INTERNA REVIJA december 2017–februar 2018

34

04

06

10

24

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2018

AVE novice

POMGRAD novice

REGAL GH novice

Sporno, oprostite, spolno nadlegovanje

INTERVJUJI

Mira KARBA POMGRAD d. d.

Branko SENEKOVIČ Panvita MIR d. d.

Matej LUKAČ Komunika d. o. o.

Jože BUZETI Panvita MIR d. d.

Michel FIŠER POMGRAD d. d.

Toni BALAŽIČ izvršni direktor skupine Panvita

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2017

kolofon

Vsebinsko kazalo

Kolumna | Igor Banič

Novice | Skupina Panvita

Gradimo | Pomgrad

Novice | Regal GH

Intervjuji

Novice | Pomgrad

Novice | Panvita

Novice | Komunika

Poudarki iz kroga znanja | Sporno, oprostite, spolno nadlegovanje

Informatika | Udeležili smo se sejma »Feel The Future«

Naši nasveti | Kulinarika

Naši nasveti | Lačni, pedebeli, okoljski odtis, paradižnikova mezga, ...

Jubileji

03

10

04

11

06

16

22

25

23

26

24

Izdajatelj

Panvita, d. d.Lendavska 5, Rakičan9000 Murska Sobotatel: 02 530 36 10fax: 02 530 36 32

Odgovorna urednica

Simona Petek Čerpnjak

Uredniški odbor Dušan BanfiHelena ČiričBoštjan DonšaMatej FišerDominik KetišBoštjan KojzekUrša KoplanJanez KučanJasna KuštorPeter PolaničKristian RavničAlenka Samec Aleš Zver

Naklada

1.800 izvodov

Vprašanja, predlogi in pripombe

simona.petek@panvita.si

27

28

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2018 03

Novi izziviNa prvi pogled bi lahko rekli, da je slovensko gradbeništvo v razcvetu: po Sloveniji pogosto vidimo gradbišča, delavce, žerjave in gradbene stroje, v mestih rastejo nove stavbe, krožišča, napovedujejo se nove, tudi večje tuje investi-cije, nekatere so že v teku. Tudi predstavniki države nenehno govorijo o vlaganjih v novo infrastrukturo. V panogi vlada na trgu močna konkurenca domačih in tujih podjetij. K prebo-ju med najboljše nas lahko vodi le dobra eki-pa, motivirani sodelavci, spretnost teamskega dela, zaupanje med vsemi sodelujočimi na različnih projektih in na vseh nivojih našega podjetja. Brez takih sodelavcev Pomgrad da-nes ne bi bil v vrhu slovenske gradbene pa-noge. Vendar pozitivne številke in optimistični kazalniki gospodarstva ne pomenijo veliko, če njihovih učinkov ne občutijo ljudje, zaposleni in prebivalci posameznih lokalnih okolij, kjer de-lamo in gradimo. Poglejmo torej številke. Te so optimistične. Vrednost gradbenih del, opravljenih v prvih devetih mesecih letos, je višja kot v enakem obdobju lani. Kazalnik zaupanje v gradbeništvu je najvišji v desetletju, in sicer v vseh podskupinah gradbeništva, kar napoveduje nadaljevanje ugodnih trendov. Levji delež k tej rasti prispeva rast stanovanjskih gradenj. A smo v Pomgradu osredotočeni na infrastrukturne projekte in industrij-sko gradnjo.

Tudi na tem področju se obetajo nove javne investicije. V trenutnem osnutku šestletnega operativnega državnega načrta je predvideno, da bo država v slovensko infrastrukturo vložila približno 5,2 milijarde evrov. V železniško infrastrukturo se bo v tem obdobju, skupaj z grad-njo drugega tira, vložilo okoli 1,9 milijarde evrov. V cestno infrastrukturo naj bi tako v prihodnje vložili skupaj okoli 3,3 milijarde evrov. Takšni pro-jekti so seveda dobrodošli in koristijo gradbeni panogi, hkrati pa pripo-morejo k hitrejšemu razvoju države. In želimo si, da ne bodo v predvo-lilnem letu ostali zgolj v osnutkih na papirju, temveč da se pričnejo čim prej tudi uresničevati.

V Pomgradu smo v iztekajočem se letu izvajali (in nekatere še izvajamo) nekaj velikih in pomembnih projektov. Dokončali smo odsek podravske avtoceste proti meji s Hrvaško, izvajamo tehnično zahtevno prenovo

mostu na Ptuju, posodabljamo železniško infrastrukturo na progi Bi-strica‒Poljčane, v Hočah pri Mariboru pospešeno gradimo novo tovarno za avtomobilsko multinacionalko Magna, gradimo tudi proizvodni obrat za Sandoz Lek v Prevaljah, nadejamo se začetka gradnje prvega Ikei-nega centra v Sloveniji. Takšni projekti so za nas pomembna referenca, saj si z njimi odpiramo vrata za številne nove priložnosti, tudi za tuje partnerje, ki za svoje investicije v Sloveniji iščejo zanesljive izvajalce in hkrati tudi čez mejo.

Nove izzive nam namreč predstavljajo tudi tuji trgi. Na Hrvaškem, kjer smo letos prevzeli podjetje Tegra d. o. o., smo pravkar dokončali prvi projekt pridobljen na javnem razpisu – Študentski kampus Varaždin ter končali nekaj turističnih projektov in bomo letos ustvarili ca. 25 milijo-nov evrov. Na tem trgu želimo postati prepoznaven ponudnik celovitih gradbenih storitev. Trenutno so na Hrvaškem zelo aktualni razpisi, ki so sofinancirani s strani Evropske unije in kjer lahko unovčimo bogate izkušnje iz Slovenije. Ne moremo se pretvarjati, da se naš svet konča na meji z Avstrijo, Madžarsko ali s Hrvaško. Evropsko tržišče je vse bolj povezano in moramo ga začeti dojemati ne več kot tuj, temveč kot do-mač priložnostni trg. Če se bomo naučili gledati dlje kot do prvega hriba, ki nam zastira pogled, lahko izkoristimo številne zanimive priložnosti.

Zavedati se moramo, da boljši ekonomski kazalniki za gospodarstvo in tudi gradbeništvo ne smejo biti razlog za evforijo. Iz prejšnje krize, v kateri so presahnili številni domači gradbeni velikani, smo izšli moč-nejši, z novimi znanji in izkušnjami. Vsa ta gospodarska rast omogoča ljudem, da pogumneje sprejemajo odločitve za spremembe. Poslovno okolje za podjetja pa se spreminja hitreje, kot se včasih uspemo odziva-ti. Zato se je pred podajanjem v nove projekte potrebno vedno ustaviti, razmisliti in se odločiti, ali smo sposobni izvesti projekte tako, da v čim večji meri izkoriščamo domače znanje, izkušnje in lastne kapacitete ter vsem vpletenim omogočimo opravljanje dela z razumno mero stresa, ki smo ga še sposobni obvladovati. Prepričan sem, da lahko le takšno delovanje podjetja zagotovi dolgoročen uspeh in prinese koristi vsem, ki smo vanj (in ob njem) vpeti.

Zato vsem nam polagam na srce: upajmo si še naprej, bodimo ambi-ciozni in ponosni na moč lastnega znanja, a pri tem ne pozabimo na odgovorno ravnanje. S takšnim pristopom sem prepričan, da se bomo lahko čez leto dni ozrli nazaj na še eno uspešno leto.

Vam in vašim družinam ob prihajajočih praznikih želim sreče in zdravja za leto pred nami.

Igor Banič

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2017

novice

04

KMEČKI ŽELODEC IN KUHAN PRŠUT NA PRAZNIČNI MIZILinijo AVE Prestige smo obogatili z dvema novima izdelkoma.Kmečki želodec je suhomesnati izdelek, ki izvira iz slovenske tradicije priprave tovrstnih izdelkov in je svojevrsten po svoji obliki in okusu. Za njegovo optimalno pripravo smo dodatno vložili tudi v nakup nove strojne opreme. Prodajamo ga v kosu in kot narezek, najdete pa ga lahko že na prodajnih policah Mercatorja, Spara, Tuša in Jagra. Isti izdelek prodajamo tudi na Hrvaškem v Konzumu in Sparu, vendar smo ga tam poimenovali Fina salama. Naslednji pomemben izdelek, razvoju katerega smo namenili veliko časa, pozornosti in skrbnosti, pa je Kuhan pršut. Gre za izdelek, s katerim smo dodatno okrepili svojo zastopanost v visoko kakovostnem segmentu mesnin. Njegova posebnost je, da je narejen iz celega kosa mesa, vzrejenega v Sloveniji. Kuhan pršut se bo kmalu znašel na prodajnih policah in verjamemo, da bodo kupci prepoznali njegovo odličnost.

Jasna Kuštor

TONI BALAŽIČV VODSTVU PANVITE

ČAS JE PRESTIGEPri nas v Pomurju je od nekdaj veljalo, da sta

najpomembnejši sestavini mesnih izdelkov meso in čas. Čas je luksuz, čas je Prestige. Vzeti si čas, je danes tista

vrednota, na katero prevečkrat pozabljamo. Mi smo si ga pri pripravi naših mesnih dobrot vzeli veliko, vzemite si ga

tudi vi, ko boste uživali ob njih.

V NOVEM LETU PA SI ČIM VEČKRAT VZEMITE ČAS.

ČAS ZA NAJBOLJŠE. ČAS ZA VAS.

Z oktobrom se je naši vodstveni ekipi pridružil Toni Balažič, ki bo z januarjem prevzel funkcijo glavnega izvršnega direktorja Skupine Panvita.Toni Balažič ima več kot dvajsetletne izkušnje na področju trgovine in prehrane. Nazadnje je bil pet let predsednik uprave Mercatorja. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist, končal pa je tudi MBA na Poslovni šoli IEDC Bled. Živi v Mariboru, je poročen in je oče petletni hčerki.

Verjamemo, da bo nova okrepitev pomemben doprinos naši skupini in mu izrekamo iskreno dobrodošlico.

Jasna Kuštor

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2018 05

novice

BEST BUY HRENOVKE AVEZa hrenovke AVE smo prejeli odličje Best Buy Award 2017/2018.Gre za odličje, ki ga podeljuje züriška organizacija ICERITAS in je rezultat neodvisnih tržnih raziskav. S tem so naše hrenovke prejele priznanje, da se ponašajo z najboljšim razmerjem med kakovostjo in ceno med vsemi hrenovkami v Sloveniji. Prejeto odličje se nanaša na celoten prodajni program AVE hrenovk in hot dogov.

Hvala za zaupanje.

Jasna Kuštor

AVE NA NAJVEČJEM MEDNARODNEM SEJMU PREHRANE IN ŽIVILSKE INDUSTRIJEV Kölnu je od 7. do 11. oktobra potekal sejem Anuga, ki je največji sejem živilskopredelovalne industrije na svetu.Letos se je predstavilo kar 7.400 razstavljavcev iz 107 držav, obiskalo pa ga je več kot 160.000 obiskovalcev. Naš razstavni prostor se je nahajal v mesni hali (Hala 9.1, prostor B 078 g), kjer smo z mesnimi izdelki poželi veliko zanimanja.

Anuga je s poslovnega vidika izjemno perspektiven sejem, ki predstavlja pomembno odskočno desko za uspešen vstop na številne tuje trge, hkrati pa je to sejem, ki vsakič postreže tudi s pogledom naprej skozi prizmo trendov, ki se obetajo v prehrambeni industriji. Tokrat so predstavili naslednje smernice:

– Segment izdelkov brez glutena je v izjemnem porastu (za 36 % Američanom je to izjemno pomemben faktor pri nakupni odločitvi; v Italiji je lani prodaja brezglutenskih izdelkov zrasla za 20 %).

