50 m, pri katerih uporab -

Slika 3: Brezšivna dilatacija po dokončanju ...

Slika 4: ... in pod obremenitvami prometa

ljamo nekoliko drugačen tip dilatacijetipa SJ-M z možnostjo pomikov do40mm (± 20mm).

Tipu dilatacije je prilagojen tudi tip vtovarni pripravljene fleksibilne asfalt -ne zmesi. Način izvedbe se določi zavsak posamezen primer. Za obrabni slojna mestu dilatacije je možno uporabititudi drenažni tip asfaltne zmesi vprimeru, ko je premostitveni objekt naobmočju, kjer je krovna plast narejenaiz drenažnega asfalta.

(Glej sliki 5 in 6)

Konstrukcija dilatacije je sestavljena izštirih glavnih elementov in sicer:

• Pocinkane konstrukcije s sidriO 13mm

• Fleksibilnega gumijastega vložka izEPDM gume

• Sidrnih vložkov O 13mm aliarmatur nih sider v betonu

• Predpripravljene posebne fleksibil -ne asfaltne zmesi

V obdobju 2005 do 2007 smo izvedlisanacijo dveh obstoječih dilatacij, kista zaradi velikih obremenitev prometapredčasno propadli in ju je bilo potreb -no zaradi prometne varnosti zamenjativ času garancije. Zaradi poškodb oko -liške ga asfalta je bilo potrebno sana -cijo dilatacije izvesti v večji širini, kotje projektno predvide na. Potrebno jepoudariti, da so na objektih, kjer smoizvedli sanacijo, velike obreme nit vepro meta, v prvem primeru gre za izvozs hitre ceste s semaforiziranim križiš -čem, kjer se vozila ustavljajo, spe lju -jejo in zavijajo v vse smeri. PLDP je bilpo štetju v letu 2004 preko 11000 vozil.V drugem primeru je šlo za sana cijoodseka avtoceste, v okviru katere smoizvedli tudi sanacijo propadlih di la tacij

na dveh zaporednih objektih. V tempri meru smo asfaltno zmes na drugemobjek tu zaradi narave ostalih as falter -skih del, ker je šlo za preplasti tev, na -na šali v treh povečanih debe li nah pla -sti v skupni debelini 19 do 21 cm. Sa na -cija z drugim tipom dilatacije bi bila vtem primeru izredno težavna in bi zah -tevala bistveno več časa in mnogomočnejši poseg v zgrad bo most neplošče.

Slike 7 do 10: Vgradnja brezšivne dila -tacije

Sanacija poškodovane dilatacije zahte -va skupek organizacijskih in ostalihaktivnosti, pridobitev dovoljenja zazapo ro prometa, povzroča nejevoljouporab nikov in udeležencev v prometu,itd., zato je v interesu tako izvajalcakot tudi investitorja, da se že obnačrto vanju objekta predvidi naj -ustrez nejša rešitev tako s cenovnega

kot tudi kakovostnega vidika.Zelo pomemben element brezšivne di -la tacije je visoko polimerizirana asfalt -na zmes, ki je pripravljena v to var ni ponatančnem postopku in pred pisanirecepturi. Ker gre za usta ljen proizvod -ni proces, je seveda zago tov ljena ena -ko merna kakovost ta ko pri prav ljenezmesi, ki se dobavlja v hladnem stanjuv polietilenskih vre čah. Pred vgraje -vanjem se ta zmes v potrebni količinipripravi v posebnih kuhalnikih in vgra -di po postopku, ki je enak vgra jevanjulitega asfalta. Zaradi svoje sestave soizključene vse znane poš kod be asfaltnepovršine (kolesnice, narivanje, razpo -ke, luščenje, itd.)

Asfaltna zmes je bila preiskana naInsti tutu Igmat v Ljubljani in dobljenirezultati kažejo na visoko stopnjo uje -manja tako s podatki proizvajalca, kottudi kriteriji, postavljenimi za tovrstnemateriale.


