Bilten, marec 2013: Letnik XXII št. 3ISSN 1518-2081 (elektronska izdaja) This publication is also...

BILTEN

Marec 2013Leto 22, štev.: 3

Bilten, marec 20132

Razmnoževanje publikacije, v celoti ali deloma, ni dovoljeno. Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira.Publikacija je dosegljiva na svetovnem spletu.

ISSN 1518-2081 (elektronska izdaja)

This publication is also available in English.

BANKA SLOVENIJESlovenska 35, 1000 LjubljanaSlovenija tel.: +386 (1) 4719000fax.: +386 (1) 2515516E-mail: [email protected]://www.bsi.si/SWIFT: BSLJ SI 2X

Izdajatelj:

mag. Janez FABIJAN, viceguvernerMatjaž NOČ, Finančna statistikadr. Damjan KOZAMERNIK, Analitsko - raziskovalni centermag. Tomaž KOŠAK, Finančna stabilnostErnest ERMENC, Računovodstvoddr. Neven BORAK, svetovalec guvernerjaDanica PRELOVŠEK, Bančne operacijeFranc DRENOVEC, Analitsko - raziskovalni center

Uredniški odbor:

3Bilten, marec 2013

Pomembna informacija

Bilten Banke Slovenije je od številke 2 – 3, za mesec februar – marec 2007, leto 16, delno vsebinsko in oblikovno prenovljen.

Predhodna najava prenove je bila objavljena na internetni strani Banke Slovenije v januarju 2007.

Glavne novosti predstavljajo:· Začetek objavljanja vrednostnih statističnih podatkov, ki se nanašajo na časovno obdobje po vključitvi v evro območje, v

uradni domači valuti - evru. Vrednostni podatki za obdobje pred tem, bodo še naprej objavljeni v tolarjih, kot uradni sloven-ski valuti v tem obdobju. Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta.

· Sprememba koncepta mednarodnih denarnih rezerv zaradi vključitve v Ekonomsko in monetarno unijo. Med slovenske mednarodne denarne rezerve po vključitvi v evro območje, v primerjavi s stanjem pred tem ne sodijo več imetja v evrih in terjatve do rezidentov evro območja. Več o tem v članku: “Statistična obravnavna mednarodnih denarnih rezerv ob vstopu Slovenije v evro območje”, v poglavju Metodološke informacije na spletni strani BS: http://www.bsi.si/financni-podatki.asp?MapaId=138 .

· Prilagoditev predstavitve gotovine v obtoku pravilom ECB.· Prilagoditev prikaza bilance Banke Slovenije njenemu delovanju v okviru Evrosistema.· Začetek objavljanja obrestnih mer denarnega trga evro območja in prehod na celovito objavljanje obrestnih mer monetar-

nih finančnih institucij v skladu z metodologijo ECB.· Začetek objavljanja podatkov o statistiki finančnih računov v novem poglavju.· Barvno ločevanje posameznih statističnih poglavij, zaradi lažjega iskanje ter navezave vsebinskih poglavij na specializirane

publikacije.

Več podrobnejših razlag je zapisanih v metodoloških opombah v Biltenu Banke Slovenije.

Z dnem uvedbe evra v Sloveniji (1.1.2007) je v statističnih tabelah biltena nastal prelom časovnih vrst v primerih, v katerih nastopa kot atribut “valuta”. Tako pričakovano pride do prerazporeditve podatkov med posameznimi stolpci v tabelah, ki še ved-no ohranjajo enak naslov, na primer obstoječih nezapadlih evrskih posojil pred uvedbo evra, iz časovne serije za “tujo valuto” v časovno serijo za “domačo valuto”, po uvedbi evra. Za lažjo rekonstrukcijo sprememb so v poglavju metodološke opombe, tam kjer je do prerazporeditve prišlo, podani deleži evrskih zneskov v stanjih tuje valute v tabelah 1.3, 1.4, 1.5 in 1.6 na dan 31.12.2004, 31.12.2005 in 31.12.2006.

Bilten, marec 20134

5Bilten, marec 2013

KAZALO

REPUBLIKA SLOVENIJA:Osnovni podatki

I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA 1. Mednarodno okolje2. Gospodarska aktivnost3. Trg dela4. Gibanje cen5. Izbrani kazalniki konkurenčnosti 6. Javne finance7. Tekoči račun plačilne bilance8. Kapitalski in finančni račun plačilne bilance9. Poslovanje bank10. Finančni trgi

II. STATISTIČNE TABELEDenar in finančne institucijeFinančni trgi in plačilni sistemiEkonomski odnosi s tujinoJavne financeFinančni računiNefinančni računi in splošna ekonomska statistika

III. SEZNAM BANK IN HRANILNIC

IV. METODOLOŠKE OPOMBE Pregled povezav statističnih podatkovKoledar objav

6

1-23

1328498592100

1

1 2627

Opis znakov:

- ni pojava... ni podatka. začasen ali ocenjen podatek* popravljen podatek/ povprečje0 podatek je manjši od 0,51, 2, 3, ... opomba, pojasnjena v metodoloških opombahn.s. ni smiselno

Zaradi zaokroževanja se seštevki vedno ne ujemajo.Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta.

Bilten, marec 20136

REPUBLIKA SLOVENIJA:OSNOVNI PODATKI

Enota mereDatum ali obdobje

podatka:

Površina 20.273 km2 2012Prebivalstvo Slovenije 2.055.496 število 31.12.2011Demografska rast 0,26 % 31.12.2011Gostota naseljenosti 101,4 število / km2 31.12.2011Prebivalstvo mestne občine Ljubljana 280.607 število 31.12.2011

Izvor dodane vrednosti (strukturni deleži): 2012Kmetijstvo 2,6 % Industrija 25,1 %Gradbeništvo 5,5 %Storitve 66,8 %Skupaj 100,0 %

Letna realna rast BDP -2,3 % 2012Medletna realna rast BDP -3,0 % okt.- dec. 2012Nominalni BDP 35.466 mio EUR 2012BDP na prebivalca 17.244 EUR 2012

Letna rast industrijske proizvodnje -0,8 % januar, 2013Letna rast zaposlenosti -2,8 % januar, 2013Stopnja brezposelnosti 9,6 % okt.- dec. 2012

Letna stopnja inflacije 2,0 % marec, 2013

Javne finance:prihodki 45,1 % BDP 2012presežek/primanjkljaj -3,7 % BDP 2012dolg 54,1 % BDP 31.12.2012

Saldo tekočega računa plačilne bilance 817,6 mio EUR 2012Saldo trgovinske bilance -335 mio EUR 2012Bruto zunanji dolg 40.723 mio EUR 31.01.2013Neto zunanji dolg 14.229 mio EUR 31.01.2013

Denarna enota od 01.01.2007: evro (EUR): 1 EUR = 239,64 SIT

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

1 - I.Bilten, marec 2013

I. GOSPODARSKA IN FINAN^NA GIBANJA

I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

1. Mednarodno okolje2. Gospodarska aktivnost3. Trg dela4. Gibanje cen5. Izbrani kazalniki konkurenčnosti6. Javne finance7. Tekoči račun plačilne bilance8. Kapitalski in finančni račun plačilne bilance9. Poslovanje bank10. Finančni trgi

I. - 2

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

Bilten, marec 2013

2

Povzetek

Gospodarska gibanja v Sloveniji ostajajo neugodna. Nadaljevanje slabih razmer v mednarodnem okolju se odraža v znižani ravni industrijske proizvodnje. Aktivnost v gradbeništvu in prihodki v trgovini kažejo na nadaljnje upadanje domačega povpraševanja. To vpliva tudi na ohranjanje presežka tekočega računa plačilne bilance. Čeprav so bili v prvem četrtletju kazalniki gospodarske klime nekoliko boljši, ostajajo ocene trenutnega povpraševanja neugodne v vseh dejavnostih. Zaupanje potrošnikov se je vrnilo na raven pred najavo lanskih konsolidacijskih ukrepov, kar pa je v nasprotju s poslabševanjem razmer na trgu dela. V začetku leta se je povečalo število brezposelnih in zmanjšalo števi-lo delovno aktivnih. Število prostih delovnih mest je ostalo nizko, novih zaposlitev je bilo malo, nominalna masa plač pa se je znižala.

Primanjkljaj države se je lani v primerjavi s predhodnim letom močno znižal in dosegel 3,7 % BDP. Znižanje je bilo doseženo s krčenjem odhodkov z ukrepi v ZUJF, z diskrecijskimi ukrepi vlade, delnim prenosom izdatkov za krepitev kapitala bank v leto 2013 in z nižjimi subvencijami podjetjem. Zniževanje primanjkljaja se nadaljuje tudi v začetku letoš-njega leta.

Medletna inflacija, merjena s HICP, je marca znašala 2,2 %, kar je za 0,7 odstotne točke manj kot februarja. Do znižan-ja inflacije je prišlo zaradi močnega znižanja cen industrijskih proizvodov, predvsem zaradi zelo šibke sezone pri cenah oblačil in obutve, in znižanja cen naftnih derivatov.

Krčenje bilančne vsote, predvsem zaradi razdolževanja bank do tujine, se je nadaljevalo tudi v začetku letošnjega leta. Solidno povečanje vlog gospodinjstev je ublažilo negativni vpliv umika vlog države na celotni obseg vlog nebančnega sektorja. Zmanjševanje posojilne aktivnosti pri nefinančnih družbah se je januarja umirilo zaradi manjšega obsega obli-kovanih oslabitev posojil v primerjavi s koncem minulega leta. Nasprotno se je upad financiranja gospodinjstev s potro-šniškimi in stanovanjskimi posojili okrepil, kar je odraz gospodarskih in socialnih razmer v državi. Bančni sistem je do konca januarja posloval s skromnim dobičkom pred obdavčitvijo v višini 9,9 mio EUR.

Besedilo poglavja "Gospodarska in finančna gibanja" je bilo sprejeto na Svetu Banke Slovenije na dan 2. 4. 2013.

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE

I. - 4 Bilten, marec 2013


5 - I.Bilten, marec 2013 3

Ob najnovejših šokih na finančnih trgih so se marca poslabšala poslovna pričakovanja v evrskem območju. Krčenje aktivnosti v posameznih dejavnostih na začet-ku leta je spremljala visoka stopnja brezposelnosti, ki je februarja znašala 12 %. Pod vplivom ciprske krize so se v drugi polovici marca nižale cene nafte in vrednost evra do dolarja. Napovedi o letošnji gospodarski rasti najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije se marca sicer niso bistveno spremenile, globalna gospo-darska rast pa bo po najnovejših ocenah nekoliko nižja.

Gospodarska gibanja

V evrskem območju so se neugodna gospodarska gibanja nadaljevala tudi v začetku letošnjega leta. Industrijska proizvodnja se je po krepitvi v decembru januarja ponovno znižala, medletni upad pa je znašal dober odstotek. Januarja se je poglobilo tudi krčenje obsega del v gradbeništvu, medletno znižanje je preseglo 7 %. Ob krčenju aktivnosti se zvišuje stopnja brezposel-nosti, ki je februarja znašala 12 %. Zaradi razmer na trgu dela ostajajo prihodki v trgovini na drobno na nizki ravni, kljub mesečni okrepitvi v januarju. Na januarsko zvišanje prihodkov v trgovini je pomembno vplivala prodaja v Nemčiji, kjer so tudi gibanja na trgu dela med najbolj ugo-dnimi med državami evrskega območja. Zaupanje potroš-nikov v evrskem območju je sicer marca ostalo nizko in praktično nespremenjeno glede na predhodni mesec. Drugi kazalniki gospodarske klime, kot jih izračunava Evropska Komisija, so se marca znižali. Med njimi se je najbolj poslabšalo zaupanje v trgovini na drobno.