– Prilagajanje hranilnih vrednosti izdelkov novim smernicam prehranjevanja, ki so izjemno v porastu (manj maščob, več

beljakovin, npr. paleo način prehranjevanja je globalno iz 2015 na 2016 zrastel za 35 %). Prav tako so v porastu dodatki izdelkom v obliki semen (chia, kvinoja, …), s čimer pridobimo na beljakovinah, teksturi, okusu in tudi dobrobiti glede zdravja.

– Rast segmenta izdelkov za zadovoljevanje specifičnih potreb – ciljanje na določen trenutek, priložnost: za po telovadbi, za praznično kosilo, za hitro kosilo, …

– Avtentičnost: vrnitev h koreninam in fokus na tradicionalnih originalnih metodah.

– Rast »ready to eat« segmenta in segmenta mesnih prigrizkov.

– Nov globalni standard narekuje čiste, jasne etikete na izdelkih, ki odsevajo transparentnost, preglednost in razumljivost.

– Najbolj inovativni izdelki nastajajo na stičišču kategorij – zabrisane meje, prepletanje brandov, fuzije okusov.

Jasna Kuštor

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2017

Sredi oktobra je s slav-nostnim podpisom pogodb in ob simbolični zasaditvi lopat na gradbišču v Hočah tudi uradno stekla gradnja novega obrata globalnega avtomobilskega giganta Ma-gna. Gre za eno izmed večjih naložb v zgodovini Slovenije, zaupanje tako ugledne med-narodne avtomobilistične družbe pa pomeni veliko pri-znanje za slovensko gradbe-ništvo in Pomgrad kot glav-nega izvajalca del.V prvi fazi projekta, ocenjeni na 146,4 mili-jone evrov, je v bližini Maribora predvidena postavitev lakirnice in zaposlitev 404 de-lavcev najkasneje do konca oktobra 2022. S pripravljalnimi deli smo v Pomgradu v pričeli v začetku oktobra. Zagon proizvodnje je na-povedan v začetku leta 2019.

Ker se je gradnja začela z nekajmesečno za-

mudo, predstavlja postavitev novega viso-kotehnološkega industrijskega objekta tudi poseben logistični izziv. »Končni rok je po pogodbi predviden konec novembra 2018, ko naj bi hala stala. Prvotni načrt je bil, da bi z deli pričeli maja letos. Zamik začetka del predstavlja za naše podjetje izziv, a z opti-mizacijo, prilagoditvijo del in večizmenskim delom bomo poskušali nadoknaditi zamu-do,« je ob simbolični prvi zasaditvi lopat na gradbišču skupaj s predsednikom vlade, ministrom za gospodarstvo, županom Hoč in s predstavniki Magne Steyr povedal Igor Banič, predsednik uprave Pomgrada.

Da bi pridobili potreben čas za pravočasno končanje del, smo v Pomgradu v svojih pro-izvodnih obratih predčasno izdelali osnov-ne elemente betonske konstrukcije. Ker je v prvih fazah zemeljskih del pomembna predvsem strojna mehanizacija, je trenutno na gradbišču okoli 100 delavcev, pozneje jih bo delalo tudi do 500. Gre za eno izmed več-jih naložb v zgodovini Slovenije. Zaupanje ugledne globalne avtomobilistične družbe

Magna pomeni veliko priznanje za Pomgrad in slovensko gradbeno stroko ter dragoceno referenco za prihodnje projekte. »Delati za tak koncern, kot je Magna, pomeni pomem-ben korak za naprej, čeprav smo že doslej iz-vajali dela za kar nekaj tujih korporacij v Slo-veniji. S tem se nam odpirajo vrata tudi širše v regijski prostor,« je še povedal Igor Banič.

Za novo tovarno v Sloveniji se je Magna od-ločila zaradi novih naročil za izdelavo vozil priznanih avtomobilskih proizvajalcev. Za lokacijo v Hočah so se odločili zaradi njene strateške lege med letališčem, avtocesto in železnico ter njenega kadrovskega bazena. Magna Steyr se je, kot so povedali ob podpi-su pogodb, zavezala, da bo v bližini Maribora v prihodnjih desetih letih izvedla investicije v vrednosti najmanj 100 milijonov evrov in ustvarila najmanj tisoč novih delovnih mest. Prav zato začetek gradnje predstavlja novo razvojno spodbudo, ne le na Štajerskem, tudi širše.

Drago Kalamar

gradimo

06

ZAČETEK GRADNJE NOVEGA OBRATA MAGNE STEYR

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2018

V podjetju Pomgrad d. d. smo v mesecu novembru zaključili s projektom Izde-lava prototipa in certificira-nje odlagalnega zabojnika za odlaganje NSRAO (nizkih in srednje radioaktivnih od-padkov, kot so npr. zaščitne obleke, orodje in zdravstveni pripomočki, papir, filtri itd.) v sklopu katerega smo razvili armiranobetonski zabojnik. Odlagalni zabojnik predsta-vlja ključni element objekta odlagališče NSRAO na loka-ciji Vrbina, Krško, ki je po-membno za jedrsko varnost.Projektna naloga je definirala strokovno so-delovanje s projektanti pri razvoju in konstru-iranju zabojnika, izdelavo predloga programa testiranj zabojnikov, meritev in preizkusov potrebnih za certificiranje, izdelavo potrebnih prototipov zabojnikov in njihovo testiranje oziroma certificiranje, pridobitev Slovenskega tehničnega soglasja in izdelavo tehnične spe-cifikacije certificiranega zabojnika.

Zabojnik za shranjevanje NSRAO je velikos-ti 1,95 m x 1,95 m x 3,30 m s spremenljivimi debelinami sten (20–23 cm). V zabojnik bo vstavljena ena od oblik NSRAO (TTC-ji ‒ paketi z NSRAO v obliki cevastega zabojnika, 200-litr-ski sodi, 320-litrski sodi ali NSRAO v nepakirani obliki).

Za zabojnike mora biti, poleg stabilnosti in nosilnosti, dosežena maksimalna trajnost (starost 300 let), vodotesnost (zabojniki bodo predvidoma vsaj 200 let stali v vodi), potrebna plinoprepustnost in radiološka zaščita.

Za zabojnik je izbran beton visoke trdnosti, ki s svojimi lastnostmi zagotavlja podaljšano trajnost in daljšo življenjsko dobo v primerja-vi z betonom običajne trdnosti. Betoni visoke trdnosti se uporabljajo predvsem pri mostovih ekstremnih razponov, viaduktih, stolpnicah

itd. Predvidena kvaliteta betona zabojnika je C60/75. Izbrano je standardno armaturno je-klo B 500B. Zapolnjevanje praznin med sodi, ki vsebujejo NSRAO, vstavljenimi v betonske zabojnike, se izvaja s polnilno malto. Za zaliva-nje utora med stenami zabojnika in pokrovom, za zapolnitev vseh praznin v zabojniku ter za zalivanje odprtin v pokrovu pa se uporabljata tesnilna pasta in tesnilna malta.

Naročnik projekta je IBE d. d., svetovanje, projektiranje in inženiring, glavni naročnik in imetnik Slovenskega tehničnega soglasja za odlagalni zabojnik pa Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). Na razvojnem projektu sta s strani podjetja Pomgrad sodelovala oddelek Tehnološka priprava dela in razvoj ter DE ABI. Pri razvoju in izdelavi zabojnika sta sodelo-vala tudi podizvajalca IRMA in ZAG. Armirano betonski zabojniki s pokrovi so se izdelovali v proizvodnji podjetja Pomgrad d. d. DE ABI v Lipovcih, kjer so se tudi izvedli vsi testi padcev zabojnikov.

Za preverbo prave projektne rešitve in last-nosti zabojnika je bilo treba izvesti test pol-nega zabojnika s prostim padcem maksimalne skupne teže zabojnika 40 t z višine 30 cm na togo površino, kot to določa predpis, ki ureja prevoz nevarnega blaga po javnih poteh (ADR). Za dosego maksimalne skupne teže zabojnika 40 t je bilo potrebno zabojnik zapolniti z utež-mi, ki nadomeščajo vsebino zabojnika. Upora-bili so se vertikalno postavljeni snopi armatur-nih palic (skupne mase 15,6 t), ki so se zalili s polnilno betonsko mešanico.

Največjo možno poškodbo zabojnika se je pri-

čakovalo pri padcu na enega izmed vogalov za-bojnika, pri čemer nato sledi padec zabojnika na daljšo stranico. Za potrebe izvedbe testov padcev zabojnikov se je v DE ABI pripravilo polje za izvedbo testov padcev zabojnikov kot betonska talna plošča (velikosti 14,60 x 10,00 x 1,00 m, ki predstavlja preseženo desetkratno težo zabojnika, in sicer 417,25 t) z jekleno kon-strukcijo.

Na prvih treh prototipih zabojnikov, in sicer na 0., 1. in 2. prototipu zabojnika, so se izvedli te-sti padcev zabojnikov. Na 3. prototipu zabojni-ka pa so se izvedli test vodotesnosti zabojnika, test nosilnosti dvigalnih nastavkov zabojnika ter test prevrnitve zabojnika.

07

gradimogradimo

ODLAGALNI ZABOJNIK ZA ODLAGANJE NIZKO IN SREDNJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV (NSRAO)

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2017

ODPRTIH 7 KILOMETROVNOVE AVTOCESTE PROTI HRVAŠKI MEJI Zaključili smo gradnjo 7 kilometrov dolgega odseka podravske avtoceste od Maribora proti mejnemu prehodu Gruškovje. Gradnjo odseka je izvajal konzorcij domačih gradbe-nih podjetij s Pomgradom na čelu.Odsek, sofinanciran z evropskimi sredstvi, je del celovitega vse-evropskega prometnega omrežja, namenjen izboljšanju kakovosti življenja ljudi v regiji ter povečanju prometne varnosti. Avtocesta leži med dvema zelo prometnima mednarodnima prehodoma: Šen-tilj in Gruškovje.

Vrednost izvedenih del znaša 56,2 milijonov evrov brez DDV, od tega je Pomgrad kot vodilni partner na tem odseku izvedel za 32 milijonov evrov del. Rok izvedbe je bil 28 mesecev, gradnja pa je potekala od julija 2017 do novembra 2017.

»Novozgrajena avtocesta, na kateri so štirje nadvozi, en podvoz, 12 mostov in dva podhoda je bila predana prometu kot sodobna štiri-pasovnica v normalnem prečnem profilu, z odstavnima pasovoma ter priključkoma Lancova vas in Podlehnik. Omogoča najvišjo mož-no omejitev hitrosti v Slovenij, 130 kilometrov na uro,« je projekt opisal direktor projekta Jožef Trstenjak. Posebnost gradnje tega dela avtoceste je bila v tem, da se je gradila na mestu obstoječe glavne ceste G1-9 Maribor–Gruškovje tako, da je regionalni medna-rodni promet ves čas gradnje potekal ob gradbišču. Dodaten izziv pri gradnji je predstavljala tudi organizacija del v času poletnih turi-stičnih sezon, ko je prometna obremenitev tega odseka zelo velika.

