Bilten, januar 2013: Letnik XXII št. 1 · 2017. 8. 22. · Bilten Banke Slovenije je od številke...

BILTEN

Januar 2013Leto 22, štev.: 1

Bilten, januar 20132

Razmnoževanje publikacije, v celoti ali deloma, ni dovoljeno. Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira.Publikacija je dosegljiva na svetovnem spletu.

ISSN 1518-2081 (elektronska izdaja)

This publication is also available in English.

BANKA SLOVENIJESlovenska 35, 1000 LjubljanaSlovenija tel.: +386 (1) 4719000fax.: +386 (1) 2515516E-mail: [email protected]://www.bsi.si/SWIFT: BSLJ SI 2X

Izdajatelj:

mag. Janez FABIJAN, viceguvernerMatjaž NOČ, Finančna statistikadr. Damjan KOZAMERNIK, Analitsko - raziskovalni centermag. Tomaž KOŠAK, Finančna stabilnostErnest ERMENC, Računovodstvoddr. Neven BORAK, svetovalec guvernerjaDanica PRELOVŠEK, Bančne operacijeFranc DRENOVEC, Analitsko - raziskovalni center

Uredniški odbor:

3Bilten, januar 2013

Pomembna informacija

Bilten Banke Slovenije je od številke 2 – 3, za mesec februar – marec 2007, leto 16, delno vsebinsko in oblikovno prenovljen.

Predhodna najava prenove je bila objavljena na internetni strani Banke Slovenije v januarju 2007.

Glavne novosti predstavljajo:· Začetek objavljanja vrednostnih statističnih podatkov, ki se nanašajo na časovno obdobje po vključitvi v evro območje, v

uradni domači valuti - evru. Vrednostni podatki za obdobje pred tem, bodo še naprej objavljeni v tolarjih, kot uradni sloven-ski valuti v tem obdobju. Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta.

· Sprememba koncepta mednarodnih denarnih rezerv zaradi vključitve v Ekonomsko in monetarno unijo. Med slovenske mednarodne denarne rezerve po vključitvi v evro območje, v primerjavi s stanjem pred tem ne sodijo več imetja v evrih in terjatve do rezidentov evro območja. Več o tem v članku: “Statistična obravnavna mednarodnih denarnih rezerv ob vstopu Slovenije v evro območje”, v poglavju Metodološke informacije na spletni strani BS: http://www.bsi.si/financni-podatki.asp?MapaId=138 .

· Prilagoditev predstavitve gotovine v obtoku pravilom ECB.· Prilagoditev prikaza bilance Banke Slovenije njenemu delovanju v okviru Evrosistema.· Začetek objavljanja obrestnih mer denarnega trga evro območja in prehod na celovito objavljanje obrestnih mer monetar-

nih finančnih institucij v skladu z metodologijo ECB.· Začetek objavljanja podatkov o statistiki finančnih računov v novem poglavju.· Barvno ločevanje posameznih statističnih poglavij, zaradi lažjega iskanje ter navezave vsebinskih poglavij na specializirane

publikacije.

Več podrobnejših razlag je zapisanih v metodoloških opombah v Biltenu Banke Slovenije.

Z dnem uvedbe evra v Sloveniji (1.1.2007) je v statističnih tabelah biltena nastal prelom časovnih vrst v primerih, v katerih nastopa kot atribut “valuta”. Tako pričakovano pride do prerazporeditve podatkov med posameznimi stolpci v tabelah, ki še ved-no ohranjajo enak naslov, na primer obstoječih nezapadlih evrskih posojil pred uvedbo evra, iz časovne serije za “tujo valuto” v časovno serijo za “domačo valuto”, po uvedbi evra. Za lažjo rekonstrukcijo sprememb so v poglavju metodološke opombe, tam kjer je do prerazporeditve prišlo, podani deleži evrskih zneskov v stanjih tuje valute v tabelah 1.3, 1.4, 1.5 in 1.6 na dan 31.12.2004, 31.12.2005 in 31.12.2006.

5Bilten, januar 2013

KAZALO

REPUBLIKA SLOVENIJA:Osnovni podatki

I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA 1. Mednarodno okolje2. Gospodarska aktivnost3. Trg dela4. Gibanje cen5. Izbrani kazalniki konkurenčnosti 6. Javne finance7. Tekoči račun plačilne bilance8. Kapitalski in finančni račun plačilne bilance9. Poslovanje bank10. Finančni trgi

II. STATISTIČNE TABELEDenar in finančne institucijeFinančni trgi in plačilni sistemiEkonomski odnosi s tujinoJavne financeFinančni računiNefinančni računi in splošna ekonomska statistika

III. SEZNAM BANK IN HRANILNIC

IV. METODOLOŠKE OPOMBE Pregled povezav statističnih podatkovKoledar objav

6

1-24

1328498592100

1

1 2627

Opis znakov:

- ni pojava... ni podatka. začasen ali ocenjen podatek* popravljen podatek/ povprečje0 podatek je manjši od 0,51, 2, 3, ... opomba, pojasnjena v metodoloških opombahn.s. ni smiselno

Zaradi zaokroževanja se seštevki vedno ne ujemajo.Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta.


REPUBLIKA SLOVENIJA:OSNOVNI PODATKI

Enota mereDatum ali obdobje

podatka:

Površina 20.273 km2 2012Prebivalstvo Slovenije 2.055.496 število 31.12.2011Demografska rast 0,26 % 31.12.2011Gostota naseljenosti 101,4 število / km2 31.12.2011Prebivalstvo mestne občine Ljubljana 280.607 število 31.12.2011

Izvor dodane vrednosti (strukturni deleži): 2011Kmetijstvo 2,5 % Industrija 24,5 %Gradbeništvo 5,2 %Storitve 67,8 %Skupaj 100,0 %

Letna realna rast BDP 0,6 % 2011Medletna realna rast BDP -3,3 % jul.- sep. 2012Nominalni BDP 36.172 mio EUR 2011BDP na prebivalca 17.620 EUR 2011

Letna rast industrijske proizvodnje -3,6 % november, 2012Letna rast zaposlenosti -2,2 % november, 2012Stopnja brezposelnosti 9,2 % jul.- sep. 2012

Letna stopnja inflacije 2,7 % december, 2012

Javne finance:prihodki 44,5 % BDP 2011presežek/primanjkljaj -6,4 % BDP 2011dolg 47,6 % BDP 31.12.2011

Saldo tekočega računa plačilne bilance -1,8 mio EUR 2011Saldo trgovinske bilance -1.043 mio EUR 2011Bruto zunanji dolg 41.044 mio EUR 30.11.2012Neto zunanji dolg 13.995 mio EUR 30.11.2012

Denarna enota od 01.01.2007: evro (EUR): 1 EUR = 239,64 SIT

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

1 - I.Bilten, januar 2013

I. GOSPODARSKA IN FINAN^NA GIBANJA

I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

1. Mednarodno okolje2. Gospodarska aktivnost3. Trg dela4. Gibanje cen5. Izbrani kazalniki konkurenčnosti6. Javne finance7. Tekoči račun plačilne bilance8. Kapitalski in finančni račun plačilne bilance9. Poslovanje bank10. Finančni trgi

I. - 2

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

Bilten, januar 2013

1

Povzetek

Gospodarske razmere so bile ob koncu lanskega leta neugodne v večini največjih trgovinskih partneric Slovenije. Ob visoki stopnji brezposelnosti ostajajo obeti za okrevanje povpraševanja v evrskem območju še naprej slabi. Šibko tuje povpraševanje in vse manjše domače trošenje nakazujeta dodatno znižanje gospodarske aktivnosti v Sloveniji v lan-skem zadnjem četrtletju. V novembru so se posledično močno poslabšale tudi razmere v industriji. Recesija se čedalje močneje odraža na trgu dela, kjer je registrirana stopnja brezposelnosti presegla 12 %, število prostih delovnih mest pa se znižuje. Medletno manjšanje števila delovno aktivnih presega 2 %, novembra pa se je še poglobilo medletno nižanje nominalnih plač. Predvsem zaradi velikega padca domačega povpraševanja je presežek na tekočem računu plačilne bilance v letu do novembra že presegel 2 % BDP. K sicer šibki nominalni rasti izvoza sta lani poleg preusmerjanja pro-daje na trge izven evrskega območja prispevala tudi nižja vrednost evra in razmeroma ugodno gibanje stroškov dela na enoto proizvoda v primerjavi z evrskim območjem. Primanjkljaj proračuna RS je lani po prvih ocenah ministrstva za finance po metodologiji denarnega toka znašal 3,1 % BDP, kar je za dobro odstotno točko manj kot leto prej.

Povprečna letna inflacija, merjena s HICP, je v letu 2012 znašala 2,8 %, kar je za 0,7 odstotne točke več kot leto prej. K skupni inflaciji so lani ponovno največ prispevale cene energentov in hrane. Višja inflacija je predvsem posledica rasti cen storitev, večinoma zaradi posledic nekaterih ukrepov fiskalne konsolidacije. Posledično so se zvišali tudi kazalniki osnovne inflacije, ki pa ostajajo kljub temu pod povprečjem evrskega območja. Visok prispevek dviganja trošarin k inflaciji je po drugi strani omogočil sicer šibko rast proračunskih prihodkov.

V bankah se nadaljuje proces zniževanja kreditiranja nebančnega sektorja in razdolževanja bank do tujine. Lani do novembra so se banke pri tujih bankah in na podlagi poplačila obveznic skupaj razdolžile za 3,5 mrd EUR. Znižanje virov se je kljub delni nadomestitvi virov pri Evrosistemu močno odrazilo na zniževanju posojil nebančnemu sektorju, predvsem nefinančnim družbam. Medletno znižanje posojil nefinančnim družbam je doseglo 10,5 %. Nadaljuje se upa-danje financiranja gospodinjstev s potrošniškimi posojili kot odraz poslabševanja njihovega ekonomskega položaja in zmanjšane nagnjenosti k porabi. Banke so do konca novembra poslovale z izgubo pred davki v višini 274 mio EUR, k čemur največ prispevajo povečani stroški oslabitev in rezervacij. Ti so znašali skoraj dve tretjini bruto dohodka bank.

Besedilo poglavja "Gospodarska in finančna gibanja" je bilo sprejeto na Svetu Banke Slovenije na dan 5. 2. 2013.

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE

I. - 4 Bilten, januar 2013



Gospodarski podatki na prehodu v leto 2013 nakazuje-jo nadaljevanje pretežno negativnih gibanj v območju evra. V novembru sta se zmanjšali industrijska proizvo-dnja in vrednost opravljenih gradbenih del, glede na gibanje prihodkov pa ostaja šibko tudi povpraševanje v trgovini na drobno. Stopnja brezposelnosti je decem-bra ostala visoka, vrednosti kazalnikov zaupanja pa so precej pod dolgoletnim povprečjem. Vrednost evra se je proti dolarju ponovno povišala, precejšnja pa je bila tudi mesečna rast dolarskih cen nafte.

Gospodarska gibanja

Na prehodu v leto 2013 podatki kažejo na nadaljevan-je pretežno negativnih gospodarskih gibanj v območ-ju evra. Industrijska proizvodnja se je novembra znižala že tretji mesec zapored, medletno pa je bila manjša za 3,7 %. Pri tem je najbolj izrazito padla proizvodnja trajnih potrošnih dobrin, kar odraža nižjo kupno moč gospodinj-stev v območju evra. Zadnje se kaže tudi v 2,6-odstotnem medletnem znižanju prihodkov v trgovini na drobno v novembru. Vrednost opravljenih gradbenih del se je novembra tekoče zmanjšala tretji mesec zapored, medletno pa je padla za 4,7 %. Proti koncu leta je stopnja brezposelnosti v evrskem območju ostala visoka. Decem-bra je po prvi oceni znašala 11,7 %. Vrednosti kazalnikov zaupanja, razen za industrijo, so se januarja povišale, vendar ostajajo precej pod dolgoletnim povprečjem. Zau-panje ostaja najnižje v gradbeništvu. Napovedi gospodar-ske rasti se januarja niso bistveno spremenile. Consen-sus in MDS ocenjujeta, da se je BDP v območju evra v letu 2012 zmanjšal za 0,4 %. Za letos Consensus napo-veduje 0,1-odstotno, MDS pa 0,2-odstotno zmanjšanje BDP. MDS je nekoliko znižal tudi napoved globalne gos-podarske rasti za leti 2013 in 2014.