Zaostrovanje razmer na Cipru in ponovno povečevan-je negotovosti glede perifernih držav evrskega obmo-čja sta vplivala na poslabšanje pričakovanj glede gospodarskih gibanj. Sestavljeni indeks PMI za evrsko območje analitske hiše Markit se je marca znižal najhitre-je v zadnjih štirih mesecih, raven indeksa pa nakazuje precejšen padec gospodarske aktivnosti. Poslovna priča-

kovanja v tem indeksu so se marca znižala v predeloval-nih dejavnostih in tudi storitvah. Med državami so se oce-ne poslovnih pogojev v Franciji znižale na najnižjo raven v zadnjih treh letih. Znižala so se tudi pričakovanja v nemški predelovalni industriji. Nemški indeks IFO, ki meri poslovno klimo, je marca občutno upadel, prvič v petih mesecih, pri čemer se je ocena bodočih poslovnih gibanj precej poslabšala. Consensus je marca za evrsko obmo-čje napovedal 0,3-odstotno zmanjšanje BDP v letošnjem letu, kar je za 0,1 odstotne točke več kot februarja. Med pomembnejšimi trgovinskimi partnericami Slovenije v evrskem območju se je marca zaradi politične negotovos-ti najbolj znižala napoved gospodarske rasti za Italijo, za 0,3 odstotne točke na -1,2 %. Ocena letošnje rasti BDP

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

2010 2011 2012 2013-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

industrijagradbeništvo (3-m. d. s.)trgovina na drobno

Prihodki v trgovini na drobno, obseg gradbenih del in industrijska proizvodnja v evrskem območju

realne medletne stopnje rasti v %*

Vir: Eurostat, preračuni Banka Slovenije.

*podatki, prilagojeni glede na vpliv števila delovnih dni

1 Mednarodno okolje

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

2012 2013-2

-1

0

1

2

3

4

5

6Avstrija Nemčija Italija RusijaHrvaška Francija Srbija

Napovedi gospodarske rasti glavnih trgovinskih partneric v letu 2013

Vir: Consensus Economics.

letna rast BDP v %



za Nemčijo in Avstrijo je ostala nespremenjena pri 0,7 %. Napovedi za gospodarsko rast najpomembnejših partne-ric Slovenije zunaj evrskega območja se februarja niso bistveno spremenile. Letošnja globalna gospodarska rast bo po zadnji napovedi MDS nekoliko nižja od predhodne ocene.

Svetovni finančni trgi in cene surovin

Na svetovnih finančnih trgih se je sentiment v febru-arju večinoma poslabšal. Razlogi za to so bili negoto-vost kot posledica izida volitev v Italiji, naraščajoča sto-pnja brezposelnosti v EU in objava prvih ocen BDP za lansko zadnje četrtletje, ki so bile v ključnih evrskih drža-vah (Nemčija, Francija in Italija) slabše od pričakovanj. Trgi v Evropi so bili v februarju tudi pod vplivom neugod-nega razvoja finančnih razmer na Cipru. V ZDA so bili objavljeni kazalniki, ki nakazujejo na trenutno zmerno okrevanje ameriškega gospodarstva. Boljši od pričakova-nih so bili tudi rezultati poslovanja ameriških podjetij v preteklem letu. Med pomembnejšimi svetovnimi indeksi sta imela v februarju pozitivno rast s 3,8 % in 1,1 % japonski indeks Nikkei in ameriški S&P 500. Nemški DAX je bil nižji za 0,4 %, zahodnoevropski indeks DJ Eurostoxx 50 se je znižal za 0,8 % in hongkonški HSI za 3 %, medtem ko je bil vzhodnoevropski indeks MSELE-MEE nižji za 3,4 %. Rast balkanskih borznih indeksov je bila februarja večinoma šibka.

Cene nafte in drugih surovin ter vrednost evra so se marca znižali. Nafta Brent se je marca pocenila zaradi krčenja prodaje v avtomobilski industriji v evrskem obmo-čju in predvsem ciprske krize. Cena nafte je v povprečju meseca znašala 109,2 USD, kar je najmanj po februarju 2011. V primerjavi s predhodnim mesecem je bila nižja za več kot 6 %, medletno pa za 12,6 %. Tudi cene drugih surovin so se marca v primerjavi s februarjem znižale. Najbolj so se znižale cene kovin, za skoraj 6 %. Cena hrane se tekoče znižuje od lanskega septembra. Upadla je tudi marca, ko je bila nižja tudi medletno, in sicer za 2 %. Negotovosti glede načina reševanja ciprske krize so vplivale tudi na vrednost evra. V povprečju marca je bilo potrebno za en evro odšteti 1,30 USD, kar je za 3 % manj kot februarja.

100 120 140 160

180 200 220 240 260 280 300 320

2010 2011 2012 20135060708090

100110120130140150160

nafta North Sea Brent (v USD; levo)nafta North Sea Brent (v EUR; levo)surovine skupaj (indeks 2005 = 100)v tem: industrijske (indeks 2005 = 100)hrana (indeks 2005 = 100)

Surovinedolarske cene

Vir: The Economist, Bloomberg, preračuni Banka Slovenije.

70

75

80

85

90

95

100

105

110

115

120

2010 2011 2012 201370

75

80

85

90

95

100

105

110

115

120

evrsko območjeItalijaAvstrijaNemčijaFrancija

desezonirano, dolgoletno povprečje = 100

Kazalniki gospodarske klime

Vir: Eurostat.



Gospodarska gibanja v Sloveniji ostajajo neugodna. Glede na prihodke v trgovini in aktivnost v gradbeniš-tvu domače povpraševanje še naprej pada. Na nadal-jevanje slabih razmer v ožjem mednarodnem okolju kaže tudi znižana raven industrijske proizvodnje. V prvem četrtletju so se nekoliko povišale vrednosti kazalnikov gospodarske klime, vendar ocene trenutne-ga povpraševanja ostajajo neugodne v vseh dejavnos-tih. Zaupanje potrošnikov se je vrnilo na raven pred najavo izrazitejših konsolidacijskih ukrepov, gibanje kazalnika pa je v nasprotju s nadaljnjim poslabševan-jem razmer na trgu dela.

Gospodarska klima

Marca se je vrednost kazalnika gospodarske klime opazneje povišala prvič po lanskem decembru. K temu je največ prispevalo zaupanje potrošnikov, ki se izboljšuje zaradi manj pesimističnih pričakovanj glede ekonomskega stanja v državi, varčevanja in finančnega stanja v gospodinjstvih. Kazalnik zaupanja potrošnikov je tako dosegel raven pred najavo izrazitejših varčevalnih ukrepov države aprila lani. Z izjemo gradbeništva se je vrednost kazalnikov zaupanja povišala tudi v storitvenih dejavnostih, trgovini in v predelovalnih dejavnostih. Na izboljšanje zaupanja podjetij v storitvenih dejavnostih je vplivala boljša ocena poslovnega položaja, medtem ko sta kazalnika o sedanjem in pričakovanem povpraševan-ju ponovno upadla. Kazalnik trenutne prodaje v trgovini je marca dosegel najnižjo vrednost doslej, močno pa se je povišala vrednost kazalnika pričakovane prodaje, ki pa izrazito niha. Izboljšanje zaupanja podjetij v predelovalnih dejavnostih je bilo marca zanemarljivo in posledica nižje ocene zalog, kazalniki trenutnega povpraševanja pa so ostali neugodni.

Industrija

Obseg industrijske proizvodnje se januarja v primer-javi z mesecem prej ni bistveno spremenil. Proizvod-nja je bila manjša za 0,2 % zaradi manjše aktivnosti v

-45-40-35-30-25-20-15-10-50510152025

2010 2011 2012 2013-45-40-35-30-25-20-15-10-505

10152025

pričakovano finančno stanje v gospodinjstvu pričakovana brezposelnost v prihodnjih 12 mesecihpričakovano gospodarsko stanje v državi varčevanje v prihodnjih 12 mesecihkazalnik zaupanja potrošnikov

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.

Sestava kazalnika zaupanja potrošnikov

ravnotežje v odstotkih, desezonirano

-70-60-50-40-30-20-1001020304050

-70-60-50-40-30-20-10

01020304050

2010 2011 2012 2013

gospodarska klima potrošnikipredelovalne dejavnosti trgovina na drobnostoritve gradbeništvo

Kazalniki zaupanja ravnotežje v odstotkih, desezonirano

Vir: SURS.

2 Gospodarska aktivnost

-30

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

2008 2009 2010 2011 2012 2013-30

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

Slovenija

evrsko območje

Nemčija

Industrijska proizvodnjamedletno v %




6

rudarstvu, rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in v energetiki pa je bila šibka, a pozitivna. Skupna proizvo-dnja v industriji medletno ostaja nižja za 1,8 %, kar je primerljivo s padcem v EU. Izvozna gibanja še naprej kažejo na preusmerjanje predelovalnih dejavnosti na trge zunaj EU, januarja pa se je precej upočasnil tudi medletni padec izvoza v EU.

Storitve zasebnega sektorja

Obseg prodaje v trgovini se je februarja ponovno zmanjšal, nepričakovano visoka pa je bila rast pri-hodkov v drugih storitvenih dejavnostih. Prihodki v trgovini (brez motornih vozil) so bili februarja v primerjavi z januarjem manjši za 2 %, njihovo padanje pa se nadal-juje v vseh glavnih segmentih trgovine. Skladno z padan-jem števila na novo registriranih vozil se še naprej močno zmanjšujejo tudi prihodki v trgovini z vozili. Mesečna rast nominalnih prihodkov v storitvenih dejavnostih zasebne-ga sektorja (brez trgovine in finančnih storitev) je bila januarja razmeroma visoka drugi mesec zapored. Dose-gla je več kot 3 %. Prihodki so se nekoliko zmanjšali le v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Skupni prihodki v storitvah so bili januarja višji tudi medletno, in sicer za 1,5 %.

Gradbeništvo

Po dveh mesecih rasti je aktivnost v gradbeništvu januarja na mesečni ravni ponovno močneje upadla. Gradnja stavb se je v primerjavi z decembrom povečala, a to ni bistveno zavrlo padca skupne gradbene aktivnosti, saj je močneje upadel obseg opravljenih del v gradnji inženirskih objektov. Razmere v gradnji inženirskih objek-tov so se sicer od lanskega drugega četrtletja nekoliko izboljšale, vsaj glede na sicer šibko tendenčno rast v tem obdobju. Medletna gibanja ostajajo neugodna. Po origi-

12 mes. do 2012 2013 2013 jan.13 dec. jan. jan.

tekoče ++Industrijska proizvodnja: - skupaj* 7,0 1,9 -0,3 -0,5 -2,4 -1,7 -2,3 - predelovalne dejavnosti 7,4 1,8 -1,5 -1,6 -3,7 -2,5 -2,2 Gradbeništvo: - skupaj** -16,9 -24,8 -16,8 -16,8 -14,7 -22,1 -5,9 - stavbe -14,0 -39,7 -17,3 -17,1 -35,4 -34,3 -13,7 - gradbeni inženirski objekti -19,0 -15,3 -16,6 -16,2 -2,0 -9,3 0,9 Trgovina (realni prihodek)Trgovina na drobno, skupaj -0,3 1,7 -2,3 -3,0 -4,5 -5,6 -1,4 Trgovina na drobno brez motornih goriv -1,6 -2,2 -4,7 -4,8 -4,4 -5,4 -1,6 - z živili, pijačami, tobakom -1,6 -2,9 -4,8 -4,8 -2,3 -5,3 -0,2 - z neživili (brez motornih goriv) -1,5 -1,8 -4,9 -5,0 -6,1 -5,1 -2,0 Trgovina z motornimi vozili in popravila 11,9 7,6 -5,3 -5,8 -2,4 -7,5 1,7 Storitve zasebnega sektorja*** + 6,3 3,1 -2,4 -2,2 -4,6 1,5 -0,2 Promet in skladiščenje + 19,5 8,0 0,7 0,7 0,2 3,0 -0,1

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije. Opombe: Podatki so prilagojeni glede na vpliv števila delovnih dni. * Realna vrednost industrijske proizvodnje. ** Realna vrednost opravljenih del v gradbeništvu. *** Brez trgovine in finančnih storitev, + Nominalni prihodki.++: Trimesečne drseče sredine glede na trimesečne drseče sredine pred tremi meseci v %. Podatki so prilagojeni vplivu sezone in koledarja (razen zaindustrijsko proizvodnjo in gradbeništvo, kjer so podatki desezonirani).

medletne stopnje rasti v %

Gospodarska aktivnost 2010 2011 2012

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

2010 2011 2012 2013

trend-cikel (skupaj)stanovanjske stavbenestanovanjske stavbegradbeni inženirski objektiskupaj

Gradbeništvo

Vir: SURS.

desezonirani realni indeksi, 2010 = 100*

*vrednost opravljenih gradbenih del



nalnih podatkih je bila skupna aktivnost glede na lanski januar manjša za več kot petino. Pri tem je bil obseg gra-dnje stanovanjskih stavb manjši kar za polovico. Neugod-ne ostajajo tudi vrednosti anketnih kazalnikov povpraše-vanja.