STROKOVNI PRISPEVKI

Sliki 5 in 6: Primer izvedbe brezšivne dilatacije pri novogradnji in sanaciji

Slika 7


STROKOVNI PRISPEVKI

Brezšivna dilatacija, ki smo jo vgradilina prvem premostitvenem objektu vSloveniji, je preživela dve leti in trizimske sezone prometnih in vre men -skih obremenitev. Za poskusno vgrad -njo je bil izbran objekt, kjer so po na -šem mnenju prisotne vse obre menitve,ki lahko tako ali drugače moč no vpli -vajo na obnašanje in stanje dilatacije.Gre za izvoz s hitre ceste, na samemobjektu je semaforizirano kri žiš če,

preko obeh dilatacij vozila zavija jo,pospešujejo in zavirajo, pa tudi gosto -ta prometa je sorazmerno viso ka. Vtem času spremljamo obna šanje dila -tacije in ugotavljamo, da je lahko ta tipdilatacije dobra rešitev za sanacijoobstoječih objektov, kjer so klasičnedilatacije predčasno po pusti le. Tudidrugi objekt, na katerem smo vgradilibrezšivno dilatacijo, je zelo obre -menjen in bi zaradi narave sana cijskih

del bila vgradnja katere koli klasičnedilatacije zelo zahtevna in bi terjalapre več časa in predolgo zaporo pro -meta. Zato smo z vgradnjo brez šivneasfaltne dilatacije bistveno zmanjšaliprimerljive stroške sanacije. Ker pa jevedno bolje preprečevati, kot zdraviti,pa predlagamo, da se takšne rešitveupoštevajo že pri projektiranju novihobjektov, ki so dimenzijsko in kon -struk cijsko ustrezni.

Slika 9 Slika 10

Slika 8


PREGLED STROKOVNIH SREČANJ

Pregled strokovnih srečanj ZAS

Skupščine od leta 1996 - 20049. redna skupščina ZAS – 22. 4. 2004 (bilten) Strokovni seminar

10. redna skupščina ZAS – 5. 5. 2005 (bilten) Novosti pri družbah Vögele in Wirtgen

11. redna skupščina ZAS - 5. 4. 2006 (bilten) Dan stroke pri izgradnji AC + DVD (10 let ZAS)

12. redna skupščina ZAS - 7. 5. 2007 (bilten) Torne lastnosti asfaltnih vozišč

Izredna skupščina ZAS - 7. 9. 2007 Uveljavitev novih standardov za asfalte

Zadnji mandat:

Dogodki od leta 1996 - 2004Udeležba na 3. kongresu EAPA & Eurobitume, Dunaj maj 2004

GESTRATA - Sestanek vodilnih predstavnikov avstrijskih naročnikov in izvajalcev, Portorož 22. maj 2007

Udeležba na gradbenih seminarjih GESTRATA 2004 - 2008

Zadnji mandat:

Kolokviji o bitumnih od leta 1996 - 20049. Kolokvij o bitumnih – 25. – 26. 11. 2004

10. kolokvij o asfaltih in bitumnih - 1. in 2. 12. 2005

Dan asfalterjev - 30. 11. 2006 Podelitev ZKG

11. kolokvij o asfaltih in bitumnih - 29. in 30. 11. 2007

Zadnji mandat:

Regijska izobraževanja od leta 1997 do 2004V. izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra 2005

V. regijsko izobraževanje operativnega asfalterskega kadra 2006

VI. regijsko izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra - 22. 3. 2007

VI. regijsko izobraževanje tehničnega asfalterskega kadra - 13. - 15. 3. 2008

Zadnji mandat:

Interni dogodki od leta 1996 - 2008Upravni odbor (25 sej, 237 sklepov)

Strokovni odbori (TO, OZVO, Sekcija za HI, Sekcija za izobraževanje) (40 sej)

Nadzorni odbor, organizacijski odbori, sestanki s sorodnimi organizacijami(nad 30 sej in sestankov)

