‛Povabljeni na svatbo’ v slovenskih...
Transcript of ‛Povabljeni na svatbo’ v slovenskih...
89
Jožica ŠkoficZRC SAZU v Ljubljani
‛Povabljeni na svatbo’ v slovenskih narečjih
V članku so z metodo lingvistične geografije predstavljeni leksemi, ki v slo-venskih narečjih označujejo ‛tistega, ki je povabljen na praznovanje ob poroki’. Poimenovanja za svata so v slovenskih narečjih zelo raznolika – v osrednjih narečjih je najpogostejši prav svat, v panonski narečni skupini prevladujejo leksemi s korenom gost, v primorski narečni skupini ter v nekaterih koroških in rovtarskih govorih pa prevladujejo leksemi s korenom ohcet, drugi leksemi so redkejši.
Mit der Methode der linguistischen Geografie werden in diesem Beitrag Lexeme vorgestellt, die in den slowenischen Dialekten jenen, der zur Hochzeit einge-laden ist, kennzeichnen. Die Bezeichnungen für svat sind in den slowenischen Dialekten sehr vielseitig – in den zentralen Dialekten tritt svat am häufigsten auf, in der pannonischen Dialektgruppe überwiegen die Lexeme mit dem Stamm gost, in der küstenländischen Gruppe sowie in einigen Dialekten von Kärnten und Rovte überwiegen aber die Lexeme mit dem Stamm ohcet, andere Lexeme sind seltener.
1 Uvod
Sklenitev zakonske zveze med moškim in žensko je v vseh kulturah zelo pomembno dejanje v človekovem življenjskem krogu, »ki se ne tiče samo ženina in neveste, ampak vseh sorodnikov in prijateljev, znancev, njune vasi, fare in rodu«,1 zato so z njo navadno povezane tudi številne slovesnosti in obredi, s katerimi se mladoporočeni par pospre-mi v novo skupnost. Ženitovanjske šege in običaji so tudi v slovenski etnološki literaturi že precej natančno predstavljene – raziskovalci pa največ pozornosti namenjajo predvsem različnim obredom, ki jih ob sklenitvi zakonske zveze izvajajo udeleženci, da bi bilo skupno življenje mladoporočencev karseda plodno in uspešno, pa tudi poteku obporočne slavnosti, tj. svatbe/ohceti/gostije in udeležencem na njej.
Tudi v vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA) je več vpra-šanj, povezanih s tem pomenskim poljem, taka so npr. v V. poglavju
1 R. Ložar, 1944: 279.
Jožica Škofic
90
Prazniki vprašanja št. 0243 poroka, 0244 ženin, 0245 nevesta,2 v XIII. poglavju Družina pa vprašanji 0632 omožiti se in 0633 oženiti se. Sem pa gredo morda tudi poimenovanja za sorodnike, ki to postanejo ob sklenitvi zakonske zveze med ženinom in nevesto (vprašanja št. 0611 tast, 0612 tašča, 0613 zet, 0614 snaha, 0619 svak).3 Eno od vprašanj za z ženitovanjem povezane pojme v Slovenskem lingvističnem atlasu je tudi vprašanje št. 0625 ‛svat’, ki je v vprašalnici za SLA uvrščeno v poglavje Družina.
Analiza poimenovanj za vse te pojme kaže veliko narečno razno-likost, kar je odraz tako zunajjezikovnih kot tudi znotrajjezikovnih dejavnikov. Med nejezikovnimi dejavniki gotovo izstopa pomembnost zakonske zveze v človekovem življenju ter običaji ob sklenitvi zakona med moškim in žensko, ki se v različnih slovenskih krajih in pri različ-nih družbenih slojih in verskih skupnostih lahko razlikujejo med seboj. Med jezikovnimi dejavniki pa so pomembni predvsem stiki s sosednjimi narodi in njihovimi jeziki, seveda pa tudi različni glasoslovni razvoji v slovenskih narečjih ter poimenovalna in besedotvorna različnost med njimi. Iz leksemske pestrosti je mogoče ugotavljati tako veliko tvornost poimenovanj iz slovenskih skladenjskih podstav kot tudi prevzemanje besed iz jezikov v stiku, zadnje seveda zlasti na jezikovnem obrobju.
2 Leksemi v pomenu ‛svat’ v slovenskih narečjih
V slovenskem knjižnem jeziku oz. SSKJ kot njegovem normativnem slovarju je veliko besed, ki označujejo osebo, ki se udeleži praznovanja oz. gostije ob poroki. Poleg svata, svatovalca in svatovalke, ki je ‛ženska oblika od svatovalec’, ter svatovca in svatovke z označevalnikom zastar. so tu še gostivanjščak, gostuvanjščak in gostovanjec z označevalnikom nar. vzhodno, družica z označevalnikom etn. pomeni ‛dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki’, svatica z označevalnikom star. ima pomen
2 Slovenski narečni leksemi za vprašanja poroka (SLA 0243), ženin (SLA 0244) in nevesta (SLA 0245) so bili predstavljeni že na Mednarodnem kongresu dia-lektologov in geolingvistov v Rigi v Latviji leta 2003, članek New Lexical Maps for the Slovenian Linguistic Atlas je v tisku.
3 Slovenski narečni leksemi za vprašanja SLA 0611 tast, SLA 0612 tašča, SLA 0613 zet, SLA 0614 snaha in SLA 0619 svak so predstavljena v članku Od narečnega h knjižnemu besedju (po gradivu za SLA), objavljenem v zborniku Obdobja 22 leta 2004.
