Artimex - Steico notranja stena

Click here to load reader

  • date post

    12-Mar-2016
  • Category

    Documents

  • view

    258
  • download

    14

Embed Size (px)

description

Konstrukcijski priročnik Notranja stena.

Transcript of Artimex - Steico notranja stena

  • Konstrukcijski prironik Notranja stena

    konstruiranje

    Konstrukcijski prironik Notranja stena

    Okolju prijazni izolacijski sistemi iz naravnih lesnih vlaken

    VSEBINA

    Zahteve glede notranjih sten S. 02

    Nosilna notranja stena z leseno Spodnjo konstrukcijo S. 05

    Nenosilna notranja stena z leseno spodnjo konstrukcijo stena z enojnim stojalom S. 10

    Nosilna notranja stena z leseno spodnjo Konstrukcijo predelna stena stanovanja S. 14

    Nenosilna notranja stena z kovinsko spodnjo konstrukcijo stena z enojnim stojalom S. 18

    Nenosilna notranja stena z kovinsko spodnjo konstrukcijo stena z dvojnim stojalom S. 22

    graditi & bivati naravno

  • 2 Konstrukcijski prironik Notranja stena

    Zahteve glede notranjih sten

    Profil funkcionalnosti vseh notranjih sten pri gradnji stanovanjskih, poslovnih in industrijskih prostorov je zagotavljanje loenosti prostorov vkljuno z monimi zahtevanimi gradbeno-fizikalnimi nalogami kot tudi z dodatnim prevzemanjem obremenitve. Napeljava stanovanjskih tehninih naprav kot so na primer elektro instalacije, napeljave za oskrbovanje in odstranjevanje ob upotevanju ojaane spodnje konstrukcije mora biti izvedljiva brez strokovno izdatnih dodatnih ukrepov. Lahke in vitke konstrukcije notranjih sten dopuajo preprosto in hitro integracijo moderne, v prihodnost orientirane hine tehnike brez poslabanja gradbeno-fizikalnih karakteristik. Izvedba naknadnih instalacij je mona v vsakem trenutku in brez teav. as montae je kratek, odpadejo pa tudi faze suenja. V fazi nartovanja vkalkulirana varnost se med izvajanjem posameznih faz gradnje e poveuje. Ravno v primeru sanacij velja majhna tea kot prednost, saj izdatni in dragi posegi v statiko niso potrebni. To ozadje tudi pri novogradnjah dovoljuje ibkeje dimenzioniranje in s tem minimiziranje strokov gradnje. Kakovostne zahteve glede protipoarne in protihrupne zaite se izpolnjujejo s pomojo lahkih notranjih sten. Razpololjiva osnovna povrina bo zaradi vitkih, prostorsko varnih in lahkih gradbenih konstrukcij optimalno izkoriena, kar se odraa v uinkoviti in dragoceni pridobitvi stanovanjske povrine.

    Naeloma je potrebno upotevati situacije prikljukov. Pri izpolnjevanju elenih in zagotovljenih profilov zmogljivosti igrajo prikljuki na sosednje gradbene dele odloilno vlogo. Netesnenje ali uporaba neustreznih materialov poslaba protipoarno in protihrupno zaito ali pa popolnoma postavi pod vpraaj zahtevano zmogljivost konstrukcije. Isto velja za vgrajene komponente. Potrebno je paziti na predore ali na odprtine. Ustrezni standardi podajajo nartovalcem kot tudi izvajalcem doloila, katera je potrebno upotevati in katera so v tem katalogu natanneje predstavljena.

    Pred zaetkom vsakega natannega nartovanja je potrebno preveriti, koliko morajo biti notranje stene vkljuene v povezovanje celotne zgradbe. To vodi do temeljnega razloevanja med nosilnimi in nenosilnimi konstrukcijami.