Zadnji mandat:

Pregled referatov, referentov in število udeležencev za celotno obdobje 1996 - 2008:Skupaj obdobje 1996 - 2006

Skupaj zadnji mandat 2004 - 2008

VSE SKUPAJ - CELOTNO OBDOBJE

Število referatov

domači tuji domači tuji domači tuji

39

3

1

4

6

2

2

4

0

1

1

0

2

2

673

85

66

74

47

60

332

31

3

3

Število referentov Število udeležencev

17

1

1

21

0

0

0

0

0

384

20

3

60

83

185

25

25

23

4

19

4

14

41

34

5

5

7

6

23

1350

250

260

200

710

113

69

182

52

31

83

28

69

97

22

42

64

4750

2215

6965

361

184

545

3

0

0

7

6

7

20

0

0

1567

120

220

118

131

589

6

0

22

7

11

12

27

28

7

12

4

25

48

22

4

23

13

40

776

156

152

35

158

501

139

33

68

3

52

156

INTRODUCTION

Road construction is at the peak in 2008,witnessing the completion of the motorwayprogramme and an increase in investmentsinto over 5,000 km of the national roadnetwork, which is very much in need ofadditional investments and renovations.Total value of investments in roadconstruction will this year exceed EUR 800million.

As motorways are being finalised, theasphalt industry is gaining importance.Namely, more than 800,000 tonnes ofasphalt will be spread on motorways thisyear. Since the largest portion of asphalt isspread over the existing road network, it isalmost certain that this will be the thirdyear in a row when the magic threshold oftwo million tonnes of produced asphalt isexceeded. This places Slovenia in the verytop in Europe.

Besides extensive production, it is crucial

for the asphalt industry to achieve suitablequality of produced asphalt mixtures andpavements. Owing to constantly changingconditions of road use - resulting fromgreater volume of traffic and climateburdens - this is naturally a very demandingtask. For the fifth consecutive year, thetraffic volume on some motorway sectionsrecorded a more than 20% average annualgrowth, which puts the pavement struc -tures at the limit of their capacity. If theincrease in the number of heavy trucks isnot stopped, the pavement structures willsuffer irreparable consequences requiringmore than EUR 100 million in additionalcosts for rehabilitation. The peopleresponsible have a task that cannot bepostponed, namely to stop the enormousgrowth in traffic or, failing this, to providesystematic strengthening of the asphaltpavement structures. The issue is verypressing and warrants immediate action!

Before you is the latest pamphlet »FromAssembly to Assembly«, which describesthe activities of the ZAS (The SlovenianAsphalt Pavement Association) carried outthe last year as well as presents the eventstaking place in the latest 4-year term ofoffice of the elected representatives andsince the establishment of the Associationin 1996. In the 2004-2008 period, therewere 17 events organised, attracting about2,600 participants. Particular mentionshould go to the biennial 10th and 11thColloquium on Asphalt and Bitumen, theorganisation of training and otherprofessional consultations, and themarking of the 10th anniversary of theAssociation. In this period, the expert andmanagement bodies of the Associationwere very efficient. There were 25 meetingsof the Managing Committee and 20meetings of expert committees. Inaddition, the meetings of the EnterprisesCommittee, the Supervising Committee andthe General Assembly, attended by all

members of the Association, were held onan annual basis. Through full membershipin the European Asphalt PavementAssociation (EAPA) we strengthenedinternational co-operation, which enablesus co-operation, comparison and transferof knowledge with foreign organisations.

In professional area, the last four yearswere characterised mainly by the activitiesrelated to the introduction of the Europeantechnical regulations and certification, sothat we were reasonably well prepared for 1March 2008, when uniform asphalt stan -dards started applying throughout Europe.Already after 2004, Slovenia introduced thecertification of asphalt mixtures for theheaviest traffic load. The above-mentionedhelped us to provide more resistant asphaltwithin the entire temperature range, whichis why our asphalt roads are in goodcondition in spite of extreme load. Rutdamage and cracks are for the most part inthe past; we can be satisfied with theachieved characteristics of pavements, butwe must be constantly active in theelimination of all types of deficienciesdetected. Great emphasis is placed on theprotection of workers in the asphaltindustry and on environmental protection,this being our contribution to sustainabledevelopment, which is turning into aprimary task of all mankind. To this end, weorganise continuous training events toprepare the participants for the challengesof the future.

