èasopis študentov Medicinske fakultete - dsms.net stran/Arhiv Erektorjev/2004 december.pdf ·...

december 2004 letnik 02.02 200 SITèasop is š tudentov Med ic inske faku l te te

INTERVJU

Larisa StojanovièAsistentka na Inštitutu zaanatomijo

MF MB vs MF LJAKTUALNO

Miša FisterUPORABNO

Leonardo - program mobilnosti

POD TUJIM NEBOM

INTERVJU

Predsednica ŠOMF-ain vodja projektaVirus

PREDNOVOLETNO

Zakulisje koledarjamedicincev

SPECIALIZACIJE

Kako in kajInterna medicina inpsihiatrija

Kako predstaviti seminar?

Pot do Prešernovenagrade za raziskovalno

nalogo

Libanon, Dubrovnik, Èeška

2 december 2004uvodnik

ZAKAJ ZAKAJ SO DINOZASO DINOZAVRIVRIIZUMRLI?IZUMRLI?

"Norost je poèeti stvari tako, kot smo jih poèeli vedno, inprièakovati drugaène rezultate", je menda izjavil Einstein. Se pa jetega zavedal že praèlovek, recimo takrat, ko je kremenovo strgalozamenjal za leseno kopje. Že od nekdaj (ali pa vsaj zadnjih 400 000let) ljudje hoèemo živeti bolje, lepše in drugaèe. Kar je nekoè bilaborba za fizièno preživetje, je danes veèinoma boj za uspeh, èe že neza absolutno zmago. Nekaj paè moraš pokazati - nekoè mamuta,dlakavega nosoroga ali jamskega medveda, danes Nobelovo nagra-do za mir, Prešernovo nagrado za raziskovalno nalogo ali spominskodiplomo prof. dr. Janeza Pleènika. To je evolucija - posameznika incelotnega èloveštva. Prav je, da gremo naprej. Toda vsi ne moremobiti v prvi vrsti. Še vedno je žal neizogibna delitev na zmagovalce inlooserje. Na tiste, ki bodo dobili želeno specializacijo, in tiste, ki bodoostali praznih rok. Tukaj nekaj tolažilnih besed, èe se vam zdi ta svetkratkomalo nepravièen.

Zgodovina uèi, da najboljši redko zmagujejo. Ko se je Char-lie Chaplin v Monte Carlu inkognito udeležil tekmovanja dvojnikovCharlieja Chaplina, je pristal na tretjem mestu. Torej mu je dejanskomogoèe biti še bolj podoben, kot je bil sam sebi!? Vse je odvisno odkriterijev. Vsako tekmovanje ima lastna pravila. Eno izmed takih jenpr., da se Nobelove nagrade posthumno ne podeljujejo. RosalindFranklin tako niè ne pomagajo zasluge pri odkrivanju strukture DNA,prehitro je umrla, da bi se vpisala v zgodovino. Iz njenih izhodišè inseveda z lastnim raziskovalnim delom so Crick, Watson in Wilkinsleta 1962 dobili Nobelovo nagrado za podroèje medicine. Vsi lek-sikoni jih danes navajajo kot odkritelje molekularne strukture nuklein-skih kislin in pomena te za prenos informacij v živih organizmih. Ros-alindinega imena se ne omenja skoraj nikjer. Zato mirne živce, èenekoè ostanete brez Prešernovega priznanja. Ali brez specializacije.Poskusite še enkrat. Seveda na drugaèen naèin. In èe še vedno nebo šlo, se spomnite, da je veèina velikih ljudi v zgodovini bila sprvaspregledanih.

Vse je stvar sistema. Kar je dobro tukaj, ni nujno tudi nekjedrugje. Odvisno od tistih, ki postavljajo pravila. Kar je na naši ranglestvici specializacij sedemintrideseto mesto, je nekje drugje mordapetindvajseto, v nekem sistemu pa mogoèe celo prvo. Seveda simoramo z vsemi moèmi osebno prizadevati za premik proti želenemucilju. Èe upoštevamo še en Einsteinov izrek, malo znamenitejši in boljavtorski - èeš da "bog ne meèe kocke", imamo lahko na marsikaj gro-mozanski vpliv. Tako na lastno sreèo kot na sreèo drugih. Ne gledena izid pa se moramo vsaki situaciji prilagoditi. V tem je skrivnostpreživetja. Brez slabe volje, èrmogledosti in cmeravosti. Karkoli že sebo zgodilo, prilagodite se! Dinozavri se niso znali. Zato so izumrli.

UVODNIKZakaj so izumrli dinozavri . . . . . . . . . . . . . .

PREDSTAVLJAMOSekundarij in specializacija . . . . . . . . . . . . .Psihiatrija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .MF MB vs. MF LJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

STROGO STROKOVNOPatografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Abu Ali al-Hussein Ibn Abdallah Ibn Sina . . . . . . Radovednost bo rešila svet?. . . . . . . . . . . .Kako do raziskovalne naloge in Prešernovenagrade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Jest ne bom predstavlou seminarja! . . . . . .Zašèita na internetu . . . . . . . . . . . . . . . . . .

INTERVJUAsist. Larisa Sotjanoviè, dr.med. . . . . . . . . . . . .

POD TUJIM NEBOMPraksa v Olomucu . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Urgentna medicina v Dubrovniku . . . . . . . . . . . . Lebanon refugee project . . . . . . . . . . . . . . .Anketa - Kam bi najraje šli študenti MF . . . . . . . . Leonardo do Vinci - Evropski program mobilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

IZ ŽIVLJENJANaj bo pajzl spet naš . . . . . . . . . . . . . . . . . Revolucionarna sprememba . . . . . . . . . . . . . . Izpitne zgodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Motivacijski vikend DŠMS . . . . . . . . . . . . . .Teèaj govorice gluhih - znakovni jezik . . . . .122 ur brez spanja??? . . . . . . . . . . . . . . . .

INTERVJUMiša Fister . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ŠPORTResnica o plavanju in izgubi teže . . . . . . . .Pripravlja se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

TOK ZAVESTISamo milijon nas še živi . . . . . . . . . . . . . . Jelko - Finanène težave . . . . . . . . . . . . . . .

PREDPRAZNIÈNOBožiè, božièek in novoletna jelka . . . . . . . . . . El colledar za nuovo leto. . . . . . . . . . . . . . . . . . . Berem, torej sem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Humor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Križanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

FOTOREPORTAŽAMR v sliki in besedi . . . . . . . . . . . . . . . . . .

02

04060707

101010

131416

17

20212223

24

262727282930

30

333433

3435

3536363738

39

kje je 303

V s e b i n a

06

17

36

30

S t v a r n i k iGLAVNA IN ODGOVORNA

UREDNICAMartina Turk

IZVRŠNA UREDNICATina Peršuh

TEHNIÈNI UREDNIKAndrej Lesjak

Boštjan Rituper

UREDNIK FOTOGRAFIJEPrimoŽ ŽuŽek

LEKTORPetra Trpin

VODJA PRODAJEMaja Tripar

VODJA PROMOCIJEPetra TomaŽeviè

EREKTORJEVA EKIPAUrša KoŽar, Polona Maver,Nino Mirnik, Ana Perpar,

Barbara Pistor, Marko Saje,Peter Trošt, Alenka Vittori

STALNI SODELAVCIJasna Bordon, Rok Devjak,

Sreèko Dobrecoviæ,Nina Fister, Meta Levstek,

Duško Zagoranski, MarjanaUdoviè, Lovro Žiberna

PRI TEJ ŠTEVILKI SOSODELOVALI ŠE:

Mitja Èetina, Gabrijel Fišer,Urša Gartner, Nina Glavnik,Sonja Golob, Helena Haskaj,

Jana Kenda, MiranKriŽanèiè, Lea Maèkovšek,

JoŽe Mauèec, Polona Peèlin,Špela Pretnar, Andrej Trojar,

Urška Zoran

TISK:Grafex doo., Izlake

NAKLADA:700 izvodov

IZDAJA:Društvo študentovmedicine Slovenije,

Korytkova 2, Ljubljana

Tisk finanèno omogoèil:ŠOMF

Cena vkljuèuje 8,5% DDV.

ISSN1581-9078

kje je kaj?

Vaše prispevke pošljitena:

[email protected]

4

Sekundarij in specializacijaSekundarij in specializacija

Tekst: Barbara Pistor

december 2004predstavljamo

KAKO IN KAM PO KONÈANEM ŠOLANJUKAKO IN KAM PO KONÈANEM ŠOLANJUNANA MEDICINSKI FMEDICINSKI FAKULAKULTETITETI

" A si pol, ko konèaš medicinski faks, že pravi dohtar?" Preprièana sem, da smo prav vsi že kdajodgovarjali na podobna vprašanja prijateljem ali znancem. Mnogi smo se med pojasnjevanjemkmalu zaèeli zapletati, ker nismo vedeli, kaj natanko nas èaka po diplomi na Medicinski fakultetiin kako vse skupaj poteka. Da v prihodnje ne bo veè zadreg pri pojasnjevanju, na hitro o tem,kam in kako po konèanem šolanju na Medicinski fakulteti.

NAJPREJ: DIPLOMA

Študij na Medicinski fakulteti (v nadal-jevanju MF) se zakljuèi s podelitvijodiplome. Podelitev diplom potekadvakrat na leto, zato si lahko študenttakoj po konèanih obveznostih (izpi-tih, vajah) na dekanatu pridobiDokazilo o zakljuèenem študiju naMedicinski fakulteti, s katerim selahko nemudoma prijavi naZdravniški zbornici Slovenije (vnadaljevanju ZZS) na sekundariat, kitraja dve leti. Študent, ki konèa šolan-je na MF, dobi naziv: doktor medi-cine - dr.med. (primer: Jože Novak,dr.med.)

SEKUNDARIAT

Mrežo delovnih mest zdravnikovsekundariatov doloèa Ministrstvo zazdravje na predlog ZZS. Številodelovnih mest je znano vnaprej in jeprilagojeno naèrtovanemu številuzdravnikov sekundariatov v Sloveniji. V èasu sekundariata opravljazdravnik sekundarij prvih 6 mesecevprogram pripravništva (pripravništvoje plaèano) na podroèju urgentnemedicine. Teh 6 mesecev urgentnemedicine je razdeljenih na:

- 2 meseca urgentne kirurgije inanesteziologije,- 2 meseca IPP-ja in dela na CIIM-u,- 2 meseca na ostalih podroèjih(ginekologija, ORL,…)

Program se zakljuèi s strokovnimizpitom, ki sestoji iz teoretiènega inpraktiènega dela in poteka predkomisijo, ki jo sestavljajo trije èlani izrazliènih strokovnih podroèij. Poopravljenem programu iz urgentnemedicine kot prvem delu sekundaria-ta zdravnik sekundarij nadaljuje zdrugim delom, ki traja še 18 mese-cev. Drugi del sekundariata je razdel-jen na obvezni in izbirni del. Kandi-dat se za opravljanje sekundariata naposameznem obveznem ali izbirnemstrokovnem podroèju v okviru progra-ma prijavi po svoji želji, tako da pred-loži lasten predlog celotnega potekasekundariata.Obvezni del poteka na oddelkih spodroèja interne medicine (8 mese-cev) in kirurgije (4 mesece). Izbirnidel poteka na oddelkih katerega koliizmed prej naštetih podroèij, ali naenem ali veè oddelkih drugih podroèij,v poljubnem trajanju, vendar najmanj1 mesec (anesteziologijo z reanima-tologijo, dermatologijo, fizikalno med-icino in rehabilitacijo, ginekologijo sporodnièarstvom, nevrologijo, oftal-mologijo, onkologijo, ortopedijo, ORL,pediatrijo in psihiatrijo). Zdravnikisekundariji praviloma zaènejo zdelom na internistiènih oddelkih, natopa z delom nadaljujejo na ostalihstrokovnih podroèjih. Sekundariat seopravlja pod vodstvom nadzornegain neposrednega mentorja. Nad-zorni mentor skrbi, da se sekundari-at opravlja skladno s programom,nadzira usposabljanje sekundarija inje odgovoren za njegovo

usposobljenost. Na vsakem oddelkuzdravnika sekundarija posebejusposablja za samostojno deloneposredni mentor z navodili, prak-tiènim delom in nasveti. Na oddelkihzdravnik sekundarij pod vodstvomneposrednega mentorja vodi sobo,sodeluje pri zdravljenju bolnikov inasistira pri posegih ali operacijah.Sekundariat se zakljuèi z licenènimizpitom - preglednim preizkusomusposobljenosti, ki poteka predkomisijo in je sestavljen iz teoretiène-ga in praktiènega dela. Po opravljen-em programu sekundariata inuspešno opravljenem licenènemizpitu prejme zdravnik licenco zaopravljanje osnovne zdravstvenedejavnosti.

SPECIALIZACIJA

ZZS dvakrat v letu objavi Javni razpisspecializacij za posamezna specialis-tièna podroèja za potrebe javnezdravstvene mreže. Na razpis selahko prijavi kandidat že med opravl-janjem sekundariata (od trenutka, koopravi strokovni izpit). Ustrezni obvezni dokumentaciji zaprijavo na razpis lahko kandidatpriloži še dokazila za ocenjevanjeizbirnih meril. Sedaj se konènoizkaže, kako "priden in marljiv" je bilkandidat med šolanjem na MF in vkolikšni meri se je dodatno udejstvo-val na raziskovalnih, strokovnih alidrugih podroèjih!

SSpecializacijepecializacije

Specializacija iz interne medicineje uèno-vzgojni proces, v katerem sispecializant pridobi tako teoretièno inpraktièno znanje s podroèja* internemedicine, da je sposoben samosto-jno oskrbeti veèino bolnikov z akutni-mi in kroniènimi boleznimi notranjihorganov. *Podroèja interne medicineso: endokrinologija in bolezni pres-nove, gestroenterologija, hematologi-ja, intenzivna interna medicina, kardi-ologija, angiologija, nefrologija, pul-mologija in alergologija, revmatologi-ja, urgentna interna medicina s tok-sikologijo, infektologija.Specializant mora v èasu special-izacije obravnavati najmanj 1000 bol-nikov z internistiènimi boleznimi. Naoddelku skrbi za 10 do 20 bolnikov.Med specializacijo mora opraviti min-imalno predpisano število obveznihposegov oz. asistirati pri zahtevnejšihposegih in obravnavah.

Specializacija iz interne medicinetraja 6 let in je sestavljena iz:- zaèetnega dela (enoten skupni pro

gram), ki traja 2 leti- nadaljevalnega dela, ki traja 3 leta

in- izbirnega dela, ki traja 1 leto

Zaèetni del je enak za specializacijoiz interne medicine in vse ožje spe-cializacije interne medicine. Nadalje-valni in izbirni program pa doloèi vsakprogram ožje specializacije posebej.V zaèetnem delu specializant najprejprvo leto kroži po oddelkih s podroèjainterne medicine, kjer se podrobnejeseznani z internistiènim pristopom kbolniku (anamneza in telesni pregled)in odrejanjem naèrta preiskav terizbiro zdravljenja. Vadi v opisovanjuin oceni izvidov biokemiènih, hema-toloških in drugih laboratorijskihtestov, rentgenogramov, EKG, …Seznanja se z naèini odvzema mate-riala, s škodljivimi uèinki zdravil in znaèinom vodenja dokumentacije. Podneposrednim nadzorom mentorjanaèrtuje zdravljenje, nadzira njegovpotek in uspeh. Drugo leto zaèetnegadela programa specializant opravljadela kot v prvem letu, le da vse boljsamostojno izvaja diagnostiènepostopke, odreja zdravljenje in ga

nadzira. Seznanja se s posameznimiožjimi podroèji interne medicine,metodami in tehnikami diagnostiketer specifiènega zdravljenja. Uspos-ablja se za samostojno delo napodroèju urgentne internistiènedejavnosti. Vkljuèuje se tudi vdežurno službo in v ambulantno delo.Naslednja 3 leta, v okviru nadaljeval-nega programa, specializant pravtako kroži po internistiènih oddelkih inv vse veèji meri samostojno opravljadelo sobnega zdravnika in samosto-jnega zdravnika v specialistièniambulanti pod posrednim nadzorommentorja. Sestavni del nadaljevalne-ga programa so tudi predpisani pose-gi, obravnave in asistenca oz. vred-notenje posameznih posegov.V izbirnem programu specializantpredpisani èas izrabi za usposabljan-je na ožjem strokovnem podroèju(npr. kardiologiji). Usposablja selahko tudi v tujini ali pa se posvetiraziskovalnemu projektu.Specializacija se konèa s specialis-tiènim izpitom, ki obsega teoretièniin praktièni del. Teoretièni del je lahkopisni ali ustni.

Praktièni del obsega: - anamnezo in telesni pregled 1 od 3bolnikov z boleznimi notranjihorganov, postavljanje delovne oz.diferencialne diagnoze, odrejanjeustreznih preiskav,…- izvedbo diagnostiènega postopkaali posega iz nadaljevalnega progra-ma specializacije- izdelavo izvedenskega mnenja naosnovi predložene dokumentacije

Po opravljeni specializaciji inuspešno opravljenem specialistiènemizpitu dobi novopeèeni inusposobljeni strokovnjak v ožji vejimedicine naziv specialist.

Za pomoè in praktiène nasvete senajlepše zahvaljujem Borutu Jugu,dr.med, mlademu raziskovalcu inspecializantu na oddelku za žilnebolezni Kliniènega centra.

Vir informacij in dodatne informacije:www.zzs-mcs.si/

predstavljamo 5

Za odobritev specializacije so ZZSpredlagani tisti kandidati, ki sodosegli najveèje število toèk, ter tolikokandidatov, kolikor je bilo naposamezni specializaciji razpisanihspecializantskih mest.Recimo, da je bila kandidatu odobre-na specializacija iz interne medicine.Kakšen je potek in dolžina trajanjaspecializacije?

Izbirna merila so:1. povpreèna ocena dodiplomskegaštudija. Primer: povpr. ocena od 6,00 do 6,99(1 toèka), povpr. ocena od 8,50 do8,99 (20 toèk)(maksimalno število toèk: 30)

2. mnenja dosedanjih mentorjev inpriporoèila kandidata (maksimalnoštevilo toèk: 20)

3. kandidatovi dosedanji dosežki inreference. Npr.: sodelovanje vraziskovalnem projektu, Prešernovanagrada, objave èlankov v medicin-skih strokovnih revijah, pasivne aliaktivne udeleže na medicinskih sem-inarjih, kongresih,… (maksimalno število toèk: 30)

4. osebni razgovor s kandidatom - popresoji izbirne komisije(maksimalno število toèk: 20)

Intervju s specializantko otroške in mladostniškeIntervju s specializantko otroške in mladostniškepsihiatrije Jernejo Maèek, drpsihiatrije Jernejo Maèek, dr. med.. med.

Tekst: Jasna Bordon

december 20046

PSIHIAPSIHIATRIJATRIJA - - SPECIALIZACIJASPECIALIZACIJA, , KIKI OMOGOÈAOMOGOÈA HOLISHOLIS--TIÈENTIÈEN POGLEDPOGLED NANA PPACIENTACIENTAA

E: Dr. Maèkova, specializacija izotroške in mladostniške psihiatrije jerelativno nova specializacija, saj jebila prviè razpisana julija 2003. Kakoje bilo prej s tem?Prej je bila možna zgolj specializacija izpsihiatrije in nato podiplomski študij izpedopsihiatrije. Zdaj pa sta specializaci-ji iz psihiatrije ter otroške in mladost-niške psihiatrije loèeni in trajata pet let.Specializacija vkljuèuje skupno deblo(36 mesecev), ki se nato deli v dve veji:psihiatrijo(24 mesecev) ter otroško inmladostniško psihiatrijo (24 mesecev).Nato je možno še dodatno izobraževan-je iz psihopatologije, psihoterapije,pedopsihiatrije itd.E: Kakšen je postopek za odobritevspecializacije?Kar nekaj novosti se je pripetilo na tem

podroèju v zadnjih letih. Vèasih si šel naoddelek in se s predstojnikom dogovorilglede opravljanja specializacije. Sedajpa je ta postopek veliko bolj transpar-enten, saj veèkrat letno izide razpis spe-cializacij, ki ga vodi ZZ. Zdravstvenizavodi obvestijo ZZ o potrebah podoloèenih specialistih in ta glede namrežo specialistov razpiše regijskerazpise. Nato se vloži vlogo za odobritevspecializacije. Ne more se hkrati vložitiveè vlog za razliène specializacije, patudi za eno specializacijo lahko kandidi-ramo le v eni regiji.

E: Torej, èe sem prav razumela: na enrazpis lahko oddamo samo eno vlogoza specializacijo. Kaj se zgodi, èenaša vloga ni odobrena?Poèakati je treba na ponovni razpis.

E: Kako je s potrebo po psihiatrih prinas?Menim, da je Slovenija nasplohpodhranjena s specialisti iz psihiatrije,saj se jih bo precej kmalu upokojilo, patudi razpisov je bilo v preteklih letihizredno malo. Trenutno je pri nas prib-ližno 25 specializantov.

E: Kako poteka kroŽenje po oddelk-ih?V sodelovanju z glavnim mentorjem seizdela program specializacije za dolžinocelotne specializacije glede na možnos-ti in zmogljivosti posameznih oddelkov.Program mora nato odobriti ZZ.

E: Ali so moŽne vmesne prekinitvespecializacije?

Seveda. V tem èasu specializacija miru-je.

E: Kako pa je s preverjanjem znanja?Ali imate kolokvije po konèanem izo-braŽevanju na posamezni uèni enoti?Kolokvijev nimamo. Je pa tako, da si naoddelku (odvisno katerem) vkljuèen vtimsko delo, aktivno sodeluješ naskupinah, obiskuješ seminarje, kon-grese, enkrat na teden so kolegiji, kjerpredstaviš kliniène primere iz prakse.Tvoje delo in znanje sproti spremlja inpreverja neposredni mentor, ki je pon-avadi tudi vodja oddelka. Novost je listspecializanta, v katerem so jasnonapisane dolžnosti in znanja, ki jih moraspecializant pridobiti na posameznemoddelku (št. anamnez, pregled mladost-nikov, ...).

E: Kako je s specialistiènim izpitom?Po petih letih oz. po konèanem progra-mu se v dogovoru z glavnim mentorjemprijaviš na ZZ na specialistièni izpit, ki jepraktièni in teoretièni.E: Zasledila sem, da se sekundariatlahko prizna kot del programa spe-cializacije.Res je. Sekundarij traja maksimalno dveleti. Po opravljenem urgentnem stažu, kitraja 6 mesecev, lahko pristopiš kstrokovnemu izpitu (ki ga sicer lahkoopraviš do konca sekundarija). Nato teèaka še 8 mesecev interne, 4 mesecikirurgije in 6 mesecev je izbirnih. Èedobiš specializacijo, lahko sekundarijprekineš in 6 mesecev prebiješ na psihi-atriji.

Na intervju sem povabila Jernejo Maèek, dr.med. s Kliniènega oddelka za mentalno zdravje(KOMZ), kjer je na Oddelku za motnje hranjenja na dvomeseènem kroženju.Najprej me je bodoèa mlada mamica pouèila o tem, da beseda specializacija pomeni kroženje pooddelkih po programu, ki ga razpiše Zdravniška zbornica (ZZ) za doloèeno èasovno obdobje, natopa sva prešli na pogovor.

SSpecializacijepecializacije

predstavljamo

7

E: Ali ste vi tako storili?Da. Na KOMZ-u sem zaprosila zaopravljanje sekundariata in ga delopravila na enoti za motnje hranjenja,del pa na enoti za adolescentno psihia-trijo.

E: Kdaj ste se odloèili za specializaci-

predstavljamo

Medicinska fakulteta v Mariboru pod drobnogledomMedicinska fakulteta v Mariboru pod drobnogledom

MF MB vs. MF LJMF MB vs. MF LJUrša Kožar

Mnogo tega je bilo že povedanega, slišati je bilo veliko (tudi tistih manj) prijetnih govoric, na velikose je opravljalo in širilo skepticizem, bilo je tudi nekaj joka in stoka. Vendar so govorice kmalupostale resniènost in 1. oktobra letos je vrata odprla tudi èisto nova Medicinska fakulteta v Mari-boru ter sprejela pod svoje okrilje 85 študentov. In od takrat naprej so zlobni in manj zlobni jezikiutihnili. Mi pa smo se odloèili, da se sami odpravimo v štajersko prestolnico in se preprièamo,kakšno je dejansko stanje.

program Splošna medicina traja 6let (12 semestrov) in je ovrednoten s360 ECTS toèkami (=EuropeanCredit Transfer System). Programin predmetnik sta pripravljena povzoru evropskih medicinskih fakultet,ki imajo svoje programe ovrednotenez ECTS toèkami. Na ta naèin se bodolahko študenti in profesorji vkljuèevaliv mednarodno izmenjavo v okviruprograma Socrates/Erasmus. Izva-janje študija na osnovi ECTSomogoèa izmenjave študentov invisokošolskih uèiteljev tudi z Medicin-sko fakulteto Univerze v Ljubljani, skatero so usklajene tudi vsebinenekaterih premetov. Univerzitetni študijski program Sploš-

na medicina je sestavljen iz 52 pred-metov, med katerimi so 4 izbirnipredmeti in 8 PBL modulov, sevedavse podkrepljeno z vajami (kot lahkovidite tudi v tabeli na koncu besedila).Nekatere predmete boste takozaman iskali na urnikih v avli našefakultete, saj sta si programa vendar-le razlièna.

Prav tako se zdi, da imamariborska MF veliko veè obveznos-ti, vendar po zatrjevanju tako profe-sorjev kot študentov, pri (nepomem-bnih) stvareh ne gredo toliko vpodrobnosti, saj je navsezadnje toštudij medicine, ne pa kemije, fizikeali biologije.