Nov odsek avtoceste je pridobitev tudi za velik del lokalnega pre-bivalstva, ki je leta živelo z zastoji proti mejnemu prehodu Gru-škovje, ki so bili pogostejši predvsem v sezoni poletnih počitnic. Dokončanje odseka v predvidenem roku in znotraj zadanih fi-nančnih okvirjev dokazuje, da imamo domača gradbena podjetja vrhunsko znanje in kakovosten kader za izvedbo zahtevnih infra-strukturnih projektov.

gradimo

Številka zabojnika Vrsta polnila Masa polnega zabojnika Vrsta testa

0 Armaturni snopi 39,6 t Padec zabojnika (0. test padca)

1 Sodi 26,5 t Padec zabojnika (1. test padca)

2 Armaturni snopi 40,0 t Padec zabojnika (2. test padca)

3 / / Vodotesnost

Armaturni snopi 39,2 t Test nosilnosti dvigalnih nastavkov

Test prevrnitve zabojnika

Pri 0. testu padca zabojnika se je testiral polni 0. prototip zabojnika maksimalne skupne teže 40 t, ki je s spodnjim delom zabojnika pa-del na vogal, nato pa še na daljšo stranico zabojnika. Naslednji, t. i. 1. test padca 1. prototipa zabojnik se je izvedel za preverbo polnitve zabojnika s sodi in obnašanje zabojnika z manjšo skupno maso. 2. test padca 2. prototipa zabojnika pa se je izvedel za preverbo sid-ranja pokrova na zabojnik in preizkus najbolj neverjetnega padca zabojnika. Testiral se je polni zabojnik maksimalne skupne teže 40 t obrnjen na pokrov. Po izvedenih treh testiranjih zabojnikov s prostim padcem z višine 30 cm se je, zaradi kritičnosti sekundar-nega padca zabojnika na daljšo stranico zabojnika, izvedel še test prevrnitve zabojnika. Testiral se je 3. prototip zabojnika mase 40 t, saj le ta povzroči največjo možno škodo. Zaradi zahteve nosilnosti polnega bremena dveh diagonalno postavljenih nog zabojnika se je izvedel še test nosilnosti dvigalnih nastavkov zabojnika, ko se je 40-tonski zabojnik dvignil na dve nasproti diagonalno ležeči pod-ložki, ki sta omogočali, da je bil zabojnik dvignjen od tal.

Vsi štirje prototipi zabojnikov so bili izdelani ustrezno in v skladu z dovoljenimi tolerancami. Prav tako so bili vsi testi zabojnikov us-pešno opravljeni, zato lahko rečemo, da je bil razvoj zabojnika dobro izpeljan projekt. V podjetju Pomgrad pa si v prihodnje želimo tudi proizvodnje zabojnikov.

Videoposnetka 1. testa padca zabojnika in testa prevrnitve zaboj-nika si lahko ogledate preko naslednje QR kode ali URL povezave.

Teja Török Resnik

Tomaž Kavnik

1. testa padca zabojnika

URL povezava: goo.gl/Br4CNd

Test prevrnitve zabojnika

URL povezava: goo.gl/qe3MJT

08

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2018

STANOVANJSKA POZIDAVABRDO F2Izgradnja Stanovanjska pozi-dava Brdo F2 se je pričela po uvedbi v delo, 15. 2. 2016 ter bila do 17. 11. 2017 pripravlje-na za tehnični pregled. Zgradili smo 4 večstanovanjske objekte, etažnosti K + P + 3 (objekt A1), 2K + P + 3 (objekt A2), 2K + P + 2 (objekt B) ter K + P + 2 (objekt C), skupaj 102 stanovanji ter 205 par-kirnih mest v garaži. Objektom pripada tudi izvedena zunanja ureditev z otroškimi igrišči, zasaditvijo dreves in grmovnic ter ureditvijo pohodnih potk med objekti.

Ko so gradbena dela zaključena in obrtniška dela prehajajo v zaključno fazo, se navzven morda zdi, da se obseg operativnega vodenja gradbišča zmanjšuje. V praksi temu ni tako, da se v tej fazi znatno poveča že tako ob-sežno administrativno delo, istočasno se ob pripravah na pridobitev uporabnega dovolje-nja pokažejo vse morebitne pomanjkljivosti ter napake.

Za pridobitev uporabnega dovoljenja pri Iz-gradnji stanovanjskih objektov Brdo F2 v Ljubljani je bil skladno s pogodbo zadolžen izvajalec, ki je bil poleg zakonsko predpisanih obveznosti (priprava Dokazila o zanesljivosti objekta) zadolžen še za druge obvezne pri-loge k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer za:

– Geodetski načrt novega stanja zemljišča,

– Projekt izvedenih del (PID), ločeno za di-mnike in sanitarne kabine,

– Navodila za obratovanje in vzdrževanje,

– Izkaz požarne varnosti objektov,

– Izkaz zaščite pred hrupom posameznega objekta,

– Energetska izkaznica posameznega objek-ta.

Poleg tega moramo pripraviti še naslednjo dokumentacijo, kot jo od nas zahteva raz-pisna dokumentacija s Specifikacijami, ki so priloga Gradbene pogodbe:

– Kopija zapisniško dokumentiranega sta-nja sosednjih objektov, okolice objekta in

komunalnih vodov ter cestnih površin, ki jih je uporabljal v času gradnje (kopijo video po-snetka),

– vnos v kataster komunalnih vodov,

– izdelava požarnega reda,

– za vsako stanovanje posebej in posebej za skupne dele in naprave izdelati ter predati vso zahtevano dokumentacijo po ZVKSES,

– predložiti program in usposobiti upravljal-ca stavbe za energijsko učinkovito uporabo objektov,

– navodila za uporabo in vzdrževanje za upo-rabnike,

– izvedba vseh oznak stanovanj in skupnih prostorov,

– Izkaza energijskih lastnosti stavbe.

Ter dokazila za:

– zagon in preizkusno obratovanje,

– čiščenje in izpiranje kanalizacije, izvedba preizkusa tesnosti kanalizacije, pregled ka-nalizacije s kamero z dostavo video posnet-ka,

– meritve elektroinštalacij in strojnih inšta-lacij,

– meritve zvočne izolacije za vse izvedene konstrukcije in vgrajene elemente; rezultati meritev, izdelava elaborata zvočne zaščite,

– končno poročilo o izvedbi temeljenja, končno poročilo o izvedbi zasipov.

Pri pripravi dokumentacije je bila najbolj kompleksa priprava dokazil za Izkaz požarne varnosti objektov, saj je bila Študija požarne varnosti pripravljena v letu 2009, ko je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da so bile zakonske podloge starejših datu-mov.

V pogodbi je namreč zapisano, da moramo izvesti objekte po zadnjem stanju tehnike, projektna dokumentacija pa je od nas zahte-vala »zastarelo« izvedbo. Zakonodaja nam določa, da moramo objekte izvesti skladno z gradbenim dovoljenjem, kar je v našem pri-meru pomenilo, da smo za vsako tehnično

ustrezno rešitev morali poiskati stroškovno primerno zamenjavo in dopolnitev projek-tnih rešitev.

Temu je sledil tehnični pregled, ki je v skla-du z Zakonom o graditvi objektov: »Tehnični pregled je pregled zgrajenega oziroma re-konstruiranega objekta, s katerim se ugoto-vi, ali je objekt zgrajen oziroma rekonstruiran v skladu z gradbenim dovoljenjem in ali bo izpolnjeval predpisane bistvene zahteve.« Zaradi obsežnosti izvedenih del smo po vlo-žitvi vloge, za katero smo pridobili posebno pooblastilo investitorja in po določitvi oseb, imenovanih v komisijo, te osebe ločeno zap-rosili za »predpregled« zgrajenih objektov. Posamezni predpregled (gradbene, elektro in strojne stroke) je trajal cel delovni dan. Detaljno smo pregledali dokazila in posame-zna poročila, ugotovljene pomanjkljivosti so se v večini odpravile do samega tehničnega pregleda.

Tehnični pregled je bil izveden dne 17. 11. 2017, s pričetkom ob 8:15 uri na kraju izve-dene gradnje objekta. Ugotovljene so bile manjše pomanjkljivosti, predvsem v nedo-končanih zaključnih delih, ki pa niso posledi-ca del izvajalca, saj so bile projektne rešitve izbrane šele naknadno.

Hkrati z vsemi opisanimi deli se na objektu že izvajajo kvalitetni pregledi v sestavi pred-stavnikov izvajalca (imenovan Odgovorni vodja zagotavljanja kakovosti), naročnika ter nadzora. Spet se pokaže zahtevnost investi-torja, saj se pregledi izvajajo zelo natančno in dosledno. V tem primeru je zelo po-membno imenovanje usposobljene osebe s strani izvajalca, saj mora s svojim tehničnim in strokovnim znanjem v vsakem primeru argumentirati opažene pripombe, da se ne zapisuje strokovno neutemeljenih pomanj-kljivosti.

Maja Golubovič, Srečko Prša

Odgovorni vodja del: Samo Gubenšek

gradimogradimo

09

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2017 10

novice

MEDVEDEK FREDDYSE PONOVNO VRAČA V TRAVEL FREETudi v letošnjem decembru pri nas pote-ka posebna akcija, kjer ob nakupu izdel-ka, označenega s prikupnim medvedkom, prejmete plišastega medvedka gratis.Oznake z medvedki zajemajo široko ponudbo parfum-skih in toaletnih vodic ter modnih dodatkov, kot so tor-bice, denarnice, nakit in ure. Zagotovite si svojega med-vedka pravočasno, saj so zaloge omejene, akcija pa traja do 31. 12. 2017.

NOVA KOLEKCIJA FIORELLIMODNIH DODATKOV

Na Japonskem že stoletja praznujejo vsakolet-no cvetenje japonske češnje, imenovane Saku-ra. Ta dogodek označuje prebujanje narave, sim-bolizira njeno lepoto in nam sporoča, da moramo uživati življenje. Ta čudovita tradicija je inspirirala nizozemsko blagovno znamko Rituals, da so v nji-hovi Sakura kolekciji združili sladkost japonske češnje in hranilne lastnosti organskega riževega mleka.

V naših Travel FREE shopih imamo na voljo pestro izbiro Rituals kozmetike, v decembru pa vam kot idealno darilo predstavlja-mo set izdelkov za nego telesa zanjo in zanj. Posamezni set vsebuje peno za prhanje, kremo za telo, piling za telo in olje za prhanje. Darilni set je na voljo v petih različnih izvedbah.

IZBERI SVOJNAJLJUBŠI RITUAL …

Znamka Fiorelli je bila ustvarjena s ciljem proizvajati najlepše torbice, ki so hkrati tudi cenovno dostopne.

Trenutno je Fiorelli vodilni proizvajalec torbic v Veliki Britaniji. Torbice so primerne za različne priložnosti, kot je vsakdan, večer, delo, prosti čas in še več.

Lepo vabljeni v naše Travel FREE shope k ogledu in nakupu nove kolekcije. Ponudba se med posameznimi lokacijami lahko razlikuje, ampak prepričani smo, da boste povsod našli kaj zase.

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2018 11

intervju

Mira KARBAPomgrad d. d.

Na kaj pomisliš, ko se v pone-deljek zbudiš?A je že ponedeljek?

Tvoj najlepši spomin iz službe.Konkretno ne morem izposta-viti nobenega, a jih je bilo kar nekaj.

Tvoj vzornik/vzornica. Nimam nobenega vzornika, zgledujem se po ljudeh s pozitivnim razmišljanjem, z dobrimi potezami …

Koga občuduješ?Občudujem ljudi, ki zmo-rejo krmariti skozi življenje skromno, z veliko dobre volje in trme, ki vedno po padcu vstanejo še močnejši.

Zakaj je nešteto grbov z orlom in nobenega s komarjem?Orel je že tako in tako simbol moči in obvladovanja prostora pod nebom, ki jadra z vetrom, komarje pa veter z lahkoto odpihne.

Kaj je zate življenjska dodana vrednost?Zame je življenjska dodana vrednost moja družina, zdravje …

Kdaj si prvič zaslužil/-a denar in kako?Mislim, da je bilo to, ko sem bila stara 6 let, za obiranje ribeza pri sosedovih.

Česa se pozimi najbolj veseliš?Najbolj snega in zimske idile, a le, če to opazujem iz tople dnevne sobe.

Če bi bil/-a vrhunski/-a špor-tnik/-ca, s katerim športom bi se ukvarjal/-a?Če bi bila … verjetno rokome-tašica ali atletinja …

Tvoj najboljši vic.Svojega nimam, jih pa rada sli-šim, se nasmejim, če je dober.

Kaj bi storil/-a, če bi zadel/-a jack pot?Nisem te sreče, da bi se mi to zgodilo, če pa že, bi srečo delila.