You, assiduous members, represent thegreatest asset of the Association, sincepractically each one of you makes animportant contribution to successfuloperation of the Association anddevelopment of the asphalt industry inSlovenia.

On behalf of the Managing Committee ofthe Association, I sincerely thank all

30 from assembly to Assembly

SUMMARY

Summary

31from assembly to Assembly

SUMMARY

members for performing their work withsuch self-sacrifice in the last year andthroughout the last term of office of theManaging Committee.

Slovenko HenigmanChairman of the Association

11TH COLLOQUIUM ON ASPHALT ANDBITUMEN

The central meeting of all road constructersand the traditional meeting of asphaltcompanies from Slovenia and abroad wasorganised as the 11th Colloquium onAsphalt and Bitumen in November 2007. Itwas again held in the Kompas Hotel inKranjska Gora. Its was sponsored by theenergy company Petrol as the main sponsorand nine co-sponsors, Slovenian roadconstruction companies. The Colloquiumwas attended by 210 participants, of whom158 from Slovenia and 52 from abroad.

In the evening preceding the Colloquium,the Larix Hotel hosted the regular annualmeeting of the Enterprises Committee. Itsparticipants included 27 company repre -sen tatives, who discussed the topical issuesin the asphalt industry. In addition to themost important information from the tech -ni cal and environmental area, a report wasgiven on education, training and inter -national activities. The most extensive itemdiscussed was a series of initiatives relatedto the always topical subjects, such as: cer -tification of asphalt mixtures (2+), thehuman resources problem in the asphaltindustry, marking of asphalt mix turesaccor ding to SIST EN 13108 and 1038 –conversion table, the criteria – who canwork where, the extension of deadlines forthe public discussion before the issue ofSTP, the inclusion and special training forproject designers, a professional exam forthe asphalt staff (Slovenian Chamber ofEngineers), tenders for pavement struc tu -res, auditing of projects involving pave mentstructures, education (faculties, secon daryschools), Pavement Engineer, etc.

The Colloquium started on Thursday, 29November 2007, with the welcome addressby Prof. Dr. Majes, Dean of the Faculty ofCivil Engineering and Geodesy in Ljubljana.Three round tables and three series ofprofessional lectures were organised in twodays, featuring 25 Slovenian and 13 foreignlecturers (from nine European countriesand the USA).

The topics discussed at the round tableswere the following:

• Asphalt Industry – Participating Coun -

tries' Review (participants: JürgenSturm (Germany), Philippe Dewez (Bel -gium), Ayberk Ozcan (Turkey), RadomirJakovljević (Serbia), Jean-Paul Michaut(France), Slovenko Henigman (Slove -nia)).

• From Construction of Motorways toAccelerated Modernisation of NationalRoads or Abroad? (participants: JožeBonča (moderator), Dr. Peter Verlič, Dr.Žan Oplotnik, Gregor Ficko, MSc., MetodDi Batista, Vili Žavrlan, Rajko Siročič)

• Pavement structures in Slovenia (parti -cipants: Zvonko Cotič, Dr. Ana Petkov -šek, Julijana Jamnik, Borut Willenpart,Darko Potočnik)

Professional lectures dealt with thefollowing topics:

• section 1: New Technologies and Met -hods of Testing (lecturers: Egbert Beu -ving, Dr. Marjan Tušar, Mojca Rav nikarTurk, Aleksander Ljubič, Zvonko Cotič,Ben Jones)