Konkurenca?Konkurenca?

jo iz otroške in mladostniške psihia-trije?Med študijem je bila to le ena izmedopcij. Razliène izkušnje, ki sem jih prido-bila predvsem tekom sekundarija, so mepreprièale v to, da si dela z otroki in mla-dostniki še posebno želim. Poleg tega jepsihiatrija veja v medicini, za katero jeznaèilen holistièen pogled na pacienta.

E: Ali ste bili kot študentka kje napraksi v tujini?Konec 5. letnika sem bila na Švedskemna enomeseèni praksi iz pediatrije. Tamme je prevzel izredno dober odnos dopacientov in sama organiziranostzdravstva. Zdravniki imajo veliko èasana voljo za posameznega bolnika in semu lahko povsem posvetijo.

E: Ali bi kaj spremenili pri special-izaciji?Stvari se iz leta v leto izboljšujejo.Novost - list specializanta je v veliko

pomoè, èedalje bolj so zaželjena dodat-na izobraževanja. Ker sem šele nazaèetku specializacije in ker je to rela-tivno nova specializacija, ne morem bitibolj kritièna.

E: Torej: vse lepo in prav. Kako pa jes plaèo in dopusti?Dopust je predpisan z zakonom in sezanj dogovorimo z glavnim oz.neposrednim mentorjem. Delovnepogodbe se sklepajo z delodajalcem, t.j.klinièno ustanovo, kjer delaš, za èasopravljanja posameznih delov special-izacije. Plaèuje ti ZZ iz skupnega fonda.Prej so specializante plaèevalezdravstvene ustanove in ti so bili natopogodbeno vezani, da se tam zaposlijoza doloèeno število let. Sedaj pa jezaposlitev vezana na regijo in ne naustanovo. Višina plaèe je nekje vpovpreèju z zajamèeno plaèo v Sloveni-ji.

VSAK ZAÈETEK JE TEŽAKMedicinska fakulteta Univerze vMariboru je bila ustanovljena zOdlokom o preoblikovanju Univerze vMariboru, ki ga je sprejel Državnizbor Republike Slovenije 02.10.2003.Potem so po mnogih sejah in dogo-varjanjih izvolili vodstvo, se domeniliza program in dobili decembra lanivse privolitve od pristojnih min-istrstev. Zaèelo se je mrzlièno dogo-varjanje o profesorjih, prostorih,pripomoèkih za študij in vaje ter nas-ploh vsem, kar sodi v okvir kakefakultete.

NEKAJ SPLOŠNIH PODATKOVDodiplomski univerzitetni študijski

Sicer pa je sistem podoben; opravl-jene vaje - opravljeni kolokviji -opravljen izpit. Èe se morda sprašujete, kako sebodo prijavljali na izpite… Ja, prekointereneta, kako pa???

NOVA FAKULTETA?Letos, ko program obiskuje le

85 študentov, še ni prostorske stiske,kar pa bo vedno bolj izrazito postaja-lo naslednja leta, z vpisom novih gen-eracij. Da, nova Medicinska fakulte-ta naj bi nastala nekje v neposrednibližini SBM, prav tako pa bi naj popol-noma nov študentski dom, ki jetrenutno v izgradnji, na obmoèjuLenta, naselili le študenti medicine vMariboru. Tako bo poskrbljeno takoza predavanja in vaje kot tudi zabivanje.

RIVALSTVOVsi se sprašujemo, kakšen odnos sebo razvil med obema Medicinskimafakultetama in èe bo na koncu prisot-na le še zdrava tekmovalnost ali pabo ta prerasla v rivalstvo.Poleg tega se pojavljajo tudi dvomi,kakšen je smoter vpisovanja nekajmanj kot 300 medicincev vsako

dela, tista bolj fina (kot je prepariran-je mišic, žil in živcev) pa so prepustilikar prvi generaciji mariborskih medi-cincev, ki so se tako že po prvemmesecu znašli s skalpelom v roki.

Ena izmed stvari, ki me je prav takoprijetno presenetila, je bilo opravljan-je kolokvija pri anatomiji; doloèitase dva ali trije roki, študenti samiizberejo, na katerega bodo šli, inpotem imajo ustni zagovor pri profe-sorici, kjer morajo stvari tudi praktiènopokazati na preparatih. (Samo za primerjavo; mariborskimedicinci se preko roke zagrizejo vtoraks, nato pa se preko abdomnaprebijejo do spodnjih ekstremitet.Glava ostane za drugi semester,èeprav možganske živce v programvkljuèujejo že sedaj.)

Tretja zanimiva stvar so muduli PBL(=problem based learning), kipotekajo nekako takole: skupina štu-dentov se odpravi na doloèen odd-elek SBM, kjer jim zdravniki pred-stavijo doloèen problem, s katerim jepovezana bolezen pacienta. Potemimajo na voljo kakšno uro ali veè, damed vso mogoèo literaturo poišèejoèim veè ustreznih diagnoz. Sledipouèna diskusija. Torej nekakšenaktiven naèin uèenja, ob katerem sideležen tudi stikov s pacienti že vprvem letniku.

OBVEZNOSTINi fakultete brez kolokvijev in izpi-tov. In tudi v Mariboru na MF je tako.Èeprav izpitov še niso opravljali, jepredvideno veliko manj ustnih izpitovkot pri nas (ali pa bodo le po potrebi).

Slika 1: edina predavalnica - zaenkratkar na mariborski univerzi

8

ŠTUDENTI

Nove èlanice mariborske Univerze sose najbolj razveselili štajerski, prek-murski in koroški dijaki, ki jim podragoceno izobrazbo sedaj ne botreba vse do Ljubljane. (Na temmestu morda presunljiv podatek;samo iz II. Gimnazije Maribor obisku-je 1. letnik MF v MB cca. 25 študen-tov od skupno 85). Naj opozorim še na napaèno vses-plošno mnenje (skoraj) cele Sloveni-je: na MF v MB se NISO vpisovali"slabši" dijaki, saj je bila omejitev leza toèko niŽja, ampak tisti, ki se jimje zdelo bolj smiselno študirati bližjedomu.Je pa res, da prav zaradi relativnomajhnega števila študentov in komajzaèetega sistema predavanja in vajepotekajo nekoliko bolj "svobodno", zvzpodbujanjem odprtega dialoga. Bruci nove fakultete so optimistiènorazpoloženi, ne glede na to, da vsestvari še niso popolnoma dodelane.Tako imajo predavanja kar na mari-borski Univerzi (saj zaenkrat potrebu-jejo le 1 predavalnico), vaje pa imajorazmetane bolj ali manj v bližini; naPedagoški fakulteti, Fakulteti zakemijo in kemijsko tehnologijo, naInštitutu za anatomijo, ki je vneposredni bližini Splošne bolnišniceMB (=SBM)…

ZANIMIVONekoliko me je presenetilo dejstvo vzvezi z anatomijo; kot namreè veste,so za vaje potrebni preparati. In kerjih je potrebno najmanj 6 mesecevprej namakati, jih na MF v MB seve-da niso imeli. Na pomoè je priskoèilaMF v LJ in solidarno odstopila dvakadavra. Tukaj pa se zgodba zaplete.Nosilka predmeta, predavateljica, patudi asistentka na vajah, prof. dr.Pejkoviè, je alergièna na formalde-hid. Tako so kadavra vrnili v Ljubljanoin si naroèili nova iz Avstrije, ki pa stabila vložena v alkoholu. Vaje so se torej lahko zaèele. Ker pasta bila kadavra še cela, ju je bilonajprej potrebno razkosati in secirati.Na pomoè so priskoèili izkušenizdravniki iz SBM in opravili "groba"

predstavljamo

Konkurenca?Konkurenca?

december 2004

Slika 2: dekan MF MB (desno) prof. dr.Ivan Kranjc in rektor UM (levo) prof. dr.

Ivan Rozman

leto…Seveda me je zanimalo, èe so Mari-borèani "ukradli ali si izposodili"kakšnega profesorja ali asistenta.Kolikor je znano, je službo menjala leena asistentka (Biologija celice).Izposoja profesorjev naj bi bila (poneuradnih podatkih) kaznovana celoz odpušèanjem s strani MF LJ.Dovoljeno je le sodelovanje za

izpopolnjevanje programa tako enekot druge fakultete.

Pojavlja se seveda tudi vprašanje, kajbo to pomenilo èez nekaj let za nasštudente in èe bomo sploh še lahkoopravljali vaje v SBM?

Verjetno bi bilo najhuje, èe bi se fakul-teti, namesto da bi sodelovali medseboj in izmenjevali izkušnje, podali vzagrizen boj za… jah, kdo bi vedel zakaj! Èast, slavo, priznanost?Pojavlja se seveda tudi vprašanje, kajbo to pomenilo èez nekaj let za nasštudente in èe bomo sploh še lahkoopravljali vaje v SBM? Verjetno bi bilo najhuje, èe bi se fakul-teti, namesto da bi sodelovali med

9

Sloveniji bo najbolj koristilo, èebosta fakulteti delovali z ramo obrami in kolikor se le da izboljše-vali razmere v zdravstvu, da bokonkurenèno npr. severnoevrop-skim drŽavam. Od metanja polenpod noge pa ne more biti nobenekoristi.

predstavljamo

seboj in izmenjevali izkušnje, podali vzagrizen boj za… jah, kdo bi vedel zakaj! Èast, slavo, priznanost?

Še najbolj zrelo potezo so naredilipredstavniki DŠMS-ja, ki so sebratsko podali v Maribor in s polnomero entuziazma povabili mariborskekolege k sodelovanju, saj je DŠMSnenazadnje Društvo študentovmedicine SLOVENIJE in ne le Ljubl-jane. V ta sistem povezovanja je takovloženega veliko upanja za boljši jutri.

SPLOŠNA OCENAMoram priznati, da je na novopeèeni,tako rekoè "brucki med fakultetami",potrebno še marsikaj postoriti, vendarlevji delež stvari je bil opravljen, ko sose nekateri pogumni ljudje (na èelu zdekanom, prof. dr. Ivanom Kran-jcem) pred 2 mesecema in polodloèili odpreti vrata ter tako vzgajati,uèiti in skrbeti za nove generacijemedicincev. Torej; odlièno!

Slika 3: Ljubljanska MF

10 december 2004

Eden najveèjih zdra Eden najveèjih zdra v islamsk v islamsk

AABUBU AALILI ALAL-H-HUSSUSSIIBNBN

Kljub dolgemu imenu velja Avicenna,kakor so ga imenovali v latinšèini, vislamskem svetu za enega najveèjihzdravnikov in uèenjakov vseh èasov.Rodil se je l. 979 državnemu uradnikuv Afschani, mestu v današnjemUzbekistanu, kjer je študiral medici-no in filozofijo. Kakor pravi v svojiavtobiografiji, je že desetleten napamet recitiral koran in velik deltakratnega leposlovja. V starosti 16let je, piše v nadaljevanju, obvladalvse znanosti, kasneje naj bi jih zgoljpoglabljal. Kot dediè velikega pre-moženja je Avicenna popotoval poperzijskih dvorih, kjer je služboval kotzdravnik, astronom, državnik inpisatelj. Že osemnajstletnega ga jesamanidski vladar Buchare zaradiizjemnih zdravniških sposobnostiimenoval za svojega telesnegazdravnika. Zadnjih 14 let življenja jepreživel kot zdravnik in znanstvenisvetovalec na dvoru isfahanskegakneza. Bagdadski kalif pa mu je že zaživljenja podelil zveneè naziv šejka.

Njegovo temeljno delo, ki je nastalo l.1030 in nosi naslov Al-qanum fi at-tibb (Canon medicinae), je nado-mestilo samostansko medicinokršèansko-latinskega zahoda zznanstvenimi postopki in tako v Ori-entu kakor v Evropi dolgo obveljaloza enega najpomembnejših medicin-skih uèbenikov. Postalo je temeljznanstvene medicine in se postaviloob bok spisom Hipokrata in Galenana vseh pomembnejših evropskih

Iz zgodovineIz zgodovine

Lumann, Geerwich, Weber - le kdo šepomirim tiste zanesenjake, bojda vas jnili hiteti odpirati kilogramske leksikonededci z medicino nimajo nobene zvezecinec/-ka na svojem popotovanju skozinal le Hipokrata, pa še tega zgolj po snamenjenih tudi kakšnemu "manj znannosti.

SIMPOZIJ - 7. SIMPOZIJ - 7. Pintarjevi dneviPintarjevi dnevi

PPAATTOGRAFIJAOGRAFIJA --VVPLIVPLIV BOLEZNIBOLEZNI NANA žžIVLJENJEIVLJENJE ININ

DELODELO ZNAMENITIHZNAMENITIH OSEBNOSTIOSEBNOSTI

Simpoziji, poimenovani po zgodovinarju medicine doc. IvanuPintarju (1888-1963), ki je pred 70 leti (1934) uvrstil zgodovinomedicine v predmetnik tedaj še nepopolne Medicinske fakultetev Ljubljani, so postali sreèanja vseh, ki spoštujejo zdravstvenopreteklost ter odkrivajo že pozabljeno zgodovino zdravstvenekulture našega maloštevilnega naroda. Tokratna vsebina se doti-ka pri nas doslej neobravnavane teme patografije oz. prouèevan-ja medicinske biografije posameznika ter vpliva bolezni na živl-jenje in delo znamenitih osebnosti.

Kolikšna bi bila ustvarjalna bera na najrazliènejših podroèjih èloveškegaduha, èe ne bi toliko genialnih ustvarjalcev podleglo razliènim boleznim. Npr.za tuberkulozo so umrli Franèišek Asiški, Atila, Moliére, Èehov, Vivaldi,Chopin, Toulouse Loutrec; za sifilisom Erazem Roterdamski, ArthurSchopenhauer, Paganini, Flaubert, Baudelaire; raku sta podlegla SiegmundFreud in Evita Peron; alkoholizem je gospodoval v življenjih AleksandraVelikega, Petra Velikega, ameriškega predsednika Lyndon-a Johnsona, paStalina in Jelcina; narkomanija in tabletomanija sta unièili življenja MarylinMonroe, Janis Joplin, Jimmy-ja Hendrix-a; v sodobnejšem èasu pa sta zaaidsom umrla Freddy Mercury in Rudolf Nurejev. Kuga je sredi 14. stoletjapomorila pol evropske populacije, pegavi tifus je bil v vojnah hujša kosa kotvsi meèi. Španskim konkvistadorjem so koze v novo osvojenih mehiških inperujskih deželah bolj pomagale kot vsi kanoni, saj so domorodce skorajprepolovile. Celo španski gripi v letu 1918 gre neslavna zmaga, saj je zdobrimi 20 milijoni žrtev krepko prekosila vojni žrtveni plen. Aids imaprekratko prehojeno pot, da bi lahko natanèneje govorili o njegovi usodnosti;nesporno pa je, da njegova epidemiologija napoveduje eno najveèjih katas-trof èloveštva.

Povabilu se je odzval mednarodno priznani strokovnjak, paleopatolog inmumiolog, prof. dr. Eugen Strouhal iz Prage, ki je dal sreèanju dodatnodimenzijo s predstavitvijo sodobnih možnosti raziskovanja bolezni naegipèanskih mumijah. Imenitno prenovljena mumija Amonovega sveèenikaIsahte je sreèanje vsebinsko povezala z Narodnim muzejem, kjer jo tudihranijo.

Sreèanje nakazuje možnosti nadaljnje obravnave inderdisciplinarne temepatografije, saj je pravo vsebinsko bogastvo. Èe je evropsko plemstvopatografsko odlièno raziskano in so nam znane njihove bolezni ter posledicededne hemofilije, ostaja za nas nedosežen horizont poznavanje patografijelokalnega in bližnjega plemstva; poznamo jo le za grofe Celjske in Turjaškogospodo. Analogno plemiškim raziskavam bi želeli bolje poznati patografijo znamenitihvladarjev in umetnikov, ki so bili bolni. Raziskovalce èaka še veliko dela, dabodo pri ustvarjalcih bolnikih, ki so zaznamovali svoj èas, odmerili tudi pravomesto njihovi bolezni v ustvarjalnem opusu.

po povzetku doc. dr. Zvonke Zupaniè Slavec

strogo strokovno

Nastop se je med raziskovalci razliko-val - ponekod je bil skrbno nauèen,drugiè spontan, vèasih razgiban, kdajmonoton. Pri nekaterih je pred-stavitev delovala nekoliko"osnovnošolsko", pri drugih spetvisoko strokovno. Zaslediti je bilo vseod plašnosti do argumentiranesamozavesti. Kar pa seveda nièesarne pove o kvaliteti samih nalog.Ob tej priložnosti je izšel še Zbornikpovzetkov, ki zajema predstavitve 39-ih raziskovalnih nalog. Povzetki so naogled tudi preko spletnih stranehArhimeda - Arhiva raziskovalnihnalog (www.ksmf.org/arhimed). Tadeluje že od leta 1997 in je zelouporaben pri iskanju aktualnih temoz. pregledu že narejenega navašem podroèju zanimanja. Lahko papredstavlja le vir za potešitev goleradovednosti.

Po uvodnem nagovoru Jurija Štalcaje svoj pogled v raziskovanje podalprof. dr. Marko Hawlina, predstojnikKatedre za oftalmologijo. "Življenjekot tudi medicina sta odkrivanje, za topa je nujna radovednost." Pobesedah prof. dr. Hawline "razisko-valca nagradijo notranjesamozavedanje, spoznavanje ome-jitev in pridobljene izkušnje na preho-jeni poti. Brez napora paè ne gre, tapa eksponentno narašèa v zadnjih10% dela," pravi prof. dr. Hawlina. "Zraziskovanjem se nekaj nauèimonapraviti do konca in tudi èe to ni to,nas izkušnja vedno zaznamuje."Kakšna pa naj bo strategija uspeha?"Obvladati moramo dotedanje znan-je, postaviti pravo vprašanje (kar jevelikokrat loterija) in dosledno izpel-jati naèrt." Prof. dr. Hawlina je opozo-ril še na zdrav dvom in dejstvo, da jetudi negativen rezultat dober rezultat.In v èem je praktièni pomen razisko-vanja? Spoznamo stroko, spoznamoljudi, naše delo pa je lahko uvod vmagisterij ali doktorat. Ocenimo lahkotudi svojo trenutno vrednost. "Ostatizgoraj pomeni nenehno delo. Poz-abite delavnik od 8h do 16h",zakljuèuje prof. dr. Hawlina. "Zaveda-jte pa se tudi, da kar dobite kotuèenec, boste z obrestmi vraèali kotuèitelj."Sledila je kratka predstavitev v letu2003 oddanih raziskovalnih nalog.Sreèanje je potekalo pod spretnimmoderatorstvom Petra Poredoša.

strogo strokovno 11

vnikov in uèenjakov vnikov in uèenjakov em svetuem svetuEINEIN IIBNBN AABDALLAHBDALLAHSSINAINA

Tekst: Mitja Èetina

univerzah. Delo sestoji iz petih knjig,v katerih je vsa medicina tistegaobdobja sistematièno in po primerihklasificirana: anatomija, fizologija,patologija, notranja medicina, kirurgi-ja, porodništvo, veda o vroèini inzdravilstvo. Knjige se delijo v odseke,ki sestojijo iz doktrin. Te so sestavl-jene iz sum, ki se zopet èlenijo vpoglavja, ta pa tvorijo osnovno enotodela. Že samo komentarji v knjigahtvorijo samostojno literarno zvrst. Kerpa je Avicenna imel velih posluh zasvoje študente, je celotno delo tudiupesnil in nastala je pesnitev iz 1326verzov. Omeniti velja tudi, da je delov arabskem jeziki izšlo kot drugo,takoj za koranom.

Da bi uzrli Abu Alijevo podobo, nam nitreba potovati tisoèe kilometrov skozipesek do kakšne slavne mošeje,dovolj je že obisk Milana, kjer motrimimoidoèe z vitraža tamkajšnje kate-drale.

e ni bil slišal za te može. Da pa hitroe na teh hodnikih kar nekaj, ki bi uteg-

e in zapolniti to sivo liso spomina, tie. In prav je tako. Da pa bi mlad medi-i kri, znoj in jemanje anamneze ne poz-sili razmer, bo nekaj vrstic v prihodnjeemu" predstavniku te naše obrti - umet-

Na 16. raziskovalnem kongresuNa 16. raziskovalnem kongresu

Tekst: Martina Turk

" RADOVEDNOST" RADOVEDNOST BO BO REŠILAREŠILA SVET?"SVET?"

Že v pripravah na 17. sreèanje, kjer bodo predstavljene letošn-je raziskovalne naloge, se ozrimo še nazaj, v pretekli februar. Vveliki predavalnici MF je potekal 16. raziskovalni kongres štu-dentov, tokrat v organizaciji Jurija Štalca, Uroša Tominca inPetra Poredoša. Pod njihovim uredništvom je nastal tudiZbornik povzetkov, ki je bil ob tej priložnosti prviè predstavljen.

dr. Hawlina

strogo strokovno12

MATEJ GODNIÈ

Matej Godniè, soavtor naloge "Primarna bil-iarna ciroza in osteoporoza: vpliv polimor-fizmov gena za osteoprotegerin"

Zelo izpopolnjujoèe je, ko najdeš problem in siga potem sposoben razèleniti tako, da imasmisel. Sam sem zaèel raziskovati, ker mezanima delo internista in bi na tak naèin lažjeprišel tja, kamor želim. Pozitivna stran razisko-valne naloge je tudi timsko delo - nisi pre-pušèen samemu sebi, da tavaš po temi brezorientacije. To se pozna tudi, ko ti priène zman-jkovati èasa med letom zaradi študijskihobveznosti in na koncu, ko se vse skupaj zeloskoncentrira. Takrat je dobro imeti še nekogazraven, da ne izgubita pregleda nad tematiko.Seveda pa je tukaj zelo pomemben mentor.Nauèiš se tudi (po mojem mnenju) zelopomembno stvar - objektivno gledati nadobljene podatke, jih analizirati in zagovarjati.Zelo prijetna in koristna izkušnja.

Simon BreŽan, soavtor naloge "Elektroence-falografska koherenca med vidnimi inmotoriènimi podroèji moŽganske skorje prividno-motorièni nalogi"

Za raziskovalno delo sem se odloèil, ker me je žeiz èasa gimnazije zanimalo delovanje možganov,in sicer bolj na teoretiènem nivoju: vprašanjazavesti, svobodne volje, kdo smo, zakaj smo taki,kot smo itd. Šele v zadnjem èasu se je v Slovenijizaèelo zanimanje za kognitivno nevroznanost,zato sem se odloèil najti ljudi in zaèeti z razisko-valnim delom po dolgih letih sanj. Tako smo zaèelis postavljanjem metode EEG koherence na Inšti-tutu za nevrofiziologijo KC. Prejšnje leto smo seodloèili za model vidno-motoriène naloge, letos pastvar nadaljujemo s preuèevanjem kognitivnihfunkcij možganov oz. še posebej delovnegaspomina s pomoèjo koherence.

Podroèje kognitivne nevrologije in možganov jepolno še neodkritih izzivov in zanimivih vprašanj,je še zadnje precej nedotaknjeno skrivnostnopodroèje v znanosti. Dotikamo se zelo komplek-snih, a bistvenih vprašanj èloveka in njegovegadelovanja ter obstoja. Zato je raziskovalno delo

Simon Brežan

interdisciplinarno in timsko. Rezultati seveda pri-našajo potešitev radovednosti, a ponavadi odgov-ori prinašajo s sabo tudi kup novih vprašanj indilem. To pa nam daje novo motivacijo in zaèarankrog je sklenjen.

Naše raziskovalno delo je vsekakor majhenprispevek v mozaiku nevroznanosti, saj smo prvi vSloveniji ovrednotili metodo koherence kot take(metoda se bo zato lahko kasneje uporabljala tudiv kliniène namene), hkrati pa na novo ugotavljalirazlike oz. asimetrije v funkciji možganov pri izva-janju naloge sledenja z desno ali levo roko.

Glede uskladitve z rednimi študijskimi obveznost-mi moram reèi, da nam je raziskovalno delo vzeloogromno èasa, zaradi tega se roki izpitov pre-maknejo malo naprej. Seveda si je to lažjeprivošèiti v zadnjih letnikih kot pa na zaèetku. Topa ne pomeni, da se na koncu to ne izplaèa. Boljekvaliteta, narediti nekaj ustvarjalnega kot panarediti faks par mesecev prej.

Zapleti pa so ob takem delu zelo pogosti, in tonajveèkrat žal èisto tehnièno-banalne narave. Ažal brez tega ne gre, ker je seznaniti se z razisko-valno metodologijo pomemben del Prešernovihnalog. Zato smo na koncu presedeli budni precejnoèi, ker tudi pisanje in urejanje naloge vzameogromno èasa na raèun oblikovnih problemov inzahtev. Zgodi se tudi, da skoraj že obupaš, kermisliš, da ti ne bo uspelo oddati naloge do roka,pa te takrat še raèunalnik izda… tako da vidite,raziskovalno delo je polno avantur in adrenalina,zato ga vsem zelo priporoèam, ker zelo razgiba nanašem faksu vèasih preveè zakrnele možgane…Seveda pa to velja samo za tiste, ki se zadeve loti-jo zaradi zanimanja in ne zaradi tega, ker ti bo tokoristilo in ker to tudi drugi delajo… pa za tiste, kiradi mislijo s svojo glavo, kar pa je vèasih zelonaporno, a ne?