Med glavnimi trgovinskimi partnericami se je lani rast ohranila v Nemčiji, Avstriji in Rusiji, v drugih državah pa so bile razmere slabše. Po prvih ocenah je gospo-darska rast Nemčije v letu 2012 znašala 0,7 %, vendar so

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

2009 2010 2011 2012-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

industrijagradbeništvo (3-m. d. s.)trgovina na drobno

Prihodki v trgovini na drobno, obseg gradbenih del in industrijska proizvodnja v evrskem območju

realne medletne stopnje rasti v %*

Vir: Eurostat, preračuni Banka Slovenije.

*podatki, prilagojeni glede na vpliv števila delovnih dni

1 Mednarodno okolje

80

85

90

95

100

105

110

115

120

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

2010 2011 2012 2013

kazalnik klime* potrošnikigradbeništvo industrijatrgovina druge storitve

Kazalniki zaupanja v evrskem območju ravnotežje v odstotkih, desezonirano

Vir: Evropska komisija.

*dolgoletno povprečje = 100

-1

0

1

2

3

4

5

6

2012 2013-1

0

1

2

3

4

5

6Avstrija Nemčija Italija RusijaHrvaška Francija Srbija

Napovedi gospodarske rasti glavnih trgovinskih partneric v letu 2013

Vir: Consensus Economics.

letna rast BDP v %


I. - 6 Bilten, januar 2013 3

se razmere v drugi polovici leta poslabšale. Pri tem je lani po prvih ocenah ostala rast izvoza relativno visoka, neko-liko sta se povečali tudi končna potrošnja gospodinjstev in potrošnja države, skrčile pa so se investicije. V lan-skem tretjem četrtletju se je medletna gospodarska rast v Rusiji upočasnila na 2,9 %, ocenjena rast v letu 2012 pa naj bi bila po januarskih napovedih Consensusa 3,3-odstotna. V državah jugovzhodne Evrope se je v letu 2012 nadaljevala šibka recesija, saj se je gospodarska aktivnost po januarskih ocenah Consensusa zmanjšala za 0,1 %. Pri tem je bil padec BDP na Hrvaškem, v Srbiji in v BiH po Consensusovih ocenah še precej večji. Z izje-mo Rusije trenutne napovedi kažejo na šibko gospodar-sko rast v glavnih partnericah v letu 2013.

Svetovni finančni trgi in cene surovin

Na svetovnih finančnih trgih se je v decembru nadal-jeval razmeroma pozitiven sentiment. V ZDA je bil sicer konec meseca prisoten strah pred neuspešnimi pogajanji o t. i. fiskalnem prepadu. 31. 12. je bil sklenjen začasen dogovor o kompromisnem zvišanju davkov na kapitalski dobiček in dividende ter ukinitvi obsežnih davč-nih olajšav, s čimer so se ZDA (in svet) izognile novi recesiji. V Nemčiji se je zaupanje v gospodarstvu izbolj-šalo že drugi mesec zapored, indeks poslovne klime je bil z vrednostjo 102,4 na petmesečnem vrhu. Bonitetna agencija S&P je po odobritvi naslednje tranše pomoči zvišala bonitetno oceno Grčiji za šest stopenj, s "selective default" na B-, in ji namenila stabilne napovedi. Najvišjo rast med opazovanimi indeksi je imel v decembru z 10,4 % srbski Belex15. Vzhodnoevropski indeks MSELE-MEE je imel 5-odstotno rast, zahodnoevropski indeks DJ Eurostoxx 50 se je povečal za 2,4 %, nemški DAX je bil višji za 2,8 % in ameriški S&P 500 za 0,7 %.

Dolarska cena nafte se je januarja povišala, prav tako se je okrepil tudi evro. Pod vplivom nekoliko boljšega sentimenta na finančnih trgih, predvsem zaradi uspešnih izdaj španskih in italijanskih obveznic, se je povečala vrednost evra glede na dolar. Povprečni tečaj je januarja znašal 1,33 USD za evro, kar je 1,3 % več kot decembra. Zaradi nekoliko višje napovedi gospodarske rasti na Kitaj-skem ter napovedi večjega povpraševanja po nafti se je cena nafte Brent v primerjavi z decembrom povišala za 3,1 % na 113,1 USD za sodček. Medletna dolarska rast

cene nafte Brent je januarja znašala 1,7 %, v evrih pa se je nafta medletno pocenila za 1,2 %. Cene drugih surovin so se v primerjavi z decembrom znižale za slab odstotek, predvsem zaradi padca cen hrane. Po rasti v lanskem zadnjem četrtletju so bile cene surovin januarja nekoliko nižje tudi medletno.

Razpoložljivi mesečni kazalniki nakazujejo velik padec BDP v lanskem zadnjem četrtletju, saj je poleg dejav-nosti, vezanih na domači trg, aktivnost novembra upa-dla tudi v izvoznem sektorju. Ob realnem zmanjšanju blagovnega izvoza se je novembra močno zmanjšala industrijska proizvodnja, upadli pa so tudi prihodki v prometu in skladiščenju. Močan padec uvoza kaže na poglabljanje krize domačega povpraševanja, kar potr-jujejo tudi vse manjši prihodki v trgovini in v večini dru-gih skupin storitev zasebnega sektorja. Tekoče zmanj-ševanje gradbene aktivnosti se je v zadnjih mesecih močno upočasnilo, vendar obeti niso ugodni.

Gospodarska klima

Kazalnik gospodarske klime se je januarja ponovno zvišal. Zaupanje podjetij se je januarja tekoče povišalo v

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

2010 2011 2012 201320

40

60

80

100

120

140

160

180

200nafta North Sea Brent (v USD; levo)nafta North Sea Brent (v EUR; levo)surovine skupaj (indeks 2005 = 100)v tem: industrijske (indeks 2005 = 100)hrana (indeks 2005 = 100)

Surovinedolarske cene

Vir: The Economist, Bloomberg, preračuni Banka Slovenije.

2 Gospodarska aktivnost



vseh dejavnostih z izjemo predelovalnih. Vrednost kazal-nikov zaupanja v trgovini na drobno in drugih storitvenih dejavnostih se je povišala zaradi večjega optimizma gle-de prihodnje prodaje, medtem ko so podjetja trenutno povpraševanje ocenila slabše kot decembra. Zmanjšalo se je tudi nezaupanje v gradbeništvu, ob dvigu kazalnikov naročil. V predelovalnih dejavnostih se je kazalnik zaupa-nja nekoliko znižal zaradi upada kazalnika trenutnih naro-čil in višje ocene zalog. Januarja se je ponovno zmanjša-lo nezaupanje gospodinjstev, ki so bila za prihodnjih dva-najst mesecev manj pesimistična glede finančnega stanja v gospodinjstvu, gospodarskih razmer in varčevanja.

Nezadostno povpraševanje ostaja ključni omejitveni dejavnik v poslovanju podjetij. V predelovalnih dejav-nostih glavne ovire še naprej izhajajo iz nezadostnega domačega in tujega povpraševanja, ki naj bi bilo šibko tudi v letošnjem prvem četrtletju. Izkoriščenost proizvod-nih zmogljivosti je v prvem četrtletju padla pod 77 %, kar je približno 1,5 odstotne točke manj kot pred letom. Hkrati se je zmanjšala negotovost glede splošnih gospodarskih razmer, v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem pa se je zvišal delež podjetij s finančnimi težavami. Nizko povpra-ševanja ostaja glavni omejitveni dejavnik tudi v gradbe-ništvu in trgovini. V trgovini se je v zadnjih mesecih pove-čal delež podjetij s težavami pri pridobivanju kreditov, vse več podjetij pa naj bi imelo tudi težave z visokim stroški dela. V storitvah glavno oviro predstavljajo nezadostno povpraševanje in finančne težave, s katerimi se od posla-bšanja v lanskih poletnih mesecih v povprečju sooča okrog 50 % oziroma 40 % podjetij.

Industrija

Po ohranjanju relativno ugodne ravni proizvodnje v predhodnih mesecih v primerjavi z evrskim območ-jem so se novembra lani gibanja v slovenski industriji močno poslabšala. V primerjavi z oktobrom se je skupni obseg industrijske proizvodnje zmanjšal za 4 %, kar je eden večjih mesečnih padcev v zadnjih štirih letih. Proiz-vodnjo so zmanjšali vsi industrijski sektorji. Padec proiz-vodnje predelovalnih dejavnosti je tekoče presegel 4 %. Ob hitrem upadanju domačega povpraševanja se je novembra realno zmanjšal tudi izvoz, dejavnik manjše proizvodnje pa je bil verjetno tudi močnejši mesečni padec zalog. Po visoki medletni rasti zalog v prvi polovici

0102030405060708090100

0102030405060708090

100

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

negotovne gospodarske razmerenezadostno domače povpraševanjenezadostno tuje povpraševanjefinančni problemi

Vir: SURS.

Poslovne tendence v predelovalnih dejavnostih –omejitveni dejavniki

% podjetij

-70-60-50-40-30-20-1001020304050

-70-60-50-40-30-20-10

01020304050

2010 2011 2012 2013

gospodarska klima potrošnikipredelovalne dejavnosti trgovina na drobnostoritve gradbeništvo

Kazalniki zaupanja ravnotežje v odstotkih, desezonirano

Vir: SURS.

190

195

200

205

210

215

220

225

230

235

240

2009 2010 2011 201270

75

80

85

90

95

100

105

110

115

120 št. delovno aktivnih, desnoindustrija – skupajpredelovalne dejavnostioskrba z elektriko, plinom, paro

*desezonirani in delovnim dnem prilagojeni podatki

realni indeks, 2005 = 100* v 1.000

Vir: SURS.

Proizvodnja in zaposlenost v industriji



lanskega leta se je novembra ta upočasnila na le dober odstotek. Medletni padec skupne industrijske proizvodnje je po delovnim dnem prilagojenih podatkih dosegel 3,6 %, kar je podobno zmanjšanju v evrskem območju.

Panoge predelovalnih dejavnosti, ki padca domačega povpraševanja in zastoja v evrskem območju ne uspejo nadomestiti na drugih trgih, se večinoma soo-čajo z močnim zmanjšanjem proizvodnje. Med pomembnejšimi panogami so takšne živilska industrija, lesna industrija, proizvodnja nekovinskih mineralnih izdel-

kov in proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas. Proizvodnja vozil se sooča s krizo evropskega avtomobil-skega trga, njena usmerjenost na trge drugih valut pa je majhna. Razmere so slabe tudi v kemični industriji, saj izgublja prihodke na domačem in tudi tujem trgu. Med panogami z rastjo proizvodnje izstopa proizvodnja raču-nalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, ki ji uspeva visoka rast prihodkov na trgih tujih valut. Proizvodnja dru-gih strojev in naprav povečuje prihodke tako na evrskem kot na drugih trgih. Kovinska industrija ostaja uspešna na evrskem trgu, verjetno zaradi povezanosti v mednarodne proizvodne verige, usmerjene na hitrorastoče trge. Na evrskem trgu ostaja razmeroma uspešna tudi prodaja električnih naprav, kljub splošnemu zmanjševanju prodaje trajnih dobrin.