Začetek leta na trgu dela so zaznamovali povečanje števila brezposelnih, zmanjšanje števila delovno aktiv-nih, nizko število prostih delovnih mest, malo novih zaposlitev in zniževanje nominalne mase plač. Eden izmed redkih pozitivnih znakov je sicer sezonsko obi-čajno mesečno zmanjšanje števila brezposelnih v feb-ruarju, ki pa je bilo tokrat šibko. Zmanjšuje se tudi šte-vilo aktivnih prebivalcev, kar poleg upokojevanja naka-zuje tudi umikanje ljudi s formalnega trga dela zaradi pomanjkanja delovnih mest.

Brezposelnost, prosta delovna mesta in delovno akti-vno prebivalstvo

Število brezposelnih je nekoliko upadlo, a še vedno presega 124.000. Februarsko zmanjšanje števila registri-ranih brezposelnih, ki je bilo tokrat sicer šibko, je sezon-ska značilnost in lahko nakazuje, da običajno obdobje zmanjševanja brezposelnosti v spomladanskih in poletnih mesecih tudi letos ne bo izostalo. Medletna rast števila registriranih brezposelnih se je februarja sicer povzpela na 7,9 %. Stopnja registrirane brezposelnosti je januarja dosegla 13,6 %, kar je največ po februarju 1999.

Število prijavljenih prostih delovnih mest in novih zaposlitev ostaja zelo nizko. Ponovno je največji del na novo prijavljenih brezposelnih zaradi izteka pogodbe za določen čas. Hkrati je tudi največ novih zaposlitev za določen čas, kar je posledica veriženja tovrstnih pogodb. Prevlada zaposlovanja za določen čas je posledica viso-ke negotovosti v gospodarstvu. Število prijavljenih prostih delovnih mest je bilo februarja medletno nižje za skoraj 15 % in le malo nad 11.000, kar je zelo blizu ravnem s konca leta 2009. S tem se nadaljuje upadanje števila

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

2010 2011 2012 2013-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5pretežno storitve javnega sektorjapretežno storitve zasebnega sektorjagradbeništvoindustrijakmetijstvo, gozdarstvo, ribištvodelovno aktivni skupaj*

v odstotnih točkah

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.

Prispevki k medletni spremembi števila delovno aktivnih prebivalcev

*medletno v %

3 Trg dela -30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

60

70

2009 2010 2011 2012 20134

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

medletna sprememba* (desno)stopnja registrirane brezposelnostistopnja brezposelnosti – ILO

Stopnja brezposelnostiv %

* medletna sprememba števila registriranih brezposelnihVir: Zavod RS za zaposlovanje, SURS, preračuni Banka Slovenije.

60

80

100

120

140

0

5

10

15

20

2009 2010 2011 2012 2013

odjavljene brezposelne osebe (desno)novoprijavljene brezposelne osebe (desno)število registriranih brezposelnih oseb

Registrirana brezposelnost

Vir: Zavod RS za zaposlovanje.

v 1.000



prostih delovnih mest, ki traja že od aprila 2012. Temu sledi upadanje števila novih zaposlitev, ki je bilo februarja medletno nižje za skoraj 15 %. Zaskrbljujoče je, da je močan medletni upad števila prostih delovnih mest, za več kot 20 %, prisoten tudi v izvozno usmerjenih predelo-valnih dejavnostih.

Zmanjševanje števila delovno aktivnega prebivalstva se letos nadaljuje. Januarja je bilo tako skoraj 23.000 manj delovno aktivnih prebivalcev kot pred letom. Med samozaposlenimi je sicer prišlo do manjšega povečanja, vendar le zaradi višje ocene števila kmetov. Pri zmanjše-vanju števila delovno aktivnih še naprej močno izstopa gradbeništvo, medletni upad v predelovalnih dejavnostih pa se je povečal na 3,7 %. Število delovno aktivnih je medletno upadlo v zasebnem sektorju in tudi v javnih storitvah, in sicer za 3,4 % oziroma 0,7 %. Zadnje je ponovno posledica zmanjšanja števila delovno aktivnih v javni upravi, medtem ko je število delovno aktivnih v šols-tvu stagniralo, v zdravstvu pa se je nekoliko povečalo. Upadanje delovno aktivnega prebivalstva se ne odraža le

v naraščanju brezposelnosti, ampak tudi v povečevanju umikanja s formalnega trga dela. To se kaže v upadanju števila aktivnih prebivalcev.

12 mes. do 2012 2012 2013 2013jan.13 jan. nov. jan. feb.

Povprečna bruto plača 1.495 1.525 1.526 1.525 1.529 1.612 1.524 ...

Povprečna neto plača 3,9 2,1 0,4 0,3 2,2 -1,8 0,5 ...Povprečna bruto plača 3,9 2,0 0,1 -0,1 2,2 -2,4 -0,3 ... - zasebni sektor (brez O..Q)* 5,0 2,6 0,9 0,8 3,0 -1,9 1,0 ... - javni sektor (O..Q)* -0,1 0,0 -2,2 -2,5 0,1 -4,0 -3,6 ...Povp. realna neto plača** 2,1 0,1 -2,5 -2,7 -0,1 -4,6 -2,7 ...Stopnja brezposelnosti - harmonizirana (Eurostat) 7,3 8,2 9,0 9,2 8,9 10,0 10,8 ... - registrirana (SURS) 10,7 11,8 12,0 12,1 12,5 12,2 13,6 ...

Registrirane brezposelne osebe 100,5 110,7 110,2 110,9 116,0 111,5 124,3 124,1Delovno aktivno preb. 835,0 824,0 810,0 808,1 811,6 805,0 788,7 ...Zaposlene osebe 747,2 729,1 717,0 715,0 719,6 711,6 695,5 ...

Registrirane brezposelne osebe 16,4 10,1 -0,5 0,1 0,7 0,4 7,2 7,8Delovno aktivno preb. -2,7 -1,3 -1,7 -1,8 -1,1 -2,2 -2,8 ... - zasebni (brez O..Q)* -3,8 -1,9 -2,4 -2,5 -1,8 -2,8 -3,4 ... - javni (O..Q)* 2,1 0,8 0,8 0,7 1,3 0,0 -0,7 ...Zaposlene osebe -2,6 -2,4 -1,6 -1,8 -1,1 -2,4 -3,4 ...Samozaposlene osebe -3,3 8,1 -2,1 -1,8 -1,7 -1,1 1,4 ...

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.Opombe: Podatki niso desezonirani ali prilagojeni delovnim dnem. * Panoge dejavnosti po klasifikaciji SKD 2008. ** CPI deflator.

v 1000


v odstotkih

v EUR


Trg dela 2010 2011 2012

-6-4-202468101214

2010 2011 2012 2013-6-4-202468

101214

masa plač v zasebnem sektorju*masa plač v javnem sektorju (O…Q)*povprečna bruto plača v zasebnem sektorjupovprečna bruto plača v javnem sektorju (O…Q)


Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.Opomba: *Masa plač je izračunana kot zmnožek povprečne bruto plače na zaposlenega pri pravnih osebah, ki so prejeli plačo, in števila vseh zaposlenih pri pravnih osebah.

Masa plač in povprečna bruto plača na zaposlenega



Gibanje plač

Januarja je povprečna nominalna bruto plača na zaposlenega stagnirala. Plače v javnem sektorju ostaja-jo nižje za malo manj kot 4 %. V zasebnem sektorju se je povprečna bruto plača medletno povečala za 1 %, kar je deloma tudi posledica januarske uskladitve minimalne plače, ki je porasla za 2,7 %. Po dejavnostih so povpreč-ne bruto plače medletno upadle povsod, razen v predelo-valnih dejavnostih, oskrbi z vodo in energenti, rudarstvu in kmetijstvu. Nominalna masa plač je bila januarja v jav-nih storitvah medletno manjša za 4,3 %, v zasebnem sektorju pa za 2,8 %. V javnem sektorju je bil upad veči-noma posledica znižanja nominalnih plač, v zasebnem sektorju pa zmanjšanja števila zaposlenih.

Medletna inflacija, merjena s HICP, je marca znašala 2,2 %, kar je za 0,7 odstotne točke manj kot februarja. Do znižanja inflacije je prišlo predvsem zaradi nižje medletne rasti cen industrijskih proizvodov, zaradi zni-žanja cen naftnih derivatov in zelo nizkega sezonskega porasta cen obleke in obutve. Zadnje je vplivalo tudi na znižanje medletne rasti kazalnikov osnovne inflacije, ki tako še naprej ostajajo nizki. Osnovna inflacija tako odraža še naprej šibko kupno moč in previdno obnaša-nje potrošnikov.

Objavljena inflacija in struktura inflacije

Medletna inflacija, merjena s HICP, se je marca v pri-merjavi s februarjem znižala za 0,7 odstotne točke na 2,2 % predvsem zaradi močnega znižanja cen indus-trijskih proizvodov. Medletna rast cen industrijskih proi-zvodov brez energentov se je marca znižala za 1,8 odstotne točke na -1,5 %. Na to je vplival predvsem izredno nizek sezonski porast cen oblačil in obutve, potem ko so februarja sezono močno presegle. Cene naftnih derivatov so se letos marca prvič znižale zaradi nižjih cen nafte na svetovnih trgih. Zato se znižala tudi medletna rast cen energentov za 2,1 odstotne točke na

3,8 %. Medletna rast cen storitev se je povišala za 0,2 odstotne točke na 1,9 %, kar je predvsem posledica uvedbe davka na finančne storitve, ki so ga banke prene-sle v končne cene svojih produktov. Marca se je v manjši meri znižala medletna rast cen hrane, za 0,1 odstotne točke na 6,1 %, vendar ostaja njen prispevek k inflaciji z 1,4 odstotne točke najvišji.

Osnovna inflacija

Osnovna inflacija se je marca znižala. Medletna rast harmoniziranega indeksa cen brez energentov, hrane, alkohola in tobaka se je znižala za 0,7 odstotne točke na 0,4 %. Za 0,6 odstotne točke sta se medletno znižala tudi druga kazalnika osnovne inflacije, HICP brez energentov in nepredelane hrane ter HICP brez energentov. Do zni-žanja je prišlo predvsem zaradi nižje rasti cen obleke in obutve. Nizka osnovna inflacija odraža še naprej slabe razmere na trgu dela in nizko domače povpraševanje.

Primerjava z evrskim območjem

Sredi lanskega leta se je medletna inflacija v Sloveniji povečala in presegla povprečje evrskega območja. V drugi polovici leta 2012 je medletna inflacija v Sloveniji močno porasla in postala ena najvišjih v evrskem območ-ju. Razlike izhajajo predvsem iz ukrepov, povezanih s fiskalno konsolidacijo države, ki so v Sloveniji februarja prispevali 1,6 odstotne točke k medletni inflaciji. Od tega so 0,6 odstotne točke prispevale trošarine na naftne deri-vate in uvedba ter povišanje CO2 prispevka. Na rast pre-

4 Gibanje cen

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

2010 2011 2012 2013-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

Slovenijabrez cen energentov, hrane, alkohola in tobakaevrsko območjebrez cen energentov, hrane, alkohola in tobaka

v % Medletne stopnje rasti HICP

Vir: SURS, Eurostat, preračuni in ocena Banka Slovenije.



delane hrane so vplivale predvsem trošarine na tobak, pri čemer je njihov štirikratni dvig v obdobju enega leta pris-peval 0,5 odstotne točke k medletni inflaciji. Enako so prispevali februarja k medletni inflaciji tudi učinki ZUJF in zvišanje cen v pristojnosti občin z vplivom na cene stori-tev in s tem na osnovno inflacijo. V odsotnosti fiskalnih ukrepov bi bil najožji kazalnik osnovne inflacije okrog nič in s tem daleč pod povprečjem evrskega območja, ki je znašalo februarja 1,3 %. Pomembna razlika pa izhaja tudi iz močne rasti cen nepredelane hrane v Sloveniji v drugi polovici leta 2012 in letošnjih prvih mesecih.