RaziskovanjeRaziskovanje

december 2004

Veèina vas je najbrž naletela na prijavnice ob vpisu, nekatere drugesmo napadli osebno, tretje pa je na Zbornik opozorila èudna škatla vMandibuli. Ja, Zbornik je v delu, predvidoma bo ugledal luè sveta jan-uarja, vendar je na žalost veliko odvisno od financ. Letošnji Zbornik bo nedvomno precej obsežen, predvsem gre zahvalavsem študentom, ki so se prijavili. Obsegal bo kratke predstavitvedruštev in organizacij na faksu, seznam študentov po letnikih in pred-vidoma tudi seznam uèiteljev s slikicami in kontakti (za vse tiste, ki nehodite na predavanja in bi vseeno radi vedeli, kako izgleda izpraše-valec). Rok prijav je že potekel, še vedno pa teèe akcija zbiranjapodatkov s kateder. Trenutno zakljuèujemo z vpisovanjem podatkov inskeniranjem slik, ki jih lastniki, po objavi na listah, lahko pridejo iskat vklub. Zbornik brezplaèno dobi vsak, ki je »not«!

Udeleženca 16. raziskovalnega kongresa

VV PRIPRAPRIPRAVIVI

PPROJEKTROJEKT ZBORNIKZBORNIK

13

KKAKOAKO DODO RAZISKOVRAZISKOVALNEALNE NALOGENALOGE ININ... ... KAKOKAKO DODO

PPREŠENOVEREŠENOVE NAGRADENAGRADE...???...???O temah, rokih, ocenjevanju, finanènih in vseh drugih koristih

Tekst: Martina Turk

Prešernove nagrade se na Medicinski fakulteti podeljujejo že desetletja. Izrazit porast razisko-vanja pa je opaziti v zadnjih letih. O razlogih ne bomo razpravljali. Je pa dejstvo, da v višjih let-nikih skoraj ni študenta, ki ne bi delal raziskovalne naloge. Ker èe je ne delaš, menda ostajašzadaj - tako pri toèkah za specializacije, možno-stih za objave in predvsem pri neprecen ljivihizkušnjah in poznanstvih, ki jih lahko pridobiš.

Razpisi temZainteresirani uèitelji preko predsto-jnikov kateder na zaèetku študijskegaleta fakulteti posredujejo razisko-valne teme. Fakultetni razpis seoblikuje do 10. oktobra in je po temdatumu dostopen v tajništvu. Uradniuniverzitetni razpis pa je objavljen po3. decembru, navadno pa šele janu-arja v univerzitetnih Objavah. Nivedno nujno, da se ozirate na tedatume. V sodelovanju z mentorjemje namreè možno oddati tudi nalogo,ki ni bila razpisana.

Kako torej do idealne teme? Najbolje je, da si sami zastaviteteraziskovalno vprašanje na doloèen-em podroèju in opredelite temo, kivas zanima. Potem stopite do men-torja, ki deluje na tem podroèju, mupredstavite svoje ideje in ga prositeza sodelovanje. Èe se strinja z vašimipredlogi, bo temo oddal na fakulteto.Po dogovoru z mentorjem èimprejpriènete z raziskovanjem. To jeveèkrat razporejeno skozi celo študi-jsko leto, kdaj pa tudi skozi dve.Pomembno je, da nalogo za tekoèeleto oddate v tajništvo (sevedanapisano in oblikovano v skladu zvsemi pravili) do 1. oktobra.In èe še nimate jasno oblikovanihraziskovalnih zanimanj, pa bi vseenoželeli raziskovati? V tajništvupovprašate po razpisanih temah inavtorjih. Podatka o zasedenih temahžal ne morete dobiti. Treba bo prever-jati pri posameznih mentorjih. Z neko-liko vztrajnosti in sreèe boste tako slej

kot prej naleteli na prosto temo. Dogaja pa se tudi, da nekateri mentorji samiaktivno išèejo raziskovalce. Spremljajte objave na oglasnih deskah in prever-jate internetne strani. Èe ste se odloèili, da hoèete raziskovati, boste gotovoodkrili raziskavo, ki vam ustreza. Zdaj je treba le še zaèeti!

O mentorjihMentorstvo uèiteljem ne prinaša le osebnega zadovoljstva, temveè tudi drugeugodnosti. Za izvolitev v naziv rednega profesorja je recimo potrebnih 12.5toèk iz pedagoške dejavnosti. K temu fakultetna Prešernova nagrada dopri-nese do 1 toèko. Ker je po pravilniku v tekoèem študijskem letu mogoèe biti mentor le eniraziskovalni nalogi, so nekateri mentorji zasedeni že kar nekaj let vnaprej.

Koristi avtorjevVsi torej zbiramo toèke. Po novih merilih za specializacije je fakultetna Prešer-nova nagrada vredna 3 toèke, fakultetno Prešernovo priznanje pa 2 toèki (od100-ih). Zahvaljajoè temu dejstvu je v zadnjih letih opaziti skoraj eksponentnorast raziskovanja. "Za leto 2004 je bilo oddanih 55 nalog, leta 2003 jih je bilo47, leta 2002 pa le 26", poroèa ga. Marija Marinèiè, ki je v tajništvu MF pris-tojna za podroèje Prešernovih nalog.

O ocenjevanjuNaloge po objektivnih kriterijih ocenjuje tri-èlanska komisija. Z vsakim letom seen èlan menja. Toèke oddajo povsem neodvisno, izraèuna se povpreèje,naloge pa se glede na to rangira. Loèeno se ocenjujejo uvod, metode, rezul-tati, razpravljanje, povzetek, prezentacija, viri in tveganost delovne hipoteze,pri oceni pa se ne upoštevajo pomembnost in zanimivnost ter obseg dela, kiga je avtor vložil v raziskavo. Vsako leto je podeljenih 10 fakultetnih nagrad in20 fakultetnih priznanj. Dve nalogi pa fakulteta predlaga tudi na univerzi, kiletno podeli do 12 univerzitetnih Prešernovih nagrad. Iz Medicinske fakultetejo je v letu 2004 dobil TomaŽ Vovko, študent 6. letnika, in sicer za nalogo "Invitro oznaèevanje prionskih leh z 18-fluoro-2-dialkilamino-6-acilmalononitrilnaftalenom (FDDNP), ki je nastala pod mentorstvom doc. dr. Mare Popoviæin somentorstvom prof. dr. Mare Bresjanac.Finanène vrednosti nagradUniverzitetna Prešernova nagrada prinaša 120 000 sit. Fakultetna Prešerno-va nagrada je po pravilniku vredna dve tretjini le-te in si jo razdelijo avtorjinaloge. Vsak dobitnik fakultetnega Prešernovega priznanja pa dobi bon zaknjigarno v vrednosti 10 000 sit.

Se torej splaèa?

strogo strokovno

14

Vprašati se moramo namreè, kaj jesmisel našega seminarja in njegovepredstavitve. Da samo opravimoobveznost pri tem in tem predmetu in

ga odkljukamo kot opravljeno? Alinasprotno: morda želimo našeposlušalce tudi kaj nauèiti, da se jimbo splaèalo sedeti tisto uro tam inposlušati? Ob poplavi nepripravljenihoziroma slabo pripravljenih seminar-jev vsak izgubi veselje obiskovanjapredstavitev svojih kolegov. Imamood nastopa tudi mi kakšno korist? Alipa nas profesorji samo izkorišèajo,ker se njim ne da predavati?

Da bi od nastopa vsi odnesli najveè,se je za predstavitev potrebno dobropripraviti. Ta mora upoštevatiposlušalce, samo tako je lahkouèinkovita.

PRIPRAVA NA PREDSTAVITEVSlika 1. Osnove dobre predstavitve.

Predstavitev je potrebno naèrtovati.Dobri seminaristi posvetijo kar nekaj

èasa predpripravi. Vse se zaène sposvetom z mentorjem, s katerim sedoloèi poudarke predstavitve.

Ker seminar obièajno piše kar nekajljudi, je potrebno doloèiti osebo, kipredstavitev koordinira in je hkratimoderator seminarja. Moderator jelahko tudi tisti, ki predstavlja oziromapredava. Njegova naloga je, da nare-di prvi uvod v predstavitev, predstaviseminar oziroma osnovni problemtega in oporne toèke zapiše na tablo,da jih imamo ves èas pred oèmi. Pokoncu predstvavitve vodi debato innaredi povzetek ter s tem še enkratpovzame bistvo, saj je dokazano, daje ponavljanje mati uèenosti.

Nato se doloèi, kdo bo predstavljal inkaj. Najlažje je, èe predstavlja vsaksvoj del seminarja, ker tisti del snoviobvlada. Hkrati pa je nesmiselno, èese pred tablo zvrsti kopica študentov,ki vsak pove po en stavek ali dva.Nasprotno pa, èe stoji ves èas enaoseba pred nami, je statièno in neza-nimivo. Torej, izbrati moramo srednjopot, predava naj nekaj ljudi. Ti žepred predstavitvijo vadijo ob projekci-ji, da vidijo, koliko èasa posameznikporabi, o èem se lahko pove veè, kajse bo preskoèilo in èe predstavitevdeluje kot celota.

PREDSTAVITEV

Pri predstavitvi je za moderatorjemna vrsti splošni uvod v predstavitev,kjer je potrebno na kratko ponoviti žepoznane vsebine ter predstaviti inrazložiti temo. Nato je smiselno ust-variti splošen pregled, razložiti težjestvari ter spodbuditi k razmisleku.

Pri predstavitvi je dobro vkljuèiti tudikakšne "dodatke", ki poživijo pred-stavitev in ohranjajo koncentracijoposlušateljev, npr. šalo, primer izvsakdanjega življenja, osebnoizkušnjo… Da si naši kolegi zapomni-jo informacijo veè, je èisto zanimivokakšen klinièni primer tudi zaigrati.

Govoriti je potrebno glasno inrazloèno. Biti obrnjen proti publiki inhkrati ne zastirati žarkov projektorja.Ob razlagi diagramov, shem in slik jepotrebno pokazati z miško ali laser-jem, pri katerem koraku smo.

Vedno je potrebno misliti tudi nanekaj minut za vmesne prekinitve,vprašanja, za nepredvidene težave in

NNEKAJEKAJ NASVETNASVETOVOV ZAZA PRIPRAPRIPRAVOVO PREDSTPREDSTAAVITVEVITVE SEMINARJASEMINARJA

"JEST"JEST NE BOM PRETSTNE BOM PRETSTAAVLOUVLOUSEMINARJA!"SEMINARJA!"Helena Haskaj in Urška Zoran

Vsak, ki bo del nove generacije zlatih medicinskih peres, bo svojo delo moral predstaviti tudidrugim. Danes se pri tem vadimo s predstavitvijo seminarjev. Kaj vse je potrebno, da se napišedober seminar, je bilo predstavljeno že v prejšnji številki. Torej, èe je seminar dobro pripravljen innapisan (se pravi veè ali manj avtorsko delo, v katerega je vloženo kar nekaj ur dela vseh avtor-jev seminarja), je to osnova za dobro predstavitev. S tem pa ni reèeno, da moramo vse, kar pišev se-minarski nalogi, enostavno prestaviti na diapozitive.

Kako predstKako predstaviti seminar?aviti seminar?

strogo strokovno december 2004

15

na konèno diskusijo.

PREDSTAVITEV V RAÈUNALNI-ŠKEM PROGRAMUSlika 2. Priprava raèunalniške pred-stavitve.

S pomoèjo moderne informacijsketehnologije se lahko natanènoprikaže vsako misel seminarista, kivsebine predstavlja publiki.

OblikaŽe pri pripravi mislimo na sam prostorpredstavitve. Težava nastopi, ko seugasnejo luèi, publika pa ni osvetlje-na (predavalnica v KC). Predavateljtako ne vidi svoje publike in ne morez njo navezati stika. Poslušalcipostanejo omotièni, odsotni in zas-pani ali pa celo zaènejo klepetati.Zato izberite èimbolj svetlo ozadje(slika 3), ki oddaja precej svetlobe,publika pa postane še kar dobrovidna. Pri kombiniranju barv se zara-di možnosti, da je nekdo izmedslušateljev barvno slep, izogibamouporabi rdeèe na zeleni podlagi inobratno. Pomisliti moramo tudi navelikost samega platna, saj nekaj, karje videti na zaslonu ali papirju popol-noma v redu, na platnu izgubi pre-glednost, loèljivost ter intenzivnostbarv. Velikost èrk lahko preverimotako, da natisnemo diapozitiv s tek-stom, ga položimo na tla in poskusi-mo prebrati iz stoje. Èe je to mogoèe,potem je velikost èrk ustrezna. (1)Slika 3. Prvi diapozitiv predstavitve semi-narja Tonzilarni problem.

Vsebina

Dober raèunalniški diapozitiv vsebujele nekaj kljuènih informacij (slika 4) innikakor ne celih povedi (slika 5), pomožnosti prepisanih iz osnovnegauèbenika. Izogibajmo se prevelikihpodrobnosti, katerih se sploh nikomurne uspe zapomniti. Veè toèk lahkorazdelimo na veè diapozitivov in nevse na enega (slika 6). Slika 4. Diapozitiv pri predstavitvi semi-narja Tonzilarni problem.

Slika 5. Neprimeren diapozitiv.

Slika 6. 12 toèk, razdeljenih na

posamezne diapozitive (predstavitevseminarja Komunikacija z onkološkim

bolnikom).

Predavatelj, ki ima veè treme in si nadiapozitiv za vsak sluèaj napiše šenekaj, da ne pozabi, si lahko tomnogo bolj uèinkovito "napiše" ssliko. Ta ga opomni, hkrati pa služikot ilustrativno gradivo (slika 7). Dobi-mo ga lahko na medmrežju, pomag-amo si tudi s skeniranjem fotografij,slik, skic… Vse to predstavitev obo-gati. Na prvi pogled nesmiselne slike

(karikature, stripi, risani junaki)postanejo ob miselnem toku seminar-ista hitro zelo smiselne. Lahko so tudizabavne, kar pri poslušalcih sprožirazliène odzive, predavatelj pa takove, da mu poslušalci še sledijo.

Kot zadnji diapozitiv - po zakljuèkih -lahko pokažemo še kakšno zanimivofotografijo, povezano s predavanovsebino (slika 8).

Torej, bistveno je, da prestavitev sleditako miselnemu toku predavatelja kotslušatelja in je hkrati zanimiva zaušesa in oèi.

Slika 7. Zapisane informacije ponazorimos sliko (predstavitev seminarja Tonzilarniproblem).

Slika 8. Zadnji diapozitiv pri predstavitviseminarja Tonzilarni problem.

LITERATURA1. Saylor T. Creating an effectivepowerpoint presentation. Dosegljivona: URL: http://people.csp.edu/say-lor/effective_powerpoint.htm

2. Izkušnje in znanje èlanov 10.skupine 5. letnika medicine.

strogo strokovno

16

ZAŠÈITZAŠÈITAA NANA INTERNETUINTERNETU… … ALIALI KAKOKAKO SESE JEJE AARPIRPI OBRANILOBRANIL NAPNAPADOVADOV VIRUSOVVIRUSOV, , HEHE--KERJEVKERJEV

ININ OSTOSTALIHALIH INTERNETNIHINTERNETNIH NEVŠEÈNOSTINEVŠEÈNOSTI

Boštjan Rituper

OsnovePri navadnem surfanju po spletu, èe seveda ne zganjate nevemkakih hudih akrobacij, lahko pride do nezaželenih posledic na vsaj 3 naèine:- okužba z virusom,- napad hekerja,- odpiranje oken z reklamami, ki se vèasih znajo namestiti celo v sistem.

Verjetno vas veèina temu ne bo verjela, ampak vsakdo, ki je že bil na spletu, je imel opravka z vsaj dvema, èe ne celo z vsemi treminevšeènostmi. Virusa se verjetno sploh niste zavedali, dokler vam ni unièil Windowsov ali pa resetiral raèunalnika. Èe vam kdo pove, da semu med surfanjem še nikoli ni odprla kakšna reklama s prelestnimi lepotièkami ali pa superkulskimi avtomobili, pa se pošteno laže. Takšne reklame (ki jim v anglešèini mirno lahko reèemo pop-ups), so milo reèeno nadležne, lahko pa tudi nevarne. Za konec ostanejo šehekerji, za katere obstaja najmanjša možnost, da napadejo vaš raèunalnik, nikakor pa to ni nenevarna zadeva. Še posebej, ker ni tako zeloredko, da komu ukradejo številko kreditne kartice ali pa mu unièijo raèunalnik.AMPAK; vsemu temu se da izogniti, in o tem bo govoril ta prispevek. Kako se je torej Arpi zašèitil pred vsemi "svinjarijami" interneta. (Tukajmoram dodati še, da Arpi brez raèunalnika ne more, ker ima veliko seminarskih nalog; kajti odsotnost z interneta ostaja še vedno daleènajboljša rešitev).Korak 1Kljub temu da danes do kakršnih koli programov zelo težko pridemo zastonj, še vedno obstajajo ljudje in podjetja, ki ponujajo t.i. "home"razlièice programov brezplaèno. Kar je seveda za nas, uboge študente, odlièna priložnost, da si snamemo nekaj brezplaène zašèite. In ravnoto je storil tudi Arpi. Pri kolegu raèunalnièarju se je pozanimal, kakšne vrste zašèito je smiselno naložiti na raèunalnik in èesa se je najboljbati.Ugotovil je, da proti vsaki od internetnih "svinjarij" obstaja program, ki lahko sistem uèinkovito zašèiti. Toda ta program mora biti vedno vnajnovejši razlièici, saj na splet najdejo pot vedno nove in nove grožnje. Kljub temu se Arpi ni prestrašil, saj skoraj vsi zašèitni programi vse-bujejo možnost "Update", ki omogoèi programu, da se sam posodobi preko spleta.Arpi je svojega kolega raèunalnièarja torej vprašal, kako naj se zašèiti pred reklamami (torej pop-upi), saj ga med iskanjem literature za sem-inarsko nalogo ti najbolj motijo in nadlegujejo. Zašèita pred takšno vrsto "svinjarije" se imenuje Pop-up blocker in se ga da na spletu zlah-ka dobiti zastonj.Raèunalnièar je Arpiju razložil tudi, da ga morajo poleg pop-upov skrbeti še virusi in hekerji. Proti virusom se lahko zašèiti s protivirusnimiprogrami (logièno, a ne?), vendar pa je te že težje dobiti brezplaèno. Programi za zašèito pred vdori pa se imenujejo požarni zidovi (ali fire-wall po angleško).Korak 2Arpi se je oborožen z novim znanjem odpravil na splet (a ste opazili, da se vse dogaja na spletu???), da si poišèe teh nekaj brezplaènihprogramov. Ker so ga najbolj ogrožali virusi, se je najprej odloèil za iskanje protivirusne opreme. Pokukal je v škatlo, v kateri je dobil novoku-pljeni raèunalnik, èe so mu kakšen protivirusni program mogoèe priložili. (Najpogosteje je v škatli priložen Trendmicrojev PcCillin). Ker ga ninašel, je pobrskal po spletu in našel brezplaèno (home) verzijo antivirusnega programa Avast, ki ga je naložil na sistem in posodobil. Cepljen proti virusom se je Arpi odpravil po zašèito proti hekerjem; po firewall ali požarni zid. Prijatelj raèunalnièar mu je razložil, da imajoWindows XP firewall že vgrajen in da ga mora samo vklopiti, èe pa teh Windowsov nima, naj naloži program po imenu ZoneAlarm. Obapožarna zidova sta najbolj uporabljeni zašèiti na podroèju zašèite proti hekerjem.Sledilo je seveda še nalaganje zašèite proti pop-upom. Teh programèkov na spletu kar mrgoli. Arpi se je odloèil za program PopUpStopper,ki ga je prav tako lahko brezplaèno snel s spleta.Korak 3Zgodbica, kako se je Arpi zašèitil proti vsem internetnim nadlogam, pa se na tej stopnji še ne konèa. Ker so vsi na novo naloženi zašèitniprogrami "home" izvedenke (in temu primerno brezplaèni), proizvajalci doloèenih možnosti ne vkljuèijo. Kupiti celo (oz. profesionalno) razlièi-co pa je seveda drago.Posledièno je seveda smiselno imeti še en program, ki ga obèasno poženemo in ki preišèe celoten sistem za "svinjarije", ki so ušle vsemostalim programom. Ta program se imenuje Ad-aware in je prav tako brezplaèno snemljiv s spleta. Predvsem je uporaben za t.i. spyware.To so programi, ki jih uporabnik ponavadi nevede naloži na svoj raèunalnik, potem pa ti pošiljajo v splet podatke z uporabnikovega raèunal-nika (vkljuèno s številkami kreditnih kartic, …).PovzetekVerjetno je po prebranem èlanku vsakomur lahko jasno, zakaj je Arpi potreboval zašèito proti internetnim "svinjarijam", pa tudi to, da je popol-na zašèita nemogoèa. Pa saj veste, tudi kondom nima 100% zašèite in te programèke lahko zanesljivo primerjamo prav s klasiènim kondo-mom (brez okusa seveda).Obilo užitkov na spletu ter èim manj internetnih "svinjarij".

"Ah, pa saj tega nihèe ne rabi," so mi rekli prijatelji, ko sem jih vprašal, a jih bo tak èlanek v Erektorju zanimal. "Kajhudièa boš o tem pisal, pa saj obstaja še veliko drugih, bolj zanimivih tem," so še rekli. In ravno ta odgovor me je šebolj spodbudil k uresnièitvi moje ideje, da napišem nekaj vrstic uporabnih nasvetov za medicince in dentalce.Pa še en velik razlog obstaja za tole pisanje. Ko sem zadnjiè obiskal raèunalnico in se logiral v sistem, se je odprlookno protivirusnega programa, kjer je pisalo: 367 VIRUSES FOUND AND DELETED!!!! In to v dveh mesecih poponovnem zagonu raèunalniške sobe.

strogo strokovno december 2004

Pa ja ne boš ti tisti??!!Pa ja ne boš ti tisti??!!

ASISTASIST. L. LARISAARISA SSTTOJANOVIÈOJANOVIÈ, , DRDR..MEDMED.."M"MEDICINAEDICINA JEJE VEDAVEDA, , VV KAKATERITERI MORAŠMORAŠ IMETIIMETI ÈLOVEKAÈLOVEKA

BREZPOGOJNOBREZPOGOJNO RADRAD, , ÈEÈE HOÈEŠHOÈEŠ SVOJSVOJ POKLICPOKLIC OPRAOPRAVLJAVLJATITI ZZ

VSEMVSEM SRCEMSRCEM!"!"

1717

Marko Saje

Specialistka dermatovenerologije, tenisaèica, veèini medicincev poznana kot asistentka na Inštitutu za anatomijo, kjerjo imamo vsi priložnost spoznati že v prvem letniku, eni prej, drugi kasneje. Vendar pa se vsi strinjamo, da prej ko jospoznamo, prej se zaènemo uèiti anatomijo.

E: Asist. Stojanoviè, kako se je vašamedicinska pot pravzaprav zaèela?Ste bili Že v srednji šoli tako zagnanina podroèju naravoslovja?V srednji šoli me je pravzaprav vleklobolj v družboslovne vode. V bistvu some zanimali vsi predmeti, zato sem sevpisala na družboslovno smer nagimnziji, kjer v drugem letniku nar-avoslovnih predmetov praktièno ni biloveè. Zaradi tega je sledil prepis na nar-avoslovno smer, s èimer je "matemati-ka" zopet prišla v igro. Po konèani sred-nji šoli, to je moralo biti nekje leta 1989,sem šla delat sprejemne izpite zaMedicinsko fakulteto. Medicina kotveda pa mi je bila že od nekdaj všeè, nesamo zaradi tega, ker vsebuje tako nar-avoslovne kot družboslovne prvine,zelo me je zanimal èlovek oziromabolezni in zdravljenje le-teh. Bila pa jeseveda prisotna tudi v družini. Namreè

moj stari oèe je študiral medicino naDunaju, prav tako tudi njegova sinova,se pravi moj oèe in stric.

E: Kaj je bilo pa tisto odloèilno…?Informativni dan. Pravzaprav sem šlatistega dne v marcu v dopoldanski rundinajprej pogledat na ekonomijo, namreèeno alternativo sem vseeno moralaimeti, popoldne pa sem šla na medici-no. Mene je že sama fakulteta, ko semprviè vstopila vanjo, neverjetno impre-sionirala, dokonèno pa me je preprièalasama predstavitev študija. Zanimivo, vpopoldanski skupini nas je bilo kan-didatov na predstavitvi dramatiènomalo, ravno nasprotno dopoldanskiskupini, kjer se jih je dobesedno trlo. Toje omogoèilo, da se je med kandidati terprofesorji takrat vzpostavilo neko zeloprijetno, skoraj èarobno vzdušje.Spomnim se, kako sem v nekemtrenutku samo zaprla oèi ter si rekla: jazmoram priti na to fakulteto.

E: In kako je izgledal študij na MF vèasu vašega študija?Kot sem že omenila, je bilo takrat nazaèetku potrebno narediti še sprejemniizpit. Mislim, da smo bili mi zadnjavpisana generacija, ko je študij na MFtrajal še pet let in pol, vendar se jepoèasi že kazala tendenca k šest let, sepravi dvanajst semestrov. Poleg tegatakrat študenti še nismo bili tako orga-nizirani v razna društva kot danes. Imelismo npr. Medicinske razglede ter šeeno manjše društvo, ki pa ni bilo takomoèno kot današnja, kar pomeni, da jebilo tudi obštudijskih dejavnostibistveno manj, kot jih je danes. Študentje smo že v prvem letniku zelohitro vzpostavili dober medsebojniodnos, med nami je bilo precej kolegial-nosti. S tem hoèem reèi, da smo brez

težav pomagali drug drugemu, delali inizmenjevali zapiske z drugimi kolegi. Vpoteku celotnega študija sem hodila navsa predavanja...