Storitve zasebnega sektorja

K zmanjšanju nominalnih prihodkov v storitvenih dejavnostih zasebnega sektorja (brez trgovine in finančnih storitev) je novembra prispeval predvsem padec prihodkov v prometu in skladiščenju. Slednji so bili, ob šibkem blagovnem izvozu, v primerjavi z oktobrom manjši za skoraj 3 %. Nekoliko so se mesečno zmanjšali še prihodki v informacijskih in komunikacijskih dejavnos-tih, medtem ko se razmere v drugih skupinah storitev

12 mes. do 2012 2012 2012 nov.12 okt. nov. nov.

tekoče ++Industrijska proizvodnja: - skupaj* -17,6 5,9 2,8 0,3 2,1 -3,6 -2,5 -predelovalne dejavnosti -19,0 6,3 2,7 -0,6 1,4 -4,0 -1,4 Gradbeništvo: - skupaj** -21,0 -17,0 -25,6 -17,4 -21,4 -20,4 -2,3 - stavbe -22,6 -14,0 -39,7 -19,4 -34,6 -16,7 -12,1 - gradbeni inženirski objekti -19,9 -18,9 -15,3 -16,3 -15,0 -21,9 2,9 Trgovina (realni prihodek)Trgovina na drobno, skupaj -10,6 -0,2 1,7 -1,7 -6,2 -5,9 -3,7 Trgovina na drobno brez motornih goriv -5,0 -1,4 -2,1 -4,8 -6,0 -6,1 -2,8 - z živili, pijačami, tobakom -1,9 -1,3 -2,8 -4,9 -4,7 -3,9 -3,3 - z neživili (brez motornih goriv) -8,0 -1,4 -1,7 -4,6 -7,0 -7,8 -2,8 Trgovina z motornimi vozili in popravila -22,2 11,8 7,6 -5,1 -8,3 -4,6 -1,8 Storitve zasebnega sektorja*** + -13,9 6,3 3,3 -1,9 -4,4 -5,4 -2,4 Promet in skladiščenje + -19,6 19,5 8,2 0,2 -0,1 -1,7 -2,2

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije. Opombe: Podatki so prilagojeni glede na vpliv števila delovnih dni. * Realna vrednost industrijske proizvodnje. ** Realna vrednost opravljenih del v gradbeništvu. *** Brez trgovine in finančnih storitev, + Nominalni prihodki.++: Trimesečne drseče sredine glede na trimesečne drseče sredin pred tremi meseci v %. Podatki so prilagojeni vplivu sezone in koledarja (razen zagradbeništvo, kjer so podatki desezonirani)

medletne stopnje rasti v %

Gospodarska aktivnost 2009 2010 2011

-12-8-4048

12

Prz.r

ač.,e

lektro

nskih

,optič

nih iz

d.Pr

z.dr.s

trojev

in na

prav

Prz.k

ovins

kih iz

d.,rz.

stroje

v in n

apra

v

Prz.k

ovin

Prz.e

lektrič

nih na

prav

Prz.k

emika

lij,ke

mičn

ih izd

.Pr

z.nek

ovins

kih m

inera

lnih

izd.

Obd.,

pred

el.les

a;izd

.iz le

sa ip

d.rz.p

ohPr

z.živi

l

Prz.i

zd.iz

gume

in pl

astič

nih m

as

Prz.m

ot.vo

z.,pr

ikolic

in po

lpriko

lic

predelovalne dejavnosti skupaj11 najpomembnejših dejavnosti, povprečna medletna rast v %*

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije. Opombi: Širina stolpca odraža delež v dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti v letu 2010. Farmacevtska industrija ni vključena.

*originalni podatki

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti: januar – november 2012



novembra niso dodatno poslabševale. Ob mesečnih niha-njih se medletni padec prihodkov v storitvah še poglablja. Novembra so bili skupni prihodki medletno manjši za več kot 5 %. V strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnos-tih ter drugih poslovnih dejavnostih so padli za desetino.

Kriza domačega povpraševanja se vse izraziteje kaže tudi v prihodkih v trgovini. Samo decembra so bili real-ni prihodki v trgovini na drobno brez vozil tekoče manjši za več kot 2 %, v lanskem zadnjem četrtletju pa so v pri-merjavi s predhodnim četrtletjem padli za skoraj 4 %. Močno se je zmanjšala prodaja neživil, manjši so bili tudi prihodki v trgovini z motornimi gorivi. Po petih zaporednih četrtletjih zmanjševanja je bila rast prihodkov v trgovini z vozili in njihovimi popravili pozitivna in je presegla 2 %. Medletni padec prihodkov v trgovini brez vozil se je v lanskem zadnjem četrtletju približal 7 %. Pri tem je bil obseg prodaje v trgovini z živili manjši za več kot desetino. Prihodki v trgovini z vozili so bili manjši za sla-bih 5 %.

Gradbeništvo

Mesečna nihanja gradbene aktivnosti so tudi novem-bra ostala visoka, v povprečju zadnjih nekaj mesecev pa se je tekoče upadanje gradbene aktivnosti močno umirilo. Tekoče zmanjšanje skupne gradbene aktivnosti, merjeno s trimesečnimi drsečimi sredinami, je novembra znašalo 2,3 %, ob šibki rasti aktivnosti v gradnji inženir-skih objektov in padcu v gradnji stavb. Medletni upad skupne gradbene aktivnost je po originalnih podatkih tudi novembra presegel 20 %. Po anketnih podatkih je januar-ja delež gradbenih podjetij, ki se sooča z nezadostnim povpraševanjem, znašal 58 %, glede na sicer majhno povečanje realne vrednosti novih naročil v letu 2012 pa so obeti morda nekoliko ugodnejši v gradnji inženirskih objektov.

70

80

90

100

110

120

130

140

150

160

170

2009 2010 2011 201270

80

90

100

110

120

130

140

150

160

170

trgovina na drobno, vključujoč motorna gorivatrgovina z motornimi gorivitrgovina z motornimi vozili in popravilatrgovina na drobno, z vozili in gorivi – skupaj

desezonirani in delovnim dnem prilagojeni indeksi, 2005 = 100

Vir: SURS.

Obseg prodaje v trgovini

60

70

80

90

100

110

120

130

140

150

60

70

80

90

100

110

120

130

140

150

2009 2010 2011 2012

storitve brez trgovine – skupajpromet in skladiščenjeinformacijske in komunikacijske dejavnostistrokovne, znanstvene in tehnične dejavnostidruge raznovrstne poslovne dejavnosti

Nominalni prihodki v storitvah brez trgovine

Vir: SURS.

desezonirani in delovnim dnem prilagojeni indeksi, 2005 = 100

0

50

100

150

200

250

300

0

50

100

150

200

250

300

2009 2010 2011 2012

trend-cikel (skupaj)stanovanjske stavbenestanovanjske stavbegradbeni inženirski objektiskupaj

Gradbeništvo

Vir: SURS.

desezonirani realni indeksi, 2005 = 100*

*vrednost opravljenih gradbenih del



Zmanjševanje gospodarske aktivnosti se čedalje moč-neje odraža na trgu dela. Zaposlenost še naprej hitro upada, stopnja registrirane brezposelnosti pa je novembra presegla 12 %. K zmanjševanju števila delo-vno aktivnih še vedno največ prispeva gradbeništvo, povečuje pa se zniževanje v predelovalnih dejavnostih. Negativna je postala tudi medletna rast zaposlenosti v javnih storitvah. Močan upad števila prostih delovnih mest v lanskem zadnjem četrtletju z že tako nizke ravni je slab obet za letošnje razmere na trgu dela. Šibki gospodarski aktivnosti se prilagajajo tudi nominalne plače, ki so bile ob nižjih izrednih izplačilih novembra v povprečju medletno nižje za 2,4 %.

Brezposelnost, prosta delovna mesta in delovno akti-vno prebivalstvo

Brezposelnost se je decembra in januarja močno povečala. V primerjavi z novembrom se je število registri-ranih brezposelnih povečalo za skoraj 6 % in preseglo 118.000, do konca januarja pa se je že približalo 125.000. Povečanje v decembru je je bilo predvsem pos-ledica večjega števila delavcev, ki jim je potekla pogodba za določen čas, in trajno presežnih delavcev.

Število prijavljenih prostih delovnih mest in novih zaposlitev se je decembra močno zmanjšalo. Število prijavljenih prostih delovnih mest je decembra padlo pod 10.000 in bilo s tem najnižje v zgodovini merjenja tega podatka. Ker je bilo število prostih delovnih mest po moč-nem upadu v lanskem drugem četrtletju že tako na zelo nizki ravni, je decembrski skoraj 30-odstotni medletni upad slab obet za letošnje razmere na trgu dela. Poleg tega se je konec leta poslabšalo tudi ujemanje med struk-turo brezposelnih in strukturo prostih delovnih mest, saj se je poslabšalo razmerje med številom novih zaposlitev in številom prostih delovnih mest. Močan, skoraj 50-odstoten medletni upad števila novih zaposlitev je sicer večinoma posledica velikega števila novih zaposlitev ob koncu leta 2011, vendar pa je število novih zaposlitev

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

2009 2010 2011 2012-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5 pretežno storitve javnega sektorjapretežno storitve zasebnega sektorjagradbeništvoindustrijakmetijstvo, gozdarstvo, ribištvodelovno aktivni skupaj*

v odstotnih točkah

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.

Prispevki k medletni rasti števila delovno aktivnih prebivalcev

*medletno v %

6000

8000

10000

12000

14000

16000

18000

20000

22000

6000

8000

10000

12000

14000

16000

18000

20000

22000

2009 2010 2011 2012

zaposlitveprosta delovna mesta

Prosta delovna mesta in nove zaposlitve

število

Vir: Zavod za zaposlovanje RS.

3 Trg dela

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

60

2008 2009 2010 2011 20124

5

6

7

8

9

10

11

12

13

medletna sprememba* (desno)stopnja registrirane brezposelnostistopnja brezposelnosti - ILO

Brezposelnostv %

* medletna sprememba števila registriranih brezposelnihVir: Zavod RS za zaposlovanje, SURS, preračuni Banka Slovenije.



upadlo za prek 10 % tudi glede na leti 2010 in 2009. Sto-pnja registrirane brezposelnosti se je novembra povišala na 12,2 %, kar pa je deloma tudi posledica sezonskih dejavnikov.

Zmanjševanje števila delovno aktivnih se je novem-bra še pospešilo. Novembrsko mesečno znižanje števila delovno aktivnih je preseglo 2.000. K temu so največ prispevali gradbeništvo in predelovalne dejavnosti, pri čemer je bilo novembrsko sezonsko znižanje v gradbe-ništvu manjše kot v prejšnjih letih, v predelovalnih dejav-nostih pa večje. Zmanjševanje števila delovno aktivnih se je na medletni ravni pospeševalo skozi celo leto 2012 in je novembra že drugi mesec zapored presegalo 2 %. V zasebnem sektorju je medletni upad znašal skoraj 3 %, prvič po letu 2002 pa se je medletno malenkost znižalo tudi število zaposlenih v javnih storitvah.

Gibanje plač

Povprečna nominalna bruto plača je bila novembra medletno nižja tudi zaradi nižjih izrednih izplačil.

Medletno je bila plača nižja za 2,4 %, pri čemer so bila izredna izplačila nižja za več kot odstotek. Povprečna plača v javnem sektorju je bila medletno nižja za slabe 4 %, v zasebnem sektorju pa za slaba 2 %, k čemur je največ prispevalo znižanje izrednih izplačil. Plače so se medletno znižale v vseh dejavnostih, z izjemo rudarstva

12 mes. do 2011 2012 2012 2012nov.12 nov. okt. nov. dec.

Povprečna bruto plača 1.439 1.495 1.525 1.526 1.652 1.516 1.612 ...