Tvoje voščilo za prihajajoče leto. V prihajajočem letu Vam želim veliko lepih presenečenj, veliko dobrih prijateljev, iskrenih stiskov rok in izrečenih pohval, veliko čudovitih objemov, zdravja in da bi bili v letu 2018 SREČNI, da bi srečo delili z drugimi.

Branko SENEKOVIČ Panvita MIR d. d.

kariera in vsakodnevni spontani trenutki, ki polepšajo dan.

Kdaj si prvič zaslužil/-a denar in kako?Prvič sem zaslužil denar kot vajenec, v proizvodnji.

Česa se pozimi najbolj veseliš?Pozimi se najbolj veselim dolgih sprehodov in spremlja-nja zimskih športov iz udobja domačega kavča.

Če bi bil/-a vrhunski/-a špor-tnik/-ca, s katerim športom bi se ukvarjal/-a?Smučanjem.

Tvoj najboljši vic.Ženi dveh lovcev se pogovarja-ta: »Danes se bo moj mož vrnil z lova brez plena.« »Kako pa to veš?« »Ker je nedelja in je mesnica zaprta.«

Kaj bi storil/-a, če bi zadel/-a jack pot?Z družino bi šli na daljše potovanje, nekaj denarja bi pa namenil v dobrodelne namene.

Tvoje voščilo za prihajajoče leto. Trenutki sreče, lepe misli in doživetja naj vas v novem letu pripeljejo do osebnega zado-voljstva in uspehov.

Na kaj pomisliš, ko se v ponede-ljek zbudiš?Ko se v ponedeljek zjutraj zbu-dim, pomislim na izzive, ki me čakajo v prihajajočem tednu.

Tvoj najlepši spomin iz službe.V najlepšem spominu mi je ostalo, ko smo na otoku ZLARIN pekli vola.

Tvoj vzornik/vzornica. Moj vzornik je Valentino Rossi.

Koga občuduješ?Občudujem Alfija Nipiča, zaradi njegove vztrajnosti.

Zakaj je nešteto grbov z orlom in nobenega s komarjem?Zaradi tega, ker orel simbolizira moč, pogum, pravičnost, veliko-dušnost, modrost … Uporaba orla v grbih kaže tudi povezanost ljudi in narave, na nek način spoštova-nje. Medtem ko komarji veljajo za najbolj smrtonosne in nevarne ži-vali na svetu. Vsako leto zakrivijo več kot milijon smrti ljudi. Morda so res močnejši kot orli, vsekakor pa niso pravični, velikodušni, prizanesljivi in modri.

Kaj je zate življenjska dodana vrednost?Življenjsko dodano vrednost mi predstavlja družina, prijatelji,

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2017

intervju

12

Jože BUZETIPanvita MIR d. d.

Na kaj pomisliš, ko se v ponede-ljek zbudiš?Pomislim na hčerko, ženo, službo, skratka na pozitivne stvari.

Tvoj najlepši spomin iz službe.Spominov je v teh letih veliko. Izlet na Poljsko s sodelavci, Nizozemsko. Nekoč je bilo več druženja kot v današnjih časih.

Tvoj vzornik/vzornica. Steve Jobs ‒ on je bil vizionar, um sodobnega časa, sicer kot sam človek težko razumljiv.

Koga občuduješ?Občudujem vse prostovoljce, koliko časa vložijo za pomoč soljudem, ne da bi v zameno kaj pričakovali.

Zakaj je nešteto grbov z orlom in nobenega s komarjem?Orel je kralj ptic, je ubijalec kač, najboljši stroj za lov in poo-seblja moč, uspeh, povezavo s soncem v stari mitologiji. Komar pa nadležna in nič kaj privlačna žuželka, pa še kri pije. Želel bi si več orlov v naši družbi, žal pa je vse več komarjev.

Kaj je zate življenjska dodana vrednost?

Dodana vrednost je, ko lahko nekoga osrečiš, pa naj si bo to z dobro besedo ali pa dejanjem, ko lahko narediš nekaj, da ne pomisliš sam na dobrine, ki jih s tem pridobiš, najbolj pa, da lahko vsakemu brez zadrege pogledaš v oči.

Kdaj si prvič zaslužil/-a denar in kako?Hmm …, z menjavo deviz v nek-danji državi. Zares pa sem prvič služil kot dodatek štipendije v času srednje šole ter študi-ja, kot igralec rokometnega moštva RK Pomurka Bakovci, takrat v I. državni ligi.

Česa se pozimi najbolj veseliš?Smučarije in božičnih praznikov, ki so pri nas pozimi.

Če bi bil/-a vrhunski/-a špor-tnik/-ca, s katerim športom bi se ukvarjal/-a?Rokometom, tega sem nekoč kar obvladal (če pa bi gledal glede financ, pa vsekakor nogo-metom).

Tvoj najboljši vic.Eden glede na mojo bujno pričesko. Relativnost: Samo en

Matej LUKAČ Komunika d. o. o.

Na kaj pomisliš, ko se v pone-deljek zbudiš?Ker imam kar precej delavnih vikendov, je v ponedeljek zjut-raj na prvem mestu družina.

Tvoj najlepši spomin iz službe.Oh, jih je veliko. Predvsem ve-like pogostitve, ko poteka vse, kot si zamisliš in so gostje zadovoljni.

Tvoj vzornik/vzornica?Gordon Ramsay.

Koga občuduješ?Svoje starše. Zakaj je nešteto grbov z orlom in nobenega s komarjem?Verjetno zato, ker so komarji nadležni.

Kaj je zate življenjska dodana vrednost?Biti vsak popoldan s svojo družino.

Kdaj si prvič zaslužil/-a denar in kako?Mislim, da pri 15 letih, ko sem začel delati vikende v kuhinji.

Česa se pozimi najbolj ve-seliš?Zimske igre na snegu s svoji-

ma sinovoma.

Če bi bil/-a vrhunski/-a špor-tnik/-ca, s katerim športom bi se ukvarjal/-a?Uh, mislim, da bi bil to nogo-met.

Tvoj najboljši vic.Kuhar vpraša vajenca:»Ali veš, kako se skuha voda?«»Seveda, naliješ vodo v lonec, daš vanjo malo masla, posta-viš na štedilnik in kuhaš!«»In zakaj daš maslo v vodo?« se začudi kuhar.»Zato, da se voda ne prismo-di!«

Kaj bi storil/-a, če bi zadel/-a jack pot?Ga ne igram. Ne rabim.

Tvoje voščilo za prihajajoče leto. Vsem skupaj obilo zdravja, sreče ter naj bo leto 2018 čim bolj uspešno.

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2018 13

intervju

Michel FIŠER Pomgrad d. d.

kajti to bi moral imeti vsak na razpolago, vendar v realnem svetu ni tako.

Kdaj si prvič zaslužil/-a denar in kako?Prvič sem zaslužil denar z delom preko študentskega servisa, to je bilo nekje pri 15 letih. Sicer sem tudi doma prej kaj zaslužil, če sem kaj pridno pomagal.

Česa se pozimi najbolj veseliš?Smučanja ter vseh ostalih zim-skih radosti.

Če bi bil/-a vrhunski/-a špor-tnik/-ca, s katerim športom bi se ukvarjal/-a?Nogometom.

Tvoj najboljši vic.Uf. Težko si jih zapomnim, toliko je dobrih. Eden izmed njih pa je sigurno: Blondinka pokliče svojega fanta v službo: »Dragi, tu imam ene “puzzle”, ampak mi zlaganje ne gre in ne gre. Vsi deli zgledajo enaki.« Nato pravi njen fant: »Imaš predlogo?« »Ja, na škatli je narisan en rdeči petelin. Ampak vseeno ne gre.« Njen fant: »Ne vznemirjaj se, bova zvečer skupaj poskusila.«

Na kaj pomisliš, ko se v ponede-ljek zbudiš?Ali je mogoče že petek. :=)

Tvoj najlepši spomin iz službe.Trenutno še nimam kakšnega takšnega spomina, da bi mi ostal v spominu, kajti zaposlen sem šele kratek čas, je pa res, da vsaka pohvala od nadrejenega kakor tudi drugih sodelavcev ti pomeni nekakšno samozavest, da si delo opravil dobro.

Tvoj vzornik/vzornica. Cristiano Ronaldo. Človek, kateri je v svetu športa več kot odličen.

Koga občuduješ?Občudujem vse ljudi, kateri trdo delajo, da bi dosegli svoj zastav-ljen cilj in se ne predajo.

Zakaj je nešteto grbov z orlom in nobenega s komarjem?Ker orel označuje nekakšno moč, svobodo ter pregled nad vsemi. Komar pa je le nadležni insekt, ki ti sesa kri.

Kaj je zate življenjska dodana vrednost?Da imamo za piti in jesti, zraven tega si še lahko tudi kaj privošči-mo. Denimo vsi nimajo te mož-nosti. Sicer to sploh ne bi smela biti življenjska dodana vrednost,

Zvečer si on ogleda škatlo. Sledi dolg pomenljiv molk. Potem pa reče: »Tako, zdaj bova pa te koruzne kosmiče lepo pospravila nazaj v škat-lo, potem pa nobene besede več o tem.«

Kaj bi storil/-a, če bi zadel/--a jack pot?Hmmm. Najprej bi šel na eno potovanje, da bi se sploh zavedal, da sem zadel jack pot. Nato pa bi kupil eno lepo hiško, ne preveliko, ter vikendico na morju, kakšen dober avto ter kakšen čolnček, nekaj bi razdelil med najbližje ter tudi nekaj namenil družinam, katere so v finančni stiski. Ostali denar pa bi v nekaj investiral.

Tvoje voščilo za prihajajoče leto.Vsem bi želel, da se jim ures-niči čim več želja, za katerimi že dolgo hrepenijo, ter naj ostanejo to, kar so in se ne spreminjajo zaradi drugih.

las v juhi pomeni relativno veliko, a na glavi relativno malo, nič.Pa še ena misel glede na branžo.Odnos do domačega jezika:Lep odnos do domačega jezika najpogosteje srečaš pri mesarju.

Kaj bi storil/-a, če bi zadel/-a jack pot?Če bi zadel na jack pot, … uh.Škoda samo, da je na začetku beseda »če«. Denar bi razdelil. ‒Naložil v brezskrbno prihodnost, nekaj investiral v kripto valute ter vsak dan prišel ob 7.30 v službo.

Tvoje voščilo za prihajajoče leto. Spoštovane sodelavke, sodelavci, dragi prijatelji.V veliko veselje mi je, da Vam lahko napišem te želje za prihajajoče praznike.Dolgo časa sem premišljeval, kaj zaželeti ob tem hitrem tempu življenja, vsakodnevnih stresih ter borbi za boljšimi rezultati.Vsi smo arhitekti svojega življenja in prav sedaj oblikujemo svojo prihodnost. Ta prihodnost, o kateri vsi tako dolgo sanjamo, bo natanko tisto, kar vlagamo v današnje dni.Lepo je na novo začeti. Začetki so kot nepopisan list, na katerega se lahko napiše najboljše mojstrovine, največje skrivnosti in je čas novih idej.To je čas pričakovanj, čas za nove rešitve, čas, da vse kar je dolgo čakalo, plane na dan. Zato Vam želim mirne, spokojne prihajajoče božične praznike ter upanja in uspeha polno prihajajočo leto 2018.Popišimo ta prazen list, da se bomo naslednje leto ob istem času po-nosno zazrli na zapisane dosežke.Srečno 2018!

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2017

Dobrodošli v našem sistemu. Kako se počutite v novem okolju?Prav lepo, hvala vsem za lepo dobrodošlico. Glede na to, da sem rojen Štajerec in da sem večino svojega življenja preživel v tem delu Slovenije, se seveda počutim kot doma. Po 18 letih dela v Ljubljani se je seveda lepo vrniti, saj je moja družina doma v Mariboru. Na Ljublja-no nekateri moji rojaki gledajo precej kritično, predvsem zaradi centralističnega razvoja naše države. A sam mislim, da moramo videti dobre strani našega glavnega mesta, kot so dina-mika dela, odprtost za ideje, kapital, znanje in kulturo ter ambicioznost in to prenesti tudi v druge dele naše države.