E: Hoèete reèi, da niste niti enkratmanjkali na predavanjih? …kot sem rekla, ne glede na to, ali jebilo predavanje ob sedmih zjutraj ali paob petih popoldne, jaz sem bila vednotam. S tem sem imela obèutek, da sempol snovi že predelala. Kasneje sem sepo svojih zapiskih tudi uèila, sevedaobvezno s knjigo v naroèju. Vendar jebila moja pisava takrat rahlo veèja, zatomoji zapiski, kar se tièe kopiranja, nisobili ravno interesantni (smeh).Takrat je bila veèina izpitov zgolj ustnih,npr. kirurgija, interna medicina… Leredki so že imeli tudi pisno obliko, npr.na patologiji je bil testni tip vprašanj.Ravno zato je bilo zelo pomembnoimeti zapiske doloèenih predavateljev,hkrati pa sem na ta naèin tudi boljespoznala predavatelje oziroma njihovindividualen pristop k predavani snovi.

E: Danes ste asistentka na Inštitutuza anatomijo. Kako pa je ta inštitutizgledal prej?Predmet je tudi takrat trajal tri semestrein je imel tudi med nami študenti nekposeben status, svojo težo, ki smo se jevsi zelo dobro zavedali. Na inštitutu stabila takrat še oba profesorja, tako prof.Dekleva kot prof. Širca, prof. Ravnikpa je bil takrat še asistent, vendar so gaštudentje že takrat imeli zelo radi.Najbolj zanimivo je bilo, da so ravnonjegovi študentje vedno šli vsi na prvirok in ga tudi dobro naredili.

E: Kaj pa danes, ko ste zaposlena natem inštitutu? Kakšen je vaš pogledna anatomijo?

intervju

Asist. Larisa StojanivièAsist. Larisa Stojaniviè

18

Kot prof. Ravnik rad pove na svojihuvodnih predavanjih, gre pri anatomijiza znanje, ki se èloveku zdisamoumevno, kot znanje poštevanke,seveda ko se enkrat snov osvoji inopravi izpit. Vendar je pot do tega zelodolga - 3 semestri. Jaz si praktièno nemorem predstavljati študenta medicineoziroma zdravnika brez znanjaanatomije. Tu na inštitutu se trudimo

tako vsi trije predavatelji, se pravi prof.Ravnik, doc. Cvetko ter doc. Mezna-rièeva, kot tudi asistentje na vajah, dabi študentom posredovali polegsamega znanja tudi nek klinièni vidikznanja anatomije, kar se mi zdi zelopomembno. Mislim, da je za anatomijo bistveno, daima svojih šest kolokvijev. Ne morem sipredstavljati, kako bi bilo, èe bi se štu-dentje zaèeli uèiti za izpit brez predhod-no opravljenih kolokvijev. Gotovo bi bilapot zelo dolga. Zato mislim, da imajotisti študenti, ki se redno pripravljajo navaje, so na njih aktivni ter redno delajokolokvije, praktièno narejenega že polizpita.

E: Kako ste sploh zaèeli delati kotasistentka? Kakšen se vam zdi sam

inštitut?Sprva sem si želela samo ostati v Ljubl-jani, ravno po konèanem sekundarijupa so na anatomskem inštitutu razpisalidve prosti mesti za delo asistenta. Žetakrat me je delo s študenti zelo zani-malo, poleg pa je bila ponujena šemožnost specializacije, zato sem seprijavila na razgovor, èesar sem šedanes zelo vesela.

Sicer se pa pri nas trudimo, da bi bilištudentom prijazen inštitut in zdi se mi,da gremo študentom zelo na roko,praktièno se da vedno vse zmeniti. Mis-lim, da se strinjate, èe pohvalim tudinašo tajnico, ki je vedno zelo prijazna.Tudi na vajah mislim, da se ponavadivzpostavi zelo prijeten odnos, sevedamoram priznati, je to odvisno tako odskupine kot od asistenta. Res pa je, davsem naenkrat ne moremo biti všeè, tosi lahko vsi samo želimo. Mene najboljmoti na vajah, èe študentje nisopripravljeni, vendar ne v smislu, da bimorali dobesedno znati vsak foramen,ampak vsaj toliko, da vejo, kaj se natekoèih vajah obravnava. Zelo veliko mipomeni, èe študent pokaže eno spošto-vanje do predmeta!

E: Kakšni, èe lahko reèete zase, papravzaprav ste na vajah?Slišim, da pravijo, da sem stroga…

E: Pa menite, da ste?Jaz osebno nimam tega obèutka. Mojemnenje je, da morajo študenti tisti èas,ko so tam, maksimalno izkoristiti, sicerje tega èasa škoda. Zelo me moti, èenekdo pride na vaje, se usede in èaka,da mu dobesedno serviramo na pladnjuvsak živec, vsako arterijo oziroma karnjegovo znanje.

E: Ste tudi specialistka dermatoven-erologije. Kako ste se sploh odloèiliza to specializacijo?Dermatovenerologijo sem si želela spe-cializirati že vse od zaèetka predavanj vèetrtem letniku naprej. Takratni preda-vatelji, prof. Lundrova ter prof. Bettetoter kasneje doc. Kocijanèièeva ter doc.Smrkoljeva, so vsi imeli predavanjazelo sistematièna, zato so me že takratzelo navdušili za samo smer in odtakrat naprej si samo sebe sploh nisemveè predstavljala v nobeni drugi spe-cializaciji. Moram reèi, da je bila tudisama specializacija zelo prijetna in nas-ploh vzdušje na kliniki zelo stimula-tivno.

E: Kje se v bodoèe bolj vidite: navašem podroèju ali v pedagoškemdelu na inštitutu?Kljub specializaciji me pedagoško delona inštitutu še vedno zelo privlaèi, zatotudi nimam želje, da bi inštitut zapusti-la. Klinièno trenutno nisem ravnoangažirana, se pa še naprej izobražu-jem. Sodelujem tudi pri Zdravniškihnasvetih, kjer preko interneta razliènispecialisti neprofitno svetujemo ljudemglede njihovih težav. Sèasoma namer-avam zaèeti tudi z ambulantnim delomv popoldanskem èasu, saj me delo spacienti zelo veseli.

E: Poklic oziroma poslanstvozdravnika - vprašanje ni potrebno?!Medicina je veda, kjer moraš imetièloveka brezpogojno rad, èe hoèeš svojpoklic opravljati z vsem srcem. Vsakposameznik, ki gre študirat medicino,se mora zavedati, da bo imel opravka sèlovekom, z ogromno ljudmi, kar jenajbolj naporno. Èe nima rad èloveka, kakršen je, bo toza nekoga, ki se odloèi za pokliczdravnika, velika žrtev, v primeru, da toni bil prvotni razlog za odloèitev za pok-

Asist. Larisa StojanovièAsist. Larisa Stojanoviè

intervju december 2004

teme 1919

lic, ampak je bil npr. prestiž oz. denar,èeprav plaèa spet ni tako visoka, da bimoral biti to edini razlog.

E: Menda se tudi veliko ukvarjate sšportom, med drugim ste v tenisuosvojili Že kar nekaj laskavihnaslovov, npr. zmago na svetovnemprvenstvu zdravnikov v Italiji?! Vsekakor mi šport že od nekdaj velikopomeni, namreè že od malih nog zelorada teèem. Še posebej mi je športnadejavnost pomembna zaradi ohranjanjaravnovesja med umskim in fiziènimdelom. Ne more oziroma ne sme bitives èas samo študij pa študij, jaz temupravim kar neke vrste ventil. Tako se mimed tekom zbistrijo misli, vse sepostavi na pravo mesto. Saj veste, daso že pri starih Grkih debate potekalemed sprehodom po parkih.S tenisom sem se pa v bistvu zaèelaukvarjati relativno pozno, vendar semimela to sreèo, da moj oèe igro zelodobro pozna, tako da sem trenerjapraktièno imela doma. Nato pa sem pokonèanem študiju slišala, da obstajasvetovno prvenstvo zdravnikov v tenisuin sem si rekla, kaj ko bi zaèela igrozopet resneje trenirati. In tako mi je zdobrim trenerjem ter odliènim pro-gramom treningov štiri leta nazaj v Ital-iji v tretje le uspelo zmagati.Vendar pa se s tenisom ne ukvarjamveè tako aktivno, kveèjemu za kakšnoigro ali dve, zadnje èase mi je zopetbližje tek. Zelo si želim enkrat preteèimaraton.

E: Ali imate o tenisu kot tekmovalne-mu športu kakšno posebno mnenje?Moja filozofija je, da je ena teniška par-tija v bistvu kot življenje v malem, kivsebuje vse, to je zaèetek, vrhunec inzakljuèek, od koder lahko odideš kotzmagovalec ali poraženec. V bistvu jeto zelo inteligenten šport, kjer lahko tudis slabšo tehniko, a dobro taktikopremagaš nasprotnika, èe izkoristiš vsemožnosti. Kjer je zelo pomembna tudi

psihièna pripravljenost, še najbolj paželja po zmagi, to pomeni, da igraš dozadnjega udarca. Sama osebno nemaram izgubljati, prav tako pa se nepoèutim najbolje, kadar izgubi tisti nadrugi strani mreže.

E: Kako bi pa primerjali današnjemedicince z medicinci v èasu vaše-ga študija?Predvsem se mi zdi, da je dandanesmed medicinci bistveno manj kolegial-nosti oz. obèutka za soljudi, kar se mizdi neverjetno žalostno. Poleg tegaopažam, da študentje danes mnogomanj hodijo na predavanja. Meni se zdita kontinuiteta, ki se vleèe od prvegapredavanja naprej, neverjetno pomem-bna, sicer se ta rdeèa nit izgubi. Preda-vatelji na predavanjih pogosto poudari-jo marsikatero kljuèno stvar, za kateropa ni nujno, da je v knjigah.Pogosto žal tudi opažam, da nivoobnašanja tekom let pada. S tem imamv mislih tako spoštovanje do profesor-jev kot tudi samospoštovanje, zakaterega se mi resnièno zdi, da je primedicincih vedno nižje. V ospredju sonamreè neke popolnoma drugekvalitete in vrednote. Menim, da tejfakulteti manjka dodatna vzgoja oseb-nosti zdravnika. Morda je za to prak-tièno že prepozno, vendar mislim, da bibilo treba študente vzgajati tudi v smis-lu humanosti, nekega obèutkazavedanja in obnašanja, ki pripadapoklicu, ki smo si ga izbrali.

E: Se strinjate z nam vsem dobropoznanim stereotipom tipiènegamedicinca?!?Ne, ne strinjam se. Vendar pa si nepredstavljam, da bi tekom študija lahkonekje še delala, kot to lahko npr. nanekaterih drugih fakultetah. Že samodejstvo, da študij medicine traja dve letidlje kot veèina drugih študijev, potempa še plus sekundarij, plus specializaci-ja, pomeni, da so druge fakultete na

nek naèin v prednosti. Poleg tega tudisami obsegi snovi za izpite ter to, da ještudij prisoten oziroma obvezendopoldne in popoldne. Vse to na neknaèin medicinca osebnostno(pre)oblikuje, vendar se strinjam, da jekarakter èloveka tisti, ki ga definira.

E: MF v Ljubljani vs MF v Mariboru:vaše mnenje?Sem popolnoma za in mislim, da jeSlovenija z njo postala veèja. Vendarpa menim, da je prednost "manjšeSlovenije" ta, da v bistvu na nek naèinpoznamo vse kolege, se pravi vsebodoèe zdravnike. Z novo mariborskofakulteto se bo to spremenilo, ko karnaenkrat ne bomo veè poznali mnogihnaših kolegov in bo mogoèe potrebnoza koga celo preveriti, ali je splohkonèal fakulteto.

E: Ste svoje èase bili kaj Pajzlèanka?Svoja študijska leta nisem bila kaj dostidružbeno aktivna, zato tudi Pajzl vcelem študiju od mene ni dobil enesame priložnosti obiska. Poznam pamnogo ljudi, ki so velik del svojegaštudija preždeli ravno v Pajzlu.

E: Za konec pa še eno malce dru-gaèno vprašanje, predvsem napobudo mnogih kolegov: a kdaj medvašimi vajami opazite oziromapostanete pozorni na kakšne naklon-jene poglede s strani kakšnega štu-denta?Takole bom rekla: nimam anten oziro-ma detektorjev za kakršnekoli pogledein èetudi sluèajno obstajajo, nisem šenikoli nobenega opazila.

E: Bi radi za konec mladim nadobud-nim medicincem še kaj povedali?Practice doesn't make perfect, perfectpractice does! Mislim, da je v temkratkem stavku veliko povedanega.

intervju

SSTROKOVNATROKOVNA PRAKSAPRAKSA NANA ÈÈEŠKEMEŠKEM

PRAKSAPRAKSA V OLOMOUCUV OLOMOUCUNNEVROLOGIJAEVROLOGIJA, , POLEŽAPOLEŽAVVANJEANJE, , PIVOPIVO, , POPOTPOPOTOVOVANJAANJA

ININ ŠEŠE MARSIKAJMARSIKAJ....

20

Polona Peèlin

Kot veèina ostalih študentov sem novembra lovila še zadnje dneve za prijavo. November se mi je sicer zdel malce prezgodnji mesec zanaèrtovanje poèitnic v poletju... Potovanje v daljne dežele, prebiranje knjig na plaži, lenarjenje in zabava s prijatelji ... ali pa reševanjenadležnih jezikovnih testov, nestrpno prièakovanje rezultatov in navsezadnje medicinska praksa s popolnimi neznanci. In vendar se je bilotreba odloèiti. Odloèila sem se za slednje in delèek svojih poèitnic posvetila tudi urjenju v mojem bodoèem poklicu.

Tako sem se v zaèetku avgusta odpravila vOlomouc na Èeško. V prijetno kulturno štu-dentsko mestece na Moravskem, ki je sicertudi pomembno zgodovinsko središèe (takojza Prago), pa vendar brez nadležnih turistovin s tem visokih zasoljenih cen (kar za èeškoprestolnico seveda ne bi mogla reèi). S stotisoè prebivalci ni ravno središèe dogajanja,je pa vsekakor zelo primeren kraj za prakso.Èe bi se še enkrat morala odloèiti za krajprakse, bi se prav gotovo še enkat odloèilazanj.

Moj dvom o smiselnosti odhoda se jerazblinil že takoj ob prihodu. Na postaji meje že prièakala Lucia, Slovakinja, ki že èetr-to leto študira v Olomoucu, ter me prijazno

popeljala do doma, kjer sem preživela štiritedne. Tudi mesto samo se mi je takojprikupilo - urejen promet, gotska katedrala,arhitektura 16.-18. stoletja, èiste ulice... Zostalimi študenti smo bili nastanjeni v štu-dentskem domu, v prijetnem športnemokolišu z veliko zelenja, stadionom,bazenom, v bližini centra, le nekolikopredaleè od bolnice (jutranjih pol ure se karvleèe). V sobi sem bila s Švicarko, v skup-nem apartmaju pa še s tremi Egipèankami.Študentski dom ni bil ravno Oražen, vendarje bil èisto pravi študentski in kot tak mi je bilzelo všeè. Kuhinja je bila skupna za celonadstropje, hladilnik in kopalnico pa sem sidelila z ostalimi v apartmaju. Avgusta nas jev Olomoucu opravljalo prakso 16 študentov,

in sicer iz Portugalske, Italije, Bolgarije,Rusije, Egipta, Madžarske, Švice... Moramreèi, da smo se super ujeli, skupaj preživljalipopoldneve (in vèasih tudi dopoldneve), kismo si jih zapolnili z razliènimi dejavnostmi.Nekaj nam jih je organizirala Lucia, drugepa smo opravili v lastni režiji. Bližnje jezero,bazen, galerije in muzeji, kegljanje, ogle-dovanje bližnjih gradov... In seveda spozna-vanje tradicionalne èeške hrane in piva,poležavanje v parku in pogovori pozno vnoè. Definitivno dobra stran opravljanjaprakse na vzhodu Evrope so nizke cene navsakem koraku. Pivo za 150, dobro kosiloza 600 SIT. Karta za tramvaj, avtobus le 60SIT. Tako vsaj nismo imeli veliko dela spospravljanjem kuhinje... Ob vikendih nismoostali v Olomoucu, temveè smo se že obpetkih zjutraj odpravili na veèdnevne izlete,in sicer v Bratislavo, Krakov, Auschwitz,Prago. Lepa mesta, poceni bivanje, prijazni

ljudje, dobri žuri in velike težave pri komu-nikaciji... to mi pride na misel, ko se spomn-im na naša kratka popotovanja.

Ker pa je bil namen odhoda na Èeško ven-darle medicinski, smo dopoldneve preživljaliv bolnici. Sama sem si izbrala nevrologijo.Na oddelku sem se že prvi dan zmenila, kajpribližno me zanima in kaj bi rada poèela.Na oddelek sem prihajala okoli pol devetih,nazaj domov pa razlièno, od enajstih pa dopetnajstih. Najveè èasa sem preživela spacienti po CVI, na raznih preiskavah (ultra-

zvok, CT, MRI, biopsija, EMG, EEG...) ter nanevrokirurgiji. Veèinoma sem spremljalasvojega mentorja na ogledu po sobahnevrološke in drugih klinik, kjer sva skupajpregledovala paciente ter se o njih pogovo-rila. Najveèji problem je bil jezik, ker veèinapacientov ni znala besedice angleško, takoda je bil moj pogovor s pacienti nekamešanica èešèine, slovenšèine, nemšèinein anglešèine. Predstavljam si, da bi biloveliko bolj zanimivo, èe bi lahko z njimikomunicirala, pa tudi z ostalimi zdravniki ters sestrami bi mi bilo lažje. Tudi s slednjimi jebilo namreè podobno kot s pacienti oz.zgodba z naslovom `Kaj vse se lahkodoseže z rokami in nasmeški`. Drug prob-lem je bil precej majhen nevrološki oddelekz malo pacienti, tako da vèasih ni bilo niènovega. Tiste dneve sem se odpravila nanevrokirurgijo, kjer se je vedno našlo kajzanimivega. Veèinoma frakture vretenc,operacije možganskih in hrbtenjaènihtumorjev, discus hernie, implantacijeintratekalnih programiranih pumpic zaodmerjanje zdravil... Operacije so bile veèi-noma zelo zanimive, vendar za štu-dentskega opazovalca malce predolge - tudiveè kot 5 ur (nevrokirurgija!!). Kirurgi so mes svojo prijaznostjo prijetno presenetili, vsipo vrsti pa smo me spraševali o našemprof. Dolencu, pri katerem so se vsiizpopolnjevali.... Mogoèe je tudi to pripo-moglo k njihovi prijaznosti. Tudi moj mentorin ostali tim niso bili niè drugaèni. Vkljuèili some medse, skupaj smo hodili med paciente,na kosila, tudi ven. Sicer pa niso vsi imelitake sreèe s svojimi mentorji. Nekaterim tudipo tednu vsakodnevnega iskanja ni uspelopriti v kontakt s svojimi zdravniki, tako da sože po prvem tednu obupali in dopoldneveraje prespali v domu. Spet drugi so jimsledili kot cucki in bili veseli, èe so splohdobili kakšno pojasnilo. Vendar ni bilo nikolinobenega problema z zamenjavo oddelkovza kakšen dan (nekateri so bili najbolj nav-dušeni nad internetnim oddelkom na fakul-teti), tako da so tudi ostali lahko prišli na svojraèun in vsaj kaj odnesli od enomeseènegaizpopolnjevanja.

Pod tujim nebom december 2004

ÈeškaÈeška

EMSAEMSA SSUMMERUMMER SSCHOOLCHOOL, 15.-23. , 15.-23. JULIJJULIJ 20042004URGENTNAURGENTNA MEDICINAMEDICINA V DUBROVNIKUV DUBROVNIKU

KKAKOAKO AKTIVNOAKTIVNO PREŽIVETIPREŽIVETI POÈITNICEPOÈITNICE

2121

Nina Glavnik in Urša Gartner

Vse skupaj se je zaèelo sredi noèi, ko smo malo zaspani in teèni odrinili iz rodne dežele proti letališèu v Zagrebu. Od tam smo v zgodnjihjutranjih urah poleteli v Dubrovnik oz. 10 km stran. Sledila je adrenalinska vožnja s taksijem, kjer je bil edini predstavnik moškega spola vnaši ekipi prviè deležen obèudovanja zaradi številnega ženskega spremstva (3). Po krajšem iskanju vhoda v dekliški dom Marije Krucifiksenas je odrešila redovnica, ki nas je zelo prijazno sprejela. Malo manj navdušena je bila predsednica OC (organizing commitee), ki smo jovrgli iz postelje. Zgodnji prihod se je izkazal kot velika prednost, saj smo dobili sobo z lastno kopalnico. Ko smo odložili prtljago in promo-cijski material, ni ostalo drugega kot obisk plaže. Prvi dan je minil mirno in v horizontali. Na slovesni otvoritvi s peèenim mesom in sloven-skim pivom smo spoznali še ostale udeležence. Študenti so prišli iz Avstrije, Poljske, Nizozemske, Nemèije, Srbije in Èrne Gore, Make-donije in Kosova ter seveda ogromna delegacija domaèinov. Uspešno smo prebili led.

Prvi dan se je zaèel precej naporno zobiskom župana, pozdravnim govorom instanjem na 30oC. Sicer se je pouk zaèenjalob enajstih in trajal do treh, vmes pa so naspotolažili z lunch paketom. Ta dan smopreživeli na »schnellkursu« urgentnih stanj vpediatriji, kjer smo se lahko izživeli na lutkiza intubacijo. Na žalost je bil praktièni delèasovno omejen, vendar smo se v morjuhitro potolažili. Zveèer smo se udeležiliobveznih družabnih aktivnosti (izlet v fancycoctail bar na plaži). Iz prve roke: zarja vDubrovniku je krasna. Sledeèi dan je bil seveda precej manjkrasen. Za dodatek; tema dneva je bila far-makologija oz. kaj se skriva v zdravniškitorbi. Popoldne so nas OC razveselili zobiskom bližnjega otoka Lokruma, kjer soizvrstni pogoji za ljubitelje skokov s peèin.Zveèer smo spoznali še en zanimiv lokal naskalah, žal pa ni zdržal tako dolgo, kot smomi.

Take-home message tega dne je bil prefin-jen nasvet, kako se znebiti moža, tema patoksikologija. Ironièno so prav vDubrovniku najbolj znani umori s èajem ole-andra. Samo namig: po enem tednu redne-ga uživana vaša ljubljena oseba doživi AVblok. Namen dneva je bil sicer pridobitiobširnejše znanje o prvi pomoèi pri zastru-pljencih. Ta veèer smo se uprli skominam inodšli spat relativno zgodaj, kajti sledil jenajbolj zanimiv dan šole.

Konèno smo doèakali praktièni del TPO(temeljni postopki oživljanja) in ALS(advanced life support). Po kratkem preda-vanju smo v štirih skupinah krožili podelovnem poligonu med postajami defibri-lacija, vstavljanje IV (intravenske) poti, kar-diopulmonalno oživjanje in intubacija. Žalnas je spet preganjal èas, vedar se nismopustili kar tako odgnati z igrišèa. Zveèer smovestno nadoknadili izgubljene ure in

proslavili vsako na vajah rešeno življenje. Tema naslednjega dne, travma, šok inkoma, so popolnoma ustrezali poèutjuveèine. Z nekaj težavami smo družno uspeliponoviti patofiziološke mehanizme razliènihvrst šokov. Po kosilu pa je sledil vroè (40oC)turnir mešanih ekip v odbojki na mivki. Žal jebilo nekaj poškodovanih zaradiimproviziranega igrišèa in pregretja. Utrujeniin ožgani smo hiteli pripravljati vse potrebnoza village party (predstavitev vsake države zznaèilnimi jedmi in pijaèami). Naša miza jeponujala orehovo potico, bunko (prekajenomeso), Gorenjko, Šumi bonbone, cvièek,teran, chardonnay in domaèi orehovec. Žalpredstavitve ni doèakala prekmurska giban-ica, ker v hladilniku zanjo ni bilo prostora insmo jo žrtvovali že drugi dan, konec kran-jskih klobas pa je bil precej bolj klavern, sajso splesnele v predalu. Siti kot pujsi in zdezinfeciranim GIT (rakija) smo nadaljevaliv eni od diskotek. Takšne izjemne fiziènenapore je preživela le polovica slovenskegatima.

Zadnje dva dneva sta minila v spremljaviteorije urgentnih staj v ginekologiji inpomorske, podvodne ter hiperbariènemedicine. Kljub simpatiènim in zanimivimpredavateljem smo skoraj umrli od vednohujše vroèine. Posebno pohvalo zasluživeèdnevna obravava kompliciranega klin-iènega primera (study case), ki bi ga lahkopriporoèili tudi naši katedri za interno medi-cino. Zadnji veèer so nas dobro nahranili nagala veèerji s podelitvijo certifikatov insreèelovom. Naš izkupièek: štiri majice,buteljka vrhunskega vina in Kraševedobrote. Nujna je bila izmenjava naslovov,nekaj solzic ter seveda obljuba, da se šesreèamo.

Poletna šola je bila res prijetna in pouènaizkušnja ter jo toplo priporoèamo. Dobranovica: najverjetneje bo podobna šola spetto poletje, tokrat na Hvaru! Vsi zainteresir-ani budno spremljajte plakate na MF.