Povprečna neto plača 3,4 3,9 2,1 0,5 1,2 0,7 -1,8 ...Povprečna bruto plača 3,5 3,9 2,0 0,2 1,1 0,4 -2,4 ... - zasebni sektor (brez O..Q)* 1,9 5,0 2,6 1,0 1,5 2,1 -1,9 ... - javni sektor (O..Q)* 6,8 -0,1 0,0 -2,0 -0,2 -4,0 -4,0 ...Povp. realna neto plača** 2,6 2,1 0,1 -2,3 -1,6 -2,3 -4,6 ...Stopnja brezposelnosti - harmonizirana (Eurostat) 5,9 7,3 8,2 8,9 8,8 10,1 10,0 ... - registrirana (SURS) 9,1 10,7 11,8 11,9 11,9 12,1 12,2 ...

Registrirane brezposelne osebe 86,4 100,5 110,7 109,7 111,1 110,9 111,5 118,1Delovno aktivno preb. 858,2 835,0 824,0 812,0 823,4 807,1 805,0 ...Zaposlene osebe 767,4 747,2 729,1 719,0 729,0 713,7 711,6 ...

Registrirane brezposelne osebe 36,6 16,4 10,1 -0,7 7,0 0,0 0,4 4,7Delovno aktivno preb. -2,4 -2,7 -1,3 -1,5 -1,2 -2,1 -2,2 ... - zasebni (brez O..Q)* -3,4 -3,8 -1,9 -2,1 -1,7 -2,7 -2,8 ... - javni (O..Q)* 2,0 2,1 0,8 1,0 0,6 0,1 0,0 ...Zaposlene osebe -2,8 -2,6 -2,4 -1,5 -2,1 -2,2 -2,4 ...Samozaposlene osebe 1,6 -3,3 8,1 -1,5 6,3 -0,9 -1,1 ...

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.Opombe: Podatki niso desezonirani ali prilagojeni delovnim dnem. * Panoge dejavnosti po klasifikaciji SKD 2008. ** CPI deflator.

v 1000


v odstotkih

v EUR


Trg dela 2009 2010 2011

-6-4-2024681012141618

2009 2010 2011 2012-6-4-202468

1012141618

masa plač v zasebnem sektorju*masa plač v javnem sektorju (O…Q)*povprečna bruto plača v zasebnem sektorjupovprečna bruto plača v javnem sektorju (O…Q)


Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.Opomba: *Masa plač je izračunana kot zmnožek povprečne bruto plače na zaposlenega pri pravnih osebah, ki so prejeli plačo, in števila vseh zaposlenih pri pravnih osebah.

Masa plač in povprečna bruto plača na zaposlenega



in predelovalnih dejavnosti. V rudarstvu je bila to izključ-no posledica višjih izrednih izplačil kot leto prej. V prede-lovalnih dejavnostih so se sicer povišale osnovne plače, a za manj kot v prejšnjih letih, hkrati pa so se znižala tudi izredna izplačila. Povprečna realna bruto plača je bila novembra medletno nižja za 5,1 %, realna masa bruto plač pa za 7,1 %.

Povprečna inflacija, merjena s HICP, je v letu 2012 znašala 2,8 %, kar je za 0,7 odstotne točke več kot leto prej. K skupni inflaciji so lani ponovno največ prispeva-le cene energentov in hrane. Vendar je do povišanja inflacije prišlo predvsem zaradi višje medletne rasti cen storitev, ki izhaja iz ukrepov, povezanih s fiskalno kon-solidacijo, in baznih učinkov. Ti dejavniki so zvišali tudi kazalnike osnovne inflacije, ki pa ostajajo na nizki ravni in pod povprečjem evrskega območja. Osnovna inflaci-ja tako še naprej odraža šibko kupno moč in previdnost potrošnikov v neugodnih gospodarskih razmerah.

Objavljena inflacija in struktura inflacije

Povprečna letna inflacija, merjena s HICP, je lani zna-šala 2,8 % in se je glede na leto 2011 povišala za 0,7 odstotne točke. K temu so največ prispevale cene stori-tev, katerih prispevek se je povišal z nevtralnega na 0,5 odstotne točke. Na to so vplivala predvsem izjemno moč-na nihanja cen zaradi sprememb v subvencioniranju šol-ske prehrane in podražitve javnih storitev v drugi polovici leta. Rast cen ostalih storitev ostaja še naprej zelo nizka. K skupni inflaciji je lani z 1,3 odstotne točke že tretje leto zapored največ prispevala visoka medletna rast cen ener-gentov. Na gibanje cen energentov sta v prvi polovici leta vplivali predvsem rast cen nafte ter depreciacija evra, v drugi polovici pa zviševanje trošarin na naftne derivate. Proti koncu leta se je zaradi gibanja cen nafte in vstopa novega ponudnika na trg zemeljskega plina medletna rast cen energentov zniževala. Industrijski proizvodi brez

energentov so se lani ponovno pocenili, vendar za manj kot leto prej, predvsem zaradi manjšega medletnega upa-da cen obleke in obutve ter avtomobilov. Rast cen hrane je ostala visoka zaradi gibanja cen surovin na svetovnih trgih in dvigov trošarin na alkohol in tobak. V drugi polovi-ci leta se je močneje zvišala medletna rast cen neprede-lane hrane, kar je posledica volatilnosti cen sadja in zele-njave ter močnejšega dviga cen mesa v oktobru. Skupni prispevek cen hrane k inflaciji je ostal nespremenjen z 1,1 odstotne točke. Povprečna letna inflacija v evrskem območju je znašala 2,5 %.

Povprečna inflacija, merjena s HICP s konstantnimi davčnimi stopnjami, je lani znašala 2,1 %, kar je neko-liko manj kot leta 2011 in za 0,7 odstotne točke manj od skupne inflacije. Največ so k tej razliki prispevala povišanja trošarin na naftne derivate in tobak. Prispevek trošarin na naftne derivate k skupni inflaciji je bil lani pozi-tiven, v nasprotju z letom 2011, in je znašal okrog 0,3 odstotne točke. Vlada RS je trikrat dvignila trošarine na tobačne izdelke. Prva dva dviga sta bila skladna z novelo zakona o trošarinah, oktobrski dvig pa je bil izveden zara-di dodatnih zahtev javnofinančne konsolidacije. Tako so se trošarine na tobačne izdelke v povprečju leta povišale za 13,2 % (s 83 na 94 EUR za 1.000 cigaret), njihov pris-pevek k inflaciji pa je znašal okrog 0,3 odstotne točke. Januarja 2012 se je povišala tudi stopnja davka na neka-tera motorna vozila, aprila pa trošarine na alkohol. Tudi v evrskem območju je bila povprečna letna inflacija višja, kot bi bila ob nespremenjenih davčnih stopnjah. V pov-

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

2009 2010 2011 2012-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

Slovenijabrez cen energentov, hrane, alkohola in tobakaevrsko območjebrez cen energentov, hrane, alkohola in tobaka

v % Medletne stopnje rasti HICP

Vir: SURS, Eurostat, preračuni in ocena Banka Slovenije.

4 Gibanje cen



prečju prvih enajstih mesecev leta 2012 je v evrskem območju ta razlika znašala 0,4 odstotne točke.

Osnovna inflacija in inflacijske tendence

Osnovna inflacija je lani ostala nizka, kljub povišanju v primerjavi z letom 2011, in pod evrskim povpreč-jem. Povprečna letna rast harmoniziranega indeksa cen brez energentov, hrane, alkohola in tobaka je znašala 0,7 %, kar je za 1,1 odstotne točke več kot leta 2011, a za 0,8 odstotne točke manj kot v povprečju evrskega območja. Povišala sta se tudi druga dva kazalnika osnov-ne inflacije, HICP brez energentov in nepredelane hrane ter HICP brez energentov, in sicer za 0,8 odstotne točke.

Do povišanja kazalnikov je prišlo predvsem zaradi giban-ja cen storitev, ki izhajajo iz fiskalnih ukrepov in baznih učinkov. Sicer ostajajo kazalniki osnovne inflacije na nizki ravni in v skladu z šibkim domačim povpraševanjem kot posledice slabih razmer na trgu dela in večje previdnosti potrošnikov.

V letu 2013 bo inflacija pod vplivom nadaljnjih ukre-pov za konsolidacijo javnih financ in rahljanja nadzo-ra nad cenami podjetij z omejeno konkurenco. Načrto-vani ukrepi Vlade za znižanje proračunskega primanjklja-ja, kot so zvišanje trošarin na naftne derivate, tobačne izdelke in brezalkoholne sladke pijače ter uvedba davka na finančne storitve, bodo letos pomembno vplivali na inflacijo. K prehodno višji inflaciji bodo prispevali tudi zna-tni dvigi cen komunalnih storitev, ki so pričakovani ob januarskem prenosu pristojnosti določanja teh cen na občinsko raven, in podražitve električne energije zaradi zvišanja prispevka za podporo bolj trajnostno naravnani proizvodnji elektrike. Rast drugih komponent inflacije, ki odražajo tržne razmere v pogojih šibkega domačega pov-praševanja, naj bi bila še naprej zelo nizka. Dokaj umirje-ne so tudi napovedi gibanja cen nafte in drugih surovin na svetovnih trgih.

Cene proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu

Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proiz-vajalcih na domačem trgu je bila v lanskem zadnjem

HICP 2,8 3,1 2,8 -0,5 -0,2 storitve 2,1 2,3 1,5 -0,1 0,0 industrijsko blago brez energentov -1,0 -0,3 -0,2 -1,6 -0,9 hrana 6,0 6,4 4,7 -0,2 0,2 energenti 7,1 6,6 9,0 0,2 -0,2 Kazalnika osnovne inflacijebrez energentov 2,1 2,5 1,8 -0,6 -0,2 brez energentov, hrane, alkohola in tobaka 0,7 1,1 0,7 -0,8 -0,4 PPI nov.12 dec.12 dec.11 dec.12 skupaj 0,7 0,4 0,9 0,0 -0,2 na domačem trgu 1,3 1,0 1,0 0,0 -0,3 na tujem trgu 0,1 -0,2 0,7 0,1 -0,2

Vir: SURS, Eurostat, preračun Banka Slovenije. Opomba: Posamezna odstopanja od uradnih podatkov so možna zaradi zaokroževanja.

mesečna rast v % medletna rast v %

Gibanje cen povprečje zadnjih 12 m.nov.12 dec.12 dec.11 dec.12

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

8

07 08 09 10 11 12-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

8 storitve v menzahtobak in alkoholenergentihrana brez tobaka in alkoholaostale storitveindustrijski proizvodi brez energentovHICP

v odstotnih točkah

Vir: ECB, preračun Banka Slovenije.

Prispevki k medletni spremembi cen HICP



četrtletju v primerjavi s predhodnim višja za 0,2 odstotne točke. Po dvigu medletne rasti cen industrijskih proizvodov v oktobru in novembru se je ta decembra zni-žala na 1,0 %. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je povišala medletna rast cen v proizvodnji surovin, predv-sem zaradi umirjanja medletnega zniževanja cen v proiz-vodnji kovin. Na drugi strani se je v povprečju zadnjega četrtletja 2012 nekoliko znižala medletna rast cen proiz-vodov za investicije. Do tega je prišlo predvsem zaradi bolj izrazitega medletnega upadanja cen v proizvodnji kovinskih izdelkov ter strojev in naprav ter nižje medletne rasti cen v proizvodnji računalniških, elektronskih in optič-nih izdelkov. Gibanje cen v tej kategoriji je v lanskem zadnjem četrtletju prispevalo tudi k znižanju medletne rast cen v skupini trajno blago za široko porabo. Na drugi strani so se povišale medletne stopnje rasti v proizvodnji netrajnega blaga za široko porabo. K temu je izraziteje prispevala višja medletna rast cen v proizvodnji živil in pijač ter drugega raznovrstnega blaga. Ob pocenitvi oskr-be z električno energijo v novembru in decembru se je nekoliko znižala tudi medletna rast cen v proizvodnji energentov.