Zelo lepo pa je videti, da se po desetletjih krize optimizem vrača tudi v Pomurje, saj je videti, da nove ideje kar cvetijo in da je vedno več no-vih, manjših podjetnikov. Tudi turistično se ta del države lepo razvija, kar je seveda rezultat pomembno izboljšanje infrastrukture.

Življenje tukaj je lahko lepo in mislim, da je prav zato vedno več mladih pripravljeno ostati tukaj in poiskati boljše ravnotežje med delom in kakovostjo življenja, kot je to sicer v velikih

mestih.

Želite torej ponesti nekaj duha večjega mesta med nas?Na nek način, da. Predvsem v smislu ambicije in vizije. Panvita je v zadnjem desetletju na-redila velike korake naprej in ni razloga, da ne bi mogla postati vodilno prehransko podjetje v Sloveniji in tekmovati z veliki v jugovzhodni Evropi.

Ste med vidnejšimi in uspešnejšimi sloven-skimi managerji, tako da verjamemo, da je bilo več možnih poti za nadaljevanje kariere. Kaj je prevagalo?Pravzaprav je prevagalo več dejavnikov. Kot prvo, kariero sem želel nadaljevati v panogi, ki jo poznam, torej v prehrani. Zdi se mi dejav-nost, ki ima lepo perspektivo in ti ponuja veli-ko zadovoljstva pri delu. Kot drugo, sem želel delati z lastniki, ki jih poznam že dlje časa in s katerimi smo si v pogledu na posel blizu. Želijo delati dolgoročno, v korist vseh deležnikov in na vzdržen način. Kot tretje, Panvito kot pod-jetje poznam že dlje časa, saj sem z njo delal že na Žitu in Mercatorju. Všeč mi je bila strategija podjetja in ljudje v njej. Videl sem torej ekipo,

v kateri bi se lahko počutil dobro in s katero bi lahko pomembno nadgradili dosedanje uspe-he. Kot zadnje pa, želel sem delati bližje domu. Moje življenje je bilo od leta 1999 razdeljeno med Ljubljano in Mariborom, zadnjih pet let pa je bilo zaradi otroka še posebej zahtevno.

Lepo je torej slišati takšen pozitiven pogled na nas od zunaj. Kako pa se je realnost ujela z va-šimi pričakovanji?S Panvito sodelujem že tretji mesec, predvsem pri pripravi plana in strategije za naslednje leto. Posebnih presenečenj ni, je pa dejstvo, da je naša dejavnost zelo zahtevna. Na eni strani smo pod velikim vplivom gibanj na surovinskih trgih, na drugi strani pa na nas vpliva neusmi-ljena konkurenca. Še posebej v času recesije in padca potrošnje je bilo zelo težko, saj je bil pri-tisk na cene velik. Dejstvo je, da smo slovenski potrošniki potrebovali zelo dolgo časa, da smo začeli verjeti, da je konec slabega stanja v go-spodarstvu in da je čas, da si lahko privoščimo nekaj več. Slovenski bruto družbeni produkt je nehal padati in postopoma začel rasti že leta 2014, rast potrošnje hrane in pijače pa je sle-dila šele letos, torej tri leta po koncu recesije.

Tudi konkurenca je v naši dejavnosti zelo veli-ka. Slovenija je soseda ali v bližini držav, kot so severna Italija, Avstrija, Nemčija, ki imajo sve-tovno gledano najboljšo prehransko in mesno industrijo, zato bomo morali za dolgoročni us-peh biti vsaj enako dobri kot oni.

Pa je to sploh mogoče?Seveda je, vendar bomo morali narediti še nekaj korakov za to, da bomo dosegli ta cilj. Najprej moramo poiskati načine za nadaljnjo rast pro-daje. Obseg proizvodnje je namreč zelo po-memben za doseganje boljšega dobička. V Slo-veniji nam je uspela v preteklih letih lepa rast, ki jo dosegamo v vseh prodajnih kanalih, tudi diskontih, kot tudi v mnogih izdelčnih skupinah. Primer tega je grill program, kjer smo absolutni leader v Sloveniji. Ampak tukaj se ne smemo ustaviti. Nadaljevati moramo z rastjo izvoza, saj imamo program, ki je zanimiv za mnogo potro-šnike v centralni Evropi. Hkrati pa moramo ok-repiti inovativnost, saj moramo povečati stop-njo razlikovalnosti od konkurence. Sočasno pa moramo izboljšati našo učinkovitost, saj nam primerjava z najboljšo konkurenco dokazuje, da imamo še mnogo rezerv pri stroških. Vse to pa ni odgovornost samo enega človeka ali samo managementa – to je odgovornost sle-

intervju

14

Toni BALAŽIČizvršni direktor skupine Panvita

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2018 15

intervju

hernega posameznika v Skupini Panvita.

V Sloveniji, pa tudi delno v sosednjih državah, imamo prednost tudi na področju izdelkov z zaščitenim geografskim poreklom. Smo pa tudi praktično največji proizvajalec v primari-ju in predelavi na področju rdečega mesa in to pozicijo bomo s časom še krepili.

Bi zdaj že lahko izpostavili kakšno specifičnost našega sistema, s katerimi se prej niste sreče-vali.Pozitivno sta me presenetili predvsem dve za-devi. Ekipa v Panviti je relativno mlada oziro-ma ima energijo mladih ljudi (smeh). In sama razprava na sestankih je zelo odprta. Vsak pove svoje mnenje. Eno in drugo ni običajno za tipično tradicionalno slovensko prehransko podjetje. In to mi vliva dodaten pogum in vero v uspeh.

V dosedanji karieri ste se srečali z različnimi izzivi, ki so vas izoblikovali. Ja, res je. Moja kariera se je začela že zelo zgodaj, saj sem praktično sočasno s študijem ekonomije začel delati v agenciji za odnose z javnostmi. Ta izkušnja me je pomembno za-znamovala, saj so mi odnosi z javnostmi dali zelo celovit pogled na organizacije, delo v majhnem, mladem in privatnem podjetju pa so me hitro naučili, da je moja plača nepos-redno odvisna od moje sposobnosti prodati, narediti in dobiti plačan račun. Potem sem ka-riero nadaljeval v večjih podjetjih, saj sem s 25 leti postal direktor marketinga družbe Petrol. Tam sem bil sedem let in zraven osnovne de-javnosti trgovine sem spoznal tudi način de-lovanja velikega podjetja ter dinamiko odnosa s politiko ter z državo. Postanek v svetovanju me je nato vodil v Fructal, kjer sem moral iz-vesti, kar sem napisal kot svetovalec za pre-strukturiranje podjetja. Tam sem prvič spoznal kompleksno proizvodnjo ter specifike manjših lokalnih okolij. Kariero sem nadaljeval v Žitu, ki je bilo praktično edino podjetje, ki sem ga prevzel, ko ni bilo v težavah. Po dobrih dveh letih vodenja Žita so mi ponudili funkcijo pred-sednika uprave Mercatorja. Tam sem preživel turbulentno obdobje, ko smo morali sočasno prestrukturirati eno milijardo kreditov s 57 bankami, voditi prodajni proces ter poskrbeti za to, da bo družba tržno uspešnejša.

Vse te izkušnje so me seveda pomembno

oblikovale in dale so mi več znanja, kot bi mi dalo nekaj fakultet skupaj. Verjamem, da bom to znanje in izkušnje uspel prenesti na moje sodelavce.

Kakšen stil vodenja in organiziranosti družb vam je torej blizu?V samem bistvu imam precej demokratičen stil vodenja, vsaj v obdobju, ko pripravljamo načrte in strategije. Takrat je potrebno pusti-ti kreativnosti prosto pot in biti odprt za nove ideje in predloge. V času izvedbe pa je stopnja demokratičnosti manjša – takrat mora vsak prevzeti svoj del odgovornosti in pravočasno poskrbeti za pomoč ter podporo s strani vodje in sodelavcev.

Vedno sem pa pripravljen poslušati in nuditi potrebno podporo. Izkušnje so me naučile, da je dober vodja tisti, ki zna poslušati in slišati ter pomagati najti pravo pot slehernemu so-delavcu. Moč organizacij je v skupini, ne zgolj posamezniku, zato je povezovalna vloga vodje izjemnega pomena.

Ste uspeli pogledati tudi k drugemu delu siste-ma ‒ Pomgradu? Kako ga vidite oziroma kako ga dojemate?To dejavnost ne poznam tako dobro, ampak evidentno je, da ima Pomgrad lastnike in eki-po, ki je bila sposobna preživeti velik negati-ven gradbeni ciklus v Sloveniji. Zdaj uspehi ne izostajajo in verjamem, da bo Pomgrad, tako kot Panvita, ostal eno od najpomembnejših podjetij v svoji panogi.

Že na začetku ste komentirali Pomurje. A mis-lite, da imamo vse predpogoje za uspešnost?Če obstaja ena lekcija, ki se je lahko naučimo iz uspeha Pomurja, je to, da si za ustvarjanje pogojev za uspeh najprej odgovoren ti sam. Če ni potrebne ideje, iniciative, energije za izvedbo in vztrajanje, potem ti nobena sredstva iz Lju-bljane in Bruslja ne morejo pomagati. Mislim pa, da ima ta del Slovenije kar nekaj predpogo-jev za uspeh. Najprej je tudi seveda geografska lokacija, ki ti z lepoto in s kakovostjo narave ter z velikim številom sončnih dni omogoča dobre predpogoje za razvoj vsaj dveh dejavnosti: pre-hrane in turizma. Tukaj so vidni številni uspe-hi tako večjih kot tudi manjših podjetij. Potem pa so tu ljudje, ki znajo kljub uspehu ohraniti zdravo mero razuma ter pravo ravnotežje med

ponižnostjo in ambicioznostjo. Zadnja leta se mi tudi zdi, da velika mesta postajajo vse manj privlačna za mlade ljudi, zato tudi mnogo talen-tiranih mladih ostane v Prekmurju, tudi zaradi želje imeti bolj kakovostno življenje, boljše rav-notežje med delom in privatnim življenjem.

Torej jamranje ni upravičeno?Ah, zdi se mi, da je jamranje bilo zgolj začetek kreativnega procesa, torej spoznanje, da tako ne more iti več naprej (smeh). Prekmurje je zdaj v fazi akcije, kar bo zagotovo prineslo še boljše rezultate.

Kaj vas pa žene in polni z energijo izven dela?Najprej družina. Hčerka je stara pet let, nasled-nje leto gre v šolo. Tako, da si lahko predstav-ljate, da je to obdobje, ki zahteva veliko časa in pozornosti v okviru družine. Če pa mi ostane kaj časa, pa ga želim posvetiti športu, predvsem teku, kolesarjenju in boksu. Pa še malo poslu-šanju glasbe.

Košarka ali nogomet?Zadnja leta nogomet. Vseeno sem iz Maribo-ra in tam ti ne preostane kaj drugega, kot da si navijač našega nogometnega kluba (smeh). Vsi smo zelo ponosni na njih in res jih je lepo spremljati v živo, na stadionu, kamor grem, ko so pomembne tekme.

Kristian Ravnič

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2017 16

novice

AKTIVNI TEKAČI POMGRADA V letu 2017, v okviru promocije zdravja na delovnem mestu, so bili zelo aktivni naši tekači, ki so dosegli nekaj zelo lepih uvrstitev. Sicer pa je bolj kot uvrstitve pomembno to, da so aktivni, da naredijo nekaj za svoje zdravje in da s svojo vztrajnostjo, voljo in vzgledom dajejo navdih vsem ostalim sodelavcem za iz-vajanje kakršnih koli aktivnosti za svoje zdravje.