Primanjkljaj države se je lani v primerjavi s predhodnim letom močno znižal in dosegel 3,7 % BDP. Znižanje je bilo doseženo s krčenjem odhodkov z ukrepi v ZUJF in diskrecijskimi ukrepi vlade. Poleg tega so bili precej nižji tudi izdatki enkratne narave, vezani predvsem na dokapitalizacije bank in subvencije podjetjem. Zniževa-nje primanjkljaja se nadaljuje tudi v začetku letošnjega leta. Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo primanjkljaj države letos znašal 4,2 % BDP, kar vključuje tudi krepi-tev kapitala bank. Brez izdatkov za krepitev kapitala bank bi primanjkljaj znašal 3 % BDP. Po zapletih v zvezi z reševanjem dolžniških težav Cipra je proti kon-cu marca porasla zahtevana donosnost na slovenske dolgoročne obveznice.

Primanjkljaj in dolg države po metodologiji ESR 95 v letu 2012

Primanjkljaj države je lani znašal 3,7 %, kar je manj od oktobrske ocene Ministrstva za finance in nekoli-ko več od napovedi iz Programa stabilnosti. Oktobra je Ministrstvo za finance v Poročilu o primanjkljaju in dol-

HICP 2,9 2,2 2,8 1,0 0,3 storitve 1,7 1,9 1,5 -0,1 0,0 industrijsko blago brez energentov 0,3 -1,5 -0,2 2,9 1,1 hrana 6,2 6,1 5,4 0,1 0,0 energenti 5,9 3,8 8,0 1,6 -0,4 Kazalnika osnovne inflacijebrez energentov 2,5 1,9 2,0 0,9 0,4 brez energentov, hrane, alkohola in tobaka 1,1 0,4 0,7 1,2 0,5 PPI jan.13 feb.13 feb.12 feb.13 skupaj 0,4 1,1 0,7 -0,5 0,1 na domačem trgu 1,1 1,1 1,0 -0,1 0,0 na tujem trgu -0,3 1,0 0,4 -1,0 0,3

Vir: SURS, Eurostat, preračun Banka Slovenije. Opomba: Posamezna odstopanja od uradnih podatkov so možna zaradi zaokroževanja.

mesečna rast v % medletna rast v %

Gibanje cen povprečje zadnjih 12 m.feb.13 mar.13 mar.12 mar.13

5 Javne finance

-2

-1

0

1

2

3

4

2010 2011 2012 2013-2

-1

0

1

2

3

4storitveenergentiostalo blagopredelana hrananepredelana hranaHICP

v odstotnih točkah


Razlike v inflaciji med Slovenijo in evrskim območjem



gu napovedalo 4,2 % BDP primanjkljaja, napoved iz lani aprila objavljenega Programa stabilnosti pa je znašala 3,5 % BDP. Na bistveno znižanje primanjkljaja v primerja-vi s predhodnim letom, ko je znašal 6,4 % BDP, je vpliva-lo predvsem precejšnje krčenje izdatkov države v višini 5,7 %, ob sočasnem znižanju prihodkov za 0,4 %. Zniže-vanje izdatkov je posledica ukrepov v ZUJF in dodatnih varčevalnih ukrepov vlade. Občutno manjši so bili tudi izdatki enkratne narave, vezani predvsem na dokapitali-zacije bank in podjetij.

Dolg države je ob koncu lanskega leta dosegel 54,1 % BDP. V primerjavi s predhodnim letom se je zvišal za 7,2 odstotne točke BDP, kar presega višino lanskega

primarnega primanjkljaja (1,6 % BDP). Večina povečanja (5,6 odstotne točke BDP) izhaja iz t.i. "učinka snežene kepe", ki nastane zaradi razlike med implicitno obrestno mero na dolg in rastjo nominalnega BDP ter iz prilagodi-tev med primanjkljajem in dolgom. Slednje zajemajo predvsem zadolževanje za (pred)financiranje glavnic dol-ga, ki zapadejo v prihodnje in sodelovanje Slovenije v pomoči državam evrskega območja v dolžniških težavah.

Ministrstvo za finance za letošnje leto ocenjuje pri-manjkljaj države na 4,2 % BDP ter dolg na 59,2 % BDP. V aprilskem Poročilu o primanjkljaju in dolgu ocen-jeni primanjkljaj za letos znaša 1,5 mrd EUR oziroma 4,2 % BDP in vključuje tudi krepitev kapitala bank v višini 1,2 % BDP, torej bi brez omenjenega izdatka primanjkljaj dosegel 3 % BDP. Dolg države naj bi ob koncu leta zna-šal dobrih 21 mrd EUR oziroma 59,2 % BDP.

Konsolidirani javnofinančni saldo, prihodki in odhodki

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiran-ja se je januarja ponovno medletno zmanjšal. Primanj-kljaj konsolidirane bilance je januarja znašal 276 mio EUR in je bil medletno manjši za 33 mio EUR zaradi nižjega primanjkljaja državnega proračuna. V slednjem se je trend (medletnega) zniževanja, ki je prisoten od lanske-ga marca, nadaljeval tudi februarja, ko je primanjkljaj zna-šal 253 mio EUR. Primanjkljaj ZZZS, ki je v prvih dveh mesecih dosegel 3 mio EUR, je od lanskega bistveno nižji (za 46 mio EUR) zaradi dogovorjenega zamika plači-

-16-14-12-10-8-6-4-2024681012

2010 2011 2012 2013-16-14-12-10

-8-6-4-202468

1012

saldo (v % BDP)*prihodki*odhodki*saldo po ESR 95 (v % BDP)**

Javnofinančna gibanjamedletno v %

* nacionalna metodologija

Vir: SURS, Ministrstvo za finance, preračuni Banka Slovenije.

12-mesečne drseče vsote

**vsota četrtletnih javnofinančnih saldov v zadnjih 12 mesecih

2012 2013 zadnjijanuar januar 3 meseci

Javnofinančni saldo -1.564 -1.123 -309 -276 -254 Neto posojila in spremembe kapitalskih deležev -696 -513 0 -93 -103 Neto zadolževanje 2.987 1.704 102 -51 -227 Zadolževanje 3.997 3.029 214 72 -32 Domače zadolževanje* 3.997 1.297 214 72 -32 od tega: Vrednostni papirji 3.886 706 182 0 -124 Zadolževanje v tujini 0 1.732 0 0 0 od tega: Vrednostni papirji 0 1.732 0 0 0 Odplačila dolga 1.010 1.324 112 122 196 doma 547 1.315 111 122 194 v tujini 463 10 0 0 2 Sprememba sredstev na računih 726 68 -207 -420 -585

Vir: Ministrstvo za finance in Banka Slovenije.

v mio EUR

Opomba: * Pod domače zadolževanje štejejo vse izdaje obveznic na domačem trgu, ne glede na to kdo jih kupuje.

2011 2012Račun financiranja konsolidirane bilance



la izvajalcem zdravstvenih storitev, znižanja cen storitev in ukrepov v ZUJF. Občine so januarja dosegle 23 mio EUR presežka, medtem ko je bil v istem mesecu lani saldo skoraj izravnan.

Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja so bili januarja letos približno na enaki ravni kot janu-arja lani. Medletno manjši (za 30 mio EUR) so bili davčni prihodki, predvsem prispevki za socialno varnost in davki na dohodek pravnih oseb, medtem ko je bilo črpanje sredstev iz proračuna EU intenzivnejše. V letošnjih prvih dveh mesecih vplačila v EU proračun presegajo črpanja za 26 mio EUR. Neto negativen položaj do EU proračuna je v začetnih mesecih leta običajen, saj je večina plačil tovrstnih obveznosti izvedena v začetku leta, medtem ko so črpanja intenzivnejša v kasnejših mesecih (razen sub-vencij v kmetijstvu). Po prvih podatkih bodo vplačila dav-kov in prispevkov medletno nižja tudi kumulativno od začetka leta do februarja.

Zniževanje odhodkov konsolidirane bilance javnega financiranja se je nadaljevalo tudi januarja. Medletno

so bili odhodki manjši za 32 mio EUR. Zmanjševale so se vse pomembnejše skupine odhodkov, med njimi najbolj izdatki za blago in storitve ter subvencije. Nadaljuje se tudi zniževanje transferjev posameznikom in gospodinj-stvom ter krčenje investicijskih odhodkov. Izplačila obres-ti, ki so bila lani edina večja komponenta odhodkov, ki je rasla, so bila januarja medletno nižja. To je povezano z drugačno (nižjo) dinamiko obveznosti plačil obresti v leto-šnjih prvih dveh mesecih. Višja kot lani so bila januarja vplačila v EU proračun.

Financiranje državnega proračuna

Zadolževanje državnega proračuna je v prvih treh mesecih potekalo prek izdaje zakladnih menic. Do marca je državni proračun z izdajami zakladnih menic zbral 364 mio EUR. Donosnosti do dospetja, ki jih zaklad-ne menice dosegajo na avkcijah, so se od zadnjega četrt-letja lani zniževale. Januarja je proračun na računu finan-čnih terjatev in naložb izkazal večje posojilo v višini 100 mio EUR. Gre za nakup pogojno zamenljivih obveznic

2012januar

% BDP medl. rast, % mio EUR mio EUR medl. rast, % Prihodki 14.995 14.996 42,4 0,3 1.182 1.183 0,1 Davki 13.118 13.087 37,0 -1,0 1.107 1.076 -2,7 - na blago in storitve 4.876 4.871 13,8 -0,1 444 438 -1,2 - prispevki 5.244 5.225 14,8 -0,9 444 425 -4,2 - dohodnina 2.077 2.079 5,9 1,7 163 165 1,3 - dohodki pravnih oseb 577 560 1,6 -17,3 52 35 -32,6 Prejeta sredstva iz EU 845 866 2,4 9,9 27 48 76,1 Ostali 1.032 1.043 2,9 9,9 48 59 22,3 Odhodki 16.118 16.086 45,5 -3,2 1.491 1.459 -2,2 Tekoči odhodki 6.810 6.794 19,2 -2,5 679 664 -2,3 - plače in drugi izdatki zaposlenim (s prispevki) - izdatki za blago in storitve 2.370 2.361 6,7 -3,5 207 197 -4,5 - obresti 648 645 1,8 12,3 136 133 -2,2 Tekoči transferji 7.685 7.659 21,7 -2,5 707 682 -3,6 - transferji posameznikom in gospodinjstvom Investicijski odhodki, transferji 1.233 1.226 3,5 -12,0 69 62 -10,0 Plačila v proračun EU 390 407 1,1 0,3 35 51 46,3 Saldo -1.123 -1.089 -3,1 -309 -276

Vir: Ministrstvo za finance, preračuni Banka Slovenije.

Konsolidirana bilanca*

mio EUR

2012 zadnjih 12 mesecev do jan.13

331 326 -1,5

2013januar

3.728 3.723 10,5 -4,2

Opomba: * Konsolidirane bilance državnega proračuna, proračuna občin, pokojninsko-invalidskega ter obveznega zdravstvenega zavarovanja po načelu plačane realizacije.

6.384 6.374 18,0 -2,7 535 525 -1,9



banke NKBM, ki pa je že najavila, da bodo obveznice konvertirane v kapital. Primanjkljaj računa prihodkov in odhodkov ter dospevanje dolga je presegalo zadolževan-je, zato je njuno financiranje potekalo tudi prek zniževan-ja vlog proračuna pri bankah, ki je v prvih dveh mesecih znašalo 750 mio EUR.