Tečajna gibanja so lani prispevala k izboljševanju kon-kurenčnosti, kljub postopnemu poviševanju vrednosti evra do drugih glavnih svetovnih valut v drugi polovici leta. Kazalnik cenovne konkurenčnosti se zato izbolj-šuje, kljub višji rasti cen glede na evrsko območje. Na stroškovno konkurenčnost je neugodno vplival padec produktivnosti v lanskih prvih treh četrtletjih, kar je kljub zniževanju stroškov dela povzročilo povečanje stroš-kov dela na enoto proizvoda v celotnem gospodarstvu. Povečanje je bilo sicer manjše kot v povprečju evrske-ga območja, s tem pa se nadaljuje postopno izboljše-vanje stroškovne konkurenčnosti glede na evrsko območje. Pri doseganju stroškovne konkurenčnosti še naprej izstopa industrija.

Nominalni harmonizirani kazalnik konkurenčnosti

Medletno zmanjševanje nominalnega kazalnika kon-kurenčnosti se po lanskem avgustu upočasnjuje zaradi postopne krepitve evra do drugih glavnih sve-tovnih valut. Slovenski nominalni kazalnik konkurenčno-sti v razmerju do 40 držav izven evrskega območja je bil decembra medletno nižji le še za 2,3 %, primerljiv kazal-nik za evrsko območje pa za 1,9 %. K večjemu padcu slovenskega kazalnika je prispevalo medletno znižanje

5 Izbrani kazalniki konkurenčnosti

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

12

14

2009 2010 2011 2012-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

12

14skupaj surovineproizvodi za investicije proizvodi za široko poraboenergenti


Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.

Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu

-12-10-8-6-4-20246810

2009 2010 2011 2012-12-10-8-6-4-202468

10Slovenija evrsko območje


Nominalni harmonizirani kazalnik konkurenčnosti (do 40 držav zunaj EA)

Vir: ECB.



vrednosti evra do južnokorejskega wona, madžarskega forinta in turške lire, ki imajo v slovenskem kazalniku rela-tivno večjo utež. V povprečju leta 2012 je bila vrednost nominalnega kazalnika za Slovenijo nižja za 2,7 %.

Realni harmonizirani kazalniki konkurenčnosti

Povišanje inflacije v lanskem drugem polletju je zma-njšalo cenovno konkurenčnost Slovenije glede na povprečje evrskega območja in v manjši meri upoča-snilo tudi izboljševanje glede na večje trgovinske partnerice zunaj evrskega območja. Medletna rast cen v Sloveniji je bila od avgusta do decembra lani v povpreč-ju za 0,8 odstotne točke višja od inflacije v evrskem območju. Zato se je v tem obdobju v razmerju do drugih 16 članic evrskega območja povišala tudi vrednost kazal-nika cenovne konkurenčnosti, deflacioniranega s HICP/CPI, in sicer v povprečju za 0,6 %. Močno se je upočasni-lo tudi medletno zniževanje tovrstnega kazalnika cenovne konkurenčnosti Slovenije v razmerju do 40 večjih trgovin-skih partneric izven evrskega območja, a predvsem zara-di krepitve evra.

Gibanje stroškov dela na enoto proizvoda v celotnem gospodarstvu (ULC) ostaja v primerjavi s povprečjem evrskega območja relativno ugodno. V evrskem obmo-čju so se skupni nominalni ULC v lanskem tretjem četrtle-tju medletno zvišali za 1,5 %, kar je za 0,2 odstotne točke več kot v drugem četrtletju, v Sloveniji pa za 1,3 %, kar je za 0,9 odstotne točke več kot v drugem četrtletju. Medlet-no zniževanje vrednosti kazalnika stroškovne konkurenč-nosti Slovenije, ki upošteva skupni ULC, se je v razmerju do ostalih 16 držav evrskega območja tako nekoliko upo-časnilo. Kljub temu se je izboljševanje tako merjene stro-škovne konkurenčnosti nadaljevalo že drugo leto zapo-red. Ta harmonizirani kazalnik je bil v razmerju do 20 glavnih trgovinskih partneric izven evrskega območja v lanskem tretjem četrtletju medletno nižji že za slabih devet odstotkov. To poleg gibanja nominalnega efektiv-nega tečaja odraža tudi višjo rast ULC v trgovinskih part-nericah.

Razlika v ravni ULC z baznim letom 2005 v celotnem gospodarstvu do povprečja evrskega območja se postopoma zmanjšuje. Ob zmanjšanju produktivnosti zaradi padca BDP so se ULC v celotnem gospodarstvu v

-30-25-20-15-10-5051015202530

2009 2010 2011 2012-30-25-20-15-10

-505

1015202530

CNY CHF JPY HRKGBP RUB USD


Vir: ECB, preračuni Banka Slovenije.

Tečaji

-14-12-10-8-6-4-20246810

2009 2010 2011 2012-14-12-10-8-6-4-202468

10

SI(1)SI(2)SI(3)EA(3)


Harmonizirani kazalnik cenovne konkurenčnosti(deflator HICP / CPI )

Vir: ECB.

(1) do 16 držav EA in 40 držav zunaj EA(2) do 16 držav EA(3) do 40 držav zunaj EA

-12-10-8-6-4-202468

1012

2009 2010 2011 2012

-12-10-8-6-4-2024681012

SI(1) SI(2) SI(3) EA(3)


Harmonizirani kazalnik stroškovne konkurenčnosti* (deflator ULC)

Vir: ECB.

*stroški dela na enoto proizvoda v celotnem gospodarstvu

(1) do 16 držav EA in 20 držav zunaj EA(2) do 16 držav EA(3) do 20 držav zunaj EA



prvih treh četrtletjih leta 2012 sicer nekoliko povečali, a za manj kot v povprečju evrskega območja. Zmanjševan-je zaostanka v stroškovni konkurenčnosti, ki je nastal tudi zaradi inflacijskega cikla in posledične rasti plač v zaseb-nem sektorju ter plačne reforme v javnem sektorju, se tako nadaljuje. Pri tem se ULC v industriji še naprej giblje-jo vzporedno s povprečjem evrskega območja. Izrazitejše nominalno prilagajanje plač in pospeševanje padca zapo-slenosti sicer ne nakazujeta nadaljnje rasti skupnih ULC proti koncu leta 2012, kljub pričakovanemu upadu proiz-vodnje.

Primanjkljaj proračuna RS je lani po prvih ocenah mini-strstva za finance znašal 3,1 % BDP, kar je blizu vlad-nih napovedi in za dobro odstotno točko manj kot pred letom. Zniževanje primanjkljaja je bilo prisotno od mar-ca naprej in je v drugi polovici leta tudi posledica ukre-pov, uveljavljenih z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Ob rasti skupnih prihodkov proračuna so se davčni prihodki znižali zaradi recesije in poslab-ševanja razmer na trgu dela. Zaradi negotovih politič-nih razmer so se januarja nekoliko dvignili zahtevani donosi na slovenske državne obveznice.

Saldo, prihodki in odhodki proračuna RS

Primanjkljaj proračuna RS je lani po prvih ocenah Ministrstva za finance (MF) znašal 3,1 % BDP, kar je blizu načrtovanemu z rebalansom proračuna. Primanj-kljaj proračuna RS je lani dosegel 1.108 mio EUR, oziro-ma 3,1 % ocenjenega BDP, kar je za dobro odstotno toč-ko manj kot v predhodnem letu, ko je znašal 4,2 % BDP. Oktobrska ocena MF za primanjkljaj proračuna RS v Poročilu o primanjkljaju in dolgu sektorja države (EDP notifikacija) je bila nekoliko višja in je znašala 1.186 mio EUR oziroma 3,3 % BDP, medtem ko je bil v rebalansu proračuna za leto 2012 predviden primanjkljaj v višini 1.071 mio EUR ali 3,0 % BDP. Primanjkljaj državnega proračuna se je medletno postopno zniževal od marca naprej, od sredine leta tudi zaradi ukrepov, sprejetih z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Do nekoliko višjega primanjkljaja, kot je bilo predvideno z rebalansom, je prišlo zaradi nižje realizacije prihodkov, kljub temu, da so bili nižji od predvidenih z rebalansom tudi odhodki.

Prihodki proračuna RS so se lani povišali za nekaj manj kot odstotek, a so bili nekoliko pod načrtovani-mi z rebalansom proračuna. Prihodki so se lani zvišali za 0,7 %, bili pa so za 57 mio EUR nižji od načrtovanih z rebalansom. Za načrti so zaostajali predvsem davčni pri-hodki in prihodki iz proračuna EU, medtem ko so bili pri-

6 Javne finance

95

100

105

110

115

120

125

130

135

05 06 07 08 09 10 11 12

95

100

105

110

115

120

125

130

135evrsko območje – celotno gospodarstvoevrsko območje – industrija (B, C, D, E)Slovenija – celotno gospodarstvoSlovenija – industrija (B, C, D, E)

indeks 2005 = 100, podatki so prilagojeni vplivom sezone in koledarja

Nominalni stroški dela na enoto proizvoda*

Vir: Eurostat, preračuni Banke Slovenije.

* merjeni preko dodane vrednosti

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

05 06 07 08 09 10 11 12

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

evrsko območje – celotno gospodarstvoevrsko območje – industrija (B, C, D, E)Slovenija – celotno gospodarstvoSlovenija – industrija (B, C, D, E)

medletno v %, podatki so prilagojeni vplivom sezone in koledarja

Nominalni stroški dela na enoto proizvoda*

Vir: Eurostat, preračuni Banke Slovenije.

*merjeni preko dodane vrednosti



hodki iz nedavčnih virov precej višji od načrtovanih z rebalansom. Zniževanje primanjkljaja so lani oteževali predvsem davčni prihodki, ki so bili medletno nižji za 1,2 %. To je posledica zniževanja gospodarske aktivnosti in poslabševanja razmer na trgu dela, poleg tega je bilo lani na davčnem področju sprejetih tudi nekaj ukrepov, ki so vplivali na davčne prihodke. Najpomembnejši ukrep, ki znižuje davčne prihodke, se nanaša na področje davkov

od dohodkov pravnih oseb, a se bo glavnina učinkov poz-nala šele letos. V letu 2013 se davčna stopnja nadalje znižuje na 17 %. Višji kot v predhodnem letu so bili lani prihodki od trošarin, kar je posledica dvigov trošarin na vse vrste trošarinskih proizvodov. Nadaljnji dvigi trošarin so predvideni tudi letos, pri čemer so bili nekateri že izve-deni. Prihodki iz proračuna EU so bili lani medletno višji, odhodki pa nižji, zato se je neto položaj do proračuna EU izboljšal in je dosegel 451 mio EUR (predlani 407 mio EUR). V obdobju od leta 2007 do konca leta 2012 je bila Slovenija uspešna predvsem pri črpanju sredstev za kre-pitev regionalnih razvojnih programov, najnižje črpanje pa dosega pri sofinanciranju velikih infrastrukturnih projek-tov.

Odhodki proračuna RS so se lani znižali, kar je bis-tveno prispevalo k znižanju primanjkljaja. Medletno so se odhodki znižali za 3,9 % in so bili za 20 mio EUR nižji od predvidenih v rebalansu proračuna. Njihovo medletno zniževanje, ki je bilo prisotno od aprila naprej, je tudi pos-ledica ZUJF. Zniževale so se vse skupine odhodkov, razen plačil obresti. Lani je bilo ponovno najizrazitejše krčenje investicijskih odhodkov. Prvič od začetka gospo-

-16-14-12-10-8-6-4-20246810121416

2009 2010 2011 2012-16-14-12-10-8-6-4-202468

10121416

saldo (v % BDP)*prihodki*odhodki*saldo po ESR 95 (v % BDP)**

Javnofinančna gibanjamedletno v % * nacionalna metodologija

Vir: SURS, Ministrstvo za finance, preračuni Banka Slovenije.