POSLOVNI TEK MERKUR ZAVAROVALNICA BUSINESS RUN LJUBLJANA

Po vzoru tujih urbanih središč je v četrtek, 21. 9. 2017 Lju-bljana gostila svoj drugi Business Run: atraktiven tekaš-ki dogodek s poudarjenimi elementi teambuildinga in mreženja, z odlično kulinariko in s spektakularnim glas-benim doživetjem s Severino.Teka se je udeležilo šest naših sodelavcev. Sestavili smo žensko (Sonja Sukič, Petra Lovšin, Nada Horvat) in moško ekipo (Darko Vereš, Ervin Denša, Andrej Gabor). Tri članske ekipe iz posameznih podjetij so se podale na štafetni tek. Vsak od članov ekipe je moral s štafetno palico preteči svoj krog v Parku Tivoli v dolžini nekaj manj kot 4 km. Časi vseh sodelujočih v ekipi so se sešteli, najboljše ekipe pa nagradile.

Uvrstitev naših dveh ekip v zelo močni konkurenci je bila naslednja:

• Ekipa Pomgrad 1 (ženske) – Horvat N., Lovšin P., Sukič S.

• Z doseženim časom 00:54:52 na 6. mesto od 38 ekip.

• Ekipa Pomgrad 2 (moški) – Vereš D., Denša E., Gabor A.

Z doseženim časom 00:47:19 na 10. mesto od 69 ekip.

Dušan Nađ

Podrobno smo predstavili naše tekače (Maraton Radenci 2017) v 32 številki re-vije Naš krog, v nadaljevanju pa še nekaj iz ostalih prireditev, kjer smo beležili udeležbo naših tekačev.

Mariborski mestni tek

Tek je organizirala Športna zveza Maribor v soboto, 9. 9. 2017.

Teka sta se udeležila Sonja Sukič in Tadej Valenko.

Trasa Mariborskega mestnega teka je potekala v strogem središču Maribora. Tekači so naredili 4 kroge po 2,5 km za tek na 10 km. Štart in cilj sta bila na Trgu Leona Štuklja.

Odličen rezultat je dosegla Sonja Sukič, in sicer 1. mesto absolutno med ženskami od 137 žensk in 1. mesto v svoji kategoriji 20‒29 let s časom 43:15.

Tadej Valenko – 180. mesto od 255 moških. 26. mesto v kategoriji 20‒29 let s časom 53:43.

Dušan Nađ

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2018 17

novice

PREKMURSKI MALI MARATON V organizaciji Občinske športne zveze Moravske Toplice in prijateljev teka, je bil v nedeljo, 8.10.2017 v Moravskih Toplicah izveden tek na 11 km in mali maraton na 21 km.

Dobitniki priznanj in darilnih bonov: Darko Vereš, Ervin Denša, Andrej Gabor, Sonja Sukič, Petra Lovšin, Nada Horvat

Zaposlenemu Boštjanu Kojzeku, iz Komercialnega področja Pomgrad d. d. ‒ čestitamo, da je uspešno pridobil Certifikat/po-trdilo o pridobitvi dodatne kvalifikacije »strokovnjak/strokov-njakinja za oddajo javnih naročil v Republiki Sloveniji«, ki ima značaj evropskega referenčnega ogrodja in je slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK).

Boštjan K. se je udeležil 35-urnega pro-grama, ki je zajemal vaje in delavnice ter uspešno opravil pisni izpit in ustni zag-ovor pred tričlansko komisijo.

Verjamemo, da bo pridobljeno znanje v praksi uporabil in ga prenesel na svoje sodelavce.

Splošno-kadrovski oddelek Pomgrad

ČESTITKA

čen znoj v majico Pomgrada in za pripravljenost predstavljati našo družbo tudi ob vikendih. To ni ostalo neopaženo in kot vzpodbudo za naprej je vsak tekač v okviru promocije zdravja prejel pri-znanje Pomgrada za aktivnosti teka v letu 2017 in darilne bone trgovskega centra Maximus.

Gesta vodstva Pomgrada je namenjena tudi vsem ostalim sodelavkam in sodelavcem, da se v bo-doče aktivno odzovejo na naslednje akcije, ki jih bomo organizirali v okviru promocije zdravja na delovnem mestu.

Dušan Nađ

Prijave naših sodelavcev so bile :

- Nada Horvat in Andrej Gabor na tek 11 km

- Darko Vereš na mali maraton 21 km

Darko Vereš na 21 km je zasedel 28. mesto absolutno, z rezultatom 1:39:23.

Nada Horvat na 11 km je zasedla absolutno 9 mesto ( 5. mesto v kategoriji ) s časom 56:15 ( osebni rekord )

Andrej Gabor - Zaradi poškodbe noge, dan pred tekom, se ni mogel udeležiti teka.

Iskrene čestitke vsem tekačem, za vse pretečene kilometre in za ves prete-

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2017

Pomgradov koledar osta-ja vsakoletni izziv tako za tiste, ki ga ustvarjamo, kot tudi za tiste, ki ga berete. Minula leta smo tako od-pirali teme vpetosti podje-tja v širše okolje, opozarjali na veščine in tehnologijo, ki je potrebna za kakovostno izvedbo itd. Letos smo se spet osredotočili nazaj k sebi in naredili koledar, ki je nekoliko bolj »zidarski«Izhodišča za to smo našli v dveh knjigah, ki sta izšli pri ZRC SAZU v zbirki Teoretska praksa arhitekture. Prva je Tektonika v arhi-tekturi, druga Strukturna logika arhitekture. Čeprav je Pomgrad gradbeno podjetje in ne arhitekturni biro, je prav tisti vezni člen, ki skozi tehnično znanje in ideje materializira zamisel, ki postane na koncu arhitektura. Za ta zapis naj bo dovolj razmislek o vezi, ki je objavljen v knjigi Tektonika v arhitekturi in pravi: »Po njegovem mnenju povezave

konstrukcijskih elementov, ki so hkrati arti-kulirane (torej objekti sami na sebi) in inte-grirane (sestavni del objekta/stavbe), kon-stituirajo telesno formo stavbe. So gradniki stavbe ne le v smislu njene materialne dovr-šitve, temveč tudi v smislu, da ji dajejo sim-bolni pomen.«* Druga knjiga je avtorstvo dr. Petre Čeferin in ga v nadaljevanju opisuje-mo nekoliko obširneje. Vse to so izhodišča ali navdih, da smo naše delo postavili v nek širši kontekst predvsem v časih, ko tehnolo-gija spreminja način dela, življenja in bivanja naših končnih uporabnikov.

Dr. Petra Čeferin: NITI UPORABNI NITI ESTETSKI OBJEKT: Strukturna logika arhi-tekture.

Konec leta 2016 je pri založbi ZRC SAZU v zbirki »Teoretska praksa arhitekture« izšlo delo dr. Petre Čeferin z naslovom »Niti upo-rabni niti estetski objekt: Strukturna logika arhitekture«. Le redko se zgodi, da arhitekt pri nas napiše knjigo, še redkeje, da gre za teoretično knjigo, še redkeje, da gre za te-oretično knjigo o arhitekturi in še redkeje, da gre za izvirno avtorsko delo. Dr. Petra Čeferin spada vsekakor med pomembnejše mislece na tem področju v širšem evrop-skem prostoru. Obstajajo panoge, ko je de-litev teoretiki ‒ praktiki dokaj trdo zarisana, prav arhitektura pa je področje, kjer so naj-boljši bili vedno tako izvrstni teoretiki kot tudi praktiki. Skozi zgodovino so postavljali teoretične standarde in jih materializira-li, potem pa iz teh del ponovno izpeljevali teoretične zaključke. Pa naj bo to Semper, Le Corbusier ali dandanes Rem Koolhaas, Jacques Herzog in Pierre de Meuron, največji so vedno tudi postavljali teoretične stan-darde. Na to posredno opozori tudi Petra Čeferin v enem svojih intervjujev, ko pravi, da je arhitekturna produkcija neločljiva pov-ezava med »thinking« ‒ misliti in »working« ‒ delovati, oziroma, da gre za ponavljajoč krog artikulacije ideje in materializacijo te ideje v nekem konkretnem izdelku. Naj bo to stavba, razstava, knjiga itd. Dr. Petra Če-ferin, ki je po svoji osnovni izobrazbi sama arhitektka, nikakor ne romantizira položaj arhitekta v današnji družbi, še manj mu pri-pisuje nek preroški položaj, kot ga je imel v devetnajstem stoletju. Pošteno povedano,

najboljši so še danes prav to. Tako kot je vsak, ki brca žogo nogometaš, je tudi vsak, ki riše hiše arhitekt, vendar je razlika v kako-vosti izjemna. V svoji knjigi na eni strani hla-dno, akademsko odgovarja na vprašanja o današnjem položaju arhitekture oziroma jo sistematično umešča v čas, okolje in sooča arhitekturo z izzivi, kot jo zaznavajo različni segmenti, arhitekti, investitorji ali uporab-niki, na drugi strani pa vnaša tako imeno-vani človeški element, emocijo, ki jo preko pogleda poveže z Lacanom, preko katerega odpira nova področja zaznave arhitekture, ali analizo Framptonove trojice. V strukturni logiki arhitekture nas sooči s pomembnimi teoretskimi koncepti, kar bralcu, ki ni doma v teh krogih, vsekakor daje teoretično osno-vo, tistemu, ki pa ima teoretično podlago, pa nek svoj unikatni pogled in s tem odpira nova obzorja. Preko pogleda vnaša človeški element, lahko bi rekli tisti nepojasnljiv del, napako, ko so nekatere stvari presežek, ne zgolj vsota in delujejo, jih pa velikokrat razu-memo šele z analizo in s časovne distance. Ko pogledamo okrog sebe in ugotovimo, da živimo v času, ko so pri Madridu prek krat-kim postavili prvi most, ki je bil natisnjen s 3D tehnologijo, lahko govorimo o časih, ki so prelomni tako v konstrukcijskem načrtova-nju in tehnični izvedbi, gradbeništvu in arhi-tekturi. Tehnološke invencije in inovacije pa so vedno v zgodovini odprle nove vsebinske zmožnosti za obravnavo, kako živimo, lju-bimo in delamo ter so hkrati del teoretske obravnave v arhitekturi od Vitruvija naprej. Brez sramu lahko zatrdimo, da gre za vrhun-sko avtorsko delo, pomembno za evropsko teoretično arhitekturno misel, namenje-no vsem, ki se ukvarjajo z intervencijami v prostor ali obravnavo le teh.

Matej Fišer

* Citat iz knjige Tektonika v arhitekturi, uredila Petra Čeferin. ZRC SAZU, Ljubljana 2014.

18

novice

POMGRADOV KOLEDAR 2018

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2018 19

novice

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2017 20

novice

Avtorja članka: Boštjan Ferenčak, Simon Ravnič, Skupina Panvita

PROJEKT DABLIS - Daljinsko in bližnje zaznavanje sušeV spodnjem besedilu podajamo več informacij o tem, kako smo se poljedelci v Skupini Panvita lotili zaznavanja suše s pomočjo satelitov in brezpilotnih letalnikov (dronov) ter na podlagi ugotovitev spremlja-li tudi učinkovitost naših namakalnih sistemov.

Klimatske spremembe so se v zgodovine dogajale neprestano. Ozračje se je v določenem časovnem obdobju segrevalo, nato ohlajalo, posledično pa so izginjale rastlinske in živalske vrste, katere se niso prilagodile na nove vremenske razmere. Tudi da-nes se dogajajo podnebne spremembe, bistvena razlika pa je ta, da se danes te vremenske spremembe zgodijo v bistveno krajšem časovnem obdobju, kot se je to dogajalo v preteklosti.