Pod tujim nebom

DubrovnikDubrovnik

LLEBANONEBANON REFUGEEREFUGEE PROJECTPROJECT

NEVERJETNANEVERJETNA DOGODIVŠÈINADOGODIVŠÈINA V LIBANONUV LIBANONU

22

Meta Levstek

Že v srednji šoli so me privlaèila potovanja, odpravljanje v neznano. Samo z nahrbtnikom, prijateljem in dobrim vodièem v roki. Skozipredklinièna leta na MF sem se trudila združiti prijetno s koristnim. Ker sem pogrešala praktiène izkušnje, sem se odloèila, da to poletjepreživim na Bližnjem Vzhodu, v odkrivanju arabske kulture in s prostovoljnim delom v bolnici in šoli palestinskega begunskega centra.

V meni je že kar nekaj èasa tlela ideja, da bise odpravila v Libanon in sodelovala pri pro-jektu »Lebanon refugee project«. Projektpoteka pod okriljem libanonskih študentovmedicine v sodelovanju s švicarskimi štu-denti. Glavni namen je, da se tuji študentjesooèijo s problematiko beguncev in poma-gajo v bolnici ter preživljajo èas z otroki všolah.

Marca sem se konèno prijavila in nekjekonec aprila so mi sporoèili, da sem bilaizbrana!! Projekt poteka v mesecu juliju inavgustu, izberejo pa štiri prostovoljce zavsak mesec. Prva ovira je bila premagana.Sledilo je še dosti zoprno èakanje na vizo.Vse pa se je sreèno izteklo in na zaèetkujulija sem že letela v Bejrut.

NA LIBANONSKIH TLEHKo se prviè sreèaš z arabskim svetom, tekar malo odvrne. Priletela sem ob petih zju-traj, bilo je soparno, vroèe, predvsem pazelo umazano. In še èakal me ni nihèe, takoda sem se morala znajti sama, kar je tam zažensko že pravi mali podvig. Tako sem obšestih vsa polna energije prebudila svojo

novo cimro in tudi sodelavko pri projektuShubnum iz Anglije. Ne glede na zgodnjouro sva se takoj spoznali in se zagovorili doure, ko naj bi se odpravili na delo. Kot mi jerazložila, je bil tisti dan na seznamu šoleizlet. Že sama pot od mojega »novega« doma dobegunskega centra je bila divja. Vozniki nespoštujejo nobenih prometnih predpisov(razen zakon veèjega), gneèa pa je ogrom-na. Potem me je najprej pri vhodu v centerprièakal kup smeti, ob katerih sta že staladva avtobusa, polna otrok. In ti otroci so sekar naenkrat zagnali vame in me zaèelipreizkušati in spoznavati. Tako je pot doreke, kjer smo imeli piknik, minila ob petju inplesanju. Potem pa je sledilo obvezno špri-canje in tunkanje v ledeno mrzli vodi. Kosmo se zveèer vrnili domov, sem bilaizmuèena, hkrati pa navdušena nad pri-jaznostjo, odprtostjo, velikodušnostjoPalestincev in celotnim sprejemom. Še boljpa sem bila navdušena nad mojimi tremisodelavci, ki so se vsi izkazali za neverjetneosebnosti in dragocene prijatelje, tako vdobrih kot tudi težkih èasih. Res se je bilotežko odpraviti spat, saj smo želeli karnajbolje izkoristiti naš skupni èas.

DELO NA URGENCINaslednje štiri tedne smo preživeli bolj alimanj zaposleni v centru. Zjutraj smo senajprej odpravili v bolnico, kjer smo delali do14h. Dodelili so nas na urgenco, kjer smosledili zdravnikom in jim pomagali. Imelasem veliko težav z jezikom, saj ljudje kaj veèkot arabsko niso znali. Na sreèo pa je bileden od prostovoljcev sirskega rodu, dru-gaèe pa Amerièan. Tako je postal naš oseb-ni prevajalec. Jemali smo anamneze,opravljali statuse, se pogovarjali o zdravljen-ju. Seveda se razmere tam ne morejoprimerjati z našimi. O sterilnosti lahko tamsamo sanjaš. Potrudiš se kar najbolje oèisti-ti rane, podroèje, kjer boš pacienta zbodel,pa še vedno ne moreš biti zadovoljen zrezultatom. Zato imajo seveda tudi velikobolnišniènih okužb. Bili smo pripravljenidelati vse. Tako so nas medicinske sestreporabile za jemanje krvi, uvajanje kanalov,dajanje injekcij inzulina in drugih zdravil,uvajali smo urinske katetre, delali EKG,merili pritisk. Hkrati pa smo opazovali delokirurgov. Ker je kar veliko ljudi prišlo zaradivreznin, pa sem dobila priložnost tudi zašivanje!

POUÈEVANJE DOMAÈINOVPo drugi uri pa nas je èakala drugazaposlitev. Odpravili smo se v bližnjo šolo,kjer so skrbeli, da se otroci poleti ne bi dol-goèasili. In pri tem smo pomagali tudi mi.Vsak dan smo imeli slabi dve uri anglešèine.Skorja vedno pa smo zavlekli, ker otroci pre-prosto niso hoteli iti. In smo se igrali, skrivali,risali, peli in plesali. Preseneti te neverjetnaenergija in pripravljenost za uèenje. Èepravje bila to zelo naporna naloga, smo jo vsi zveseljem opravljali. Dobro pa smo se spoz-nali tudi z ostalimi uèitelji in vzgojitelji. Takonas je ena od njih eno soboto povabila k

Pod tujim nebom

LibanonLibanon

december 2004

2323

sebi domov na kosilo. Ponovno nas je pre-vzel topel sprejem, ki so nam ga pripraviliznotraj neke hiške v begunskem centru, kjerljudje drugaèe živijo v hudi stiski in bedi. Kjerse iz dneva v dan borijo za osnovnopreživetje in kjer so nenazadnje še dobrovidni ostanki vojne in unièenja. Nas pa sosprejeli kot prijatelje in nam velikodušnoponudili vse - hrano, toplino in prijateljstvo.Okusili smo veliko arabskih specialitet in senavadili jesti s prsti. Mervat, punca, ki jedelala v bolnici, pa me je povabila tudi nakopališèe. Seveda samo za ženske. Zadnjiteden pa smo zaèeli še z izobraževalnimidelavnicami za matere. Tako nam je uspeloizvesti dve, in sicer o raku na dojkah,dehidraciji ter povišani telesni temperaturi(kaj je lahko vzrok, kaj lahko same storijo).

KRATKOÈASENJENaš èas pa ni bil namenjen samo delu.Libanonski študentje so se zares dobropotrudili za naše noèno življenje in izletepreko vikenda. Vsak teden smo tako hodilina žurke za rojstne dneve in pa kar tako.Bejrut ima res zelo zelo razgibano noènoživljenje! Èe pa že nismo šli ven, smo si pasami pripravili zabavo tam, kjer smo živeli. Zveliko glasbe, spet plesa in sangrije ;-)Vsako soboto pa smo se skupaj z drugimištudenti medicine, ki so prišli na izmenjavo,odpravili na izlet. Tako smo videli praktiènoves Libanon. Bili smo na vzhodu, kjer smo siv Baalbeku ogledali rimske templje. Naseveru smo videli njihove skrivnostipodzemnega sveta, jame ter dobro poznanecedre. Šli pa smo tudi prav na jug dolibanonsko-izraelske meje.

Mesec je kar prehitro minil. Pridobila sem siveliko praktiènih izkušenj iz urgence: kakoohraniti mirno kri, èe kri šprica naokrog,kako hitro vskoèiti in dokonèati šivanje rane,iskati žile,… Upam, da sem vsaj za enmesec otrokom v begunskem centrupopestrila popoldneve in preko izobraže-vanja mater doprinesla k višji osvešèenosti.Poleg vsega pa sem spoznala neverjetneljudi. Nikoli ne bom pozabila neprespanihnoèi, norih izletov, razliènih kultur in narod-nosti, s katerimi sem se sreèala. To, da smosi vsi razlièni, je res neprecenljivo bogastvo.

The Palestinian Refugee project inLebanon je projekt, namenjen tujim študen-tom medicine in jim ponuja mesec dela venem izmed begunskih taborov. Glavni ciljprojekta je vzpostavitev stika med študentimedicine in begunci, jim pomagati pri nji-hovih težavah, hkrati pa nuditi osnovnomedicinsko in socialno pomoè v bolnišnici vtaboru. Za veè informacij obišèite:http://lebrefugeeproject.tripod.com/

6

21

12

33

5 63

0

5

10

15

20

25

30

35 a.) boljše možnosti za zaposlitev

b.) boljše/kvalitenejše specializacije

c.) boljše plaèe

d.) drugaèno življenje

e.) pomoè tamkajšnjim ljudem,skupnosti

f.) osebni razlogi (prijatelji, družina,ljubezen…)

g.) drugo

Za tokratno Erektorjevo anketo smo siizbrali vedno aktualno takšno ali dru-gaèno izpopolnjevanje v tujini.

V anketi je sodelovalo 55 študentov. Veli-ka veèina (60%) bi najraje študirala vEvropi, 25% v ZDA, le 5% pa drugje. Medevropskimi državami je najboljezastopana Anglija, sledi ji Francija, natopa Nemèija, Švedska, Španija in druge.58% anketirancev se bi za študij v tujiniodloèili na podlagi zanimanja za to državoter njene kulture, 35% pa zaradi študi-jskega sistema. Nekateri so kot razlog

Na študijsko izmenjavo bi se 55% odpravilo kar v Evropo in sicer v Anglijo, Nizozem-sko, Švedsko, Portugalsko, Španijo, Italijo, Francijo, Nemèijo, Èeško, Švico, Avstrijo aliGrèijo. Dobra tretjina bi šla raje v ZDA, ostalih 15 % pa bi raje šli v Avstralijo, Afriko,Azijo, Kanado, Indijo, Brazlijio, Kitajsko ali Egipt. Polovica se je odloèila na podlagi zan-imanja za izbrano državo in njeno kulturo, 40% je navdihnil zanimiv zdravstveni sistem,10% pa ima za takšno odloèitev osebne razloge (prijatelji, družina, ljubezen...). Neka-teri pa bi radi na izmenjavi želeli pomagati revnim, doživeti zanimivo izkušnjo, videtisvet, uporabiti zanje tujega jezika.

IZMENJAIZMENJAVE, DELO INVE, DELO INŠTUDIJ V ŠTUDIJ V TUJINITUJINI

KKAMAM BIBI NAJRAJENAJRAJE ŠLIŠLI ŠTUDENTIŠTUDENTI MFMF

Maja Tripar

navedli boljšo kvaliteto študija, naprednotehnologijo, višji standard in zanimivoizkušnjo.

Evropske države so prednjaèile tudi priizbiri možne lokacije bodoèe zaposlitve insicer v 65%. Anketiranci bi najraje delali vAngliji, Franciji, Švici, Švedski, Španiji,Nemèiji,… V ZDA bi delalo 10 %, medtemse kar èetrtina vidi drugje, predvsem vAfriki, Aziji in Avstraliji. Razlogov zatakšne odloèitve je veè, kako so se zanjeodloèili prikazuje sled graf.

Anketa

Kam?Kam?

a b c d fe g

DDELOVNAELOVNA PRAKSAPRAKSA VV TUJINITUJINI ZAZA ŠTUDENTEŠTUDENTE MEDICINEMEDICINE

LEONARDO DALEONARDO DA VINCIVINCIEEVROPSKIVROPSKI PROGRAMPROGRAM MOBILNOSTIMOBILNOSTI

24

Sonja Golob

Leonardo Da Vinci je program Evropske unije, ki podpira projekte mobilnosti, torej dejansko mobilnost posameznikov na praktiènousposabljanje v tujini. Njegov namen je pridobivati nova znanja in (praktiène) izkušnje, izboljšati jezikovne spretnosti, utrditi mednarodnosodelovanje in razširiti evropsko dimenzijo v poklicnem usposabljanju. Ciljne skupine mobilnosti so zelo razliène (osebe, vkljuèene vosnovno poklicno izobraževanje, študenti, mladi delavci in tisti, ki so pred kratkim konèali študij, odrasli, zaposleni ali tisti, ki išèejozaposlitev).

TO JE URADNA DEFINICIJA, KAJ PA TODEJANSKO POMENI ZA NAS?Pomeni možnost dela v tujini za 3, 6 ali12 mesecev in želi izboljšat zaposljivostštudentov in mladih delavcev. Za raz-liko od programa Erasmus, ki pomeništudij v tujini, gre tukaj za delo. Osnov-na ideja je, da najdeš mentorja iz tujine,ta ti pošlje pismo o nameri, kar jepotrdilo, da bo tvoj mentor v èasuprakse.KOMU JE PROGRAM NAMENJEN?Pri nas se ukvarjamo z namestitvami, kiso primerne za študente in mladedelavce. Prijaviš se lahko v kateremkoli letniku, èeprav je dobro,da imašvsaj malo kliniènih izkušenj. Seveda silahko medicinec ali dentalni medicinec.Ponavadi se za Leonardo odloèajo štu-dentje višjih letnikov in absolventi, kerzahteva 3 mesece èasa.KAJ NAM PROGRAM PONUJA?Finanèna podpora za 3 - 12 meseènekliniène prakse, pri stroških priprave,prevoza, nastanitve in bivanja v višinipribližno 2000 € (se razlikuje). Èepravto ni uradni dogovor in je odvisno pred-vsem od tebe, pa ti na nekaterih kate-drah lahko priznajo kakšne vaje. KAKŠNA RAZLIKA JE MED LEONARDO PRO-

GRAMOM IN PRAKSAMI, KI SE IZVAJAJO VSKLOPU DŠMS?Leonardo je za razliko od praks v bistvudelo v tujini. Je finanèna pomoè pri deluin ne voditelj izmenjave, zato tudi neposkrbi za namestitev, prevoz ali karkolidrugega.KAKO SI POIŠÈEM MENTORJA?Program Leonardo da Vinci ne zago-tavlja prakse same po sebi, ampakponuja finanèno pomoè, èe se odloèiš,da greš v tujino. Mentorja si poišèešsam, seveda pa lahko poišèeš pomoèpri meni, koordinatorju, ki ti bomposkusila pomagati. Program zatozahteva neko stopnjo angažiranostištudenta.KAKO PROGRAM DELUJE PRI NAS?1. Prijavljanje študentov koordinatorju2. Pridobitve pisma o nameri (letter of

intent) 15.01.053. Izpolnitev prijavnice za študentefebru-

Pod tujim nebom

LeonardoLeonardo

december 2004

arja4. Rezultati in podpis pogodbe v juniju5. Prvi odhodi junija ali julija

KAJ MORA ŠTUDENT NAREDITI?o Dobiti mentorja o Pismo o nameri:o Uradni papiro Žigo Podpis mentorjao Prijava koordinatorki

IZKUŠNJE DO ZDAJ:Izkušnje do zdaj so zelo pozitivne, štu-denti so v glavnem zadovoljni z mentor-ji in delom na razliènih klinikah, pridobi-jo kulturne in jezikovne izkušnje. Polegtega so dobrodošle tudi izkušnje lastne-ga preživetja v tujem okolju za 3mesece.Kontakti:[email protected] www.cmepius.si

Sprostitev med delom

2525

Mojca Böhm

Torej Leonardo da Vinci projekt je vsestran-sko zelo koristna zadeva. Imaš možnostopravljanja prakse, kjer si sam lahkoizbereš državo (seveda v okviru držav EU)in kolikor sem imela možnost videti, nisoveè tako potrebne veze in poznanstva, sajso v veèini univerzitetnih klinik seznanjeni stem projektom in te sprejmejo v terminu, kijim odgovarja (vsaj za Graz je tako). Prekointernet naslovov in telefonskih številktajništev posameznih oddelkov se dapozanimati in zmeniti za prakso. Mojeizkušnje opravljanja prakse v okviru tegaprojekta so zelo pozitivne. V Lan-deskrankenhaus Universitäts- klinikum vGrazu sem bila 3 mesece. V tem èasu semse nauèila nemškega medicinskega izra-zoslovja (so zelo potrpežljivi in radi poma-gajo), spoznala njihovo fakulteto in njihovnaèin študija medicine, zdravstveni sistem,ogromno ljudi iz razliènih podroèij

medicine, s katerimi sem že sedaj v stikihin so pripravljeni na morebitno sodelovanjev prihodnosti, kar se pa tièe ozko gledanosame prakse pa: njihov naèin dela in odnosdo kolegov in bolnikov, ogromno posegov,ki jih pri nas opravljajo sestre, tam pa topoèno zdravniki (jemanje krvi, nastavljanjekanil, apliciranje razliènih zdravil...), diag-nostiènih metod (npr. vsak internist je znalnarediti UZ trebuha) in odvisno od oddelka,kjer opravljaš prakso, specifiène stvari iztega podroèja, ki so ponekod bolje razviti inopremljeni od naših oddelkov. Prav takospoznaš deželo, njeno zgodovino, kulturo,ljudi in se pri tem nauèiš iznajdljivosti insamostojnosti.Edini problem je, da si moraš poiskati samprebivališèe. Veèinoma lahko dobišprenoèišèe v študentskih domovih, kjer paje priporoèljivo, da par mesecev prej rez-erviraš, saj znajo imeti vse polno. Veèino-ma najdeš študentske domove in njihovoponudbo na internetu. Negativnih izkušenj nisem imela, prakso papriporoèam vsem, ki bi si radi razširili svojaobzorja in sestopili iz zapeèka ter pokukali,kaj obstaja in se dogaja še drugje.

Mojca KoŽelj

Imela sem jasno predstavo o tem, kaj bipoèela letošnje poletje. Kakšno potovanjepo Indoneziji in surfanje. Potem pa sem jan-uarja izvedela za razpis za štipendijoEvropske Unije Leonardo Da Vinci. In todva dni pred prijavnim rokom, s tem, da jebilo treba k prijavnici dodati še pismo zvabilom podjetja oz. organizacije, kjer biželel delati. In tako sem poslala par mailovnašim sorodnim stomatološkim organizaci-jam v tujini in upala, da bo pismo prišlopravoèasno. V petek, 18.1.2002, semsedela na faksu pred faks mašino in živènogledala, èe bo kaj prišlo skozi. Prijavnicosem imela že izpolnjeno, pisma s pov-abilom pa od nikoder. No, zadnjo minuto jele zapiskal faks in dobila sem dve pismi, izAten in iz Londona. Izbrala sem London,sploh ne vem, zakaj, saj je poletje vendarlepše preživeti ob morju. Mogoèe pa zato,ker sem vedela, da si sama še dolgo ne bimogla privošèiti tako dolgega bivanja v takodragi državi.Zaèela se je praksa. Èeprav bi temu lahkorekla tudi služba. Vstajanje ob 7.30, službaod 9. do17., najveèkrat pa kar do 18. ure.Vmes pol ure za malico. Bila sem zoboz-dravniški asistent ali po naše medicinskasestra. Zjutraj sem pripravila kartotekepacientov, ki naj bi prišli tistega dne,pripravila pladenjèke z inštrumenti, RTGslike ..., skratka, ordinacija je morala bitipripravljena za nemoteno delo. Nekako dvadni je trajalo moje uvajanje v delo, pred-stavitev materialov in naèina dela. Moj delo-dajalec je bil navdušen nad mano, sajpovpreèno potrebuje tri tedne, da uvedenovo sestro. No, seveda je razlika, èe sištudent stomatologije, saj z enoletnimiizkušnjami s faksa natanko veš, kaj bi tiželel od sestre pri delu in tako toèno veš,kaj potrebuje nekdo drug. V sklopu uvajan-ja sem dobila tudi "schnell kurs" medicinskein stomatološke terminologije za potrebemojega dela, kar vkljuèuje štipendijaLeonardo.V treh mesecih prakse sem se zelo velikonauèila. Ne samo kar se tièe zoboz-dravniške stroke, ampak tudi glederazliènosti v zdravstvenem sistemu,šolskem sistemu in naèinu razmišljanjaljudi. Mislimo, da gre za eno Evropo, vendarje vsaka kultura nekaj zase. Velika Britanijasebe smatra za samostojni otok in ko gredona poèitnice v Španijo ali Francijo, reèejo,da gredo v Evropo. To so gotovo ene odpoèitnic, ki bodo ostale v mojem spominuvse življenje.

Daša Šuput

Sprva mi je bilo pri Leonardu najboljvseè, da prakse trajajo najmanj 3 mesece in da so v tujini. Ker se radapotepam, se mi je to zdelo enkratno. Vendar pa me na koncu ni najbolj nav-dušila turistièna komponenta, temveè strokovna. Èe imaš priložnost videti,kako se stvari lotevajo drugje, je to idealno. Pa ne govorim samo o tem,kako se obnašajo do pacientov in kakodo študentov, ampak tudi o organizaciji delav bolnici ter na oddelkih. No, pa to tudi še ni vse... Predlagam pa vam, dasi prakso najdete iz podroèja, ki vas najbolj zanima in ga želite special-izirati, ker vas na oddelku obravnavajo, kot da vas to podroèje zan-ima. To so paè moje izkušnje. Bilo je enkratno, obžalujem pa samo to, danisem šla za dalj èasa.

Pod tujim nebom

Sprostitev med operacijami

Na pojedini Na pojedini

Verjetno sem najprej dolžna pojasnilo zanastanek tega prispevka… Pred kakšnimmesecem se niè hudega sluteèa odprav-im v knjižnico, da bi se prijavila na izpit X(dolgovi prejšnjega letnika paè), kjer pase na mojo veliko grozo raèunalnik neodziva na zahteve in me nikakor noèeregistrirati. In kar naenkrat se mi v glaviponudi odgovor; seveda, saj je ŽE 26. vmesecu! Oddrvim na Referat za štu-dentske zadeve, kjer mi bolj ali manj pri-jazno razložijo, da se res ne da storitipopolnoma niè, saj so zjutraj zakleniliraèunalnika, zbrali prijave in jih razposlalipo inštitutih in katedrah. In da naj se paèprijavim na naslednji rok. Nekako sespomnim še na pisne prijavnice, ampakmi povejo, da to niti sluèajno ni izvedljivaopcija. Poskusim še na inštitutu, pa metudi tam zavrnejo.

Besna in zamorjena se odpravim domovin v glavi že delam naèrt, kako sedajuskladiti vse obveznosti. In nato posežemše po zadnjem orožju. Spravim se zaraèunalnik in v e-mailu predstojniku inšti-tuta X kar najbolj nazorno razložim, vkakšni zagati sem se znašla in èe milahko morda on pomaga. Na mojo sreèose je g. prof. dr. X zelo potrudil in mipriskrbel »vstopnico« na izpit, èeprav sebojda na naši fakulteti »zelo striktno drži-jo pravil«. Pravil, ki so bila prviè objavlje-na v Pravilniku leta 1997. Pravil, ki veljajonespremenjena že 6 let (od leta 1998).Pravil, ki se marsikomu zdijo precejneprimerna za današnji èas in preveèneprilagodljiva… èeprav se v konèni faziizkaže, da za vsako bolezen obstajazdravilo… ali pa se da vsaj pozdravitisimptome.

Da bi morda še komu (predvsem paletošnjim brucem) prihranila podobnemuke, kot sem jih doživljala sama, semvas vse hotela le še enkrat opomniti, kako

REVOLUCIONARREVOLUCIONARNAJ BO PNAJ BO PAJZLAJZL SPETSPET NAŠNAŠ

26

Bliža se izpitno obdobje. Spomladansko namrzbiranje zapiskov, primerne literature, starih inekje v podzavesti oglaša tudi glas, ki nas opoiti! In to pravoèasno. Kar v jeziku naše fakultetSeveda potem ni izkljuèena slaba volja, ko odhv množico kolegov, ki so prišli po istih opravkihse bodo v kratkem korenito spremenile!

Andrej TrojarJe pa res žalostno, da nekdo, ki ne ve èisto natanèno, kdaj mubo tajnica katere od kateder pritisnila zadnji žig pod opravljenizpit in s tem (ne)vede konèala njegova študijska leta, ne morena svoj (morda) zadnji Pajzl (tako legalno, kot študent).Razumete resnost situacije?Najprej bi vam rad razložil, kako moèanpomen ima besedna zveza zadnji Pajzl.Naj jo za lažje razumevanje na kratkorazèlenim. Zadnji. Kako posebne so stvari, ki so zad-nje, poslednje. Kristusova zadnja veèerja,petek kot zadnji delovni dan v tednu, zad-nji izpit za vpis v višji letnik… S kakšnosrèno radostjo in užitkom se obeležujejotake priložnosti. To bi moralo biti domaèeslehernemu bralcu!Pajzl. Pajzl je institucija! Veèino dni je boljali manj prijazen študijski in družabenkotièek. Tega ne vedo tisti, ki še nikoli nisoprestopili njegovega praga. To delomavemo tisti, ki smo ga uporabljali predvsemza prepisovanje nedokonèanih poroèilpred vajami prvega in drugega letnika. Toše najbolje vedo tisti, ki jim je Pajzl drugidom in notri preživijo veèji del svojih študi-jskih let (t.i. stalni pajzlèani, ki sem jim natem mestu iskreno opravièujem zaradikratenja miru ob zgoraj navedenihaktivnostih). Vsake toliko èasa se spre-meni v študentski žur, izredno spoštovan sstrani vseh študentov naše univerze. Tovemo vsi, ki smo bili kdaj zraven. Tistim, kipa tega še niso izkusili, bi to izkušnjo toplopriporoèil.