12-mesečne drseče vsote

**vsota četrtletnih javnofinančnih saldov v zadnjih 12 mesecih

Proračun RS

A. Bilancamio EUR mio EUR mio EUR v % v % mio EUR

Prihodki; v tem: 7.833 7.885 7.942 99 0,7 -57Davčni prihodki 6.575 6.498 6.559 99 -1,2 -61Nedavčni in ostali prihodki 446 546 495 110 22,3 51Prejeta sredstva iz EU 812 842 889 95 3,6 -47Odhodki; v tem: 9.363 8.993 9.014 100 -3,9 -20Plačila obresti 511 633 669 95 23,9 -36Tekoči transferi 5.608 4.985 5.258 95 -11,1 -273Investicije 823 741 740 100 -9,9 1Plačila sredstev v EU 405 390 403 97 -3,7 -13A. Bilanca - Saldo -1.529 -1.108 -1.071 103 -37B. Bilanca - Saldo -689 -505 -560 90 55C. Bilanca - Saldo 2.926 1.678 1.018 165 660Zadolževanje 3.886 2.947 2.292 129 655Odplačila dolga 960 1.269 1.274 100 -5spremembe sredstev na računih 707 65 -614 679

Opomba: A. Bilanca je bilanca prihodkov in odhodkov, B. Bilanca je račun finančnih terjatev in naložb in C. Bilanca je račun financiranja.Vir: Minstrstvo za finance in preračuni BS, Uradna lista RS št. 37/2012 in 108/2012.

Realizacija 2012 glede na

rebalans

Realizacija 2012 glede na

2011

Razlika: realizacija - rebalans 2012

Realizacija 2011

Realizacija 2012

Rebalans 2012



darske krize so se precej znižali tudi transferji posamezni-kom in gospodinjstvom, znižali pa so se tudi izdatki za blago in storitve ter sredstva za plače.

Financiranje proračuna RS

Zadolževanje proračuna RS je lani znašalo 2,9 mrd EUR. Zadolževanje je lani potekalo z izdajami zakladnih menic (0,7 mrd EUR), najemanjem dolgoročnih kreditov pri domačih bankah (0,5 mrd EUR) ter največ (1,7 mrd EUR) z izdajo dolgoročne dolarske obveznice. Sredstva, zbrana z zadolževanjem, so bila delno namenjena odpla-čilu dospelega dolga ter financiranju primanjkljaja prihod-kov in odhodkov ter primanjkljaja računa finančnih terja-tev in naložb, delno pa pokrivajo tudi potrebe financiranja letošnjega proračuna. V računu finančnih terjatev in naložb je bilo doseženega blizu 0,5 mrd EUR primanjklja-ja. Največ sta k omenjenemu primanjkljaju prispevala posojilo države domači banki in vplačilo kapitala v evrop-ski sklad ESM (European Stability Mechanism), ki je bil ustanovljen oktobra z namenom zagotavljanja finančne stabilnosti območja evra in bo sčasoma nadomestil sklad EFSF (European Financial Stability Facility).

Zahtevana donosnost osemletne slovenske državne obveznice se je januarja po nastopu politične krize v državi nekoliko zvišala. V začetku januarja se je zahte-vana donosnost zniževala vse do 4,6 %, nato pa se je postopno začela zviševati proti 5,0 %. Pri ostalih perifer-nih državah območja evra so se zahtevani donosi v janu-arju nekoliko znižali.

Povečevanje presežka na tekočem računu plačilne bilance se je novembra lani še pospešilo. K rasti prese-žka še naprej največ prispeva zmanjševanje domače-ga povpraševanja. Presežek tekočega računa je novembra dosegel 200 mio EUR, v istem mesecu leta 2011 pa je bil tekoči račun izravnan. Ob presežnem saldu storitev se v zadnjih mesecih hitro povečuje pre-sežek blagovne menjave. Neto faktorski dohodki in transferji skupaj ostajajo v primanjkljaju, ki pa se med-letno bistveno ne povečuje. Presežek tekočega računa se je v seštevku zadnjih dvanajstih mesecev do novembra povečal na 2,1 % BDP, medtem ko je novembra 2011 znašal 0,4 % BDP.

Blagovna menjava

Novembra je bila nominalna rast izvoza šibka, upad uvoza pa je bil izrazit. Izvoz blaga je novembra medlet-no porasel le za 0,4 %, uvoz pa se je medletno zmanjšal za več kot desetino. Presežek v blagovni menjavi se je tako povzpel na 115 mio EUR, kar je le 5 mio EUR manj od sočasnega presežka storitev. Z novembrskim presež-kom se je primanjkljaj blagovne menjave v prvih enajstih mesecih 2012 v višini 188 mio EUR medletno skrčil na slabo četrtino doseženega v istem obdobju leta 2011.

Ob neugodnih gospodarskih razmerah v evrskem območju se še naprej postopoma povečuje delež izvoza na trge drugih valut. V prvih enajstih mesecih se je izvoz blaga v članice EU medletno zmanjšal za 1,3 %, v nečlanice pa povečal za 6,6 %. Delež izvoza v nečlani-ce v celotnem izvozu blaga se je v prvih enajstih mesecih lani medletno povečal za 1,6 odstotne točke na 30,6 %.

Ob visoki brezposelnosti se najbolj krči menjava proi-zvodov za široko porabo. Lani do novembra se je skup-ni izvoz proizvodov za široko porabo medletno zmanjšal za 1,3 % zaradi skoraj 5-odstotnega zmanjšanja izvoza v članice EU. Rast izvoza proizvodov za investicije in vme-snih proizvodov je bila pozitivna; rast izvoza v nečlanice je presegla 6 %. Zaradi hitrega zmanjševanja domače

7 Tekoči račun plačilne bilance

0100200300400500600700800900100011001200130014001500

2011 2012 20130

100200300400500600700800900

100011001200130014001500

PortugalskaItalijaAvstrijaŠpanijaFrancijaIrskaSlovenija

Pribitki desetletnih državnih obveznic nad nemško

Vir: Bloomberg, preračuni Banka Slovenije.Opomba: Pribitek je izračunan kot razlika med donosom desetletne državne obveznice in donosom referenčne (nemške) obveznice na dnevni ravni in odraža tveganja, ki jih tržni udeleženci pripisujejo državi. * V sliki je po 11.1.2011 za Slovenijo prikazano gibanje obveznice SLOREP 01/21.

v bazičnih točkah



potrošnje se je uvoz proizvodov za široko porabo medlet-no skrčil za skoraj 5 %. Medletno je uvoz vmesnih proiz-vodov stagniral, medtem ko se je uvoz proizvodov za investicije medletno zmanjšal za 3,5 %.

Storitvena menjava

Po zmerni rasti v poletnih mesecih se je menjava sto-ritev oktobra in novembra pospešila, hitreje pri uvozu kot izvozu. Izvoz storitev je bil novembra medletno večji za 8,6 %, uvoz pa za 14,7 %. Lani do novembra je bil izvoz storitev medletno večji za 5,8 %, uvoz pa je bil manjši za 0,5 %, kljub rasti v zadnjih dveh mesecih. Pre-sežek v menjavi storitev se je medletno povečal za 273 mio EUR na 1,6 mio EUR oziroma 5 % BDP.

Izvoz transportnih storitev je proti koncu lanskega leta močno nihal, uvoz pa se je precej povečal. Po skoraj 10-odstotni rasti oktobra se je novembra izvoz transportnih storitev zmanjšal za 1,9 %. Hkrati se je uvoz povečal za slabo desetino. K visoki rasti uvoza transporta sta prispevala trgovanje z elektriko1 ter cestni prevoz oseb v tujino. V enajstih mesecih lani se je izvoz tran-sportnih storitev medletno povečal za 2,4 %, uvoz pa je bil manjši za slab odstotek. Presežek v menjavi transport-nih storitev se je tako medletno povečal za 35 mio EUR na 584 mio EUR.

Po precej šibki medletni rasti v glavni turistični sezo-ni se je novembra rast izvoza potovanj močno pove-čala. Medletna rast izvoza potovanj je dosegla 7,6 % in je bila posledica povečanja števila prihodov tujih gostov za 16 % in števila nočitev za več kot 28 %. Najbolj se je povečalo število tujih gostov iz Italije, za 23 %, Avstrije, za 19 %, in Rusije, za 9 %. Uvoz potovanj se je močno zmanjšal tudi novembra, in sicer za več kot 8 %. Lani do novembra je izvoz potovanj medletno porasel za 3,5 %, uvoz pa je bil ob manjši kupni moči in povečani negotovo-sti na trgu dela medletno manjši za slabih 13 %. Prese-

-200

-150

-100

-50

0

50

100

150

200

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

2009 2010 2011 2012

saldo storitvene menjave, mio EURizvoz storitev, medletno v %uvoz storitev, medletno v %

Storitvena menjava

Vir: Banka Slovenije.

medletne stopnje rasti v % mio EUR

-10-9-8-7-6-5-4-3-2-101234567

2009 2010 2011 2012-10

-9-8-7-6-5-4-3-2-101234567

tekoči računblagostoritvefaktorski dohodkitekoči transferji

Komponente tekočega računa

v % BDP, 3-mesečne drseče vsote


-450-400-350-300-250-200-150-100-50050100150200250300

-45-40-35-30-25-20-15-10-505

1015202530

2009 2010 2011 2012

saldo blagovne menjave, mio EURizvoz blaga, medletno v %uvoz blaga, medletno v %

Blagovna menjava


medletne stopnje rasti v % mio EUR

1 Lani se je čezmejno trgovanje z elektriko močno povečalo. Med transportnimi storitvami je uvoz elektrike lani do novembra dosegel 64 mio EUR, kar je za dobro tretjino več kot v celotnem letu 2011. Močno se je povečal tudi izvoz tovrstnih storitev, vendar je bil zaradi višje ravni celotnega izvoza vpliv na skupno rast manjši kot pri uvozu storitev. Podoben učinek ima povečano trgovanje z elektriko tudi pri menjavi storitev posredovan-ja v zunanji trgovini.



žek potovanj se je medletno povečal za 161 mio EUR na 1.196 mio EUR.

K povečevanju presežka storitev je lani prispevalo tudi krčenje primanjkljaja ostalih storitev. Lani do novembra se je primanjkljaj ostalih storitev (brez tran-sporta in potovanj) medletno zmanjšal za 77 mio EUR na 159 mio EUR. Ta primanjkljaj se zmanjšuje zaradi rasti presežka storitev gradbeništva, posredovanja v zunanji trgovini in drugih poslovnih storitev. Drugod je bil dosežen primanjkljaj, največ, 220 mio EUR, v menjavi storitev inte-lektualne lastnine.

Faktorski dohodki in tekoči transferji

Primanjkljaj neto faktorskih dohodkov se je lani do novembra medletno zmanjšal za 26 mio EUR na 510

mio EUR. Izdatki dohodkov od dela stagnirajo, za slabo polovico pa so se povečali prejemki dohodkov od dela rezidentov v tujini. Presežek dohodkov od dela se je tako medletno povečal za 120 mio EUR na 311 mio EUR. Pri-manjkljaj dohodkov od kapitala se je medletno povečal, in sicer za 95 mio EUR na 821 mio EUR. Pri tem so se izda-tki od kapitala zmanjšali za 8,5 %, prejemki pa za slabi dve petini.

Zaradi šibke posojilne aktivnosti in nizkih obrestnih mer so se med vsemi kapitalskimi dohodki najbolj zmanjšala neto plačila obresti v tujino. V prvih enajstih mesecih lani so bila medletno manjša za 10 mio EUR in so znašala 190 mio EUR. Zmanjšala so se tudi neto pla-čila dohodkov od naložb v dolžniške vrednostne papirje, in sicer za 17 mio EUR na 104 mio EUR. V smeri poveče-

Plačilna bilanca zadnjih 2011 2012 2011 2012 Tekoči račun 12 mes. jan.-nov. jan.-nov. nov. nov.