    STATINO NOSILNE NOTRANJE STENE

    Na nosilne notranje stene je potrebno iz konstrukcijskega principa gledati enako kot na zunanje stene. Vertikalne kot tudi horizontalne obremenitve prevzame skupna konstrukcija, s imer se prispeva tudi k varnosti celotne postavitve zgradbe. Tehnine zahteve glede protipoarne in protihrupne zaite je potrebno upotevati v fazi nartovanja. Osnovo za oblikovanje notranjih sten predstavljajo standardi kot je na primer DIN 1052, kot tudi ustrezni sploni atesti za nosilne in povezovalne materiale za oblaganje, ki se uporabljajo v gradbenitvu. Kot materiali za oblaganje se poleg lesenih plo v kombinacijami z mavnimi ploami uporabljajo tudi ploe iz mavnih vlaken. Prosimo, da ostale upotevanja potrebne kriterije povzamete iz navedb v nadaljevanju tega prironika za nosilne notranje stene.

    STATINO NENOSILNE NOTRANJE STENE

    Osnovni standard o materialih in nainih gradnje DIN 4103 del 1 doloa zahteve za nenosilne notranje stene. Po tem standardu definirane pregradne stene sluijo le kot loevanje prostora in se ne uporabljajo kot povezje zgradbe. Za varnost postavitve so izrednega pomena sosednji gradbeni elementi. Nenosilne konstrukcije so lahko vgrajene trdno, lahko pa se glede na funkcionalnost uporabljajo tudi premakljive pregradne stene. Obremenljivost Nenosilne notranje stene morajo poleg svoje lastne tee sprejemati tudi na povrino delujoe obremenitve (udarna obremenitev in obremenitev konzol) ter jih porazdeliti naprej na sosednje gradbene komponente. Podroja vgradnje Po DIN 4103 gre za razlikovanje med dvema podrojeme vgradnje:

    Podroje vgradnje I: Podroja z zadrevanjem manjega tevila ljudi. Sem spadajo stanovanjski prostori, pisarne in bolninice.

  • Konstrukcijski prironik Notranja stena 3

    Zahteve glede protizvone zaite (izvleek iz tabele 3, DIN 4109)Priporoljiva izolacija zvoka v zraku za zaito proti prenosu zvoka v tujem stanovanjskem in delovnem podroju

    Deli zgradbe erf. Rw v dBNadstropne hie s stanovanji in delovnimi prostori Pregradne stene v stanovanju in stene med tujimi delov. prostori (pregradne stene v stanovanju so gradbeni deli, ki loujejo stanovanja medsebojno ali od tujih delovnih prostorov)

    53

    Za stene na stopniih in stene poleg hodnikov v hii (za stene z vrati) velja zahteva

    Rw (stena) = erf. Rw (vrata) + 15 dB irine sten 30 cm se ne upotevajo

    52

    Stene poleg prehodov, dovozov do skupnih gara itd 55 Stene prostorov za igre in podobnih venamenskih prostorov 55 Objekti za prenoevanja Stene med

    - prostori za prenoevanje - hodniki in prostori za prenoevanje

    47

    Bolninice in sanatoriji Stene med

    - prostori za bolnike - hodniki in prostori za bolnike - sobani za preiskave oziroma govorilnice - hodniki in sobani za preiskave oziroma govorilnice - prostori za bolnike, prostori za delo in prostori za nego

    47

    Stene med - operacijskimi in oskrbovalnimi prostori - hodniki in operacijskimi in oskrbovalnimi prostori

    42

    Stene med - prostori za intenzivno nego - hodniki in prostori za intenzivno nego

    37

    ole in primerljive zgradbe za pouevanje Stene med prostori za pouk ali podobnimi prostori 47 Stene med prostori za pouk ali podobnimi prostori ter hodniki 47 Stene med prostori za pouk ali podobnimi prostori ter stopnii

    52

    Stene med prostori za pouk ali podobnimi prostori in 'posebej glasnimi' prostori (na primer portne dvorane, glasbene dvorane, prostori za delavnice)

    55

    Zahteve glede notranjih sten

    Podroje vgradnje II: Podroja z zadrevanjem velikega tevila ljudi. Sem spadajo veji prostori zbiranja ljudi, razstavni prostori, nakupovalni prostori.