In kaj je razlog, da študent-absolvent nemore na svoj (morda) zadnji Pajzl?Denarne težave, problemi doma,ljubezenske travme? Ne, vse to so pre-mostljive težave. Kljub napornemu urnikusi vzameš èas in se v družbi kolegic inkolegov pojaviš pred Pajzlom. Prva pravatežava je v tem, da ti na oknu pajzlskegaWC-ja za pošten denar nihèe noèe prodativstopnice. Pa si misliš: »Ja fajn, takodolgo že hodim sem, mogoèe me bojokonèno kar zastonj spustili noter.« Resni-ca je drugaèna. Pristojni in odgovorninamreè ocenjujejo, da je v Pajzlu že pre-veè razgretih teles in zato redarji nespustijo skozi vrata prav nobenega. Nititistih, ki v rokah že držijo vstopnice (vstop-nine se ne vraèa!), niti tistih, ki že imajožig na roki. Drugi redar ti, sicer prijazno,prepove približevanje zidovom Pajzla, èeželiš samo skozi rešetko na oknu preveri-ti, kaj se sploh dogaja v notranjosti. Vseskupaj poèasi že malo smrdi po repre-sivnih ukrepih. Ali si študentje naše vele-

spoštovane fakultete res zaslužimo takodnos?

Ampak mi smo veseli ljudje, vednopripravljeni pomagati. Tako se zunaj namrazu stojeèim porajajo razne ideje, kakorešiti problem: »Dejte reèt, da bruce zuniže èakajo mame.« »Kle je veèja gužva,spust'te nas not.« »Dejte ven tiste, tiste, kipravjo, da jih je not preveè, pa se nobenveè ne bo pritožvou.«

Še meni se posveti. Pokažimo, kako dela-jo z nami, bodoèimi zdravniki, in poklièimotisto novinarko s POPularne TeleVizije, kise dobro spozna na medicino in so ji vslast razni bombastièni dogodki, afere inškandali v zdravstvu. Èemu bi širnemuobèestvu kazali vedno nove rekordnevrste (v noèi na 18. dan v mesecu alikakšen dan kasneje) pred vrati dekanataèakajoèih študentov, ki bi radi naslednjimesec pokazali svoje znanje na izpitu.Teh tegob te lahko še vedno reši kakšnaprijazna tajnica. Tu pa imamo veliko veèjiproblem. Pred vrati Pajzla te vrste ne rešiniti sklicevanje na poznanstvo s stalnimpajzlèanom.

Tako lepo se je spominjati starih èasov.Preteklih let, ko smo lahko še (brez otipa-vanja s strani redarjev) prosto stopaliskozi vhodna vrata, celo s kozarcem vroki. Še lepše spomine imajo naši spošto-vani predhodniki. Takrat (najbrž daleè,daleè nazaj) je bil Pajzl dogodek, rezervi-ran za študente Medicinske fakultete. Okakšni vstopnini ni bilo niti govora, pijaèapo simboliènih cenah, glasba pa po okusuveèine. To so bili èasi, ko je bil Pajzl pred-vsem zabava, ne pa zaslužkarskapriložnost.

No, morda bodo razmere že na nasled-njem Pajzlu èisto drugaène, morda bomolahko celo prestopili njegov prag. Dejan-sko je velika razlika med stanjem zunaj namrazu (kljub zanimivi družbi, ki se zna tuditam pošteno zabavati) in sedaj še boljneprecenljivim obèutkom BITI NOTRI. Zapajzlska lepljiva tla, drenjanje med mlajši-mi in starejšimi kolegicami in kolegi terples na študijskih mizah paè ni mogoèenajti ustreznega nadomestila.

Iz življenja december 2004

PajzlPajzl

KDO BI SI MISLIL, DA SE BODO TZAVEDATI, DA OBSTAJAJO R

NANA SPREMEMBASPREMEMBA

2727

eè. In kot da ne bi bila dovolj skrb za mrzliènozpitov in informacij od višjih letnikov, se nam

ozarja, da se bo na izpit najprej potrebno prijav-te pomeni »med 18. in 25. predhodni mesec«.

hitiš v knjižnico in se že nekje pri referatu zaletišh kot ti sam. Vendar stvari se spreminjajo… oz.

pomembno je, da se na izpite prijavitepravoèasno. Sicer naj bi nas o tem opom-nili na svetu letnika (samo kaj, ko pa jevedno tako zgodaj in nima najboljšeobiskanosti), poleg tega tako obvestilovisi na oglasni deski pred referatom (pasem se mogla prav potruditi, da sem galocirala med vso tisto množico papirjev),tako da se je do zdaj še za najboljuèinkovito pokazalo ustno izroèilo prekovišjih letnikov in skrbnih profesorjev.

Po kratkem poizvedovanju na Referatu zaštudentske zadeve pa izvem pretresljivonovico, da se tudi na naši fakulteti uvajasistem prijavljanja na izpite preko interne-ta! Da, prav ste prebrali; od decembranaprej naj bi veljal nov pravilnik in vskladu z njim prijavljanje na izpite prekointerneta. Ste ostali brez besed in odprtihust? Da, tudi jaz sem, vendar se mi je odsrca zagotovo odvalil ogromen kamen.Tako bomo konèno lahko tudi mi le tedendni pred izpitom sedli za raèunalnik,vzpostavili povezavo in se prijavili na vseizpite. Odlièno, se vam ne zdi? Vendarvsaka prednost nosi s seboj doloèene sla-bosti. Od uvedbe novega sistema naprejne bo veè nikakršne druge možnosti, karpomeni, da èe zamudite rok, ki boprepisan v pravilniku, vam res ne bonobene pomoèi! Kar je pa po svoje seve-da razumljivo. Morda govorim preveè v nedoloènikih,vendar mi še nihèe ni znal zagotovopovedati, kako in kdaj se bo zgodila tarevolucionarna reforma. Poleg tega pris-tojni organi opozarjajo, da so tudi raèunal-niške mreže nepredvidljiva stvar, tako dabosta vsaj še prve mesece od uvedbenovega sistema na voljo še vedno raèu-nalnika v knjižnici. Pa vendar; konèno seje zgodilo tudi nam!

7:30Sivo oblaèno jutro me je prièakalo po dolgineprespani noèi. Podèrtani zapiski, knjige in natis-njeni zapiski z Medenega srca 1so ležali povsod. »Èe pa tokrat ne bo zadosti…« je bila prva misel,ko sem zaprl biblijo predmeta – tanko knjižico s586 stranmi, ki jo je, kakopak, potrebno znatidomala na pamet. No, za kakšno oceno zadošèato zanje, pa seveda vpliva še nekaj postranskihdejavnikov. Simpatiènost, spol, sposobnost hoditiokoli vrele kaše. In seveda vreme. A kaj, ko jedanes oblaèno!

8:00Pobašem belo haljo, v žep vtaknem beležko inpisalo ter se odpravim na pot. »Za zajtrk bo èas po izpitu, saj bo kmalu konec!«pomislim hkrati s pregrešno mislijo na obièajnosvežo jutranjo žemljo in kozarec mleka.

8:30 … ali nekaj minut veè se pojavi sestra, ki pove, dabo pripeljala pacienta za klinièni pregled ob 9:00,saj imajo pacienti prej vizito in pred njo ne smejonikamor. Zanimivo. Verjetno je tako danes prviè intajnica na katedri, ki je na oglasno desko napisala,da bi se naj izpit zaèel ob 8:30, tega jasno nivedela…

9:00Sestra toèno kot ura pripelje pacienta. Hitro oprav-im z anamnezo in pregledom ves preseneèen, dapacient nima kake dedne bolezni. Le-te so nam-reè najhujša noèna mora vsakega študenta medi-cine: obstaja jih najmanj trilijon, vsaka ima svojostatistiko, svoje posebnosti, za nobeno pa senatanèno ne ve, zakaj nastane in jasno, da senobene ne da preveè uèinkovito zdraviti.

9:30Slovesno javim tajnici, da je praktiènega delakonec in da bi bilo lepo, èe bi se poèasi pojavil tudiprofesor ter da bi se kalvarija procesiranja in pro-dukcije znanja konèala.

9:45Profesor prikoraka in me vljudno povabi v svojopisarno. Po prvem vprašanju me prekine in pove,da mora nujno na predavanje, ki se zaène ob10:15. Huh! Tega verjetno ni vedel že tedne prej…Jasno da ne, predavanja se razpisujejo pol urepred samim zaèetkom…In za nadaljevanje izpita me naroèi ob 12:30.No, fino. Lahko grem potolažit pajke, ki mi že celojutro predejo mrežo v želodcu.

12:00Majhno pavzo sem izkoristil za meditacijo v svojipostelji. Pajki so še vedno nepotešeni, saj so sejim že ob sami misli na hrano postavili lasjepokonci… Ja, saj bo kmalu mimo, potem pakonèno pošteno kosilo…

13:00Predavanja trajajo do 12:00, od fakultete do kate-dre je 10 minut peš… Kaj pa, èe se je profesorjuna poti kaj zgodilo? Mogoèe prometna nesreèa?Ali pa ga je ugrabila Al-Kaida in ga sedaj cvrejo naražnju nekje za Kliniènim centrom?Bah, od same napetosti mi je zaèela delovatidomišljija. To na izpitu ponavadi ni najbolje. Verjet-

no bo vsak trenutek tukaj.

14:00»Še malce poèakam…gotovo bo prišel vsaktrenutek!«

14:30»Še malo… še kako minutko… ali urico… alidve…. DOST MAM!«

14:30Vsa preseneèena se od nekod prikaže tajnica. »A ti še vedno èakaš?«»Halooooo, pa kaj to ni nekako precej oèitno?!?!«

Odide do telefona in poskuša doklicati profesorja.»Verjetno je v ambulanti…«In res. Ima samo še 5 pacientov. 5PACIENTOV?!?Kaj pa študent medicine, ki bo èez kako leto alidve zdravnik? No, èe preživi vse preizkušnje izpi-tov… Lahko se zgodi, da bo pa kmalu pacient. Nazaprtem oddelku prijazne ustanove z oblazinjeni-mi stenami in liènimi belimi jopicami z dolgimirokavi in zapenjanjem na hrbtu, namreè!

15:00Po hodniku se zaslišijo odmevi korakov. Nisemèisto preprièan, ali jih slišim z veseljem, jezo alistrahom. Vse skupaj se je v teh petih in pol urahzmešalo v en nedoloèen tišèeè obèutek v prsih.

15:30KONEC IZPITA! V opravièilo za šesturno èakanjeje bila razlaga kratka: »Malo sem pozabil nate…«O ocenah ne bomo debatirali tokrat. Tudi o sub-jektivnosti ustnega spraševanja in njegovikorelaciji z dejanskim znanjem študenta ne.Menda je nekje okrog 11%. A tako velika?

Bolj zaskrbljujoè je odnos nekaterih pedagoškihdelavcev2 na našem spoštovanem faksu. Vaje,izpiti, seminarji… Toliko neproduktivno preživete-ga èasa in èakanja!Ni èudno, da se študij vleèe 6 let in da na koncuugotovimo, da ne znamo ravno dosti in da pravza-prav sploh nismo usposobljeni za to, kar bi najpostali. Žalostno je, da od ljudi, ki nas izobražuje-jo in ki naj bi nam bili vzor, doživimo takšne in dru-gaène prigode, ki konec koncev krojijo tudi našoosebnost. Pedagoški naziv nosi poleg družbenihin finanènih bonitet tudi odgovornost, ki pa se jeoèitno marsikdo ne zaveda. Delo s študenti paè niza vsakogar, ki sicer zna napisati odlièenznanstven èlanek.

Jasno je, da nekaterih stvari študentje ne bomospremenili, morebiti pa bomo mi boljši. Upanjeumre zadnje, mar ne?

1 http://medenosrce.ksmf.org/ - pred vsakim izpit-om je nujno obiskati sledeèe spletne strani. Aveavtorju in vsem, ki prispevajo vsebino!

2 Avtor se globoko opravièuje vsem odliènim pre-davateljem, profesorjem in asistentom, ki – hvalabogu – vseeno tvorijo veèino pedagoškega kadrana naši fakulteti

IZPITNE ZGODBEIZPITNE ZGODBE

M.K.

Izpitne zgodbeIzpitne zgodbe

Iz življenja

TUDI NA NAŠI FAKULTETI ZAÈELIRAÈUNALNIKI IN INTERNET...

Urša Kožar

MOTIVMOTIVACIJSKI VIKEND DŠMSACIJSKI VIKEND DŠMS

28

Jože Mauèec

Vsi vi, ki ste bili na motivacijskem vikendu DŠMS-ja, dajmo malce obudit spomine. Vsi vi, ki pavas ni bilo, pa…naj bo žal nam, ki smo bili, pa tudi vam. Nam zato, ker ste zagotovo ta pravi žur-erji, glede na to, da ste medicinci, vam pa zato, ker je bil vikend res super. In kaj smo takegapoèeli? Žurali, delal, se uèil in se šli komandose. Ampak lepo po vrsti.

NAJPREJ DELO, POTEM ZABAVAMotivacijski vikend na JavorniškemRovtu se je zaèel v petek popoldne,ko smo se zaèeli zbirati v CŠOD Trilo-bit. Že to je bila dogodivšèina. Ozkeceste, ostri ovinki, vožnja po strmemklancu, pa še zaideš tu pa tam, pa jeres zabavno. Po prihodu je sledil poz-drav predsednice DŠMS Anite, kinam je na kratko tudi predstavilapotek dela èez vikend. Nato smo sešli nekaj kratkih iger spoznavanja inspoznali smo vloge raznih inštitucij, kiso tako ali drugaèe povezane zDŠMS-jem (ŠOU, ŠOMF, študentskisvet MF, MF,…). Po tem uradnemdelu, pa so se prièele priprave naèeški party!! Da, èeški party, ki pa niimel zveze z državo Èeško, ampak je

bilo to vse skupaj bolj, hmmm…,metaforièno postavljeno v smislu, kdoje veèji èeh (izgubljena duša). Intreba je priznat, da je nekaterim pravdobro uspelo (pa se niso vsinašemili). Izglasovali smo tudi najèeha in naj èehinjo, ki sta dobilanagrado v ognjeni tekoèi obliki. Natopa se je zabava, seveda po medicin-sko, nadaljevala do zgodnjih jutranjihur. In zato smo tudi drugi dan vstali znekajurno zamudo. Kar pa ni bil takproblem, ker tudi odgovorne osebeniso vstale prej, hehe.

NAGRADA ZA USPEŠEN PROJEKT JE...Po zajtrku, ki so nam ga prijaznonabavili dinozavri, smo spoznaliosnove delanja projektov v sklopuDŠMS-ja. Po kosilu, ki smo ga s teža-vo spravili po grlu, pa smo se spravilidelati virtualne projekte. To je zgleda-lo tako, da so organizatorji vikendapostali uradniki, tajnice, in ostaleteène osebe, mi novinci pa smo sirazdelili naloge in poskušali v zelokratkem èasu sestaviti uspešen pro-jekt. Za to smo morali zbrati denar, seprijaviti na razpise, pridobiti raznadovoljenja in opremo ter sestavitinaèrt projekta. In kljub napornim pre-

govarjanjem, grožnjam, solzam inškrtanju z zobmi nam je na koncuuspelo sestaviti dva zelo zanimivaprojekta na temo mentalnega zdrav-ja. Po veèerji, ki ni bila dosti boljša odkosila, pa smo se najprej spravili nasteno za prosto plezanje pod Stolom(by the way, to je gora v Karavankah)in jo vsaj veèina uspešno ali z malopomoèi (hvala Brin!!) preplezali. Ven-dar pa je prosto plezanje ob 22. uri pritemperaturah pod nièlo kar maloneprijetno in zato smo se po najbližjipoti vrnili v toplo zavetje CŠOD-ja.Tam so nam zelencem pripravili ogn-jeni krst. Tequila, borovnièke, vino,pivo in še in še. Pa tudi zelo zanimiveigre so nam pripravili. Po samih igrahpa seveda spet žur. In muzika inpijaèa in zabava. Ko se je poèasizaèelo daniti, pa smo se spravili spatza tisti dve uri do zaèetka programa vnedeljo. Po kruhu in marmeladi smose nauèili še nekaj igric za izobraže-vanje mladih, zatem pa smo sepoèasi prièeli pakirat domov. Pokosilu, ki smo ga pojedli samo zato,ker smo bili preveè laèni, da ga ne bi,smo preizkusili padalske sposobnostinaših predsednikov DŠMS-ja inŠOMF-a. Z doskokom so imeli malo

Iz življenja december 2004

DŠMS Motivacijski vikendDŠMS Motivacijski vikend

2929

Kretnja je kompleksen skupekèustev; ni le znak kot èrka, ampakbeseda, izreèena z doloèenim tonom,pogledom, izrazom. Je veè kot bese-da. Besede tako hitro naroberazumemo. Tako hitro jih izgovorimoz obžalovanjem, ne moremo jih vzetinazaj. Kretnja pa se znajde v tišini,takrat ko so izgovorjene besedeodveè.

V ospredju zabrisanih otroških spomi-nov se iskrijo odlomki iz televizijskeoddaje Radovedni Taèek, kjer me jebolj kot radoživi psièek pritegnil maj-cen kvadratek v zgornjem robuekrana. Nikakor mi ni bilo jasno, kajmi poskuša gospa povedati. Vendarmi je njeno opletanje ugajalo. Skrivniznaki so postajali središèe mojegaotroškega vesolja in laèno sem iskalasliko v sliki. S èasom sem uspelapovezati sliko z zvokom, zvok z bese-do, besedo s sliko. Potem semeksperimentirala. In bila je tišina. Vozadju sem slišala šume in poke,zato sem nezadovoljno odkrila svojaušesa. Kmalu po naivnih poskusihvživljanja v svet neslišeèih sem ugo-tovila, da je to zame nepredstavljivo.

Sluh je bil vedno èut na prvem mestu.In tako je postala moja želja po odkri-vanju vedno veèja, dokler se mi niizpolnila.

Prviè sem stopila v sobo vznemirjena,v prièakovanju ... malce negotova.Lovila sem se, visela na vsaki kretnjiin vpijala kot spužva. Vsaka ura jebila potovanje v zgodovino, našo folk-loro, osebne misli in doživetjaposameznikov. Kmalu je postal jezikdel mojega besedišèa, nekakšen kodza posredovanje informacij na razdal-je. Potrebno je vedeti, da znakovnijezik zaobjema elemente, ki jihuporabljamo vsi. Cel èas. Govoricatelesa in mimika obraza je osnovnidel èloveškega govora. Pri govoricigluhih je mogoèe le bolj izrazita ineksplicitna. Slikovitost èloveškegaobraza dobi nove meje. Èustva sointenzivnejša, bolj iskrena. Zato lažjevzpostavim stik. In spoznanje, dabom lažje komunicirala z nekom iz6000-glave množice ljudi z okvarosluha, se mu približala in poskušalarazumeti – kar je srž vsakega odnosas soèlovekom – me prevzema v val-ovih sreèe. Postajam požrešna. Želimsi veè. Entuziazem ni ugasnil!

TTeèaj govorice gluhiheèaj govorice gluhih

udeleženka teèaja

ZNAKOVNI JEZIKZNAKOVNI JEZIK

Iz življenja

težav, drugaèe pa so pogumni kotlevi. Zatem pa smo se polni lepih vti-sov odpravili domov. Spotoma smo siogledali še Bled in se v Lescahustavili na grmadi (to je slašèica, èeše ne veste). Proti veèeru pa smoprišli domov. Vikend je bil zares super in prisrènazahvala vsem organizatorjem –dinozavrom, kot si sami pravijo. Biloje zabavno, pouèno in žurersko. Vsivi, ki ste to zamudili, zagotovo priditena naslednjega, vi, ki pa ste bili, panasvidenje prihodnjiè.

30

MMIŠAIŠA FFISTERISTER, , NOVOPEÈENANOVOPEÈENA PREDSEDNICAPREDSEDNICA

ŠOMF-ŠOMF-AA ININ VETERANKAVETERANKA PROJEKTPROJEKTAA VVIRUSIRUS

Martina Turk

Saj ne moreš, da je ne bi opazil. Najprej zaradi intenzivnihrdeèih las, potem zaradi energiènosti ali dobre volje. S svojokarizmo, samozavestjo in odprtostjo že drugo leto vodi projektVirus, sedaj pa je nov izziv našla kot predsednica ŠOMF-a.Emancipirana ženska? Ne, le študentka medicine, ki hoèedelati za druge in se vsak dan nauèiti kaj novega. Ko ravnoizpolnjuje razpis za Virus ali z Meto ponavlja patologijo, jo je vklubu mogoèe najti tudi ob treh zjutraj.

Že dve leti si vodja projekta Virus.Kakšni so obèutki po pravkarzakljuèeni akciji »1.december«?Neverjetni. Vsako leto na koncertuzveèer ne morem verjeti, da smo todejansko naredili mi. Vse to je rezul-tat fantastiènega timskega dela. Žedrugo leto akcijo vodiva skupaj zUrošem, s katerim se odliènorazumeva in neverjetno dobrofunkcionirava skupaj. Seveda pa sotukaj še Meta, Danijel, Katarina, Nina,Juicy, Marko,… pa še en cel kupdrugih. Vsi ti ljudje so neverjetniglede svojega veselja do dela, podrugi strani pa super osebe in dobriprijatelji. Letos je na Virusu tak krogljudi, da si ga lahko samo želiš…Meni se je do te mere letos to zgodi-lo prviè in moram reèi, da tega obèut-ka ne bi zamenjala za niè na svetu!

Prigoda, ki ti je tokrat najbolj osta-

la v spominu? Nekaj nezadrŽnosmešnega?Naš zakljuèni žur v Baileyu… …je bilizredno produktiven. (smeh) Mislim,da se noben Oražnov žur ali Pajzl nemore primerjati s tem.

Kako je recimo izgledal tvojnovembrski vsakdan? Kot vodjatako velikopoteznega projektamoraš imeti debelo koŽo, a ne? Inveliko vztrajnosti in prizadevnosti?Uf… Debelo kožo- no, tega nimam. Inseveda zato stvari vzameš tudi zeloosebno. Èe se za nekaj toliko èasatrudiš, te vsaka ovira, ki leži na poti,tudi osebno prizadene, kljub temu, dase trudim stvari ne jemati na oseb-nem nivoju. Moj novembrski vsakdanpa je precej poln. V bistvu je cela prvapolovica šolskega leta zaznamovanas Projektom VIRUS- najprej šolanje,potem pa se že na veliko zaènepriprava na 1.december. Moji prijateljiizven medicine se mi smejejo, kertudi zdaj, ko je 1.december mimo inimam angino, torej bi po vseh pravilihmorala ostati doma v postelji, teganikakor nisem sposobna. Vsako letosem res vesela poèitnic, ampak že poenem tednu neverjetno pogrešammoj natrpan urnik, vznemirjenje inveselje po konèanem delu.

Najprej poèitek. Kaj pa ProjektVirus pripravlja potem? Mordapredpoletno akcijo?Na Projektu VIRUS neprestano izva-

122 ur brez spanja???

Urša Kožar

Moderator jutranjega radijskega pro-grama Marko Potrè je na 103.7 postajiCenter (Maribor) dosegel svetovnirekord v nepretrganem vodenju radi-jskega programa za vpis v Guinnesso-vo knjigo rekordov. Marko je radijskiprogram vodil nepretrgoma 122 ur, svojpodvig je zaèel v nedeljo opoldne,zakljuèil pa v petek ob 14. uri.

Priprave na ta podvig so vkljuèevaleskupinsko delo celotne radijske ekipe,nakup posebej izdelanegaergonomskega stola, najem maserke infizioterapevtke ter skupino skoraj 30zdravnikov (predvsem kardiologov), kiso budno pazili na Markove vitalnefunkcije.

Poleg tega je pogumni moderator sko-raj celo leto prej obiskoval psihiatra, skaterim sta opravljala t.i. avtogenetreninge; tehnike sprostitve, pri katerihv npr. 10 minutah pridobiš energije, kotbi spal 2-3 ure. To je bilo posebejpomembno, saj so Guiennessova prav-ila zelo stroga – Marko se je moral povsaki pesmi v živo javiti v eter, na vsak-ih 8 ur pa je imel 15 minut prosto (seve-da vse pod budnim oèesom sodnikov).V tem èasu je opravil vse potrebno zahigieno in pa avtogeno sprošèanje.

Èeprav priznava, da se prve noèi splohne spomni in pa da ima velikespominske luknje tudi glede drugih dni,njegovo zdravje nikoli ni bilo resnoogroženo. Posamezne nerednosti vbitju srca in pa vedno nižji krvni tlak stabili le postranski zadevi. Ena od stvari,ki mu je prav gotovo pomagala zdržati,pa je bila fenomenalna podporaposlušalcev; na dan je tako prejel okoli1500 e-mailov in 1000 sms-ov, kar muje dalo novega zaleta. In kaj je storil po doseženem rekordu?Seveda, odpravil se je v posteljo – ven-dar ne za dolgo; ob 22.00 se je v njego-vo èast že zaèel after party, kateregaseveda ni smel zamuditi…

POVSOD V PRPOVSOD V PRVI VRSTIVI VRSTI

Intervju december 2004

Miša FisterMiša Fister

3131

jamo delavnice varne in zdrave spol-nosti po osnovnih in srednjih šolah.Vsako leto pred 1.decembrom jeseveda ta dejavnost malo zanemarje-na, ampak se bomo potrudili, da jihbomo spet naredili cel kup. Sevedaimamo tudi kar nekaj planov- izdelatiželimo brošuro samo za delavnice inloèeno za osnovne in srednje šole,poleg tega pa bi naredili še brošuroza študentke, ki pridejo na ginekološ-ki pregled. Pa naša spletna stran jepotrebna vsakoletne revizije, forum jepa tako ali tako non-stop aktiven.Glede predpoletne akcije pa smo seodloèili že lani, da je ne bomo veèizvajali. Zakaj? Ker je to toèno v èasunaših izpitov in ker študij kljub vsemuše vedno pride na prvo mesto!