Tekoči račun -209 2 735 109 842 2 200 v % BDP -0,6 0,0 2,1 0,3 2,6 … … Blago in storitve 288 400 1.305 529 1.434 17 235 v % BDP 0,8 1,1 3,7 1,6 4,4 … … Koeficient odprtosti 131 143 146 143 146 … … Izvoz 23.378 26.104 26.668 24.060 24.624 2.283 2.324 v % BDP 65,7 72,2 74,6 72,4 75,1 … … Blago 18.762 21.265 21.571 19.642 19.949 1.901 1.909 Storitve 4.616 4.839 5.096 4.418 4.675 382 415 - Turizem 1.925 1.952 2.014 1.809 1.871 129 138 - Transport 1.206 1.305 1.334 1.201 1.230 116 114 Uvoz -23.090 -25.704 -25.363 -23.531 -23.190 -2.267 -2.090 v % BDP -64,8 -71,1 -71,0 -70,8 -70,7 … … Blago -19.759 -22.308 -21.983 -20.461 -20.136 -2.010 -1.795 Storitve -3.331 -3.396 -3.380 -3.069 -3.053 -257 -295 - Turizem -923 -817 -719 -773 -675 -43 -40 - Transport -710 -720 -714 -652 -646 -59 -65 Dohodki od dela 143 218 338 190 311 28 27 Dohodki od kapitala -743 -768 -863 -726 -821 -66 -71 Tekoči transferji 102 153 -45 115 -82 24 8

Izvoz blaga in storitev 12,6 11,7 2,5 12,3 2,3 8,8 1,8 Uvoz blaga in storitev 14,9 11,3 -0,8 11,8 -1,5 6,0 -7,8 Izvoz blaga 14,3 13,3 1,9 14,0 1,6 9,2 0,4 Uvoz blaga 16,9 12,9 -0,9 13,4 -1,6 7,5 -10,7 Izvoz storitev 6,2 4,8 5,2 5,4 5,8 7,3 8,6 Uvoz storitev 4,7 2,0 -0,5 2,3 -0,5 -4,4 14,7


nominalne medletne stopnje rasti v %

tokovi v mio EUR

2010 2011



vanja primanjkljaja dohodkov od kapitala je deloval le porast primanjkljaja dohodkov neposrednih naložb za 122 mio EUR na 527 mio EUR, in sicer predvsem zaradi dezinvestiranja slovenskih podjetij v tujini v višini 142 mio EUR.

Neto prilivi državnih transferjev v plačilni bilanci ostajajo manjši kot v predhodnem letu. V letu do novembra so bili zasebni transferji v primanjkljaju 164 mio EUR, državni transferji pa v presežku 82 mio EUR, ven-dar je bil zadnji za polovico manjši kot v enakem obdobju leta 2011. Po predhodnih podatkih se je decembra zaradi visokih neto črpanj sredstev sicer močno izboljšal neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU.

Neto odliv sredstev zasebnega sektorja v tujino je novembra znašal 572 mio EUR, kar je za 63 % več od povprečja zadnjih enajstih mesecev. Predvsem so se povečale terjatve bančnega sektorja z naslova gotovi-ne in vlog. Nadaljuje se tudi razdolževanje bank v tuji-ni. Neto odliv zasebnega sektorja je bil nadomeščen s financiranjem preko ECB in z zadolževanjem države. V prvih enajstih mesecih lani se je neto zunanji dolg povečal za 693 mio EUR, bruto zunanji dolg pa za 802 mio EUR. Konec novembra je neto zunanji dolg znašal 14 mrd, bruto zunanji dolg pa 41 mrd EUR.

Terjatve zasebnega sektorja

Na novembrsko povečanje terjatev do tujine v višini 391 mio EUR so najbolj vplivali banke in prebivalstvo, in sicer z 276 oziroma 134 mio EUR povečanja tuje gotovine in vlog v tujini. Po septembru so domače ban-ke novembra drugič v lanskem letu povečale posojila tujini. Pri ostalih finančnih instrumentih je bilo novembra prikazano zmanjšanje terjatev, ki je bilo posledica zmanj-šanja naložb v dolžniške instrumente, medtem ko se je lastniški kapital v okviru neposrednih naložb v tujini pove-čal za 44 mio EUR, domače naložbe v tuje lastniške vred-nostne papirje pa za 14 mio EUR.

-600

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

-600

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

08 09 10 11 12

od obrestiod vrednostnih papirjevod reinvestiranih dobičkovod neposrednih naložbod dela

tokovi v mio EUR (3-mesečne vsote)


Neto faktorski dohodki

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

2008 2009 2010 2011 2012

gotovina in vloge posojilakomercialni kreditiportfeljske naložbeneposredne naložbe

tokovi v mrd EUR (12-mesečne vsote)


Finančne terjatve zasebnega sektorja do tujine

+: odtok-: pritok

-5-4-3-2-10123456789

-5-4-3-2-10123456789

2008 2009 2010 2011 2012

vloge pri bankahposojilakomercialni kreditiportfeljske naložbe neposredne naložbe

tokovi v mrd EUR (12-mesečne vsote)


Finančne obveznosti zasebnega sektorja do tujine

+: pritok-: odtok

8

Kapitalski in finančni račun plačilne bilance



Obveznosti zasebnega sektorja

Novembra je k zmanjšanju obveznosti zasebnega sektorja do tujine največ prispeval bančni sektor. Ta sektor je novembra odplačal za 258 mio EUR posojil tuji-ni, za 95 mio EUR pa so se zmanjšale vloge nereziden-tov. Domači podjetniški sektor se je tako kot v predhod-nem mesecu pri tujih bankah in nepovezanih družbah zadolžil, in sicer v višini 96 mio EUR. Pri tujih neposred-nih naložbah, naložbah nerezidentov v domače vrednost-ne papirje in komercialnih kreditih je bilo skupaj za 70 mio EUR povečanja obveznosti.

Zunanji dolg

Neto zunanji dolg je novembra znašal 14 mrd EUR in se je glede na oktober zmanjšal za 97 mio EUR. K zmanjšanju so največ prispevale poslovne banke v višini 743 mio EUR. V primerjavi z decembrom 2011 je njihov

neto zunanji dolg skoraj prepolovljen. Tudi državni sektor je novembra nekoliko zmanjšal svoj neto zunanji dolg, in

Plačilna bilanca zadnjih zadnjih 2011 2012 2012 2012Kapitalski in finančni račun 12 mes. 6 mes. jan.-okt. jan.-okt. sep. okt.

1. Zasebni sektor 365 -2.334 -2.898 -1.118 -2.641 -3.205 -139 -352Terjatve 457 -963 159 511 -1.969 -847 -183 -201 Kapitalski transferji -343 -343 -347 -98 -172 -176 -14 -17 Neposredne naložbe v tujini 160 -81 28 125 -5 103 -16 -17 Naložbe v vrednostne papirje in finančni derivati -81 431 643 210 123 334 -60 5 Komercialni krediti -177 -42 157 22 -500 -301 -67 -33 Posojila 306 170 584 245 66 480 -8 17 Gotovina in vloge 610 -1.070 -956 -48 -1.470 -1.356 -19 -143 - Prebivalstvo -877 -1.016 -1.351 -559 -904 -1.239 -148 -102 - Banke 1.550 -24 359 509 -593 -209 81 -32 - Podjetja -63 -29 35 1 27 91 47 -9 Ostale terjatve -17 -28 51 56 -11 68 0 -13Obveznosti -85 -1.367 -3.058 -1.631 -668 -2.359 44 -150 Kapitalski transferji 285 185 184 65 123 123 10 14 Tuje neposredne naložbe 271 719 536 64 400 217 35 6 Naložbe v vrednostne papirje in finančni derivati 719 -252 -1.413 -932 -127 -1.287 -65 -65 Komercialni krediti 352 86 243 53 56 213 66 9 Posojila -983 -1.307 -1.551 -559 -733 -976 -28 16 - Podjetja -252 154 -120 -41 233 -41 -41 77 - Banke -730 -1.461 -1.430 -518 -966 -935 13 -61 Vloge pri bankah -719 -798 -1.058 -324 -393 -652 33 -148 Ostale obveznosti -10 2 0 3 5 3 -6 182. Država 1.490 1.905 600 1.497 2.184 878 -104 1.5833. Banka Slovenije -1.319 -23 1.672 -1.131 -120 1.576 35 -1.522


Opomba: +; finančni pritoki (povečanje obveznosti oz. zmanjšanje terjatev), -; finančni odtoki (povečanje terjatev oz. zmanjšanje obveznosti).

tokovi v mio EUR

2010 2011

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

2009 2010 2011 20120

5

10

15

20

25

30

35

40

45

neto zunanji dolgbruto terjatve do tujinebruto obveznosti do tujine

Zunanji dolg


v mrd EUR



sicer za 56 mio EUR, medtem ko je bilo v zadnjih enajstih mesecih zabeleženo povečanje za 1,4 mrd EUR. Ostali sektorji so se prav tako neto zadolžili v tujini, od tega so večinoma podjetja neto črpala dolgoročna posojila v višini 134 mio EUR. Novembra so se povečale tako bruto terja-tve (134 mio EUR) kot tudi bruto obveznosti (37 mio EUR).

Novembra se je začasno ustavilo krčenje bilančne vso-te bank, predvsem zaradi porasta vlog države v tem mesecu. Država je del sredstev, pridobljenih od izdaje obveznic, vložila v banke, kar se je odrazilo predvsem na porast kratkoročnih naložb bank v tujini. Kreditna aktivnost bank se še naprej znižuje, zlasti kreditiranje nefinančnih družb. Razdolževanje bank do tujine se je novembra še okrepilo. Banke so do konca novembra poslovale z izgubo pred davki v višini 274 mio EUR.

Bilančna vsota

Bilančna vsota bančnega sistema je po sedmih mese-cih upadanja novembra 2012 porasla, in sicer za 26,7 mio EUR na 46,7 mrd EUR. Negativna medletna rast je bila posledično nekoliko nižja in je znašala -4,2 %. Pri virih je k povečanju bilančne vsote prispevalo povečanje vlog države, pri naložbah pa rast kratkoročnih kreditov bankam v tujini. Zmanjševanje posojil nebančnemu sek-torju se je novembra okrepilo zaradi večjega krčenja posojil nefinančnim družbam.

Posojilna aktivnost

Krčenje posojilne aktivnosti do nebančnega sektorja se je novembra okrepilo. Obseg teh posojil je bil v pri-merjavi z oktobrom nižji za 386 mio EUR, medletno zma-njšanje je doseglo -6,7 %. Upad posojil je bil prisoten pri vseh sektorjih, izrazito pa pri nefinančnih družbah.

Novembrsko zmanjšanje posojil nefinančnim druž-bam (NFD) za 294 mio EUR je bilo višje kot v vseh ostalih mesecih leta 2012. Obseg posojil NFD se je zmanjšal pri vseh skupinah bank, med njimi nadpovpreč-no pri bankah v večinski tuji lasti. Negativna medletna rast posojil NFD pri tej skupini bank se je povečala za 3,4 odstotne točke na - 9,8 % in se približala medletnem zni-žanju pri velikih domačih bankah, ki je dosegla -11,6 %. K novembrskemu krčenju posojil NFD so oslabitve prispe-vale manjši del, medtem ko so k celotnemu zmanjšanju posojil za 1,3 mrd EUR v enajstih mesecih 2012 prispe-vale 40 %.

Po nekajmesečnem blagem zmanjševanju posojil gospodinjstvom se je to novembra ponovno okrepilo. Obseg teh posojil je bil nižji za 26,5 mio EUR, negativna medletna rast se je povečala na -2,1 %. K temu znižanju so dve tretjini prispevale domače banke. Med vrstami posojil se je ponovno zmanjšal obseg potrošniških poso-jil, ki se je do novembra 2012 znižal za 209 mio EUR, dvakrat več kot v enakem obdobju leta 2011. Njihova negativna medletna rast je novembra dosegla -8,6 %, medtem ko se pri stanovanjskih posojilih še ohranja pozi-tivna rast, 2,4 %.