Posledico spreminjajočih podnebnih sprememb lahko vsako-dnevno spremljamo prek televizije, interneta ter drugih medi-jev. Eni bolj drugi manj pa se z njimi soočamo vsakodnevno, odvisno predvsem od narave dela.

Tako smo tudi v Skupini Panvita v enoti Poljedelstvo v veliki meri odvisni od vremenskih razmer, prav tako pa imajo velik vpliv na rezultat našega dela. Zaradi velikega vpliva teh de-javnikov na kmetijstvo, predvsem v rastlinski pridelavi je zelo pomembno, da imamo pravilne in pravočasne podatke, kdaj je neka rastlina v stresu in da lahko pravočasno naredimo do-ločen ukrep, v kolikor je to seveda izvedljivo. S tem namenom smo pristopili kot partner v projekt DABLIS (Daljinsko in bližnje zaznavanje suše). Nosilec projekta je bila Biotehniška fakul-teta, Oddelek za agronomijo, ostali sodelujoči parterji pa smo še bili: Panvita d. d, Poljedelstvo; Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ter Center odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije.

Cilj projekta je, da bi na osnovi satelitskih posnetkov lahko na-povedali stres na rastlini (stres na rastlini je posledica pomanj-kanja vode-suša, hranil, neustrezen pH, previsoka temperatu-ra itn.). Poskus je bil zasnovan kot dvofaktorski (2 x 2). Izvajal se je na dveh naših površinah (ena lokacija je bila v Beltincih, druga v Rakičanu), in sicer na lažjih in težjih tleh, na obeh loka-cijah pa je še bila varianta namakana in nenamakana površina. Obravnavana poljščina je bila koruza.

Za dobro interpretacijo satelitskih slik smo primerjali rezul-tate terenskih meritev količine vode v tleh in indeksa listne površine (LAI) z rezultati snemanja z brezpilotnimi letalniki in s satelitskimi slikami. Primerjava rezultatov je potekala v več terminih preko rastne sezone. Meritve so se izvajale v tleh, ki so bolj oziroma manj podvržena suši, in sicer na namakanih in nenamakanih površinah. Iste površine smo snemali z brez-pilotnimi letalniki in za iste vzorčne površine je potekala tudi končna interpretacija satelitskih slik.

Poleg primerjav interpretacije rezultatov meritev s satelitskimi posnetki smo na koncu opravili tudi vrednotenje pridelka koru-ze, ki je bil v letošnjem letu še posebej zanimiv:

Obravnavanje Pridelek suhe koruze (kg/ha)

Lahka tla – namakano (LNA) 14.949 kg/ha

Lahka tla – nenamakano (LNE) 2.870 kg/ha

Težja tla – namakano (TNA) 12.711 kg/ha

Težja tla – nenamakano (TNE) 8.645 kg/ha

Eden izmed pomembnih ukrepov v boju proti vremenskih spre-membam, katerih posledica je tudi suša, je namakanje (inve-sticijo v namakanje 700 ha površin smo realizirali v letu 2015). Izmerjeni rezultati nam kažejo, da je bil na lahkih tleh pridelek koruze v letu 2017, kjer ni bilo namakano le 2.870 kg/ha, z ukre-pom namakanja pa je bil dosežen pridelek 14.949 kg. Manjša, ampak še vedno visoka razlika v pridelku koruze je bila izmer-jena tudi na težjih tleh.

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2018 21

novice

Prispevek Skupine Panvita k razumevanju povezave med rezultate večspektralnega opazovanja iz zraka ter terenskih meritev vode v tleh in indeksa listna površine je izjemen, več kot koristno je pa tudi informacija o učin-kovitosti naših namakalnih sistemov. Vse te aktivnosti so posamezni koraki k končnemu cilju preciznega polje-delstva, kjer bomo opremljeni z ustreznimi informacijami in z ustrezno tehnologijo lahko izvajalo agrotehnološke ukrepe veliko bolj natančno in na tistem mestu kjer je to potrebno.

Kako s sateliti in letalnik spremljati stres na rastliniEvropska (ESA) in ameriška vesoljska agencija (NASA) sta podatke iz svojih satelitov Sentinel 2 in Landsat 8 pa tudi predhodnikih dala v brezplačno uporabo. Večspektralne kamere tako neprestano snemajo zemeljsko površje ne le v spektru svetlobe, ki jo zazna-vamo ljudje (rdeče, zeleno, modro), temveč tudi v ostalih spektrih (SWIR, NIR). S pomočjo enačb lahko tako za vsak pixel na teh fo-tografijah izračunamo NDVI, to je normalizirani indeks vegetaci-jskih odklonov, ki nam pove o tem v kakšnem stanju stresa so rastilne na tem področju. Pri uporabi satelitov je resolucija, torej velikost vsakega pixla na fotografiji, med 10 in 30 metrov, pri upo-rabi letalnika pa le nekaj centimetrov. Informacija o stanju poljščin je tako kvalitetnejša, agrotehnični ukrepi pa ustreznejši.

Sentinel 2 in Landsat spektralna področja

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2017 22

novice

DRUŽABNO SREČANJEPOSLOVNIH PARTNERJEV SKUPINE PANVITAPrednovoletni in predbožični čas je obdobje, ko tudi v našem podjetju povabimo naše kupce in poslovne partnerje na sproščeno družen-je. Tudi letos smo zveste stranke povabili v Terme Vivat, kjer nas je s kvalitetno gostinsko ponudbo post-reglo ustrežljivo osebje.

Skupaj se nas je zbralo 200. Rejcem smo predstavili rezultate

prašičereje in perutninarstva v preteklem letu. Najboljše ko-

operante smo tudi nagradili. Prav tako smo predstavili tržišča,

segmente in novitete na področju krmil ter novosti v naših Kme-

tijskih centrih. Vsem zbranim smo predstavili še pogodbeno pri-

delavo žit.

V Panvita Kmetijstvu se zavedamo pomena prednovoletnega

srečanja, saj se želimo na tak način zahvaliti svojim kupcem in

poslovnim partnerjem za uspešno sodelovanje v preteklem letu.

Prav tako pa smo vsi zbrani nazdravili dobremu sodelovanju v

prihodnjem letu.

Martina Planinc

AGROTECHNICA 2017Obiskali smo največji sejem kmetijske mehanizacije v Hannovru. Svoje izdelke in storitve je predstavilo več kot 2.900 razstavljavcev iz kar 53 držav. V šestih dneh si je sejem ogledalo skoraj pol mili-jona obiskovalcev, kar sejem uvršča med vodilne svetovne sejme.Na sejmu so bile predstavljene inovacije in aktualni trendi s pod-

ročja kmetijstva in kmetijske mehanizacije. Namen obiska je bil se

seznaniti z novostmi na področju kmetijske mehanizacije.

Martina Planinc

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2018 23

V MAXIMUSU ŠE VEČ ZA VAS! Leto 2017 je bilo v Maximusu pestro, težko in velikokrat tudi prašno, vendar je konec leta, še pred svojo 11. obletnico, celoten center ponovno zasijal.

Ponudba se je skozi vse leto dopolnjevala s številnimi novimi trgovinami

in prenovami: Intersport, ItStyle, Fashionpoint, Tuš drogerja, širitev in pre-

nova trgovine H&M, prenova Bara Maximo, prenova Restavracije Maximo

in gradnja nove jedilnice v zimskem vrtu. Maximus tako vedno bolje izpol-

njuje svoje poslanstvo in skrbi, da Pomurci za dober šoping ne rabite daleč

ali v tujino. Čaka vas v Maximusu!

Helena Čirič

novice

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2017 24

Verjamem, da ste tudi sami že zaznali, da je v zadnjem času postala zelo popularna medijska tema obravnava t. i. spolnega nadlegovanja.

SPORNO, OPROSTITE, SPOLNO NADLEGOVANJE

poudarki iz kroga znanja

Oglašajo se bolj ali manj ostarele filmske igralke in jamrajo, kako so pred desetletji bile spolno nadlegovane, poniževane, izko-riščane. O tem, koliko so k temu pripomogle same in koliko jim je to takrat koristilo, mo-lčijo. Svoje kolege in sodelavce obtožujejo tudi političarke, športnice, različne umetni-ce in »umetnice«. Reklama nikoli ni odveč, posebej še, če nič ne stane, dokazovanje oziroma zanikanje obtožbe pa je nalože-no obtoženemu. Iskreno moram priznati, da tudi jaz v teh zadevah nisem popolno-ma nedolžen, celo nasprotno – s spolnim nadlegovanjem sem se nekoč pogosto ukvarjal, nadlegoval pa sem kar samega sebe. No, zdaj to javno priznavam in se sa-memu sebi tudi javno opravičujem. Ves čas in vztrajno pa sem nadlegoval tudi njo, La-ško Flaško in to še vedno počnem, ona pa se prav nič ne pritožuje.

In kaj sploh je spolno nadlegovanje. Po definiciji ženskega združenja NZDŽ je to »vsako nezaželeno spolno namigovanje, direktna prošnja za spolno občevanje in vsi ostali besedni ali fizični elementi, ki se na-našajo na spolnost«.

Kako, pod milim nebom, pa si naj sedaj fant

poišče punco oziroma ded babo. Pohvaliti je ne sme, ker komplimenti niso dovoljeni, gledati je ne sme, ker to pomeni, da jo slači z očmi, dotakniti se je ne sme, ker je to že nasilje, …………….. ne sme! Po prej omenjeni definiciji je torej vsak človek produkt raz-merja, ki se je začelo s spolnim nadlegova-njem, tega pa ne bi smelo biti in ga je treba izkoreniniti. In tako bo tisti del človeštva, ki uvaja te norme, pač izumrl. Pa brez panike, lepo prosim. V okoljih in na celinah, kjer ve-ljajo drugi običaji in pravila, se množijo kot zajci in nas bodo zlahka nadomestili. Sicer pa so že tu in vsak dan več jih je. Mi pa kar po svoje; še malo, pa se bodo zagnanci in zagnanke iz Društva ljubiteljev malih živali postavili(e) v bran in zaščito domačih ko-koši. In kdo bo obtožen spolnega nadlego-vanja? Domači petelin, seveda! Pa saj poz-nate, kako to poteka: v začetku vsaka beži (kokoš, seveda), na koncu pa običajno vsaka tudi počepne (kokoš kot kokoš pač). Petelin pa opravi svoje, saj zato pa je petelin. Če bo zaradi tega končal v loncu, ga bo pa nado-mestil tuji.

V času diktature pa je bilo tudi na tem po-dročju vse drugače. Če sodelavke nisem vsaj 3-krat na dan mahnil po riti, je bila kar malo užaljena, brez predhodnega sočnega komentarja na račun njenega oprsja pa sem se za kavo lahko kar obrisal pod no-som. O sindikalnih izletih pa raje ne bom pisal, saj smo na njih bili »žrtve« običajno moški. Pritoževali se nismo, komentirali pa. Iz tistih časov je tudi sledeči komentar mo-jega pokojnega prijatelja Antona s. p.: »Edi-na članarina, ki jo z veseljem plačujem, je sindikalna članarina. Ne razumem pa, zakaj jo z veseljem plačuje tudi žena?!«

Imam oziroma imel sem še eno razvratno navado – marsikatero sodelavko, znanko,

prijateljico sem »preimenoval«, ji torej po-delil vzdevek ali ime, ki jo je nekako dopol-nil(o) ali poudaril(o) kakšno od njenih značil-nosti. Pa sem bil pred časom opozorjen, naj tega več ne počenjam, saj veste, za spolno nadlegovanje (lahko) gre. Tako torej sedaj vsa ta imena in vzdevke preklicujem in jih jemljem iz uporabe. Adijo tudi tebi, Bambi.

Za konec pa tisto, kar je vsakega decembra najpomembnejše. Gre seveda za najbolj praznično obdobje leta, gre za dneve, ko se moramo posvetiti svojim najbližjim, jih razveseliti, obdariti, nagraditi, poljubiti – pokazati torej in jim jasno povedati, koliko nam pomenijo. In jim ob tem izpolniti tudi kakšno od njihovih želja. Če je med vami takšna, ki bi me rada nadlegovala, pa naj kar izvoli.