Kdaj in zakaj te je pritegnila prob-lematika okuŽbe s HIV?Ko sva bili z Meto na zaèetku 2.letni-ka, sva opazili po faksu letake zamednarodno šolanje STOP HIV/AIDSin povabilo za izvajanje delavnicvarne in zdrave spolnosti. Na šolanjusta bila gosta iz tujine, ki sta polegzaèetnega navdušenja nad tem, dabova mlade mulce uèili o spolnosti,poskrbela še za dodatno motivacijo.Eden izmed teh dveh je bil namreèHIV pozitiven, kar nam je povedalšele zadnji dan. Ko se spoznaš znekom in se nanj navežeš, potem tipa pove, da je smrtno bolan, so bilivsaj zame to neopisljivi obèutkižalosti. On je potem govoril tudi o nje-govih HIV pozitivnih prijateljih, kerimajo skupino. Ne moreš niè, samogledaš, kako tvoji dragi umirajo predtabo. Najbolj se zamisliš, ko te kakš-na stvar osebno prizadene. HIV jebila do takrat tudi za mene dokajabstraktna stvar, takrat pa je postalaosebna.

Zadnji èas si bila kar medijskooblegana. Kakšne so izkušnje stelevizijami in èasopisi?Na splošno prav v redu. Se mi zdi, dasem že od zaèetka oseba, ki ji nitežko nastopati pred ljudmi, sedaj pas tem sploh nimam veè problemov.Razen seveda, èe niè ne spim žekakšna dva tedna in mam potem poPajzlu zjutraj tiskovno konferenco,kjer moram povezano govoriti. Saj

nisem sploh niè pila, ampak v tej faziutrujenosti to niti ni veè pomembno…Na živce mi pa gredo novinarji, ki navsak naèin hoèejo iz tebe zvleèi nekesenzacionalne novice. Na E- plus sonaju z Urošem skozi spraševali, kat-era skupina ni hotela priti na koncertzastonj. Pa ko moraš samo nizati enkup podatkov brez prave razlage invse skupaj izpade totalno brezveze.

Sedaj si tudi predsednica Štu-dentske organizacije Medicinskefakultete (ŠOMF). Po dolgoletnimoški vladavini konèno Ženska naprestolu... Kako se zaenkratznajdeš na tej poziciji?Na sreèo je Mircha fantastièen inmeni in Vanetu ogromno pomaga,razlaga,... Jaz imam sicer manjšoprednost, ker ŠOU že od prej kardobro poznam. Kar se tièe dela naMF, sploh ni problema. Cel upravniodbor so ljudje, ki vejo, kako se delain to delajo dobro. Druga stvar so paseje študentskega zbora, kjer jetrenutno zaradi rezultatov volitev šemalo neprijetna situacija, ampakupam, da bo tudi to kmalu mimo.

Za tiste, ki ne vedo – kaj je ŠOMF?Študentska organizacija Medicinskefakultete je v bistvu en mali del ŠOUv Ljubljani, ker študentje medicinedobimo nekaj sredstev, da jih (sevedav skladu s pravilniki) porabimo zasvoje projekte. Tako lahko katerikolištudent Medicinske fakultete pride domene, predlaga projekt, napiše prib-ližno, kako bi vse skupaj izgledalovsebinsko in finanèno, potem pa seupravni odbor odloèi, èe in do katere

mere podpre projekt.

Kaj te je napeljalo v politiènevode?Mislim, da je bilo to na nek naèinlogièno nadaljevanje mojega dela, sajsem preko Projekta VIRUS spoznaladelovanje ŠOU in se mi zato zdi, dase bom znašla v svoji novi vlogi. Nitisluèajno se ne poèutim kot politik.Delam v interesu najprej študentovMF, nato vseh študentov in mislim, dabom v takem duhu tudi konèala svojedelo. Vedno pa potrebujem spre-membe - Projekt VIRUS je super inše vedno bom pri njem delala kar pre-cej, je pa èas, da vodstvo projektapredam naprej.

Se pod tvojim predsedstvom na našifakulteti obetajo kakšne spremembeoz. novosti na podroèju obštudijskihdejavnosti? Kako te študentje lahkokontaktirajo glede svojih želja?Kot sem že povedala- kdorkoli jedobrodošel z zanimivimi novimi pro-jekti. Možnosti je nešteto, upam, datudi motivacije ne manjka. Mene jenajbrž težko spregledati na hodniku

(smeh), pa tudi na faksu sem kar pre-cej, predvsem v prostorih DŠMSnasproti WCjev, moja telefonska patudi ni tajna…

Ko nekdo poène toliko reèi, biprièakovali, da nima èasa za faks. Tipa študij medicine zelo dobro inuspešno združuješ z vsemi aktivnos-tmi. Kako ti to uspeva?Že od biofizike naprej se uèim vNUKu skupaj z Meto. Èe se uèim

Intervju

površni- redko so sposobni nekihglobljih odnosov. Jaz sem vsekakorveliko bolj navezana na Evropo in mije ta naèin življenja veliko bližji.

Še skrivnost rdeèih las? Od kdajso tvoj prepoznavni znak? Od rezultatov mature… Bili smo vParizu in èakali na rezultate mature,ko se je moja prijateljica odloèila, dame bo pobarvala na rdeèo. Tako somoji dolgi dolgi svetlo rjavi lasjepostali rdeèi in skozi leta pridobivalina intenzivnosti barve.

Ameriki. Ker je dandanes to velikatema – kakšno je tvoje mnenje oAmerièanih?Moji prijatelji in ljudje, s katerimi semživela v Ameriki, so meni eni izmednajbližjih ljudi. Moje leto v Ameriki nibilo ravno lahko zaradi doloèenihdogodkov in so mi takrat ob stranistali ljudje, ki sem jih komaj poznala.Tega ne pozabiš kar tako. Na splošnopa se mi je zdelo moje leto v Amerikipredvsem, kar se tièe šole, brezizzivov in ne bi želela tam dokonèatisvojega šolanja. Po mojih izkušnjahso Amerièani na splošno toplejši ljud-je kot drugi narodi, so pa veliko bolj

32

Po horoskopu: bikica

Najbolj svojevrsten izpit (&zakaj): biologija celice (ker me je prof. Jezernik na govo-rilnih urah pred izpitom ful prestrašil, izpit je bil pa super - logièno vodenje prekosnovi z veliko vprašanji)

DrŽava, ki se je najraje spominjaš: ni ena- Indija, Venezuela, Velika Britanija,Španija,…

DrŽava, kjer bi nekaj let Živela: nekaj let bi živela praktièno kjerkoli

Naj knjiga: to pa niso fer vprašanja… spet jih je ful- Sto let samote (Garcia Mar-quez), Middlesex (Eugenides), ljudske pripovedke in pravljice

Naj film: Nore in svobodne (Girl, interrupted), Fantje ne joèejo (Boys don't cry),Amelie, Nikjer v Afriki

Glasba, ki jo poslušaš v avtu: svoje CDje (Smashing Pumpkins, The Cranberries,indijsko glasbo, Bowieja…) pa moj najljubši komad Hey ya od Outcast

Obsesija s èokolado? No ja, s piškoti Domaæica

Fascinantne zgodovinske osebnosti? Vsi, ki so za svoj èas razmišljali popolnomanesprejemljivo, potem pa so se njihove teorije izkazale za resniène.

doma in èe to ni zadnja noè pred izpit-om ali kolokvijem, ni od tega niè. Èepa sem v knjižnici, kjer se skoncentri-ram na knjige, ni problema. Nimamtežav s koncentracijo, tako da zelodobro izkoristim èas za knjigo. Ker seuèiva skupaj z Meto, to pomeni, dadruga drugi dajeva motivacijo, ko tapri eni malo popusti in se »vleèevanaprej«. Kdo pa med uèenjempatologije ne izgubi motivacije? Žetrikrat si prebral tumorje testisov paše vedno ne znaš niti našteti vseh.Pa druga drugo sprašujeva. »Home-made« pina colada pri meni doma paen kup vprašanj in sprošèeno vzduš-je... Poleg tega se mi pa zdi, da teravno delo na projektih nauèi, daznaš organizirati svoj èas in tudidobro preceniš, koliko ga rabiš zadoloèeno stvar. Študij pa je še vednomoja prioriteta in zato so izpiti, ko jetreba, vedno na prvem mestu!

Boš zdravnica ali se vidiš v pre-ventivi?Vsekakor zdravnica! Preventiva nizame- jaz želim videti rezultate svoje-ga dela takoj, ne pa èez 10 let. Velikobolj me tudi mikajo natanèni medicin-ski postopki, diagnostika (ko morašbiti cel detektiv, da ugotoviš kakobolezen) pa medicina kot taka, ki jeneverjetna veda, ki prinaša še tolikonovega. Obèudujem naše profesorjein asistente, ko razlagajo o stvareh, kiso jih poèeli in ko nam kažejo kakepostopke, ko sam pri sebi ne morešverjeti, da boš nekoè lahko tudi ti.

Pa Miša zelo zasebno. Kdaj ugas-neš mobitel?(smeh) Skoraj nikoli prostovoljno. Semi je že nekajkrat zgodilo, da me jekdo klical sredi noèi in rabil mojopomoè, pa imam nekako vedno tastrah, da bi se zgodilo kaj, kjer bilahko pomagala, pa nisem biladosegljiva. Mi pa seveda moj preo-bremenjeni telefon kar nekajkratugasne sam, ker se mu izpraznibaterija. Na šolanju v Bohinju sem gatudi neprostovoljno uèila plavati vrdeèem vinu in še vedno dela, èepravne veè tako zanesljivo, kot pred temdogodkom.

2. letnik srednje šole si konèala v

Intervju december 2004

Miša FisterMiša Fister

ZZAKAJAKAJ PLAPLAVVANJEANJE NINI TTAKOAKO UÈINKOVITUÈINKOVITOO VV ZNIŽEVZNIŽEVANJUANJU TELESNETELESNEMASEMASE KOTKOT TEKTEK??

RESNICARESNICA O PLAO PLAVVANJU IN IZGUBI ANJU IN IZGUBI TEŽETEŽE

3333

Sreèko DobrecoviæPlavanje je promovirano kot najboljša oblika hujšanja in tudi logika nam ne govori drugaèe. Poštevilu mišiènih skupin, soudeleženih v vadbi, je s plavanjem primerljiv samo še tek na smuèeh.Plavanje je eden od treh najpomembnejših aerobnih športov, ki zahteva submaksimalno aktivaci-jo srène in pljuène funkcije, ob tem pa je poraba energije velika. Primeren je tako za noseènicekot tudi tiste s poškodbami.

DEJSTVA VS. LOGIKAOb upoštevanju, da ne trenirate zMankoèem, se stvari pokažejo v pravi luèi,kajti pri plavanju, ne glede ali plavate prsnoali hrbtno, porabite enako število kalorij, kotjih porabite pri hitri hoji ali jogingu.Raziskave so pokazale, da je plavanje manjuèinkovito pri hujšanju kot druge oblikevadbe. Raziskava, objavljena v AmericanJournal of Sports Medicine, dokazuje, daima plavanje brez kontrolirane diete mini-malen ali nièen uèinek na redukcijo telesneteže.

V raziskavi prof. Gwinup et al. so opazovalispremembo telesne mase glede naposamezen program. Vsak program je zaèelz 10 minut vadbe na dan, nato so dolžinotreninga podaljševali za 5 minut tedensko injih konèali po treh mesecih vadbe.

Preiskovanci iz programa hoje so izgubili7,7 kgTisti iz kolesarskega programa 8,6 kg Medtem pa so preiskovanci v plavalnemprogramu celo pridobili 2,3 kg.

Potrebno je poudariti, da sprehajalci in kole-sarji niso zaèeli izgubljati teže, vse doklerniso trenirali najmanj 30 minut dnevno. Tudikolièina podkožnega mašèevja je pri tek-movalnih plavalcih veèja kot pri tekaèih alikolesarjih, ki porabijo približno enako številokalorij na trening.

APETITRazliène študije so pokazale, da imajo

etniène skupine, ki preživijo veè èasa v vodi,tudi veè mašèevja. Še najboljši primer sojaponske nabiralke biserov, ki so zelo fit,vendar tudi zelo debele, kljub temu, da pre-plavajo kar nekaj ur dnevno.Èe predpostavimo, da so vse tri skupine(sprehajalci, kolesarji in plavalci) porabilienako število kalorij, so morali plavalci kom-penzirati svojo težo tako, da so pojedli veè.Tako naj bi po domnevah prof. Gwinupa pla-vanje v mrzli vodi stimuliralo apetit napoveèanje kaloriènega vnosa.Tako naj bi plavanje povzroèilo manjšezmanjšanje apetita kot naporen tek ali kole-sarjenje. Veliko plavalcev je po treningu zelolaènih in enostavno nadomestijo vse kalori-je, ki so jih med treningom porabili. Nekateripa celo nadkompenzirajo in ustavrijo pozi-tivno kalorièno bilanco.Vse to naj bi se dalo razložiti s vplivom tem-perature na možgansko deblo, saj plavalcitrenirajo v hladnem okolju, medtem kotekaèi in kolesarji doživijo med treningomporast telesne temperature, kar lahko zavreapetit – vsaj kratkotrajno.

RESNICANa koncu pridemo do enostavne ugotovitve,da ne glede na šport, ki si ga boste izbrali -in pri tem ne mislim izogibati se plavanju, kikljub prejšnjim vrsticam še vedno ostaja velitni trojki - lahko izgubite težo samo tako,da porabite veè kalorij, kot jih vnesete.Vsaka oblika vadbe je za to primerna, èe pase odloèite za plavanje, imejte v mislih, dase izognete skušnjavi in jeste z glavo in nez želodcem.

SKIWEEK 2005SKIWEEK 2005MEDNARODNI SMUÈARSKIMEDNARODNI SMUÈARSKI

TEDEN ŠTUDENTTEDEN ŠTUDENTOV MEDICINEOV MEDICINEŽe skoraj tradicionalno si bomo tudiletos privošèili teden smuèanja. In tone kjerkoli, temveè na Krvavcu od30.1. do 6.2.2005! Zbrala se bo med-narodna zasedba, okoli 60 ljudi,željnih belih strmin in nore zabave.Lahko si zraven! V najkrajšemmožnem èasu bo na voljo nova splet-na stran, kjer boš lahko potešil svojoradovednost in se seveda prijavil.

Šport

PlavanjePlavanje

Squash februar 2005 Squash land, BTCSmuèanje in deskanje februar 2005Plavanje marec 2005 Bazen TivoliStreljanje marec 2005 Strelišèe Dolenjska cestaTenis maj 2005 Tenis Academy BreskvarOrientacijski tek maj 2005 TivoliOdbojka na mivki junij 2005

PRVENSTVA V INDIVIDUALNIH ŠPORTNIH PANOGAH:

PRVENSTVA V KOLEKTIVNIH ŠPORTNIHPANOGAH - UNIVERZITETNE LIGE

Košarka - M, Ž nov. 2004 - maj 2005 S.Z.Š., Poljanska 61Odbojka - M, Ž nov. 2004 - maj 2005 S.Z.Š., Poljanska 61Mali nogomet nov. 2004 - april 2005 Š.C. Triglav, Vodovodna c.

V V SKLOPUSKLOPU UUNIVERZENIVERZE VV

LLJUBLJANIJUBLJANI SESE PRIPRAPRIPRAVLJAVLJA

(Izida ameriških volitev ne bom komentirala. Preberite si kateregakoli od veè kotducat èlankov na to temo. Omenila bi samo, da je Marjan na dan razglasitve rezul-tatov mutiral v Kolcamoža in prebil cel dan na urgenci.)Ja, ja… Ful nas je malo… Vsak politik, ki da kaj nase, to na široko razglaša posejah državnega zbora. S tem mi gredo že rahlo na živce. Mar mislijo, da bostaJožica in Franèek med poslušanjem enega izmed njihovih vznesenjaških govorovrekla: »Prmejduš, da majo prov!« in se na kavèu spustila v horizontalni boogie vupanju, da bosta zaplodila novo generacijo Slovencev?Seveda se vodilni tega zavedajo. Ker so lakomni novih umov, ki bi si jih lahkopodredili, ter novih denarnic, ki bi jih lahko izpraznili z novimi davki, so sprožili tobedasto »Samo milijon nas še živi« kampanjo, poleg tega pa še vsesplošno zaro-to, ki so jo poimenovali Operacija Vnukanje.Ki gre tako: enega ali oba starša mladih (18-35) državljanov Republike Slovenije(MlaDrž) zamenjajo z nadvse nadarjenimi igralci (NadIgra), ki jih v petih fazahpripeljejo do tega, da na svet spravijo spoštovanja vredno kolièino narašèaja.

Faza 1: »Kok bi blo fajn met vnuke…« Tukaj se v veèini primerov NadIgra spopri-jatelji s sosedovim predšolskim otrokom in pod krinko igranja z njim hlini nostalgi-jo po èasih, ko je bil MlaDrž se majhen otrok. Druge tipiène izjave so še: »Joj, kosi bil/a ti še ena mejhna štruèka, kok si bil/a luškan/a…«, »A veš kok jst pogrešamèas, ko sem te še lahko držala v naroèju pa pestvala celo noè…«. To traja tolikoèasa, dokler se MlaDrž ne spoprijatelji z dejstvom, da bodo takšne izjave postaledel vsakdana.

Faza 2: »A mislš ti kdaj met otroke?« To vprašanje NadIgra ponavadi kot bombovrže v èisto spodoben pogovor med nedeljskim kosilom. Uèinek je èisto isti: v pre-meru petih kilometrov so same ruševine, preživeli pa lezejo izpod njih in se sprašu-jejo, kaj za vraga se je zgodilo. MlaDrž prvih nekaj trenutkov analizira brezupnostanje situacije, nakar pobito zamrmra: »ja, enkrat že…«, si v usta zatlaèi solato inv mislih naèrtuje pobeg na Antarktiko.

Faza 3: »Ej, kdaj boš ti mel/a otroke?« Odloèilna faza operacije. Stoprocentnoneodvisna od tega, ali MlaDrž že ima stalnega partnerja/ico ali ne. V prvemprimeru se kritièno vprašanje spusti med (déja vu?) nedeljskim kosilom (pomožnosti s NadIgrami partnerja/ice, ki služijo kot okrepitev) in pritisne oba MlaDržav kot; v drugem primeru je pa že dovolj, èe se MlaDrža dosledno in neprestanospominja na to. V obeh primerih je konèni rezultat sramežljiv »Ja, kmal, no…«, karv sledeèih fazah operacije služi kot eden izmed temeljev nadaljnjega delovanja.

Faza 4: »Kaj je zdej s temi vnuki, k si mi jih oblubu/la? Veš, jst nisem tok mlad/akt nekoè, sam rad/a bi, da pride nekdo za mano, da s tabo našga imena naukonc…« Da bi bil dosežen kar najboljši uèinek, se nesluteèega/o MlaDrža zvabi vzaupen pogovor ob kozarcu refoška po nedeljskem kosilu, ko se že malce mraèi.MlaDrž ne sme spiti preveè vina, ker bi to imelo poguben uèinek nanj in na izved-bo te nadvse pomembne faze operacije. NadIgra ves èas ponavlja, da MlaDrža resne bi rad/a nikamor silil/a, da pa vendar èas teèe in da je treba misliti na to, kajbomo pustili za sabo… MlaDrž je po eni ali dveh urah takšnega prigovarjanjapripravljena storiti vse, da bi se izognila še hujšim napadom na svojo zasebnost.

Faza 5: »Dej zmigej že svojo rit pa mi dej vnuka! Ajde, gremo, gremo…« Ta fazanastopi samo pri resnih težavah. Ponavadi se veèina MlaDržev vda že po fazi 4,nekateri pa trmasto vztrajajo pri svojem. NadIgra toliko èasa prigovarja MlaDržu,dokler v rokah ne drži male povite štruèke, ki bo èez 18-35 let doživljala isto kotnjen oèe/mati.Vsi se sprašujejo, zakaj je današnja MlaDež tako zafrustrirana. Govorijo o neznos-nem stresu, nezdravem naèinu življenja in podobnih bedarijah. Nikoli pa ne omeni-jo tega, da nam vampirji v lastnih domovih pijejo veselje do življenja…

JELKO - FINANÈNE TEŽAVE

Jelko je bil potrt. Bil je v domaèem lokalumed domaèimi, pa ni mogel dobiti domaèepijaèe, ker je bojda že preveè popil nakredo. Ugotovil je, da je ta celotna reè okolidenarja prišla že predaleè, zato je sprejelodloèitev. Odprl je lastno dejavnost, ki bonudila kurirske usluge v ustnem izroèilu. Greza alternativni pristop medosebnega komu-niciranja. Prejmeš ustno sporoèilo od enegaèloveka in greš do drugega ter mu ga zreciti-raš.

Po nekajdnevnem oglaševanju v èasopisjuje Jelko dobil prvi telefonski poziv. Klical gaje g. Ambrož Prišel, s katerim sta se dogov-orila o mestu sestanka. Jelko je odtekel dog. Ambroža, ki mu je naroèil, naj pojde pove-dat njegovemu prijatelju iz drugega koncamesta, da se dobita ob šestih zveèer. Jelkoje sprejel naroèilo in odtekel do tistega pri-jatelja in mu zrecitiral sporoèilo. Ta mu jeodgovoril, da ne more ob šestih, ker morapeljat ženo k novemu terapevtu, ki s pola-ganjem rok topi celulit. Zanima pa ga, èe jeob pol sedmih v redu. Jelko je sprejelsporoèilo in odtekel nazaj h g. Ambrožu. Tase je ob novici nakremžil, pogledal na levoin na desno, se popraskal po glavi, nato paprav globoko vzdihnil. In ravno v trenutku,ko je imel v sebi najveè zraka, še potegnilpas od hlaè visoko navzgor, da ga je verjet-no prav zašèemelo v mednožju. V tisti sapije nekako izdavil: »Bo šlo! Pa pridi mi nazajpovedat, èe še vedno drži iz njegovestrani.« Ves zadihan se Jelko odpravi napot. Èez kako debelo uro se je vrnil nazajpopolnoma brez sape ter pozvonil. G.Ambrož mu je odprl in Jelko ga je nagovoril:»Gospod…..Ambrožprišel…..« G.Ambrožpa ga prekine: »Kam èe bom prišel? «»Ne, a boš prišel, ampak Ambrož Prišel.« »Sine, menda vem, kako mi je ime!«»V glavnem, drži z njegove strani,« je nes-porazum zakljuèil Jelko.

Zakljuèil pa ni le pogovora, temveè tudi svojnovi posel, ki za prislužen denar zahtevapreveè. Bo potrebno paè še naprej jadratitako kot dosedaj.

SAMO MILIJON NAS ŠE ŽIVI…SAMO MILIJON NAS ŠE ŽIVI…

34

Ana Perpar

Tok zavesti december 2004

1.000.0001.000.000

3535Predpraznièno

BožièekBožièek

sticija okraševala svoje domove z zimzelenimvejevjem. Verjeli so namreè, da zimzeleniodganjajo èarovnice, duhove, zlobne duše inbolezni. Zelenje v domovih jih je hkrati spomin-jalo na (zelene) rastline, ki bodo ponovnozrasle, ko bo sonce spet moèneje sijalo in sebo vrnilo poletje.

Najveè so k podobi božiènega drevescaprispevali Nemci. Tam so otroci sprva okraše-vali smreèice v gozdu, saj so bili preprièani, dajih bo tako okrašene Božièek lažje prepoznal inpodnje položil darila. V 16. stoletju so natokristjani smreèice prinašali že v svoje domove,kjer so jih okrasili z doma izdelanimi okraski,suhim sadjem, oreški, jabolki in piškoti.

Mnogi verjamejo, da je bil protestantski refor-mator Martin Luther prvi, ki je jelko okrasil ssveèkami. Zgodba namreè pravi, da je Luthranekega zimskega veèera na poti proti domu,prevzela lepota zvezd, ki so se lesketale skoziveje smrek. Da bi ponovno prièaral isti trenutekše svoji družini, je posekal smreèico, jo postavilv osrednji prostor in jo okrasil s sveèkami.

Do danes so suho sadje, sveèke in oreške vveèji meri zamenjale svetleèe buèke, elektrièneluèke in blešèeèi trakovi.

ZAKAJ SE OBDARUJEMO?Za obdarovanje, naj bi bili najbolj zaslužni svetitrije kralji, ki so Jezusu prinesli darila. Obièajobdarovanja, kot ga poznamo danes je postalpopularen šele v 19. stoletju, s pojavom mod-ernega Božièka. Danes, ko si mnogi Božièa skoraj ne moremopredstavljati brez daril, velikokrat pozabljamo,da bistvo tega praznika niso številna darila,temveè veselje, druženje z bližnjimi in mir.Škoda, da ni Božiè vsak dan!?

BOŽIÈ, BOŽIÈEK IN NOVOLETNABOŽIÈ, BOŽIÈEK IN NOVOLETNA JELKAJELKA

Barbara Pistor

Veseli december: to je mesec, ko imamo polna usta sline zaradi omamnega vonja cimeta, piško-tov, potice in kuhanega vina. Ljudje brezglavo dirjamo od trgovine do trgovine, v upanju, dabomo našli idealno darilo za najbližje. Otroci nestrpno prièakujejo prihod Božièka in mu vztrajnopišejo pisma. To je èas, ko se ulice in izložbe lesketajo v luèkah, domove in trge pa krasijoèudovita božièna drevesca.

PRAZNIÈNI DECEMBER SO POZNALI ŽENAŠI PREDNIKI PRED VEÈ KOT DVEMATISOÈLETJEMA

Že veliko let pred prihodom kršèanstva so semnoga evropska ljudstva v najtemnejšihdnevih zime veselila ponovnega prihoda soncain svetlobe. To je bil èas zimskega solsticija, kiso ga praznovala 21. ali 22. decembra; takratje bil dan najkrajši in noè najdaljša. Ljudje v tis-tih èasih so verjeli, da je sonce v resnici bog inda nastopi zima vsako leto, zato ker sonce(bog) zboli, postane slabotno in brez moèi.Zato so torej praznovali zimski solsticij, ker sebo sonce spet okrepilo (ozdravelo) in bo znovasijalo moèneje in dalj èasa, saj se dnevi po 21.decembru zaènejo ponovno daljšati.