    Razvrstitev notranjih sten na ustrezna podroje uporabe Vpliva na maksimalno dosegljivo viino stene.

    Obremenitve konzol Nenosilne stene morajo biti nadalje sposobne prevzemati lahke obremenitve konzol. Pri vseh konstrukcijskih variantah mora biti zagotovljena obremenitev konzol v viini 0,4 kN na tekoi meter stene. Naeloma je za pritrjevanje obremenitve konzol pomembna pravilna izbira sredstev za pritrjevanje, nujno pa je potrebno upotevati tudi potrebno razdaljo med tokami pritrjevanja.

    Neodvisno od dopustne obremenitve materialov za pritrjevanje ni dovoljeno prekoraiti maksimalno dovoljene obremenitve konzol na tekoi meter. Da bi teke obremenitve varno speljali prek spodnje konstrukcije, se uporabljajo konstruktivne reitve kot so povezje iz prek, traverze ali nosilna stojala.

    PROTIZVONA ZAITA

    Na zvono izolacijo notranjih sten vpliva mnoica faktorjev:

    vrsta stojal razdalja med stojali razdalja okrova enojna/dvojna stojala izolacija votlega prostora nain opaenja tevilo leg pri opaenju

    Vgradnja instalacij lahko vpliva na hrup. Zato je e v fazi nartovanja v okviru monih pogojev vgradnje potrebno upotevati poloaj in vrsto napeljave. Druga nasproti druge leee votle stenske doze lahko na primer poslabajo skupno protizvono izolacijo. Glede na zahteve glede protizvone izolacije se debeline STEICO izolacijskih materialov med seboj razlikujejo. STEICO izolacijske ploe iz lesnih vlaken je potrebno v votel prostor sten poloiti veslojno in tesno potisniti. Vse votle prostore je potrebno napolniti z izolacijskim materialom. e so izolacijske ploe iz lesnih vlaken poloene dvoslojno, je priporoljivo, da se posamezne sloje poloi z potiskanjem.

    Priporoljivo je, da se globino votlega prostora zapolni samo z do 80%. Polnitev z 80% je zahvaljujo grobemu tesnjenju STEICO izolacijskih materialov zadostna. Izolacijski material pri delni napolnitvi ne pritiska na oblogo; s tem tudi pri veji navlaenosti, ki vpliva na zmanjanje odpornosti materialov proti ukrivljenju, ne povzroa deformacij (napihnjenost) materialov za oblaganje sten.

  • 4 Konstrukcijski prironik Notranja stena

    Zahteve glede notranjih sten

    PROTIPOARNA ZAITA

    Zahteve glede protipoarne zaite notranjih sten so praviloma omejene samo na pregradne stene stanovanja, na stene, ki mejijo na hodnik ali na zasilne izhode. Odpornost proti ognju je praviloma meri pogojena z vrsto in debelino zunanjih oblog.

    STEICO izolacijske ploe iz lesnih vlaken, ki so nameene v votlem prostoru, zmanjujejo prenos temperature na stene, ki so obrnjene pro od ognja. Fleksibilen izolacijski material v obliki plo pomeni v primeru ognja prednost, saj le-te po unienju proti ognju obrnjenega opaenja ne izpadejo, temve ostanejo nameene ter na ta nain prepreujejo omogoijo ognju direkten dostop do spodnje konstrukcije in nasproti leeih leg za opaenje.

    Uredbe posameznih zveznih deel se v posaminih deelnih pravilnikih med seboj razlikujejo. Pri nartovanju je potrebno to upotevati.

    ZAITA PROTI VLAGI

    Izolacijski materiali iz lesnih vlaken se ravno tako lahko uporabijo pri notranjih stenah v podroju pojava