Zahtevana donosnost osemletne slovenske državne obveznice je bila do sredine marca razmeroma stabil-na, blizu 5,0 %, nato pa se je zvišala predvsem pod vplivom dogajanj v tujini. Njeno gibanje je od začetka leta podobno kot pri obveznicah drugih perifernih držav evrskega območja. Marca je bilo vezano predvsem na negotove politične razmere v Italiji po parlamentarnih volitvah in na reševanje dolžniških težav Cipra. Slednje je tudi vplivalo na zvišanje zahtevane donosnosti ob koncu marca.

Povečevanje presežka tekočega računa plačilne bilan-ce iz druge polovice lanskega leta se je januarja usta-vilo. Januarski primanjkljaj v višini 69 mio EUR je bil medletno večji za slabo petino. Ob medletnem poveča-nju presežka storitev in zmanjšanju primanjkljaja fak-torskih dohodkov in transferjev je k primanjkljaju teko-čega računa prispeval visok porast primanjkljaja blago-vne menjave. Kljub januarskem primanjkljaju se je v seštevku zadnjih dvanajstih mesecev ohranil presežek tekočega računa na ravni 2,3 % BDP.

Blagovna menjava

Po padcu v zadnjih dveh mesecih leta 2012 sta se izvoz in uvoz blaga januarja povečala. Izvoz blaga je bil januarja večji za 3,6 %, uvoz pa za slabih 6 %. Uvoz je bil večji predvsem zaradi velike vrednosti uvoza investicij-skega blaga. Januarja se je primanjkljaj blagovne menja-ve medletno povečal za 44 mio EUR na 163 mio EUR. V seštevku zadnjih dvanajstih mesecev je znašal dobrih 380 mio EUR oziroma 1,1 % BDP, kar je najmanj po letu 2002.

Januarja je blagovna menjava s članicami EU stagni-rala, pospešila pa se je rast izvoza blaga v nečlanice. Po podatkih SURS je januarja 2013 izvoz blaga v članice

02004006008001,0001,2001,4001,6001,8002,0002,2002,4002,6002,8003,0003,200

2011 2012 20130

200400600800

1,0001,2001,4001,6001,8002,0002,2002,4002,6002,8003,0003,200

GrčijaPortugalskaItalijaAvstrijaŠpanijaFrancijaIrskaSlovenija

Pribitki dolgoročnih državnih obveznic nad nemško

Vir: Bloomberg, preračuni Banka Slovenije.Opomba: Pribitek je izračunan kot razlika med donosom dolgoročne državne obveznice in donosom referenčne (nemške) obveznice na dnevni ravni in odraža tveganja, ki jih tržni udeleženci pripisujejo državi. * V sliki je po 11.1.2011 za Slovenijo prikazano gibanje obveznice SLOREP 01/21.

v bazičnih točkah

6 Tekoči račun plačilne bilance

-10-9-8-7-6-5-4-3-2-10123456

2010 2011 2012 2013-10

-9-8-7-6-5-4-3-2-10123456

tekoči računblagostoritvefaktorski dohodkitekoči transferji

Komponente tekočega računa

v % BDP, 3-mesečne drseče vsote

Vir: Banka Slovenije.



EU medletno stagniral, v nečlanice pa porasel za več kot 13 %. Delež izvoza v nečlanice v celotnem izvozu blaga se je v seštevku zadnjih dvanajstih mesecev povečal za slabi 2 odstotni točki na 31 %. Ob povečanju uvoza blaga iz članic EU za 7 %, predvsem zaradi uvoza izdelka večje vrednosti, in zmanjšanju uvoza iz nečlanic za več kot 3 % je primanjkljaj blagovne menjave januarja po podatkih SURS dosegel 215 mio EUR. Stopnja pokritja uvoza z izvozom je znašala nekaj nad 88 %.

K zmanjšanju lanskega primanjkljaja blagovne menja-ve so prispevali tudi cenovni dejavniki. Od prvega četrtletja 2011 se slabšanje pogojev blagovne menjave upočasnjuje. V prvem četrtletju 2011 je rast indeksov povprečnih vrednosti uvoza prehitevala rast vrednosti izvoza za 3,5 odstotne točke, v lanskem zadnjem četrtlet-

-450-400-350-300-250-200-150-100-50050100150200250300

-45-40-35-30-25-20-15-10-505

1015202530

2010 2011 2012 2013

saldo blagovne menjave, mio EURizvoz blaga, medletno v %uvoz blaga, medletno v %

Blagovna menjava


medletne stopnje rasti v % mio EUR

Plačilna bilanca zadnjih 2012 2013 Tekoči račun 12 mes. jan. jan.

Tekoči račun 2 818 807 -59 -69 v % BDP 0,0 2,3 2,3 … … Blago in storitve 400 1.366 1.346 29 8 v % BDP 1,1 3,9 3,8 … … Koeficient odprtosti 143 146 147 … … Izvoz 26.104 26.550 26.620 2.012 2.083 v % BDP 72,2 74,9 75,3 … … Blago 21.265 21.454 21.513 1.638 1.696 Storitve 4.839 5.095 5.108 375 387 - Turizem 1.952 2.006 1.994 150 138 - Transport 1.305 1.325 1.325 97 97 Uvoz -25.704 -25.183 -25.275 -1.984 -2.075 v % BDP -71,1 -71,0 -71,5 … … Blago -22.308 -21.789 -21.892 -1.756 -1.859 Storitve -3.396 -3.395 -3.383 -228 -216 - Turizem -817 -715 -715 -33 -33 - Transport -720 -707 -705 -53 -51 Dohodki od dela 218 338 338 21 20 Dohodki od kapitala -768 -916 -909 -83 -75 Tekoči transferji 153 29 32 -25 -22

Izvoz blaga in storitev 11,7 1,7 1,6 4,7 3,5 Uvoz blaga in storitev 11,3 -2,0 -2,1 6,7 4,6 Izvoz blaga 13,3 0,9 0,9 3,5 3,6 Uvoz blaga 12,9 -2,3 -2,4 7,8 5,9 Izvoz storitev 4,8 5,3 4,8 9,9 3,2 Uvoz storitev 2,0 -0,1 -0,3 -1,2 -5,2


2011 2012

tokovi v mio EUR

nominalne medletne stopnje rasti v %



ju pa le še za odstotno točko. V povprečju lanskega leta se je indeks povprečnih vrednosti izvoza povečal za 1,4 %, uvoza pa za 1,7 %, negativni pogoji menjave pa so se z 1,8 % v letu 2011 lani znižali na 0,3 %. Pogoji menjave z nečlanicami evrskega območja so se poslab-šali za 0,7 %, kar je bistveno manj kot leta 2011, s člani-cami evrskega območja pa za 0,5 %.1

Storitvena menjava

Nadaljuje se medletno zmanjševanje uvoza storitev in upočasnjevanje rasti njihovega izvoza. Januarja je bil izvoz storitev medletno večji za več kot 3 %, uvoz pa manjši za več kot 5 %. Presežek v menjavi storitev se je tako medletno povečal za 24 mio EUR na 177 mio EUR. Prihodki od izvoza transportnih storitev so januarja med-letno stagnirali, uvoz tovrstnih storitev pa se je zmanjšal za več kot 5 %. Presežek v menjavi teh storitev je znašal 46 mio EUR. Januarja so se prihodki potovanj medletno povečali za 7,6 %, odhodki pa za 1,6 %. Ob takšnih giba-njih se je presežek potovanj medletno zmanjšal za 11 mio EUR na 106 mio EUR. V presežku je bila tudi menjava ostalih storitev. Tako pri izvozu kot pri uvozu so najhitreje rasle storitve gradbenih in montažnih del, moč-no pa se je povečal tudi izvoz storitev posredovanja v zunanji trgovini.

Faktorski dohodki in tekoči transferji

Primanjkljaj faktorskih dohodkov se je januarja med-letno zmanjšal. Primanjkljaj je znašal 55 mio EUR, v seštevku zadnjih dvanajstih mesecev pa 1,6 % BDP. Ob medletno nespremenjenem presežku dohodkov od dela se je januarja za dobro desetino zmanjšal primanjkljaj dohodkov od kapitala, ki je znašal 76 mio EUR. Od tega so 46 mio EUR predstavljali neto odlivi dohodkov od last-niškega kapitala, v tem največ reinvestirani in nerazdelje-ni dobički. Zaradi zmanjševanja posojilnih obveznosti do tujine se še naprej zmanjšujejo neto plačila obresti v tuji-no, zaradi zadolževanja z izdajami vrednostnih papirjev pa se povečujejo neto plačila dohodkov od naložb v dolž-niške vrednostne papirje.

Primanjkljaj tekočih transferjev se je januarja medlet-no znižal na 22 mio EUR. Ob ravnotežnih zasebnih tran-sferjih so bili državni transferji neto odlivni. Pri tem so bila visoka neto vplačila v proračun EU, najbolj z naslova bru-to nacionalnega dohodka, ki so januarja presegla 39 mio EUR.

1 Pogoji menjave so izračunani na podlagi indeksov povprečnih vrednosti zunanje trgovine in se lahko razlikujejo od pogojev menjave, izračunanih na podlagi podatkov iz nacionalnih računov.

-150

-100

-50

0

50

100

150

200

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

2010 2011 2012 2013

saldo storitvene menjave, mio EURizvoz storitev, medletno v %uvoz storitev, medletno v %

Storitvena menjava


medletne stopnje rasti v % mio EUR

-600

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

-600

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

09 10 11 12 13

od obrestiod vrednostnih papirjevod reinvestiranih dobičkovod neposrednih naložbod dela

tokovi v mio EUR (3-mesečne vsote)


Neto faktorski dohodki



Januarja je kapitalski in finančni račun beležil 388 mio EUR neto odlivov v tujino, ki sta jih ustvarila predvsem zasebni sektor (609 mio EUR) in država (172 mio EUR), medtem ko centralna banka beleži 393 mio EUR neto prilivov, povezanih predvsem z operacijami denar-ne politike ECB. V zadnjih dvanajstih mesecih je bil neto odliv zasebnega sektorja nadomeščen s financira-njem prek ECB in z zadolževanjem države. Največji odtoki so bili prek bančnega sistema – razdolževanje prek posojil (1,3 mrd EUR) in zmanjšanje vlog nerezi-dentov (0,7 mrd EUR). Konec januarja je neto zunanji dolg znašal 14,2 mrd EUR in je bil za 0,6 mrd EUR višji kot leto prej. Bruto zunanji dolg je konec januarja zna-šal 40,7 mrd EUR, kar je primerljivo lanski ravni.

Terjatve zasebnega sektorja

K povečanju terjatev do tujine v januarju v višini 278 mio EUR so največ prispevale banke s povečanjem gotovine in vlog v tujini za 189 mio EUR. Prav tako so se povečali gotovina prebivalstva za 90 mio, komercialni krediti za 63 mio EUR in kapitalski transferji za 21 mio EUR. Večji znesek zmanjšanja terjatev imajo le neposre-dne naložbe v tujini (45 mio EUR), predvsem v obliki povečane zadolžitve tujih podjetij do domačih lastnikov. V zadnjih dvanajstih mesecih so se terjatve povečale za 778 mio EUR, eno leto prej pa za 84 mio EUR.

Obveznosti zasebnega sektorja

Januarja je k zmanjšanju obveznosti zasebnega sek-torja do tujine za 330 mio EUR največ prispevalo raz-dolževanje podjetniškega sektorja. Podjetja so zmanj-šala obveznosti komercialnih kreditov za 273 mio EUR in posojil za 10 mio EUR. Vloge nerezidentov pri bankah so se zmanjšale za 107 mio EUR. Edino večje povečanje obveznosti beležijo tuje neposredne naložbe (72 mio EUR), večinoma zaradi večje transakcije v lastniški kapi-tal podjetja iz gumarske industrije. V zadnjih dvanajstih

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

2009 2010 2011 2012 2013

gotovina in vloge posojilakomercialni kreditiportfeljske naložbeneposredne naložbe

tokovi v mrd EUR (12-mesečne vsote)


Finančne terjatve zasebnega sektorja do tujine

+: odtok-: pritok

-5-4-3-2-10123456

-5-4-3-2-10123456

2009 2010 2011 2012 2013

vloge pri bankahposojilakomercialni kreditiportfeljske naložbe neposredne naložbe

tokovi v mrd EUR (12-mesečne vsote)


Finančne obveznosti zasebnega sektorja do tujine

+: pritok-: odtok

7

Kapitalski in finančni račun plačilne bilance

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

2010 2011 2012 20130

5

10

15

20

25

30

35

40

45

neto zunanji dolgbruto terjatve do tujinebruto obveznosti do tujine

Zunanji dolg


v mrd EUR



mesecih so se obveznosti zmanjšale za 3,0 mrd EUR, leto prej pa za tretjino tega zneska.