Konec decembra, je predstavljal idealni èas zapraznovanja tudi zaradi drugih vzrokov! V temèasu so namreè prirejali koline, tako, da živine

èez zimo ni bilo potrebno krmiti. Tako so bilidnevi ob koncu decembra za mnoge edini èasv letu, ko jim ni bilo potrebno skrbeti za hrano,saj so imeli zaloge svežega mesa. To je bil tudièas, ko je pivo in vino dokonèno zavrelo in jepostalo pripravno za pitje. Tako so ljudje v temdelu leta torej veliko jedli, pili, praznovali in seveselili ponovnega prihoda sonca in svetlobe.

V obdobju zgodnjega kršèanstva, ko ljudje šeniso praznovali Jezusovega rojstva, je bilglavni praznik velika noè. Jezusovo rojstvo kotpraznik so uvedli šele v 4. stoletju, z namenom,da bi pridobili vernike. Tako so združili pogans-ki praznik kolin in popivanja z rojstvom JezusaKristusa in ga predstavili za nekaj dni, na 25.december. V Svetem pismu namreè nikjer nipodatka o datumu, ko naj Jezus »privekal na

svet«. Z ustanovitvijo Božièa si je Cerkev pri-dobila veliko vernikov, vendar ji ni uspelonadzirati njihovega naèina praznovanja tegapraznika, saj so ga novi verniki še mnoga letapraznovali kar po starem (s popivanjem inveseljaèenjem).

BOŽIÈEK

Legenda o Božièku sega v 4. stoletje, ko ježivel prijazni menih Sv. Nikola. Ta je bil znan posvoji dobroti in nesebiènosti, saj je vso svojeimetje razdelil revnim, ubogim in bolnim.Najbolj pa je znan po tem, da je rešil tri sestre,ki se niso mogle poroèiti, ker njihov oèe ni imeldenarja za doto in bi jih bil zato primoran pro-dati v suženjstvo. Da bi jih rešil suženjstva intrpljenja, je Sv. Nikola skozi dimnik vrgel tri zlat-nike: prvi je pristal v ognjišèu, drugi v èevlju intretji v nogavicah, ki so se tam sušile.

Zato otroci še danes na dan Sv. Nikole nastavl-jajo èevlje in nogavice, ki jih Miklavž (Sv. Niko-la) napolni s sadjem in sladkarijami.

V èasu reformacije, so se protestanti odvrniliod Sv. Nikole, saj je bil ta preveè »katoliški«.Vsaka država si je zato omislila svojega »pri-našalca daril«. V Franciji je (bil) to Per Noel, vAngliji Father Christmas, v Nemèiji Weih-nachtsmann, na Nizozemskem Sinterklaas, kiso ga kasneje Amerièani preimenovali v SantaClausa. Slovenskim, ruskim in ostalim slovan-skim otrokom pa darila prinaša Dedek Mraz, kiso si ga omislili v èasu komunizma.

Božièek je dobil današnjo podobo v zaèetku19. stoletja, ko je Clement Moore napisalpesem A Night before Christmas, v kateriopisuje Božièka kot debelušnega in prijaznegadedka, z vreèo daril in sanmi, ki jih vleèejojeleni.

Nekaj let za tem so v znani ameriški revijiobjavili razliène ilustracije Božièka, kotdebelušnega dedka z dolgo belo brado.

Konèni izgled pa je ta dobri mož dobil v oglasihza Coca-Colo, med leti 1931 in 1964. V njih jebelobradi dedek obleèen v rdeèo obleko,obrobljeno z belim krznom, usnjene škornje, naglavi pa ima poveznjeno kapo z belim cofom.

ZAKAJ KRASIMO JELKO?

Že poganska ljudstva so v èasu zimskega sol-

VESELI DECEMBER NI MODERNI IZUMVESELI DECEMBER NI MODERNI IZUM

36

Za zimske dni :: KNJIŽNI KOTIÈEK

BEREM, TOREJ SEMArto Paasilinna: Tuleèi mlinar

Jasna Bordon

Po zgledu naših slovenskih èasnikov, ki nas že vrsto mesecev »bombardira-jo« z vrsto knjižnih uspešnic, smo se tudi mi odloèili za tovrstno promoviranjebranja knjig. A da ne bo pomote. Knjig ne bomo podarjali, zgolj predstavili vambomo njihovo vsebino, potem pa ste na potezi vi.Res je, da smo si ljudje po mnogih plateh razlièni, kar se odraža tudi v litera-turi, ki jo nekdo prebira. Toda mislim, da vam lahko ponudim knjigo, ki bo nav-dušila marsikoga izmed vas. To je Tuleèi mlinar finskega kultnega pisateljaArta Paasalinne. Ta na svojsten naèin, poln humorja, poda zgodbo, ki se namsprva zdi smešna, a v resnici vzbuja grozo.Zdaj pa nekaj malenkosti o knjigi, pa spet ne preveè, da vas ne bi odvrnila odbranja. Dogajanje je postavljeno na Finsko, deželo obsežnih gozdov, rek inledenikov. Glavni junak novele je mlinar Gunner Huttunen, ki s svojim pri-hodom prinese nelagodje v vas. Vašèani ga oznaèijo za neumneža, ker seodloèi popraviti stari mlin. Kdo drug bi se lotiltako absurdnega projekta? Poleg tega pa vtrenutkih samote in žalosti Huttunen tuli. Tuli takoglasno, da vznemiri vse vaške pse, ki s svojimlajanjem prebudijo vašèane. Takih noèi jemnogo, zato se ga vašèani hoèejo znebiti. Todakako? Ponudi se jim odlièna zamisel: zapretinepredvidljivega motilca v psihiatrièno bolnišni-co. Za uvod naj bo to dovolj.

Zgodba je oèarljiva, privlaèna, polna tople-ga humorja in soèutja do trpeèega èloveka, zatoKNJIGO V ROKE in sami presodite, ali je restako!

ELEL COLLEDAR ZACOLLEDAR ZA NUOVO LETNUOVO LETOOAna Perpar

Vse skupaj se je zaèelo, ko je Nadan pri Leidoma s pogledom ošvignil koledar (ja, tistikoledar, ki si jih punce druga drugi za novo letopodarjamo z besedami: »No, èe že navjo v tvojipostli, bojo pa vsaj na tvoji steni, ha ha…«), nakaterem se je dvanajst bajnih moških brezsramu razkazovalo zgoraj brez.No, vsi vemo, da se vsi plazovi zaènejo s tem,da se po poboèju zakotali majhen kamenèek…Teden kasneje je bil naš colledar že natanènoopisan, orisan, do konca predebatiran inoskubljen do potankosti (Nadan je celo doloèildvanajst deèkov, po enega za vsaki mesec.Sebe je doloèil kot Mister Oktobra. Zakaj?Oktober = Vinotok. Konec koncev je vendarleSlovenec.). Vendar je colledar še kar dolgoèasa trmasto vztrajal kot šala, »running joke«,in se s tega mesta ni in ni hotel premakniti.Vsake toliko èasa se je nekdo oglasil z »Ma, ane bi blo kul, èe bi mi to res nekak skoz sprav-ili?«, ki pa nikoli ni bil resno mišljen.Nakar se je konec oktobra (ali pa zaèeteknovembra) cela stvar èez noè zaèela jematiblazno resno (»Ja, ma kaj je zdaj z našimkoledarjem?« »Ma, bo kaj zdaj ali ne bo niè?«).Jaz in Lea sva bili enoglasno izbrani za èlaniciorganizacijskega komiteja. V prevodu je topomenilo, da sva morali midve hoditi naokoli inmoriti folku, Nadan in Gabrijel pa s konstruk-tivno kritiko izboljšati najine ideje.Hoèeš noèeš smo zaèeli z ovohavanjematmosfere na faksu. Bi konec koncev kogazanimal ta koledar, bi bil kdo pripravljen dejan-sko dati denar zanj? Odziv naših kolegov splohni bil tako negativen, nikakor. Še posebej žen-ski del je idejo pozdravil z dobršno mero nav-dušenja.Naslednji korak je bil malce težji. Deset fantovsmo morali preprièati, da se slikajo zgoraj brezza colledar (dva, t.j. Nadan in Gabrijel, sta sekot pobudnika cele akcije že vnaprej strinjala stem, da bo celotna populacija MF lahko obèu-dovala njune pektoralne mišice…). Veèinaizbrancev se je strinjala, za dva ali tri smo pabrez problemov našli zamenjave.Nato smo zaèeli iskati tiskarne, ki bi nam,obubožanim študentom, po èim manjši ceninatisnile 150 izvodov colledarja v kolikor tolikokvalitetni izvedbi. Podrobnosti niso pomemb-ne, važno je le, da je naše iskanje na koncuobrodilo sadove. Našli smo tiskarno, Velièast-nih dvanajst je komaj èakalo snemanje (neka-teri z malo veè, drugi z malo manj navdušenja),zdelo se nam je, da nam gre konèno vse pomaslu.Nato je celo stvar poèasi zaèenjala ovijatimegla. Nekaj manekenov je odpovedalo(nekateri tudi manj kot en teden pred sneman-jem), vendar smo vseeno napeli mišice in zzadnjimi moèmi našli zamenjave za zamen-jave, tako da stvar konèno spet dobiva svojprvotni zagon.Èez dva dni imamo snemanje (ta èetrtek, takojpo interni… V bistvu, èe koga zanima, nam

lahko pride držati reflektorje, ker nimamo sto-jal. Bo tut pijaèa. Pa pice. Kako vas ne zani-ma? Ste ziher? Pol pa niè…).Kar meni ni jasno, je dejstvo, da je ljudem takonerodno skoèiti pred kamero. Mogoèe bi govo-rila drugaèe, èe bi morala pred objektivomrazkazovati žele na svojem trebuhu (in stegnihin bokih in rokah…) in misliti, da bodo ta mojžele mogoèe videli vsi moji študijski kolegi.Ampak konec koncev nihèe ni popoln. Kaj no,po moje se do smrti ne bom znebila tistih nekajodveènih kilogramov, ki mi prepreèujejo nošen-je tiste super ozke oblekice iz Zare (in ki je vbistvu ful poceni. Pa še barva mi ful paše) alipa tistih enostavno norih Dieselovih kavbojk.Saj vem, da je ful klišejsko nakladati o tem, daje prava lepota tista znotraj ljudi (aja? Kdopoleg nefrologa se bo pa vame zatreskal zara-di mojih bujnih ledvic?), ampak po pravicipovedano sem raje malo bolj obilna deklina, kiima prijatelje, kot pa zadrgnjena, nevrotiènasuhica, ki v teku celega dneva vase spravi dva

lista solate in en tic-tac.Dragi bralec, medtem ko bereš tale prispevek,je usoda našega colledarja že zapeèatena.Preprièana sem, da nam bo uspelo in da borezultat našega truda vreden ogleda. Èe temuèi radovednost, pa stopi do enega izmed

fantov na sliki in ga pobaraj, èe je še kakšenizvod na zalogi…

((ALIALI KAKOKAKO POSKRBETIPOSKRBETI ZAZA PROMOCIJOPROMOCIJO NAŠEGANAŠEGA LETNIKALETNIKA NANA MF)MF)

december 2004

Prednovoletni koledarPrednovoletni koledar

Predpraznièno

3737Predpraznièno

»Doktor, ste preprièani, da imam pljuènico?Enkrat sem slišala o nekom, ki so ga zdrav-ili za pljuènico, pa je na koncu umrl zaraditifusa.«»Brez skrbi, meni se to ne bo zgodilo. Èezdravim nekoga s pljuènico, bo tudi umrlzaradi pljuènice.«

»Doktor, lepo vas prosim, morate mi poma-gati! Roke se mi tresejo ves èas!«»Veliko pijete?«»Niti ne – veèino polijem!«

Zdravnik: »Imam zelo slabe novice – imateraka in Alzheimerjevo bolezen.«Pacient: »No, vsaj raka nimam!«

Možakar je šel k zdravniku zaradi hudegaprehlada. Zdravnik mu je predpisal neketablete, vendar niso niè pomagale. Obnaslednjem obisku mu je dal injekcijo, pa seni stanje niè izboljšalo.Ob tretjem obisku pa je zdravnik rekel:»Pojdite domov in si pripravite vroèo kopel.Ko se okopate, odprite na stežaj vsa okna innagi stojte na prepihu.«»Ampak doktor,« je protestiral pacient, »èebom naredil to, bom dobil pljuènico!«»Vem,« odgovori zdravnik, »pljuènico znampozdraviti.«

Veterinar se je slabo poèutil in je šel kzdravniku. Zdravnik ga je spraševal vseobièajne stvari – o simptomih, njihovemzaèetku in trajanju…, ko ga je veterinarprekinil: »Poèakajte, sem veterinar. Svojimpacientom mi ni potrebno postavljati takihvprašanj; samo pogledam jih in lahkopovem, kaj je narobe. Zakaj ne morete tegastoriti še vi?«Zdravnik je prikimal, ga pogledal od glavedo pet, napisal recept in mu ga izroèil:»Izvolite! Èe to ne bo pomagalo, vas bomoseveda morali uspavati.«

Kakšna je razlika med splošnim zdravnikomin specialistom?Prvi zdravi, kar imaš, drugi misli, da imaš,kar zdravi.

Kaj je dvojno slepa študija?Dva ortopeda, ki bereta elektrokardiogram.

Koliko zdravnikov potrebujemo, da zamen-jamo žarnico?

Odvisno od njenega zdravstvenegazavarovanja.Nobenega. Reèejo ji, naj vzame dva aspiri-na in pride na kontrolo èez 3 dni.Nobenega. Samo podpišejo mrliški list inpoklièejo v mrtvašnico.Nobenega. Diagnosticirali bi depresijo inpredpisali benzodiazepine.Samo enega, vendar ima sestro, ki mupove, kateri konec se privije noter.Tri. Enega, da najde specialista za žarnice,enega, da najde specialista za inštalacijožarnic, in enega, ki bo uredil stroške zzavarovalnico.Koliko kirurgov potrebujemo, da zamenjamožarnico?Nobenega. Poèakali bi na primernegadonorja in transplantirali nitko.Tri. Radi bi odstranili še okov žarnice, ker gatrenutno ne uporabljaš.Koliko veterinarjev potrebujemo, da zamen-jamo žarnico?Tri. Enega, da zamenja žarnico in dvadodatna, ki se pritožujeta, da zdravnikizaslužijo desetkrat veè za enak poseg.Koliko fizioterapevtov potrebujemo, dazamenjamo žarnico?Nobenega. Žarnici pokažejo nekaj vaj inupajo, da bo ob naslednjem obisku delovalamalo bolje.

Na Medicinski fakulteti v Ljubljani so bili štir-je napihnjeni študenti, ki jim patologija nipovzroèala nobenih težav. Na kolokvijih sože imeli zagotovljene desetke. Bili so takosamozavestni, da so se zadnji vikend predizpitom, ki je bil v ponedeljek zjutraj, odpel-jali na nek žur k prijateljem v Maribor. Resso se zabavali, vendar so zaradi hudegažura in nekaterih substanc prespali celonedeljo, tako da so se vrnili v Ljubljano šelev ponedeljek zgodaj zjutraj.Namesto da bi pisali izpit, so se odloèili, dabodo po koncu šli k profesorju in mu pojas-nili, zakaj so manjkali. Razložili so mu, da sošli za vikend v Maribor, vendar so se namer-avali vrniti dovolj zgodaj, da bi se še lahkomalo uèili in nato prišli na izpit. Pa so imelismolo, poèila jim je guma na avtu, niso imelirezervne in niso mogli dobiti pomoèi zelo,zelo dolgo èasa. Tako so zamudili celo izpit.Profesor je premislil in jim dovolil, da bodoopravljali izpit naslednji dan. Fantje so serazveselili in si oddahnili. Tisto noè so študi-rali in drugo jutro ob 8:00 prišli na izpit.Vsakega je poslal v svojo sobo in jim izroèilteste, sestavljene samo iz dveh vprašanj.Prebrali so prvo vprašanje, vredno pet toèk.Bilo je nekaj enostavnega v zvezi zamiloidozo. »Kul,« so si mislili vsi hkrati,vsak v svoji sobi., »to bo pa èisto enos-tavno.«Vsak izmed njih je hitro rešil prvo vprašanjein nato obrnil stran. Na drugi strani je pisalo(za 95 toèk): »Katera guma?«

Žena: »Moj mož misli, da je satelitskikrožnik.«Psihiater: »Ne skrbite, ga bom že pozdrav-il.«Žena: »Noèem, da ga pozdravite. Hoèem,da ga nastavite na movie channel!«

Sestra: »Doktor, moški, ki ste ga pravkarobravnavali, je kolabiral na vhodu. Kaj najnaredim?«Doktor: »Hitro ga obrnite okoli, da boizgledalo, kot da je šele prihajal!«

Zdravnik in njegova žena sta ležala na plaži,ko je mimo prišla lepa, mlada blondinka vmajhnem, tesnem bikiniju. Blondinka jepogledala zdravnika, se zapeljivo nas-mehnila in mu zašepetala: »Živjo, korenjak,kako si kaj?« Nato je pomenljivo pomahalain odšla.»Kdo je bila to?!« je vprašala žena.»Eeee, samo ena ženska, ki sem jo spoznalpoklicno,« je zajecljal zdravnik.»A res?« je ostro odvrnila žena, »v èigavempoklicu? Tvojem ali njenem?«

Profesor fizike je na gimnaziji razlagal pose-bej zapleteno enaèbo, ko ga je zmotil bodoèimedicinec. »Zakaj se moramo uèiti te neum-nosti?« je nejevoljno zagodrnjal.»Za reševanje življenj,« je odgovoril profe-sor.Nekaj minut kasneje se je dijak zopetoglasil: »Kako vendar fizika rešuje življen-ja?«Profesor je nekaj èasa gledal dijaka, ne dabi kaj rekel. »Fizika rešuje življenja,« jekonèno nadaljeval, »ker idiotom prepreèujevpis na Medicinsko fakulteto.«

HUMORHUMOR

HumorHumor

KRIŽANKAKRIŽANKA

38

Nagradna igraPravilno rešitev gesla oddajte v Erektor-jev nabiralnik (pripišite elektronski naslov)ali pošljite na: [email protected]. Nagra-jenec bo obvešèen po elektronski pošti.

Tokrat podarjajo Kinematografi Kolosej 4vstopnice za ogled filma po izbiri vkinocentrih Kolosej v Ljubljani, Mariboru,Kopru in Celju.

V prejšnji številki Erektorja sta bila izžre-bana Nina Pokorn (2 karti za Malo scenoMGL) in Janez Breznik (2 karti za Velikioder MGL). Èestitamo!

1 - svedrasta bakterija, povzroèitelj kolere2 - požiralnik3 - grška osvobodilna fronta iz l.19414 - sestavina dreves5 - proizvajalec malih in gospodinjskih aparatov6 - avtomobilska oznaka Portugalske7 - matematièna oznaka za polmer kroga8 - Ana Dežman9 - najhladnejši letni èas10 - ameriški jezikoslovec Chomsky11 - izdelovalec irhovine12 - kalij13 - simbolièno znamenje, znaèka14 - podroèje, kjer lahko iz prostora izstopimo15 - dušik16 - skrivnostna sveta posoda, ki so jo iskali vitezi17 - grška tragièna junakinja, Ojdipova hèi (tudi drama

Dominika Smoleta)18 - ameriški igralec Conrad19 - naša strupena kaèa20 - junakinja iz nordijske mitologije (Nibelungi)21 - židovska država na bližnjem vzhodu22 - osebni zaimek vikanja23 - modni oblikovalec Christian24 - kisik25 - ministrstvo za zdravje26 - gel za gojenje bakterij27 - glavno mesto Moravske28 - prvi dve èrki abecede29 - neurejeno življenje umetnikov30 - indijski junaški ep31 - direktor KD Group, bivši èlan Lublankih psov,

Matjaž32 - Robert Fink Èadež33 - Amnesty International34 - namakanje tkiv (npr. kokonov sviloprejk) ali raz

padanje trupla v vlagi35 - èlan skupine globulinov, imunoglobulin36 - Gospodinjski Aparati37 - avtor Jamesa Bonda, Fleming38 - rimska 100039 - Valerija Isteniè40 - francoska tovarna avtomobilov41 - gospa (okrajšava)42 - inicialke l.1963 ubitega predsednika ZDA43 - primorska domaèa jed44 - muslimansko moško ime (premetanka DARE)

45 - nekdanji avstrijski smuèar Hans46 - dušik47 - osma èrka48 - ozvezdje grškega junaka49 - danski nobelovec, odkritelj vitamina K (drugi del

zveze daj-dam)50 - klevetanje51 - Rita Mae52 - angleški junak Robin53 - avtomobilska oznaka Malte54 - mednarodni fond za pomoè otokom55 - priseljenec56 - zvok z doloèeno višino57 - glavni junak filma Jalla, Jalla!58 - nadležna žuželka, ki pièi59 - pripadnik plemena Sasov60 - pritisk61 - kraj na Dolenjskem, tudi èlanica Foxy Teens62 - mednarodna organizacija za standardizacijo 63 - neponovljivost64 - drugi samoglasnik65 - veèja skupina pevcev66 - igralec Neeson67 - pevka Fitzgerald68 - štirinajsta èrka69 - religija, zaupanje, tudi žensko ime70 - Gorica71 - oranžada72 - drugi, peti in prvi vokal73 - ameriški harfist in skladatelj Carlos74 - dramski junak De Bergerac75 - poljski skladatelj Frederic76 - žlahtni plin (Ar)77 - naš literat Gruden78 - TV voditelj Stojan79 - nekdanja jordanska kraljica80 - pristanišèe v Maroku in naslov znanega filma81 - junak Eneide82 - cilj pri nogometu83 - ameriški igralec George (ER)84 - del oèesa, tudi stroènica85 - luknjaè (starinsko)86 - debela palica87 - izviren naslov filma Stevena Spielberga o deèku robotu88 - Zavrl Helena89 - Hubert Robert90 - del obraza91 - osemnajsta èrka

92 - izbrana družba, izbranci93 - bivališèe umrlih94 - uprava združenih narodov za pomoè in obnovo med in po

2. svetovni vojni (znani po paketih hrane)95 - konjski tek96 - vzrok, motiv97 - nikalnica98 - velikan, sin Gee99 - egipèanski bog sonca100 -produkt, ki nastane pri razgradnji beljakovin101 -Kranj102 -avtomobilska oznaka Vietnama103 -skrajšan izraz za povodnega konja104 -površinska mera105 -strupena kaèa, kobra106 -Jugoslovanska narodna armada107 -prva ženska108 -avtomobilska oznaka Španije109 -kositer110 -televizija111 - amper112 - umetnost113 - ati114 - Nika Rozman115 - Eric Nolan

Predpraznièno december 2004

KrižankaKrižanka

39

Publikacije. MR poleg rednegaizdajanja revije skrbijo tudi zaizhajanje številnih drugih pub-likacij, o èemer se lahkopreprièajo predvsem študentivišjih letnikov. Opomba za 4.letnik: RECEPTUR nimamo,ker na farmi menda pripravlja-jo prenovljeno izdajo, stare pažal nimamo veè na zalogi. Mipri tem nimamo niè zraven, sajèakamo na komando 'od zgo-raj'.Podobno velja za Kirurgijo,kjer se še ne ve, èe nam jo bouspelo dobiti za 9 jurjev.

MEDICINSKI RAZGLEDI V SLIKI IN BESEDIMEDICINSKI RAZGLEDI V SLIKI IN BESEDIJana Kenda, Špela Pretnar

Èlanki. Pri urejanju èlankov za MR in razne suple-mente (npr. Imunološki zbornik, Potovalna medic-ina, ORL itd.) seveda ne gre brez visoketehnologije. Trenutno premoremo 4 mašine, ki sona žalost že precej v letih, tako da stalnopovzroèajo težave. Po domaèe povedano, kadarstvar nujno potrebuješ, nikoli ne deluje, kot bi bilotreba.

Helena v akciji. Uradne ure imamo obponedeljkih, torkih in èetrtkih od dvanajstih dopol dveh. Takrat lahko dvignete novo številkorevije, nabavite potrebno (kak Kirurški prak-tikum ali Nevrološko preiskavo). OK, kadarimate sreèo, lahko stvar opravite tudi izventega èasa, èeprav nad tem uredniški odbor niravno navdušen.

Žiga. Vzorno skrbi za našo propagando.Fotografski objektiv ga je ujel ravno v trenutku,ko se je ubadal s pereèimi vprašanji, kot so,kako pridobiti èimveè novih naroènikov medmedicinci, prodati èimveè izdanih publikacij,preprièati profesorje, naj v pomoè študentomnapišejo èimveè preglednih èlankov, ki nambodo v pomoè pri študiju za izpit. Glede naizraz njegovega obraza stvari jemlje resno, kotse za MR-jevca spodobi.

Debata. Za usklajeno delovanje nujno potreb-na stvar. Dostikrat preseže teme, ki se dotikajonašega neposrednega delovanja.

Fotoreportaža

Medicinski razglediMedicinski razgledi

èasopis študentov Medicinske fakultete - dsms.net stran/Arhiv Erektorjev/2004 december.pdf ·...

Documents

Transcript of èasopis študentov Medicinske fakultete - dsms.net stran/Arhiv Erektorjev/2004 december.pdf ·...