be kmetijskega svetovanja Laško, 26. november 2018 · Druga industrijska revolucija •se je...
29
www.biosistemsko-inzenirstvo.si Digitalizacija in sistem inovacij in prenosa znanja v slovenskem kmetijstvu Dr. Miran Lakota 33. posvet Javne slube kmetijskega svetovanja Laško, 26. november 2018
Transcript of be kmetijskega svetovanja Laško, 26. november 2018 · Druga industrijska revolucija •se je...
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Digitalizacija in sistem inovacij in prenosa znanja v slovenskem kmetijstvu
Dr. Miran Lakota
33. posvet Javne sluzbe kmetijskega svetovanja
Laško, 26. november 2018
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Vsebina
• Kaj je biosistemsko inženirstvo
• Industrijska revolucija 4. generacije
• Elektronika v kmetijstvu
• Od preciznega kmetijstva k kmetijstvu 4.0
• Recept za „digitalizacijo“ slovenskega kmetijstva + možni ukrepi
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
• Smo eni od vodilnih za področje robotike v kmetijstvu v širši regiji s številnimi domačimi in mednarodnimi priznanji, ki to potrjujejo.
• Naše delo zajema vse od snovanja nove strojne in programske opreme, kakor tudi integracijo in evalvacijo najnovejših senzorskih sistemov v robotske sestave.
Robotic real-time 3D object reconstruction
using multiple laser range finders
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Elektronika v kmetijstvu
• Uporabljamo za poslovne in procesne namene
• Za procesne namene ločimo:
– Nadzor (zajem stanja – več informacij)
– Krmiljenje (lažje upravljanje)
– Regulacijo (iskanje „optimuma“)
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Elektronika v kmetijstvu
• Pomembno je, da spoznamo kdaj in kje je smiselno uporabiti elektroniko v obratu in se ob tem zavedati vseh dobrih in slabih strani.
• Spoznati je potrebno, da elektronika v nekem sistemu prisiljuje uporabnika v razmišljanje in nas zato že prve investicije v elektroniko popeljejo naprej po jasni poti razvoja.
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Od preciznega kmetijstva k kmetijstvu 4.0
• Digitalizacija je kot dihanje,
• kmetijstvo tukaj ni nobena izjema,
• prekletstvo ali blagoslov? -> njihov gospodarski potencial je ogromen,
• omogočajo usklajevanje ekologije in gospodarstva.
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Precizno kmetijstvo• predstavlja učinkovitost, ki jo dosežemo s pomočjo natančnosti
• Na kmetijskih površinah vladajopogosto zelo različni pogojiza pridelavo
• Rastline in tla potrebujejo za rasthranilne snovi v različnihkoličinah in kvaliteti
• Če se kmetovalec tega zavedain temu prilagodi svoje delovneprocese, lahko mnogo bolje gospodari kot prej
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Četrta industrijska revolucijaHitrost četrte industrijske revolucije, ki se v nasprotju z
industrijskimi revolucijami v preteklosti razvija z
eksponentno in ne z linearno hitrostjo. To je mogoče
pripisati zapletenemu in močno vzajemno povezanemu
svetu, v katerem zivimo, in dejstvu, da pojav nove
tehnologije prispeva k razvoju še novejše in zmogljivejše
tehnologije.
Obseg in korenitost temeljita na digitalni revoluciji ter
zdruzujeta različne tehnologije, ki prispevajo k
neprimerljivim premikom paradigme na ravni
gospodarstva, poslovanja, druzbe in posameznika. Ne
spreminjata samo »vrste« in »načina« našega ravnanja,
temveč tudi naše »bistvo«.
Sistemski vpliv vključuje preobrazbo celotnih sistemov
prek (in znotraj) drzav, podjetij, industrij in druzbe kot
celote.
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
• Prva ne-industrijska revolucija je bila pred 10000 leti s prehodom od poljedelstva na kmetijstvo, ko so ljudje udomačili in začeli rediti živali. Boljša prehrana je povzročila rast prebivalstva. Za namen proizvodnje, prevoza in komunikacije je revolucija povezala moč ljudi in živali.
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Prva industrijska revolucija
• je potekala od leta 1760 do leta 1840. Sprožila sta jo izgradnja železnic in izum parnega stroja, ki je vodil v strojno proizvodnjo. Vir: Wikipedija
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Druga industrijska revolucija• se je začela v poznem 19.
stoletju in se nadaljevala v zgodnjem 20. stoletju, je omogočila serijsko proizvodnjo, ki je temeljila na odkritju elektrike in izumu tekočega traku.