• section 2: Technical Regulations (lectu -rers: Lothar Drüschner, Dr. AndrejaZupan čič Valant, Kamil E. Kaloush,Wolfgang Schönleitner, Zvonko Cotič,Janez Prosen, Bojana Lukač, MSc., Dr.Janez Žmavc)

• section 3: Environmental Protection andBitumens (lecturers: Olga Naglič, Mar -kus Spiegl, Kamil E. Kaloush, Mitja Koza -mernik, Karl Iljaž, Zvonimir Britovšek)

The presentation of specific features of theconstruction of Formula One race-coursesin Shanghai, Hockenheim and Sepang,given by Mr. Darko Kunšič, concluded theprofessional part of the Colloquium.

Parallel to the above, the Colloquiumincluded technical presentations of fourcompanies in the hall, whereas 18 domesticand foreign exhibitors presented theiractivity in the lobby.

The Colloquium was accompanied by a richentertainment programme featuring LaraJankovič, actress and chansonnier, thedancers and the speeches given by: StateSecretary at the Ministry of Transport, Dr.Peter Verlič, the representative of the mainsponsor, Mr. Igor Irgolič, and the Chairmanof the Association, Mr. Slovenko Henigman,who highlighted the importance of thisevent for the Slovenian asphalt industryand thanked everyone who contributed tosuccessful implementation of the Collo -quium. The Chairman of the Associationpresented special acknowledgement fortheir selfless effort devoted to the pre -paration and introduction of the new

European technical regulation to Mr.Zvonko Cotič (representative in theCommittee for National Supplements atSIST) and Mr. Janez Prosen (Head of theTechnical Committee). Acknowledgementfor assistance and support in the operationof the Slovenian Asphalt PavementAssociation went also to Mr. EgbertBeuving, Technical Director of the EAPA.

The development and achieved results willbe followed and re-analysed at the 12thColloquium on Asphalt and Bitumen, whichwill be held in November 2009 in KranjskaGora.

Conclusion of the 11th Colloquium onAsphalt and Bitumen

Countries' review showed that in thetechnical area Europe is increasingly moreuniform and linked, the same materials andtechnological processes are being used.This will be additionally improved by theintroduction of new harmonised standardsin 2008. There is less uniformity in environ -mental protection and the pro tection ofworkers. In new member states and espe -cially the countries accessing the EU theknowledge about this issues will have to beintensified and suitable mea sures intro -duced.

At the central round table of the Collo -quium the leading representatives of roadconstruction industry established that thebasic motorway programme will soon beconcluded, but we are faced with the verymuch needed modernisation of the existingnational network and the further expansionof the motorway programme and additionaldevelopment axis. That is why we will notyet run short of infrastructural work inSlovenia. Less clear is the situation inrailways. All the participants agreed thatthere lies the future of investments inSlovenia and that the key question is howto procure the necessary EUR 9 billion.

The most professional round table dealt withthe road pavement structures in Slovenia.We manage best motorway pave ments,where a comprehensive PMS road mana -gement system is established. The situationis poorer in the national network, which isfragmented and much less control lable. Thedemanding conditions of construc tion anduse as well as poor work performance oftenlead to deficiencies and deterioration.Particularly exposed are roads on highlocations, where frost dama ge is frequentlyfound.

In spite of certain deficiencies in roadconstruction and maintenance, the finalestimate given at the end of the Colloquiumwas that we perform good work and that all

the deficiencies pointed out by theprofessional community are eliminated ona regular basis. Unfortunately, the mediaand the public are not very understanding,which is why the road industry has latelybeen subject of much unjustified criticismand reproaches.

FUNCTIONING OF THE ASSOCIATION'SBODIES IN 2007

Managing Committee (MC)

Six meetings have been organised since thelast General Assembly, quorum was consti -tuted at all, with about 90% of the memberspresent. There were 58 reso lutions passed,which were imple mented in full.

In addition to 11 members of the MC ZAS,the meetings of the MC were regularlyattended by the President of the SC, Mr.Marijan Makovec, and co-ordinator, Mrs.Jo žica Cezar, whereas at specific meetingssome other invited members of theAssociation were present.