Dušan Banfi

Kar pisal sem, je včasih bilo nadlegovanje,

če brali ste, za nekoga je bilo smejanje.

Slovesa čas, pozdrav, pomeni naj končanje,

to lahko pravi razlog je

za praznovanje.

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2018

Sejem Feel The Future je sejem inovativnih digitalnih rešitev in je bil letos organiziran prvič. Namen sejma je promocija in predsta-vitev digitalnih inovativnih rešitev. Sejem je bil dobro obiskan in je dosegel svoj namen ter je izpolnil pričakovanja večine razsta-vljavcev. Obiskovalci so sejem obiskali z velikim zanimanjem in je kot tak zadovoljil tudi njihova pričakovanja. Na sejmu so bile predstavljene inovativne digitalne rešitve za osebno rabo kot tudi za poslovne procese podjetij. Več o sejmu si lahko preberete na https://feelthefuture.si/.

Odločitev, da smo se udeležili sejma, je bila sprejeta zaradi želje po večji prepoznavnosti podjetja Hakl IT, pridobivanja novih strank in posledično zagotavljanja boljšega položaja na trgu. Na sejmu smo predstavili naše podjetje in naše produkte. V skladu s trendi smo na sejmu bili osredotočeni na naše mobilne aplikacije in do-kumentni sistem (DMS), skratka, na brezpapirno poslovanje. Na sejem smo povabili tudi naše obstoječe in potencialne poslovne partnerje.

Ker smo podjetje, s sedežem v Prekmurju, smo se na sejmu pro-movirali v prekmurskem duhu. Poleg tega, da so nas obiskovalci lahko obiskali na razstavnem prostoru, smo za njih še pripravili nekaj posebnega. Naša ekipa je prvi dan sejma kuhala pravi do-mači prekmurski bograč. Poslovne partnerje in potencialne stran-ke smo tako pogostili s porcijo bograča, kozarcem dobrega prek-murskega vina (Marof) in z drugimi kulinaričnimi dodatki.

V podjetju HAKL IT smo prepričani, da lahko dober bograč pri-merjamo z dobrim informacijskim sistemom. Za dober bograč je potrebnih vrsto različnih sestavin in aktivnosti, da pridemo do odličnega rezultata ‒ do dobrega bograča. Enako je pri dobrem informacijskem sistemu. Če želimo v celoti zadovoljiti potrebe in podpreti poslovne procese podjetja, moramo razviti različne pro-gramske module, ki skupaj funkcionirajo kot kvalitetna celota.

Sejem Feel The Future bo organiziran tudi prihodnje leto, in sicer od 17. do 19. oktobra 2018.

Sebastjan Gornjec, Hakl IT, d. o. o.

UDELEŽILI SMO SE SEJMA»FEEL THE FUTURE«

25

informatika

Iz podjetja Hakl IT smo se udeležili sejma »Feel The Future«, ki je potekal od 19. do 21. oktobra 2017 na celjskem sejmišču.

Gre za nov sejem inovativnih digitalnih rešitev, ki je bil letos prvič organiziran.

Ekipa za kuhanje bograča

ORKA.erp z gibanico

Ekipa na razstavnem prostoru

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2017

SESTAVINE:• 1500 g svinjskega vratu brez

kosti• 1 žlica cele kumine• 1 žlička mletega majarona• 2 stroka česna• 1 žlica grobe morske soli• 4 veliki korenčki• 2 jabolki• sol

• olje

26

naši nasveti

SVINJSKA PEČENKAZ BUČNIM PIREJEM

SVINJSKA PEČENKA

PRIPRAVA:Sol, kumino, majaron in česen v možnarju rahlo stremo in dobro premešamo. Svinjski vrat na vseh straneh pomažemo z oljem in natremo z mešanico soli in začimb. Pustimo, da ca. 30 min stoji na sobni temperaturi.

Pečico ogrejemo na 175 stopinj Celzija. Pečenko postavimo v naoljen pekač, dodamo korenje, ki smo mu odstranili povrhnjico in na četrtine narezana jabolka. Pečemo ca. 60‒90 min, po potrebi zalijemo z nekaj vode.

SESTAVINE:• 500 g buče hokaido • 500 g kuhanega krompirja• 1 čebula• 3 stroki česna• 4 manjši paradižniki• 125 g masla• 125 g mleka ali kisle smetane• sol• poper

PRIPRAVA:Bučo olupimo in narežemo na večje kose. Položimo v pekač, dodamo narezano čebulo, celi česen, paradižnik ter vse skupaj rahlo solimo. Pekač postavimo v pečico, ogreto na 175 stopinj Celzija in pečemo dobrih 30 min. Meso buče mora biti toliko zmehčano, da gre vilica enostavno skozi. Vse skupaj zmeljemo s paličnim mešalnikom.

Krompir skuhamo v osoljeni vodi. Še topel kuhan krompir olupimo in pretlačimo v lonec, ki ga rahlo ogrevamo. Dodamo maslo in ogreto mleko. Vse skupaj dobro premešamo in dodamo bučni pire. Vse skupaj ogrevamo in hkrati mešamo, tako da dobimo pire želene gostote. Če želimo bolj tekočega, ga lahko dodatno zmeljemo s paličnim mešalnikom ali dodamo mleko oziroma kislo smetano, če pa bolj gostega, pa pustimo, da tekočina izpari. Pire ves čas mešamo, da se nam ne oprime podlage.

Matej Fišer

BUČNI PIRE

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2018

Pod vtisom 8. internacionalnega foruma o hrani in prehrani, ki se je odvijal 4. in 5. de-cembra 2017 v Milanu in na pragu meseca daril, preobilja in prenažiranja, bo moj tok-ratni prispevek namenjen hrani in našemu gledanju na njo ter trajnostnemu razvoju, kateremu bi se morali že enkrat resnično zavezati, ne pa, da imamo vedno samo pol-na usta lepih besed.

Trenutno je na svetu skoraj 1 milijarda ljudi, ki trpijo za lakoto. Več kot 1 milijarda ljudi pa je predebelih. Vseh skupaj nas je 7 milijard. Na svetu pridelamo 4 milijarde hrane, kar bi bilo dovolj, da bi prehranili ves svet. Vendar 1/3 hrane zavržemo. Pa ne samo v razvitem svetu, tudi v nerazvitem; edina razlika je, da jo v razvitem svetu vržemo s krožnika, v nerazvitem pa je zavržena zaradi neustreznih transportnih poti, skladiščenja in tega, da ne doseže trga.

Po svetu so posledice človeškega uničevanja narave in podnebnih sprememb že vidne, dviga se temperatura, vedno več je neurij in ostalih vremenskih neprilik, povečuje se zmanjšanje deleža gozda in večajo se puščave. Kar pa ne opazimo.

Še vedno se ne zavedamo, da je trajnostni razvoj tisti, ki ne uničuje virov, ki ohranja (lahko tudi izboljšuje) vire tudi za prihodnje rodove. Se kdaj vprašamo, kakšna bo zemlja za 100 let ali pa ne vidimo dalje od konice svojega nosu? Se kdaj, ko hitimo v trgovino, polnimo omare s stvarmi, ki jih ne potrebujemo in jih na koncu odvržemo, vprašamo, kaj nas žene, kaj, razen pohlepa?

Paradižnikova mezga (samo eden od primerov) pripotuje v Italijo s Kitajske, ker Italija ni konkurenčna kitajskemu kmetijstvu. Konzerva te paradižnikove mezge v trgovini stane 0,4 €. A se kdaj vprašamo, ko je nekaj na polici, tako zelo poceni, če je to normalno? A se vprašamo, kakšni okoljski odtis ima pločevinka, ki je prepotovala pol sveta? A se vprašamo, če je normalno, da moramo jesti kitajski paradižnik, če bi lahko domačega? Ali moramo res prihraniti pri hrani? Zakaj moramo prihraniti na paradižnikovi mezgi? A je to zato, da bomo potem lahko kupili še več oblek, igrač in navlake? Hrano kupujemo, pa ne sprašujemo po njeni hranilni vrednosti, ceno še vedno določajo kilogrami. Na svetu je ogromno raziskav o tem, kako hranilna vrednost pada s staranjem proizvoda in da je odvisna od načina

kmetijske pridelave. Ali res verjamemo, da slovensko in kitajsko kmetijstvo pridelata papriko na enak način? Ali mislimo, da slovenski prašič, katerega reja je vključena v ukrep Dobrobit živali, in kitajski prašič živita enako življenje? Ali nas ne zanima? Glavno, da je poceni, pa čeprav namenimo po podatkih Eurostata Slovenci 14 % svojih prihodkov za hrano, malce več kot 10 % (enkrat več od povprečja v EU) pa porabimo za stroške prevoza (gorivo, stroški vzdrževanja), kjer niti niso zajeti stroški nakupa novega avtomobila. Pa je res bolj pomembno v kakšnem avtu se vozimo, od tega kakšno hrano jemo? V razvitem svetu se stroški zdravljenja bolezni, kot so npr. kardiovaskularne in diabetes tipa II, ki sta neposredno povezana s hrano in z življenjskim slogom, zelo povečujejo. Ali je res važno, da se bodo naši potomci na naš prezgodnji pogreb odpeljali z dragim avtomobilom, ki jim ga bomo zapustili v dediščino? Ali ne bi bilo morda bolje, da bi jim kot dediščino zapustili ohranjeno okolje, zdrave prehranske navade, miroljubnost in zadovoljnost sam s sabo?

Ali se sploh kdaj, ko gremo spat s polnim želodcem, v toplo posteljo, vprašamo, s čim smo si zaslužili, da smo se rodili v tem delu sveta, kjer se, kakor koli obračamo, za večino cedita med in mleko, in ne gremo spat lačni, prezebli, brez dostopa do čiste vode in kot 65,6 milijonov beguncev, brez doma.

Ali se zavedamo, da se ne bomo samo enkrat zbudili in bo svet rešen? Začeti moramo z majhnimi koraki in vsak pri sebi. In december je kot naročen za to, da začnemo spreminjati naše navade in se z novoletnimi sklepi zavežemo, da bomo v naslednjem letu pogledali malo dalje in malo v globino, in se zavedali, da vsaka naša odločitev, vsako dejanje, lahko vpliva na vse. Bodimo sprememba, ki jo želimo videti v svetu. Srečno!

Dr. Saša Štraus

LAČNI, PREDEBELI, OKOLJSKI ODTIS, PARADIŽNIKOVA MEZGA IN NOVOLETNI SKLEPI

27

naši nasveti

INTERNA REVIJA december 2017–februar 2017

10 letSilvo Belak

Panvita Agromerkur d. o. o.

Aleksandra BokanPanvita MIR d. d.

Jelka KuzmaPanvita Agromerkur d. o. o.

Nina RaduhaPanvita MIR d. d.

Mihaela ŠkofičPanvita MIR d. d.

Leja ZverPanvita MIR d. d.

20 letIgor Šmauc

Panvita MIR d. d.

30 letNatalija Fekonja

Panvita MIR d. d.

Ana KapunPanvita d. d.

Irena KocbekPanvita MIR d. d.

Marija MirPanvita MIR d. d.

Jožef NovakPanvita Agromerkur d. o. o.

Štefan PavelPanvita Kmetijstvo d. o. o.

Ivanka ZemljičPanvita MIR d.d.

40 letMilan StajnkoPanvita MIR d. d.

10 letBoris Kresonja

Pomgrad – GNG d. o. o.

Zvonimir Novak Pomgrad d. d.

Peter ŠulekPomgrad d. d.

Iztok ŽaligPomgrad d. d.

20 letBranko Gjergjek

Pomgrad d. d.

jubilej

Jubilanti

28