Zunanji dolg

Neto zunanji dolg je januarja znašal 14,2 mrd EUR in se je glede na december zmanjšal za 153 mio EUR. Vsi sektorji razen centralne banke so ta mesec zniževali svojo zadolženost. Država je za dobrih 100 mio EUR znižala zadolženost zaradi zapadle zakladne menice, banke so zniževale predvsem kratkoročno zadolženost v obliki gotovine in vlog (284 mio EUR) in dolgoročno zadolženost v obliki posojil (102 mio EUR). Ostali sektorji so se razdolžili predvsem z znižanjem obveznosti kratko-ročnih komercialnih kreditov (334 mio EUR). Centralna banka je januarja povečala dolg do tujine za 421 mio EUR, večinoma v obliki povečane negativne neto pozicije do Evrosistema. V primerjavi z januarjem 2012 je central-

na banka povečala dolg do Evrosistema za 2,8 mrd EUR, banke so znižale zunanji dolg za 3,9 mrd EUR, država pa ga je povečala za 0,7 mrd EUR. Javni in javno garantirani dolg je konec januarja 2013 predstavljal skoraj polovico (49,3 %) bruto zunanjega dolga, kar je 6,6 odstotne točke več kot leto prej.

Plačilna bilanca zadnjih zadnjih 2012 2012 2013Kapitalski in finančni račun 12 mes. 6 mes. jan. dec. jan.

1. Zasebni sektor -2.334 -3.559 -3.777 -1.552 -390 387 -609Terjatve -963 -884 -778 -509 -385 441 -278 Kapitalski transferji -343 -340 -341 -229 -20 -137 -21 Neposredne naložbe v tujini -81 73 149 37 -31 -30 45 Naložbe v vrednostne papirje in finančni derivati 431 286 135 -117 154 -58 3 Komercialni krediti -42 35 59 331 -87 297 -63 Posojila 170 338 300 -74 45 -95 7 Gotovina in vloge -1.070 -1.362 -1.180 -486 -439 440 -257 - Prebivalstvo -1.016 -1.474 -1.450 -721 -114 -74 -90 - Banke -24 17 160 130 -331 502 -189 - Podjetja -29 95 110 106 7 12 21 Ostale terjatve -28 86 99 29 -6 25 7Obveznosti -1.367 -2.675 -2.999 -1.044 -6 -54 -330 Kapitalski transferji 185 182 183 103 12 37 12 Tuje neposredne naložbe 719 113 183 -5 2 -97 72 Naložbe v vrednostne papirje in finančni derivati -252 -1.310 -1.292 -162 -25 13 -7 Komercialni krediti 86 371 171 -189 -73 128 -273 Posojila -1.307 -1.338 -1.429 -504 55 -204 -36 - Podjetja 154 -47 -123 -16 66 -130 -10 - Banke -1.461 -1.291 -1.306 -488 -12 -73 -26 Vloge pri bankah -798 -670 -746 -283 -31 77 -107 Ostale obveznosti 2 -23 -69 -4 54 -9 82. Država 1.905 765 652 1.212 -58 22 -1723. Banka Slovenije -23 1.792 1.640 -829 545 -226 393


Opomba: +; finančni pritoki (povečanje obveznosti oz. zmanjšanje terjatev), -; finančni odtoki (povečanje terjatev oz. zmanjšanje obveznosti).

2011 2012

tokovi v mio EUR



H krčenju bilančne vsote, ki se je nadaljevalo tudi v januarju, sta prispevala predvsem ponovno razdolže-vanje bank do tujine ter zmanjšanje vlog države in nefi-nančnih družb. Zmanjševanje posojilne aktivnosti do gospodinjstev se je okrepilo, medtem ko je bil upad posojil nefinančnim družbam januarja občutno manjši kot konec minulega leta. Obseg vlog gospodinjstev se je zadovoljivo povečal. Poslovanje bančnega sistema se je prvi mesec v letu zaključilo s skromnim dobičkom.

Bilančna vsota

Bilančna vsota bančnega sistema se je januarja zma-njšala za 88,5 mio EUR na 46 mrd EUR. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bila nižja za 6,6 %. H krčenju bilančne vsote sta prispevala razdolževanje bank do tujih bank in Evrosistema ter zmanjšanje vlog nebančnega sektorja. Pri naložbah se nadaljuje upad kreditiranja nebančnega sektorja, z nadpovprečnim zmanjšanjem posojil gospodinjstvom. Banke so se zmanjšanju virov financiranja prilagodile tudi s krčenjem naložb v vrednost-ne papirje.

Posojilna aktivnost

Zmanjševanje posojilne aktivnosti se je januarja nadaljevalo, vendar v manjšem obsegu. Posojila nebančnemu sektorju so bila nižja za 86 mio EUR. Glede na sektor so se posojila najbolj skrčila gospodinjstvom in nefinančnim družbam, medtem ko so se posojila drugim finančnim organizacijam povečala. Obseg posojil nebanč-nemu sektorju je bil v primerjavi z januarjem 2012 manjši za 6,8 %.

Zmanjšanje posojil nefinančnim družbam (NFD) je bilo januarja manjše kot v zadnjih mesecih preteklega leta. Razlog je v dejstvu, da so banke oblikovale manj oslabitev za ta posojila v primerjavi s koncem minulega leta. Obseg posojil NFD je bil manjši za 24,3 mio EUR,

negativna medletna rast pa se je povečala za 0,8 odstot-ne točke na -10,8 %. Med skupinami bank so k januar-skemu znižanju v celoti prispevale domače banke, med-tem ko so banke v večinski tuji lasti posojila NFD rahlo povečale.

Krčenje posojil gospodinjstvom se je januarja okrepi-lo. Zmanjšanje obsega posojil gospodinjstvom za 75 mio EUR je bilo precej večje od negativne povprečne spre-membe preteklega leta. Medletna rast je z -2,8 % dose-gla najnižjo raven doslej. H krčenju so prispevale vse skupine bank, od tega domače banke 53 %. Medletna rast posojil gospodinjstvom pri velikih domačih bankah

8 Poslovanje bank*

* V poglavju so upoštevani podatki bank, ki jih te poročajo Banki Slovenije v skladu z Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij. Zaradi metodoloških razlik se ti podatki razlikujejo od objavljenih statističnih podatkov.

-16-14-12-10-8-6-4-2024681012

2010 2011 2012 2013- 16- 14- 12- 10- 8- 6- 4- 202468

1012

posojila nebančnemu sektorjuvrednostni papirjibilančna vsota

Stopnje rasti naložb bankmedletno v %


-0,2-2,3

1,5 2,1

-1,1

-12,5

1,5 2,1

-1,6

-18,9

1,5 1,90,6

7,4

1,4 2,1

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

ROA ROE operativni stroški/ aktiva

obrestna marža*

2010

2011

2012

2012 (1-1)

* osnova je povprečna obrestonosna aktiva

Kazalniki uspešnosti poslovanja bank

%




znaša -4,5 %, pri bankah v večinski tuji lasti -2,3 %, pri majhnih domačih bankah in hranilnicah pa je pozitivna in znaša 5,5 %. Med vrstami posojil so se januarja stano-vanjska posojila zmanjšala za 29 mio EUR, medletna stopnja rasti je znašala 1 %. Zmanjševanje potrošniških posojil, ki je bilo značilno za preteklo leto, se je januarja nadaljevalo. Upad posojil gospodinjstvom je med drugim posledica mrtvila na nepremičninskem trgu, znižanja plač v javnem sektorju, visoke brezposelnosti in zmanjšanja potrošnje.

Viri financiranja

Januarja se je razdolževanje bank na grosističnih trgih okrepilo. K temu je predvsem prispevalo zmanjše-vanje obveznosti do tujih bank, ki so bile nižje za 171 mio EUR, medtem ko je bil obseg izdanih dolžniških vrednost-nih papirjev nižji le za 14 mio EUR. Med skupinami bank so h krčenju obveznosti do tujih bank v celoti prispevale banke v večinski tuji lasti, medtem ko so se domače ban-ke neto zadolžile za 26 mio EUR.

Vloge nebančnega sektorja so se januarja zmanjšale za 38 mio EUR, medletno za 3 %. Spremembe obsega vlog se po sektorjih razlikujejo. Medtem ko so se vloge države in vloge nefinančnih družb zmanjšale, obseg prvih za 116 mio EUR in drugih za 52 mio EUR, so se vloge gospodinjstev in drugih finančnih organizacij povečale. Umik vlog države je bil največji pri velikih domačih ban-kah, medtem ko so se vloge države pri bankah v večinski tuji lasti povečale.

Obseg vlog gospodinjstev se je solidno povečal. Višji je bil za 115 mio EUR, kljub temu pa je medletna stopnja rasti 0 %. Vloge so se povečale pri vseh skupinah bank, med njimi najbolj pri majhnih bankah in hranilnicah, in sicer za 57 mio EUR. Sledile so banke v večinski tuji lasti s povečanjem za 43 mio EUR, čeprav imajo obrestne mere za novo sklenjene kratkoročne in dolgoročne vloge pod povprečjem sistema. Najvišje tovrstne obrestne mere ponujajo majhne domače banke.

Poslovni rezultat bančnega sistema

Bančni sistem je januarja posloval z manjšim dobič-kom kot v enakem mesecu predhodnega leta. Neto obresti so bile v primerjavi z lanskim januarjem nižje za

19,1 %, zaradi nižjih obrestnih prihodkov in tudi obrestnih odhodkov. Znižanje prvih je posledica nadaljnjega krčen-ja posojil in oblikovanja oslabitev. Na upad obrestnih odhodkov pa so vplivale nižje ravni obrestnih mer in ugo-dnejša struktura financiranja v primerjavi z enakim mese-cem lani, ko banke še niso imele stroškovno ugodnih sredstev, pridobljenih pri Evrosistemu, imele pa so večji delež stroškovno dražjih dolžniških vrednostnih papirjev. Bruto dohodek bank je bil medletno manjši za 14,3 %, k čemur so delno prispevali tudi rahlo nižji neto neobrestni prihodki. Slabo tretjino januarskega bruto dohodka so banke porabile za stroške oslabitev in rezervacij, ki so bile s 30,5 mio EUR za 1,2 % nižje od primerljivega lan-skega meseca. Za 3 % so bili nižji operativni stroški. Dobiček pred obdavčitvijo je bil z 9,9 mio EUR za več kot polovico manjši od dobička lanskega januarja.

Februarja se je slovenski borzni indeks SBITOP na medletni ravni ponovno znižal, in sicer za 2,4 %. Tržna kapitalizacija delnic in obveznic na Ljubljanski borzi se je znižala, in sicer za 3,7 % oziroma 0,3 %. Promet z delnicami je bil eden najnižjih v zgodovini Ljubljanske borze, tudi zaradi politične negotovosti ob menjavi vla-de. Nerezidenti so neto prodajali slovenske vrednostne papirje, predvsem dolgoročne državne obveznice. Tudi slovenski rezidenti so zniževali naložbe v tuje obvezni-ce. Sredstva v domačih vzajemnih skladih so se zaradi neto vplačil v višini 0,4 mio EUR in rasti vrednosti VEP za 1 % zvišala na 1.865 mio EUR.