The Managing Committee is the drivingforce of the Association, as it deals with themost important issues and provides guide -lines for management and deve lopment.

Technical Committee (TC)

In 2007, the work of the TC ZAS wascharacterised by the zeal devoted to thedrafting of technical documents, standardsand regulations. Since 1 March 2007 wasthe start of the one-year transitionalperiod of more intensive implementation ofEuropean standards applying to asphaltpaving, the tasks within the TC ZAS weredivided among specialised expert groupsand individuals. Important topics relatedto the work of the TC ZAS included:determining the quality of asphalt pavingworks, the initiative for and possibility ofrecycling in the case of low-temperatureasphalts, participation in extended testing,introduction of new measurement andtechnological equipment, etc.

The activities in Slovenia are similar as inthe EU, where the interests in asphaltindustry are connected and promoted bythe European Asphalt Pavement Asso -ciation (EAPA), of which the Association is amember. Similar as in Slovenia, the intro -duction of uniform European standards wasaccelerated in other countries as well.

Of importance was the work of the TC ZAS inrelation to the certification procedure forasphalt production plants and the requi re -ments imposed by the 2+ system accordingto the Construction Products Directive. The

above is integrated in the ConstructionProducts Act. The related informativescheme (TC EAPA) is provided below (be -comes mandatory on 1 March 2008).

In 2007, the Technical Committee had two"major meetings", in June and November,whereas in between the meetings of workgroups were organised. The main projectwas the original Slovenian standards oSIST1038 1, 5, 6, 7 and oSIST 1035 for PmB,along with the connection with the AsphaltCommission, which is preparing and discus -sing guidelines and technical condi tions forasphalt works.

The Head of the TC ZAS in 2007 attendedboth meetings of the TC EAPA - in March inBrussels and in October in Madrid. Thestress was on the management of Europeanregulations and standards, and the topicsdiscussed were: environmental protection,preservation of resources, perfection oftechniques for production and spreading ofasphalt, innovativeness and connectionswith related associations in the world.

The activities of the TC ZAS sped up theimplementation of the set tasks, as theissue of technical standards was expandedso as to include the application of Europeanstandards. Moreover, a comprehensive andsystematic approach has been applied tothe introduction and harmonisation withthe existing regulations. An integral inter-laboratory analysis is being conducted andthe necessary supplements to and fina -lisation of the standards and speci ficationswill soon be made. This will be worked on bythe TC ZAS in 2008.

The Technical Committee last year zealouslystrived to achieve greater efficiency, which,due to the huge scope of operating tasksand the current issues related to asphaltarising within the companies of theCommittee's members, required greatsacrifice and commitment. With numerousmeetings and discussions expected tocontinue in the future, I thank very muchall who participated in our work andencourage them to keep up the good work.

Health, Safety and EnvironmentCommittee (HSE)

In 2007, the Committee met two times. TheCommittee was joined by new members JaniPlaninc, Vasja Grmek, Andrej Lavrenčič,Gojko Tatalovič and Karl Iljaž. TheCommittee had to be extended because ofthe ever greater volume of topics that needto be discussed and due to the suitable flowof information between the Associationand the manufacturers of asphalt mixtures.In all European countries a lot of work isdevoted to the introduction of new legis -lation and the preservation of good prac -

tice that leads to improved conditions forasphalt workers.

The Committee's orientations as regardsthe implementation of activities remainbasically the same:• protection of workers engaged in the

production and spreading of asphaltmixtures, protection of traffic partici -pants;

• reduction of emissions from the pro duc -tion and spreading of asphalt mixturesinto air, water and soil, and analysis ofdispersed emissions.

Based on these orientations we are stillmonitoring the study of bituminous fumes'impact on workers' health (IARC study).