Viri financiranja

Zmanjševanje obveznosti do tujih bank se je novem-bra še stopnjevalo. Banke so se do tujih bank v tem

9 Poslovanje bank*

* V poglavju so upoštevani podatki bank, ki jih te poročajo Banki Slovenije v skladu z Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij. Zaradi metodoloških razlik se ti podatki razlikujejo od objavljenih statističnih podatkov.

2009 2010 2011 2012- 20

- 15

- 10

- 5

0

5

10

15

20

25

30posojila nebančnemu sektorjuvrednostni papirjibilančna vsota

Stopnje rasti naložb bank

medletno v %




mesecu razdolžile za 399 mio EUR, kar je največ po mar-cu 2012. K temu so skoraj 70 % prispevale banke v večinski tuji lasti, ki so skupaj do novembra 2012 skrčile svoje obveznosti do tujih bank za 1,4 mrd EUR.

Visok novembrski prirast vlog nebančnega sektorja je posledica povečanja vlog države. Ta je del sredstev od izdaje državne obveznice plasirala v banke. Obseg vlog nebančnega sektorja je bil novembra višji za 676 mio EUR, od tega obseg vlog države za 557 mio EUR. Negativna medletna rast vlog nebančnega sektorja se je posledično zmanjšala za 3,4 odstotne točke na -0,8 %. Država je sredstva vezala za kratkoročno obdobje, od enega do štirih mesecev, pri tem je 45 % novembrskega povečanja vlog države pripadlo bankam v večinski tuji lasti. Te pridobljenih sredstev niso usmerile v večje kredi-tiranje nebančnega sektorja, temveč predvsem v poplači-lo obveznosti do tujine oziroma so sredstva preko posojil plasirala matičnim bankam v tujino. Obseg posojil tujim bankam se je namreč novembra povečal za 341 mio EUR, k čemur je večino prispevala prav skupina bank v večinski tuji lasti.

Vloge gospodinjstev so se po treh mesecih zmanjše-vanja novembra povečale. Višje so bile za 25 mio EUR, kljub temu pa njihova medletna dinamika ostaja negativ-na, -0,9 %. K večjemu obsegu so prispevale vse skupine bank, največ majhne domače banke.

Poslovni rezultat bančnega sistema

Banke so do konca novembra poslovale z izgubo pred davki v višini 273,6 mio EUR. Ob skromnih priras-tih čistih obresti in neto neobrestnih prihodkov se medlet-na dinamika rasti bruto dohodka znižuje. Novembra je znašala 4,2 %. Prirast operativnih stroškov je bil najnižji v letu 2012, njihov pozitivni učinek na rezultat poslovanja pa je izničil najvišji porast stroškov oslabitev in rezervacij. Ti so znašali 1.012 mio EUR in so bili za 172 mio EUR višji v primerjavi z oktobrom 2012. Poleg povečanja stroš-kov oslabitev posojil nebančnemu sektorju so k tokratni rasti teh stroškov prispevale še oslabitve vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb.

Decembra 2012 je znašala letna stopnja rasti indeksa SBITOP 7,8 %, kar je bila prva pozitivna rast po več kot dveh letih in pol. Toliko se je povečala tudi tržna kapitalizacija delnic na Ljubljanski borzi, medtem ko se je tržna kapitalizacija obveznic znižala za 0,3 %. Neka-tere prezadolžene slovenske družbe so prodajale stra-teške naložbe. Nerezidenti so decembra neto vlagali tako v delniške kot obvezniške naložbe, razlog za vla-ganje v delniške naložbe pa so bili predvsem prevzemi. Rezidenti so neto vlagali v tuje delniške in obvezniške naložbe, med njimi so prevladovale zavarovalnice in pokojninski skladi. Sredstva v vzajemnih skladih so se decembra zaradi neto izplačil v višini 14 mio EUR, kljub rasti VEP za 1,7 %, znižala na 1.835 mio EUR.

Gibanja na Ljubljanski borzi

Decembra 2012 je mesečna in letna stopnja rasti indeksa SBITOP znašala 7,8 %. Letna rast indeksa je bila zabeležena po več kot dveh letih in pol. Mesec december je indeks končal s 636 indeksnimi točkami. Tržna kapitalizacija delnic na Ljubljanski borzi je decem-bra znašala 4.911 mio EUR, kar je 7,8 % več kot konec predhodnega meseca. Likvidnost na domači borzi se je

0.3

3.9

1.5 2.0

-0.2

-2.4

1.52.1

-1.1

-12.7

1.5 2.1

-0.3

-3.1

1.52.1

-0.6

-7.3

1.5 2.0

-15

-10

-5

0

5

ROA ROE operativni stroški/ aktiva

obrestna marža*

2009201020112011 (1-11)2012 (1-11)

* osnova je povprečna obrestonosna aktiva

Kazalniki uspešnosti poslovanja bank

%


10 Domači finančni trgi



kljub rasti tržnih tečajev zmanjšala, saj je bil promet decembra nižji za 23,8 %. Zaradi pričakovane prodaje državnih deležev se je poleg delnic Krke veliko trgovalo tudi z delnicami Telekoma Slovenije, Zavarovalnice Tri-glav in Petrola. Dividendna donosnost delnic prve kotaci-je je decembra znašala 3,9 %.

Konec leta je bil v znamenju prodaj strateških naložb prezadolženih slovenskih družb. Pozavarovalnica Sava, d.d. in Slovenska odškodninska družba (SOD) sta v začetku decembra podpisali kupoprodajno pogodbo za 51-odstotni delež NKBM v Zavarovalnici Maribor. Poza-varovalnica Sava bo z vložkom 15 mio EUR odkupila 11,79-odstotni delež in bo odslej 60,47-odstotna lastnica Zavarovalnice Maribor. Preostali 39,21-odstotni delež bo za 50 mio EUR odkupil SOD. Pozavarovalnica Sava bo do konca aprila 2013 izvedla dokapitalizacijo v višini 55 mio EUR, s pridobljenim kapitalom pa bo od SOD-a odku-pila preostali delež Zavarovalnice Maribor. Družbe Skupi-ne Laško so z drugimi delničarji podpisale sporazum o devetem poskusu prodaje večinskega deleža družbe Mercator. Družba Sava, d.d. in zamejska družba KN 1909 sta od Petrola d.d. kupili vsaka polovico prodajanega 32,63-odstotnega deleža družbe Istrabenz d.d. Družba Intereuropa, d.d., se je konec decembra dokapitalizirala v višini skoraj 9 milijonov evrov. Družba Gorenje je z name-nom izboljšanja strukture ročnosti posojil pri Sberbanki Europe najela 5-letno sindicirano posojilo v višini 50 mio EUR.

Tržna kapitalizacija obveznic na Ljubljanski borzi se je decembra 2012 znižala za 0,3 %, promet z obvezni-cami pa je bil s 3,6 mio EUR višji za 61 %. Povečan promet z obveznicami je bil predvsem zaradi trgovanja z obveznicami Petrola 1. izdaje, s katerimi je bilo opravlje-nega skoraj 60 % vsega trgovanja z obveznicami. Družba Petrol je sicer v decembru uspešno izdala obveznice PET3 v nominalnem znesku 30,2 mio EUR. SID banka je na sekundarnem trgu na Luksemburški borzi predčasno odkupila del izdaje obveznic z oznako SEDABI 3 04/21/15 v skupni nominalni vrednosti 75 mio EUR. Po izvedenem delnem izbrisu znaša obstoječa skupna nomi-nalna vrednost omenjenih obveznic SID banke 1.025 mio EUR. Ministrstvo za finance RS je izdalo 3-mesečne zakladne menice TZ141 z dnem dospetja 14. 3. 2013 v vrednosti 34,6 mio EUR in z nominalno letno obrestno mero 0,69 %. NKBM je z namenom izboljšanja kapitalske ustreznosti imetnikom hibridnih obveznic ponudila odkup le-teh v skupni višini 150 mio EUR, ki se upoštevajo kot dodatni kapital. Odkup je ponujen v gotovini z diskontom oziroma zamenjavo z diskontom v nepodrejen dolžniški vrednostni papir. NKBM bo na podlagi rezultatov ponud-be predčasno odkupila 7 mio EUR in zamenjala 22,65 mio EUR podrejenih obveznic Floating Rate Perpetual Notes ter odkupila 26,1 mio EUR in zamenjala 42,3 mio EUR podrejenih obveznic Perpetual LPNs. Delež prome-ta z obveznicami v celotnem borznem prometu je decem-bra znašal 13,4 %.

0

2

4

6

8

10

12

14

0

5

10

15

20

25

30

35

2009 2010 2011 2012

tržna kap. obveznic tržna kap. delnic

KOS skupaj (desno) KOS delnic (desno)

Tržna kapitalizacija in KOS* na LJSEv mrd EUR, KOS* (desno)

Vir: Ljubljanska borza.Opomba: * KOS - koeficient obračanja sredstev; razmerje med prometom v zadnjih 12 mesecih in povprečno tržno kapitalizacijo v tem obdobju. Avgusta 2009 je od celotnega prometa z delnicami odštet promet s svežnji z delnicami Mercatorja in Pivovarne Laško, ki so bile zasežene s strani bank.

- 15

- 10

- 5

0

5

10

15

20

2009 2010 2011 2012

SBI TOP

VEP VS

Mesečne stopnje rasti SBI TOP in VEP vzajemnih skladov

v %

Vir: Ljubljanska borza, ATVP, preračuni Banka Slovenije.



Naložbe nerezidentov v Slovenijo

Delež nerezidentov v tržni kapitalizaciji Ljubljanske borze se je decembra 2012 povečal na 13,6 %. Nerezi-denti so neto kupili za 40,7 mio EUR slovenskih obveznic in za 25,1 mio EUR slovenskih delnic. Neto nakupi tujcev slovenskih delnic so bili predvsem rezultat drugega vpla-čila za večinski delež družbe Juteks s strani belgijske skupine Beaulieu International Group v višini 11,2 mio EUR ter dokapitalizacije družbe AG d.d. s strani črnogor-skih in bosanskih investicijskih skladov v znesku 7 mio EUR. Največji neto kupci slovenskih obveznic so bili s 76 mio EUR belgijski rezidenti, največji neto prodajalci obve-znic pa z 20,6 mio EUR rezidenti Velike Britanije.

Naložbe rezidentov v tujino

Slovenski rezidenti so decembra 2012 neto kupili za 3,9 mio EUR tujih lastniških vrednostnih papirjev in neto kupili 71,1 mio EUR tujih dolžniških vrednostnih papirjev. Večino neto nakupov obveznic v vrednosti 88,2 mio EUR so opravili zavarovalnice in pokojninski skladi, medtem ko so banke izvršile neto prodaje obveznic v višini 18,3 mio EUR. Največ se je trgovalo z obveznicami evrskega območja. Med neto nakupi tujih lastniških vred-nostnih papirjev so z 19,2 mio EUR prevladovali zavaro-valnice in pokojninski skladi, ki so kupovali predvsem delnice izdajateljev iz držav nekdanje Jugoslavije. Drugi finančni posredniki brez zavarovalnic in pokojninskih skla-dov so neto prodali za 31,2 mio EUR delniških naložb,

izpostavljenost pa so zmanjšali praktično po vseh geo-grafskih območjih.

Domači vzajemni skladi

V decembru 2012 so se sredstva vzajemnih skladov zaradi neto izplačil v višini 14 mio EUR, kljub rasti vrednosti VEP za 1,7 %, znižala na 1.835 mio EUR. Vlagatelji so neto izstopali iz tveganih skladov, kar so deloma nadomestili z neto

Bilten, januar 2013: Letnik XXII št. 1 · 2017. 8. 22. · Bilten Banke Slovenije je od številke...

Documents

Transcript of Bilten, januar 2013: Letnik XXII št. 1 · 2017. 8. 22. · Bilten Banke Slovenije je od številke...