Gibanja na Ljubljanski borzi

Februarja se je indeks SBITOP na mesečni ravni zni-žal za 2,4 %, medtem ko je bil na medletni ravni višji za 11 %. Februar je indeks končal s 623 indeksnimi točkami. Tržna kapitalizacija delnic na Ljubljanski borzi je februarja 2013 znašala 4.792 mio EUR oziroma je bila za 3,7 % nižja kot v predhodnem mesecu. Promet z delnica-mi se je v februarju močno znižal, in sicer za 39,8 %,

9 Domači finančni trgi



čemur je bila vzrok tudi politična negotovost glede obliko-vanja vlade RS. S slabimi 19 mio EUR je bil eden najni-žjih mesečnih prometov v zgodovini Ljubljanske borze. Struktura borznega prometa se kljub slabi likvidnosti ni spremenila. Največ se je trgovalo z delnicami družb Krke, Telekoma Slovenije, Zavarovalnice Triglav in Petrola. Bonitetna agencija S&P je spremenila dolgoročno bonite-tno oceno Zavarovalnice Triglav z A- na BBB+ zaradi padca bonitetne ocene Republike Slovenije. Dokapitaliza-cija Abanke Vipe d.d., ki je potekala od 13. 12. 2012 do vključno 18. 2. 2013, je bila neuspešna, saj je bilo vplača-nih le 40,36 % vseh na novo izdanih delnic. NLB, d.d. je povečala osnovni kapital v višini 72,7 mio EUR zaradi konverzije hibridnega posojila Republike Slovenije v del-nice. Skupina Mercator in 38 bank kreditodajalk so skleni-le sporazum, ki je osnova za dogovarjanje o dolgoročni strukturi financiranja skupine Mercator. Sporazum je pot-reben tudi zaradi izpada vira financiranja z naslova proje-kta monetizacije nepremičnin družbe Mercator, d.d., ki je bil začasno ustavljen. Družba Petrol, d.d., je predčasno nakazala še drugi in tretji del kupnine v višini 26 mio EUR družbi Istrabenz, d.d., za preostali del kupnine 51-odstotnega deleža v družbi Instalacija, d.o.o. Dividen-dna donosnost delnic prve kotacije je februarja znašala 3,9 %.

Tržna kapitalizacija obveznic na Ljubljanski borzi se je februarja znižala za 0,3 %, promet z obveznicami pa je bil nižji za 25,3 %. Največ prometa je bilo opravljene-ga z obveznicami Banke Celje 13. izdaje, ki so imele 28,6-odstotni delež v prometu z obveznicami. Več kot milijon evrov prometa je bilo opravljenega tudi z obvezni-cami Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje. Ministrs-tvo za finance RS je izdalo 3-mesečne zakladne menice TZ142 z dnem dospetja 16. 5. 2013 v vrednosti 66,2 mio EUR in z nominalno letno obrestno mero 0,75 %. Ministr-stvo za finance RS je izdalo tudi 6-mesečne in enoletne zakladne menice z dnevi dospetja 16. 8. 2013 in 13. 2. 2014 v vrednostih 74,1 mio EUR in 112,9 mio EUR ter z nominalnimi letnimi obrestnimi merami 1,6 % oziro-ma 2 %. Delež prometa z obveznicami v celotnem borz-nem prometu je februarja znašal 17 %.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

0

5

10

15

20

25

30

35

40

2009 2010 2011 2012

tržna kap. delnictržna kap. obveznicKOS skupaj (desno)KOS delnic (desno)

Tržna kapitalizacija in KOS* na LJSEv mrd EUR, KOS* (desno)

Vir: Ljubljanska borza.Opomba: * KOS - koeficient obračanja sredstev; razmerje med prometom v zadnjih 12 mesecih in povprečno tržno kapitalizacijo v tem obdobju. Avgusta 2009 je od celotnega prometa z delnicami odštet promet s svežnji z delnicami Mercatorja in Pivovarne Laško, ki so bile zasežene s strani bank.

- 15

- 10

- 5

0

5

10

15

20

2010 2011 2012 2013

SBI TOP

VEP VS

Mesečne stopnje rasti SBI TOP in VEP vzajemnih skladov

v %

Vir: Ljubljanska borza, ATVP, preračuni Banka Slovenije.

-900

-600

-300

0

300

600

900

1.200

1.500

2010 2011 2012 2013

neto nakupi delnic

neto nakupi obveznic

mio EUR

Neto naložbe nerezidentov v Slovenijo

Vir: KDD, preračuni Banka Slovenije.



Naložbe nerezidentov v Slovenijo

Delež nerezidentov v tržni kapitalizaciji Ljubljanske borze se je februarja zmanjšal na 13,9 %. Nerezidenti so neto prodali za 33,4 mio EUR slovenskih obveznic in neto kupili za 8,7 mio EUR slovenskih delnic. Tujci so neto prodajali predvsem dolgoročne državne obveznice, medtem ko so neto kupovali zakladne menice, komercial-ne zapise in bančne obveznice. Največji neto prodajalci slovenskih obveznic so bili s 55,9 mio EUR belgijski rezi-denti, največji neto kupci obveznic pa z 38,6 mio EUR rezidenti Luksemburga. Med tujimi kupci slovenskih del-nic so prevladovali Hrvatje, ki so s 3,5 mio neto nakupov kupovali predvsem delnice družb Krka, Mercator in Zava-rovalnica Triglav.

Naložbe rezidentov v tujino

Slovenski rezidenti so februarja neto kupili za 6,2 mio EUR tujih lastniških vrednostnih papirjev in neto pro-dali 42,3 mio EUR tujih dolžniških vrednostnih papir-jev. Večino neto prodaj obveznic v vrednosti 39,2 mio EUR so opravile banke, medtem ko so podjetja in zavaro-valnice ter pokojninski skladi skupaj neto prodali za 4,3 mio EUR obveznic. Največ se je trgovalo z obvezni-cami evropskih držav, ki niso članice evrskega območja. Tuje obveznice so v februarju neto kupovali v višini

1,8 mio EUR drugi finančni posredniki in gospodinjstva. Zavarovalnice in pokojninski skladi so manjšo izpostavlje-nost na dolžniškem trgu februarja nadomestili z večjim vlaganjem v tuje lastniške naložbe v neto vrednosti 9,3 mio EUR. Gospodinjstva so zaradi izgube zaupanja v kapitalske trge in padajoče kupne moči neto prodala za 4,3 mio EUR delniških naložb, izpostavljenost pa so zma-njšala praktično po vseh geografskih območjih.

Domači vzajemni skladi

V februarju so se sredstva vzajemnih skladov zaradi neto vplačil v višini 0,4 mio EUR in rasti vrednosti VEP za 1,0 % zvišala na 1.865 mio EUR. Kljub padajo-čim tržnim tečajem na domačem kapitalskem trgu in mešanem sentimentu na svetovnih finančnih trgih so bili vlagatelji pripravljeni sprejeti večje tveganje z vlaganjem v delniške sklade, kamor so v februarju neto vložili za sko-raj 5 mio EUR. Iz preostalih skladov so vlagatelji neto izstopali. Največ neto izplačil v višini 2,8 mio EUR je bilo iz mešanih skladov. Neto vplačevale so v februarju v viši-ni 6,3 mio EUR le zavarovalnice in pokojninski skladi. Drugi sektorji so imeli neto izplačila, med njimi največ gospodinjstva v neto višini 2,6 mio EUR. Delež likvidnih sredstev2 v domačih vzajemnih skladih je februarja zna-šal 11 %.

-300

-200

-100

0

100

200

300

400

500

2010 2011 2012 2013

neto nakupi delnic

neto nakupi obveznic

mio EUR

Neto naložbe rezidentov v tujino


-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

25

2009 2010 2011 2012

obvezniškimešanidelniškidomači VS skupajregistrirani tuji VS

mio EUR Neto tokovi v vzajemne sklade

Vir: ATVP, Banka Slovenije.

2 Med likvidna sredstva so vključeni denarna sredstva, depoziti, instrumenti denarnega trga in državne obveznice.

1 - II.

STATISTIČNE TABELE

Bilten, marec 2013

II. STATISTI^NE TABELE

1. 1.1. 1.2. 1.3. 1.4. 1.5. 1.6. 1.7. 1.8.1.1.8.2.

2. 2.1.2.2.2.3. 2.3.1.2.4.1.2.4.2.2.4.3.

2.4.4.

2.5. 2.6.1a. 2.6.1b.2.6.2a.2.6.2b.2.7. 2.8. 2.9.2.10. 2.11. 2.12.2.13.

3. 3.1. 3.2. 3.3. 3.4.3.5. 3.6. 3.7.1.3.7.2. 3.8.3.9. 3.10.

DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJEDenarni agregatiKonsolidirana bilanca monetarnih finančnih institucijBilanca Banke SlovenijeBilanca drugih monetarnih finančnih institucijIzbrane terjatve drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitevIzbrane obveznost drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitevBilanca Banke Slovenije - instrumentiTerjatve investicijskih skladov po vrstah skladovObveznosti investicijskih skladov po vrstah skladov

FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMIObrestne mere Banke SlovenijeObrestne mere na denarnem trgu in revalorizacijske stopnjeObrestne mere Evropske centralne bankeHarmonizirana dolgoročna obrestna mera po konvergenčnem kriterijuMonetarne finančne institucije - obrestne mere obstoječih poslov v domači valuti Monetarne finančne institucije - obrestne mere in obseg novih vlog v domači valutiMonetarne finančne institucije - obrestne mere in obseg novih posojil gospodinjstvom v domači valutiMonetarne finančne institucije - obrestne mere in obseg novih posojilnefinančnim družbam v domači valuti Obrestne mere državnih vrednostnih papirjev Devizni tečaji Banke Slovenije do 31.12.2006 - povprečni tečajiDevizni tečaji Banke Slovenije do 31.12.2006 - končni mesečni tečajiDevizni tečaji Evropske centralne banke - povprečni tečajiDevizni tečaji Evropske centralne banke - končni mesečni tečajiPromet v sistemih TARGET2 in SEPA interna kreditna plačila (SEPA IKP)Plačilne karticeDrugi plačilni sistemi in tržne potiElektronsko bančništvoKreditni prenosiDebetni prenosiMreža poslovnih bank

EKONOMSKI ODNOSI S TUJINOPlačilna bilanca 1988-1993Plačilna bilanca Tekoči račun po državahKapitalski in finančni račun po državahBlagovna menjava po državahPrikaz stanja mednarodnih naložbPrikaz stanja mednarodnih naložb po državah - imetjaPrikaz stanja mednarodnih naložb po državah - obveznostiNeto zunanji dolg-neto pozicija dolžniških instrumentov 1994 - 2000Neto zunanji dolg-neto pozicija dolžniških instrumentovBruto zunanji dolg 1994 - 2000

II. - 2

STATISTIČNE TABELE

Bilten, marec 2013

3.11.3.12. 4. 4.1. 4.2. 4.3. 4.4. 4.5.4.6.4.7.

4.8.

5.5.1.5.2.5.3.5.4.5.5.5.6.

6. 6.1. 6.2. 6.3. 6.4. 6.5. 6.6. 6.7. 6.8. 6.9. 6.10. 6.11. 6.12. 6.13. 6.14. 6.15. 6.16. 6.17. 6.18.