We discussed the issue of the safetyworking zone at construction sites, whereproblems arise. The basic cause of accidentsis inattentive drivers, who because ofdifferent reasons do not notice thesignalisation next to and on the road. Thus,primarily the EAPA Committee is consi -dering methods and types of marking thatwould contain sufficient warnings andinformation about the events at construc -tion sites.

We decided to prepare a booklet entitledAsphalts and Environmental Protectionwith Workers' Protection. The previous one,prepared a few years ago, is outdated owingto a multitude of new information, newlegislation and standards governing thisprofessional area. The booklet is planned toinclude 11 interesting chapters about therequirements of the new legislation,profes sional presentations of low-tempe -rature asphalts, low-noise asphalts,asphalt recycling, safety zones, construc -tion waste reclamation, presentation of theREACH project, reduction of CO2 emissions,and lower exposure to vapours, smoke andaerosols in asphalt paving. The booklet willcontain a glossary and definitions offoreign words, acronyms and terms used inthe EU in connection with the protection ofthe environment and workers. We will inviteSlovenian experts who are very familiarwith this issue to co-author the booklet. Onaccount of intensive construction takingplace this year and overburdening of allthose that we would like to include in theproject, this activity will be delayed,presumably until the end of 2008.

Educational Section (ES)

The Educational Section according to theannual educational programme partici pa -tes in the preparation of professionalmeetings and other activities as well asalternately organises the annual training oftechnical asphalt staff (engineers andtechnicians) and operating asphalt staff

32 from assembly to Assembly

SUMMARY

33from assembly to Assembly

SUMMARY

(foremen, machine operators, spread ma -na ger, etc.). Recently, we have beennoticing that target groups in individualtraining areas are no longer strictlyseparated. Thus, many engineers participa -te in training designed for operating staff,which is naturally very practical from theirpoint of view and encouraging for us,because this means that we are preservinga level suitable for all asphalt staff.

The training events organised for thetechnical asphalt staff have in the recentperiod been organised centrally in Ljub -ljana. Education and practical training ofthe operating staff is still organised regio -nally - separately for the regions of Primor -ska, Kranjska and Štajerska.

Detailed plans of contents for all theactivities are prepared by the ES for eachseparate year. The topics dealt with attraining events are selected in view of theneeds and current situation in the asphaltindustry, which means that we try toregularly inform the participants about:• the novelties in technical regulations

and laboratory tests;• the general issue of production and

spreading of asphalt mixtures; and • special attention is devoted to the pro -

tection of workers and the environ ment.

The invited lecturers are usually expertsfrom the domestic asphalt industry, activemembers of our Association, who also takepart in the preparation of the collection oflectures.

We are aware of the importance of practicalpresentations, especially as regardstraining for operating staff, which is whywe always provide for a practical and theo -retical part, so that the participants haveeven more opportunities to point out theirproblems, exchange opinions and expe -rience.

Every year, the Educational Section meetsin full composition at one working meeting,whereas its organisational committeeduring the training events holds meetingswith the lecturers, as necessary.

We will keep an open ear for your wishesand needs related to the education andtraining of asphalt staff. I hope and wishthat the Educational Section will meet yourexpectations also in the future and thattraining of asphalt staff will remain suc -cessful. All your initiatives, opinions andwillingness to co-operate are very wel come.

Asphalt Committee (AC)

The Asphalt Committee is a professionalbody, which was established by DARS(Motorway Company in the Republic of

Slovenia) at the start of intensive motor -way construction.

Since the last General Assembly in May2007, the Asphalt Committee met ninetimes and passed more than 50 resolutions.

Its tasks are of more systemic nature,however, due to the extremely large-scaleasphalt works within the motorwayprogramme last year, many operating tasksneed to be carried out. Last year, theCommittee among other things discussedalso the following topics and specific tasks:

• the impact of the type of bituminisedmixture on the skidding resistance ofthe pavement;

• the quality of asphalt works achieved in2007;

• the comparison of oscillating and tra -ditional rollers, and the compaction ofbituminised layers on bridging struc -tures;

• the optimisation of asphalt mixtures onthe Pomurje motorway, solving theproblem of ruts;

• the improvement of the quality ofmastic asphalts;

• the introduction of additional tests:ductility force and recommendations fordetermining the durability of asphaltmixtures at low temperatures;

• the discussion of national standards,guidelines and technical conditions;and

• the introduction of porous asphaltmixtures in Slovenia.