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Tretja industrijska revolucija• se je začela v šestdesetih letih 20. stoletja. Običajno jo imenujemo
računalniška ali digitalna revolucija, saj so jo spodbudili razvoj polprevodnikov, uporaba glavnih računalnikov(v šestdesetih letih 20. stoletja), osebni računalniki (v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja) in internet (v devetdesetih letih 20. stoletja).
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Megatrendi – FIZIČNA SKUPINA• Avtonomna vozila
• 3D-tiskanje
• Napredna robotika
• Novi materiali
Grafén je trdna snov, sestavljena iz čistega ogljika, kjer so atomi razporejeni v vzorec pravilnih šestkotnikovpodoben grafitu, vendar z debelino enega atoma.
Grafen velja za eno najpomembnejših odkritij
na področju kvantno mehanskih pojavov v tem
stoletju.
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Megatrendi – DIGITALNA SKUPINA• Internet stvari (IoT)
• Verige podatkovnih blokov
• Tehnološke platforme za nove storitve
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Megatrendi – BIOLOŠKA SKUPINABIOLOŠKA SKUPINA
• sintetična biologija (pisanje DNK-ja) od sposobnosti spreminjanja živalske vrste tako, da je za njeno vzrejo mogoče uporabiti cenovno ugodnejšo in lokalnim razmeram prilagojeno prehrano, do ustvarjanja pridelka, ki je odporen na izjemno visoke/nizke temperature ali sušo.
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
»Pametno kmetijstvo« (tudi Kmetijstvo 4.0)
predstavlja uporabo informacijske in podatkovnetehnologije za optimizacijo zahtevnih kmetijskih sistemov.
• Mreženje inteligentnih kmetijskih tehnologij in sodobnepodatkovne tehnologije omogočajo lokacijskoprilagojeno pridelavo rastlin, učinkovit proizvodniproizvodni proces in nudi pridelovalcem hrane podporopri njihovih odločitvah.
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Kaj pa mali kmetje?
• povečanje kvalitete pridelkov,
• povečanje hektarskih donosov in
• predvsem znatno zmanjšanje repro materiala,
• lažje izpolnjevanje okoljskih zahtev,
• hitrejše dokumentiranje svojih ukrepov in poenostavljena navodila delavcem.
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Kateri trgi se odpirajo?• zahtevnejši končni potrošniki so dejstvo
• npr. kmetje ustvarijo svojo lastno proizvodno verigoza sledljivo proizvedeno blago,
• novoustanovljena podjetja, ki ustvarjajo inovativneizdelke z inteligentnimi sistemi.
• Pridelovanje žit, poljščina, mlin, predelovalni obratdo prodajne police - vse je dokumentirano in razumljivo za kupca.
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Kje začeti?
• Digitalizacijo moramo uvajatine šele na kmetijah, temvečveliko prej: v šolah, univerzahin raziskovalnih ustanovah.
• Spremembe v 2019/20 v študiju na FKBV
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Varstvo podatkov• Obdelava informacij vse bolj poteka prek sistemov
oblakov. Vsi podatki se samodejno zbirajo, analizirajoin shranjujejo. Na voljo so v katere koli mobilnenaprave.
• Prednost sistemov oblaka je, da lahko vire podatkovuporabljajo ponudniki storitev. Tako kmet prejmeobširne informacije in priporočila za ukrepanje.
Podatki pripadajo kmetu!
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Recept za „digitalizacijo“ kmetijstva• Prehod od „kmeta“ do
„(družinskega) podjetja za pridelavo hrane“
• Optimizacija procesov v smislu maksimiranja dobička, ki ga vložimo nazaj v nakup novih tehnologij
• V Evropi poteka
optimizacija procesov ustvarjanja dodane vrednosti
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Možni ukrepi
• Optimizacija uporabe mehanizacije in drugih virov – medsebojno sodelovanje
• Prodaja pridelkov končnemu potrošniku (spletna stran, socialna omrežja)
• Iskanje tržnih niš –dopolnilne dejavnosti na kmetiji
• Prijavljanje na razpise
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Naj bo to izziv in ne problem!
www.biosistemsko-inzenirstvo.si
Hvala za pozornostin ne pozabite!
• E-pošta: [email protected]
• Skype: miran.lakota
• Tel.: 041 774 683 ali 02 320 90 18