Bruto zunanji dolgMednarodna rezerve

JAVNE FINANCENefinančni in finančni računi sektorja država (ESR95)Nefinančni računi sektorja država (ESR 95)Nefinančni računi sektorja država - delež v BDP (ESR 95)Finančni računi sektorja država (ESR 95)Finančni računi sektorja država - delež v BDP (ESR 95)Prihodki in odhodki konsolidirane bilance javnega financiranjaRačun finančnih terjatev in naložb ter financiranje konsolidirane bilance javnega financiranjaDolg državnega proračuna

FINANČNI RAČUNINekonsolidirana stanja finančnih sredstevNekonsolidirana stanja obveznostiNeto finančna sredstvaNekonsolidirane transakcije v finančnih sredstvihNekonsolidirane transakcije v obveznostihNeto finančne transakcije

NEFINANČNI RAČUNI IN SPLOŠNA EKONOMSKA STATISTIKAIzdatkovna struktura BDPIzdatkovna struktura BDP (stopnje rasti)Proizvodna struktura BDPProizvodna struktura BDP (stopnje rasti)Indeks industrijske proizvodnjeIndeks industrijske proizvodnje (stopnje rasti)Indeks prihodka od prodaje in indeks novih naročil v industrijiIndeks prihodka od prodaje in indeks novih naročil v industriji (stopnje rasti)Poslovne tendence in mnenje potrošnikov (1.del)Poslovne tendence in mnenje potrošnikov (2.del)Zaposlenost po anketi o delovni sili (ILO)Brezposelnost po anketi o delovni sili (ILO)Povprečne plačeNominalni efektivni tečaj in realni harmonizirani indikatorji konkurenčnostiIndeks cen življenjskih potrebščinIndeks cen življenjskih potrebščin (stopnje rasti)Indeks cen proizvajalcev v industrijiIndeks cen proizvajalcev v industriji (stopnje rasti)

Bilten, marec 2013 3 - II.

DENAR IN FINANČNE INSTITUCIJE

Do 31.12.2006 v mio SIT od 01.01.2007 v mio EUR

Pred vstopom Slovenije v EMU Po vstopu Slovenije v EMU

Denarni agregati Slovenije Prispevek Slovenije k denarnim agregatom EMU

M1 M2 M3M1 (brez gotovine v

obtoku)

M2 (brez gotovine v

obtoku)

M3 (brez gotovine v

obtoku)

Gotovina v obtoku (ključ

ECB)

Stolpec 1 2 3 4 5 6 7Koda

2006 31.dec. 1.834.106 3.778.032 3.786.146 - - - -

2007 31.dec. - - - 7.149 17.441 16.595 2.6982008 31.dec. - - - 6.886 18.341 18.065 2.9952009 31.dec. - - - 7.419 18.791 18.540 3.2882010 31.dec. - - - 8.420 19.095 18.984 3.4492011 31.dec. - - - 8.546 19.566 19.639 3.6512012 31.dec. - - - 8.918 19.380 19.366 3.733

2008 31.jan. - - - 7.168 17.261 16.557 2.58029.feb. - - - 6.862 17.201 16.425 2.60131.mar. - - - 7.070 17.489 16.456 2.62730.apr. - - - 6.944 17.641 16.500 2.64831.maj. - - - 7.120 17.853 16.385 2.68130.jun. - - - 7.341 18.083 16.589 2.68731.jul. - - - 7.020 18.029 16.694 2.73431.avg. - - - 6.986 17.999 16.669 2.73730.sep. - - - 7.191 18.283 17.058 2.73131.okt. - - - 6.880 17.921 16.836 2.89830.nov. - - - 6.888 17.935 17.472 2.93231.dec. - - - 6.886 18.341 18.065 2.995





2013 31.jan. - - - 8.897 19.531 19.532 3.62428.feb. - - - 8.850 19.593 19.589 3.623

1.1 Denarni agregati

http://www.bsi.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=I1_1S&ti=1%2E1%2E+Denarni+agregati&path=Database/slo/serije/01_denar_banke/&lang=12

Bilten, marec 2013II. - 4


v mio EUR

Aktiva

Terjatve do tujih sektorjev (tuja aktiva) Terjatve do domačih nedenarnih sektorjev

Terjatve Banke Slovenije

Terjatve drugih MFI

SkupajTerjatve BS do

centralne države

Terjatve drugih MFI do državnega sektorja

Skupaj

Centralna država Ostali državni sektor

Posojila Vrednostni papirji Posojila Vrednostni papirji

Stolpec 1 2 3=1+2 4 5 6 7 8 9=5+..+8Koda

2007 31.dec. 5.591 9.735 15.326 67 401 1.966 118 - 2.4862008 31.dec. 5.350 9.280 14.630 68 373 1.789 212 - 2.3742009 31.dec. 4.903 9.705 14.608 160 495 3.003 376 - 3.8742010 31.dec. 5.077 7.645 12.722 138 672 2.747 526 0 3.9452011 31.dec. 5.627 6.845 12.472 102 631 3.668 584 0 4.8832012 31.dec. 5.538 5.797 11.335 221 1.131 3.926 610 0 5.667

2012 31.jan. 5.685 6.981 12.666 111 631 3.834 588 0 5.05429.feb. 5.690 6.730 12.420 119 864 3.716 589 0 5.16931.mar. 5.638 7.289 12.928 182 936 3.865 588 0 5.39030.apr. 5.675 7.300 12.975 169 941 3.812 591 0 5.34331.maj. 5.704 7.034 12.738 188 945 3.851 580 0 5.37630.jun. 5.659 6.639 12.298 204 936 3.875 584 0 5.39631.jul. 5.696 6.316 12.012 227 949 3.921 589 0 5.45931.avg. 5.669 6.179 11.848 227 948 3.866 590 0 5.40430.sep. 5.598 6.046 11.644 207 943 3.931 585 0 5.45931.okt. 5.527 6.004 11.531 226 1.136 4.002 583 0 5.72030.nov. 5.516 6.336 11.852 224 1.136 4.009 580 0 5.72431.dec. 5.538 5.797 11.335 221 1.131 3.926 610 0 5.667

2013 31.jan. 5.474 5.948 11.423 232 1.135 3.901 609 0 5.64428.feb. 5.666 5.996 11.662 233 1.125 3.985 613 0 5.723

1.2. Konsolidirana bilanca monetarnih finančnih institucij

v mio EUR

Pasiva

Obveznosti do tujih sektorjev (tuja pasiva) Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let

Obveznosti Banke Slovenije

Obveznosti drugih MFI

Skupaj

Bankovci in kovanci in vloge do 2 let

Bankovci in kovanci in vpogledne vloge

SkupajBankovci in kovanci (po

1.1.2007 ključ ECB)

Depoziti čez noč pri drugih MFI

Depoziti čez noč pri BS

Nedenarne finančne institucije

Ostali državni sektor (brez

centralne države)

Skupaj

Stolpec 1 2 3=1+2 4 5 6 7 8=6+7 9=4+5+8Koda

2007 31.dec. 3.560 16.217 19.777 2.947 7.057 47 6 53 10.0572008 31.dec. 3.603 17.879 21.482 3.255 6.799 37 6 43 10.0972009 31.dec. 3.361 16.673 20.034 3.536 7.338 27 10 37 10.9112010 31.dec. 2.126 16.904 19.030 3.686 8.351 17 8 25 12.0622011 31.dec. 2.754 14.551 17.306 3.893 8.467 17 11 27 12.3872012 31.dec. 4.450 10.802 15.252 3.997 8.829 14 18 31 12.858

2012 31.jan. 3.335 14.550 17.885 3.809 8.617 20 12 32 12.45729.feb. 4.082 14.415 18.498 3.802 8.517 19 13 32 12.35231.mar. 5.375 13.531 18.905 3.814 8.425 16 12 27 12.26630.apr. 5.485 13.486 18.971 3.831 8.687 13 11 24 12.54231.maj. 5.319 13.153 18.472 3.870 8.684 14 12 26 12.58030.jun. 5.220 12.860 18.080 3.917 8.744 9 12 21 12.68231.jul. 5.774 11.875 17.649 3.935 8.803 9 16 24 12.76231.avg. 5.829 11.808 17.638 3.929 8.885 14 15 29 12.84330.sep. 5.787 11.693 17.480 3.912 8.827 24 14 38 12.77731.okt. 4.210 11.378 15.588 3.907 8.784 36 14 50 12.74130.nov. 4.663 10.937 15.600 3.898 8.859 32 15 47 12.80431.dec. 4.450 10.802 15.252 3.997 8.829 14 18 31 12.858

2013 31.jan. 4.831 10.631 15.462 3.867 8.813 13 13 26 12.70728.feb. 5.168 10.401 15.569 3.858 8.764 16 13 29 12.650

http://www.bsi.si/pxweb/dialog/Database/slo/serije/01_denar_banke/01_denar_banke.asp

Bilten, marec 2013 5 - II.


Aktiva

Terjatve do domačih nedenarnih sektorjev

Ostala aktiva Skupaj

Terjatve drugih MFI do drugih nedenarnih sektorjev

Skupaj Skupaj

Nefinančne družbe

Gospodinjstva in neprofitne institucije,

ki opravljajo storitve za gospodinjstva

Nedenarne finančne institucije

Posojila Vrednostni papirji Posojila Vrednostni papirji

10 11 12 13 14 15=10+..+14 16=4+9+15 17 18 = 3+16+17

17.413 692 6.818 1.966 339 27.228 29.780 3.984 49.09020.599 550 7.827 2.539 276 31.790 34.232 4.374 53.23520.812 892 8.413 2.349 331 32.797 36.831 4.301 55.74020.829 818 9.282 2.211 286 33.426 37.509 4.425 54.65620.092 785 9.453 1.974 255 32.559 37.543 4.789 54.80418.643 827 9.267 1.813 322 30.872 36.761 4.990 53.086

20.191 785 9.421 1.957 253 32.608 37.773 4.830 55.26920.144 752 9.391 1.982 252 32.521 37.809 4.841 55.07020.061 872 9.412 1.972 352 32.668 38.239 4.837 56.00420.040 882 9.380 1.971 350 32.623 38.135 4.842 55.95219.982 860 9.380 1.956 343 32.523 38.087 4.963 55.78819.838 855 9.361 1.948 343 32.345 37.945 4.957 55.19919.711 849 9.341 1.903 344 32.148 37.835 5.047 54.89319.670 836 9.346 1.887 356 32.096 37.726 5.104 54.67819.551 848 9.338 1.878 332 31.947 37.613 5.048 54.30519.450 844 9.341 1.872 333 31.839 37.785 5.035 54.35219.190 854 9.318 1.855 330 31.548 37.496 5.082 54.43118.643 827 9.267 1.813 322 30.872 36.761 4.990 53.086

18.584 840 9.191 1.794 322 30.731 36.608 4.897 52.92818.439 823 9.160 1.781 321 30.524 36.480 4.840 52.982

Pasiva

Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let

Dolgoročnejše finančne

obveznosti do nedenarnega sektorja (brez

centralne države)

Ostala pasivaPresežek

obveznosti med MFI

Skupaj

Bankovci in kovanci in vloge do 2 letDolžniški

vrednostni papirji, točke/

delnice skladov denarnega trga

in repo posli

Skupaj

Vezane vloge

Depoziti na odpoklic do 3

mes.SkupajObveznosti

Banke Slovenije

Obveznosti drugih MFI

10 11 12 13=9+10+11+12 14 15=13+14 16 17 18 19=3+15+16+17+18

- 8.700 1.280 20.037 76 20.113 1.485 7.915 -200 49.090- 10.058 1.265 21.419 83 21.503 1.397 9.012 -159 53.235- 10.734 526 22.171 72 22.243 1.738 12.072 -346 55.740- 10.427 75 22.564 38 22.602 2.330 12.208 -1.514 54.656- 10.783 54 23.224 57 23.281 2.346 13.606 -1.735 54.804- 10.110 63 23.031 80 23.111 1.988 14.972 -2.237 53.086

- 10.681 88 23.226 54 23.280 2.330 13.508 -1.734 55.269- 10.884 84 23.320 55 23.375 2.276 12.660 -1.738 55.070- 11.026 67 23.358 56 23.414 2.236 13.201 -1.751 56.004- 10.782 73 23.398 54 23.451 2.191 13.141 -1.803 55.952- 10.787 77 23.445 55 23.500 2.181 13.414 -1.779 55.788- 10.735 75 23.492 59 23.551 2.121 13.254 -1.806 55.199- 10.630 62 23.454 67 23.521 2.097 13.660 -2.033 54.893- 10.507 53 23.403 65 23.468 2.062 13.604 -2.094 54.678- 10.180 111 23.068 64 23.132 2.036 13.671 -2.014 54.305- 10.29

Bilten, marec 2013: Letnik XXII št. 3ISSN 1518-2081 (elektronska izdaja) This publication is also...

Documents

Transcript of Bilten, marec 2013: Letnik XXII št. 3ISSN 1518-2081 (elektronska izdaja) This publication is also...