In relation to the introduction of porousasphalt mixtures, DDC svetovanje inže -niring in November 2007 organised anexpert field trip to Switzerland and Italy.

Most of the topics referred to above weresuccessfully resolved there, however, someissues remain open and will require thatsuitable solutions are sought in conjunc -tion with the Technical Committee of theAssociation.

Supervising Committee (SC)

The Supervising Committee composed of:Marijan Makovec (President), Janez Prosenand Miro Žnidaršič (members) met beforethe last meeting of the Managing Com -mittee, reviewed the documentation andgave a positive opinion of the examinedyear-end accounts for 2007, which will beadopted by this year's General Assembly ofthe Association.

PRODUCTION AND BUILDING IN OFASPHALT MIXTURES IN 2007

In the year 2007 more than 2.1 milliontonnes of hot asphalt mixtures wereproduced.In the mixtures produced, approximately1.8 million tonnes of carbonate aggregatemixtures, 225.000 tonnes of silicate aggre -gate mixtures, and about 85.000 tonnes ofbituminous binders were used. The portionof laid road bitumens amoun ted to 72.000tonnes, while the portions of polymermodified bitumens totalled 13.000 tonnes.The portion of modified bitumens in theentire bitumen consumption is about 15 %.81.500 tonnes of crushed stones withbitumen mastix were produced and laid inSlovenia in 2007. The portion of drainageasphalt mixtures is about 3.000 tonnes.

Mediji o ZAS-u


MEDIJI O ZAS-u

Piknik asfalterjev bo 29. maja 2008 na tradicionalnem tenis in piknik prostoru v Klečah.

Mirov golaž

Golaž pripravljen v vojaški kuhinji izčasa prve svetovne vojne in»mikrovalovka« za pripravo sladic.

Foto: www.asfalteks.si

PROGRAM DELA

1. Splošne naloge

• koordiniranje asfalterske dejavnosti v Sloveniji• sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini

(EAPA, DRC, DAV, Gestrata, HAPA in ostalimi)• zagotavljanje sredstev za delovanje združenja• vodenje vseh organov združenja

2. Organiziranje strokovnih srečanj in izobraževanj

• okrogla miza oziroma strokovno srečanje• redno letno srečanje (Dan asfalterjev) predstavnikov

odbora podjetij in družb, november 2008, Kranjska Gora• izobraževanje asfalterskega kadra

3. Priprava in uveljavitev tehnične regulative

• Smernice in tehnični pogoji za vgraditev asfaltnih plasti• Uveljavitev standardov SIST EN 13108 in SIST 1038• Uveljavitev certificiranja asfaltnih zmesi• Priročnik za izvajanje asfalterskih del

4. Priprava gradiv za

• izobraževanje, • bilten »Od skupščine do skupščine«,

5. Priprava strokovne literature 2008-2009• Knjižica »Asfalti in varstvo okolja z varovanjem delavcev«

Program dela za leto 2008

Professional Meetings in 2008 & 2009

•21 – 23 May 2008: Euroasphalt & Eurobitume Congress, Copenhagen, Denmark

•18 - 20 August 2008: International ISAP Symposium onAsphalt pavements and Environment,Zürich, Switzerland

•19 – 29 January 2009: GESTRATA-Bauseminar

•12 March 2009: World of Asphalt, Orlando, USA

•27 – 29 May 2009: 7th International RILEM Symposium onAdvanced Testing and characterizationof Bituminous Materials, Greece


Bilten od skupščine do Skupščine (12/2008)

Documents

Transcript of Bilten od skupščine do Skupščine (12/2008)