‛Povabljeni na svatbo’ v slovenskih narečjih
91
‛družica’, svatevca z označevalnikom nar. vzhodno pa pomeni ‛dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica’. Poleg teh so v SSKJ še besede s širšim pomenom ‛kdor je kam povabljen in pogoščen’: gost, gostja, gostinja, povabljenec.
Narečno gradivo za SLA in priložena besedna/leksična karta za po-jem svat kažeta še bolj pisano poimenovalno podobo. V osrednjesloven-skih narečjih (gorenjska, rovtarska, dolenjska, koroška, štajerska narečna skupina) je najpogostejši leksem svat. V gradivu je leksem pogosto zapisan tudi v množinski obliki s pripono -i (torej svati) ali -je (torej svatje) z opombo, da se beseda v ednini sploh ne rabi. Množinska oblika svati se rabi predvsem v govorih štajerske narečne skupine in v nekaterih vzhodnogorenjskih govorih (točke 223, 226, 227, 303, 320, 325, 329, 333, 335, 336, 341, 354, 356), drugod bolj izjemoma (točke 46, 50, 53 ter 8, 126, 164, 196, 248, 374). Množinska oblika svatje pa je v gradivu za SLA navedena predvsem za nekatere govore kraškega narečja (točke 91, 93, 97, 98, 106), v točkah 140 in 152 v notranjskem narečju ter v dolenjskem narečju (točke 244, 246, 247, 257, 261, 265, 270). V točki 127 v slovenski Istri pa se rabi izpeljanka z istim korenom v besedo-tvorni podstavi in s pripono -nik-i (v gradivu za SLA spet le v množini): svatniki. Besede s korenom svat v pomenu ‛gost na poročnem slavju’ ima tudi Pleteršnik, in sicer naslednje: svQt ‛1) der Hochzeitstheilnehmer 2) der Brautwerber’, svQtec ‛der Führer der Kranzjungfer’, svQterca ‛die Kranzjungfer’ (vzhŠt.), svQtervca ‛die Kranzjungfer’, svQtervčnjak ‛die Kranzjungferführer’, svQtevca ‛die Kranzjungfer, die Frau des ersten’, svQtica ‛die Kranzjungfer’, svQtinja ‛weiblicher Hochzeitgast (svatnja)’, svQtka ‛tetka pri svatbi’, svQtko ‛der Hochzeitgast’ (ogr.), svátovec ‛svat, der Hochzeitgast’. Bezlaj (in Snoj) ob teh besedah v geslu svQt v svojih etimoloških slovarjih navajata še svQterja in svQtka (f.) ‛gost, gostja na svatbi’ ter svátovka, leksem sam pa primerja(ta) s csl. svatъ ‛affinis’ oz. ‛svak, sorodnik’ in svatьba ‛nuptiae’; psl. *sva ,tъ se je razvilo iz *sˆoG 1-to-, kar je izpeljanka iz osnove *s(e)ˆo- ‛svoj’. Snoj meni, da je prvotni pomen besede verjetno ‛tisti, ki pripada človeku svojega rodu’.
V panonski narečni skupini prevladujejo leksemi s korenom gost. Medtem ko v slovenskogoriškem in prleškem narečju prevladuje leksem gostuvanjščak (v gradivu za SLA točke: 365, 366, 367, 368, 369, 370, 371, 372, 373, 374, 376, 378, 379, 381, 382) oz. gostuvanjšček (točka 392 v prekmurskem narečju), so v gradivu manj pogosto zapisane tudi druge besedotvorne oblike, npr.: gostuvanjčar (točka 362, 364, 377, 381, 382, 386 (tu tudi leksem gostnjak), 402, 404) in rabljeno samo v množini
Jožica Škofic
92
v točki 363 gostuvanjčarji, samo enkrat (točka 358 v južnopohorskem narečju) je zapisan tudi leksem gostuvanjar. Oblike s pripono -ec so zna-čilne za nekatere prekmurske govore: gostuvanjec4 je zapisan v točkah 392, 394, 396 (množinska oblika gostuvanjci tudi v prleškem narečju v točki 380), leksem gostuvnjanec pa le v točki 395, kjer pa se v istem pomenu rabi tudi leksem gost, ki je zapisan še za točke 368, 370, 380, 390, 393. Tudi v Pleteršnikovem slovarju je zapisanih nekaj leksemov s tem korenom in v pomenu ‛gost na poročnem slavju’: gostovQnjščak ‛der Hochzeitgast, der Hochzeiter’ (vzhŠt.) ter v enakem pomenu iz Cafovega gradiva še gostovQnjčin in gostovQnjec, medtem ko besedo g}st razlaga le z ‛der Gast‛. Besede gostuvanjščak, gostuvanjšček, gostuvanjčar, gostuvanjar, gostuvnjanec so tvorjenke (različnostopenjske izpeljanke) s pomenom vršilca dejanja z glagolom gostovati ‛biti gost’v skladenj-ski podstavi. Bezlaj etimologijo besede g|st ‛hospes’, ki je v korenu tu predstavljenih poimenovanj, razlaga s csl. gostь s prvotnim pomenom ‛tujec, trgovec’, kar se je razvilo iz ide. *ghostis ‛tujec, gost’, to pa je po Snoju »tvorba iz korena *ghos- ‛jesti’ /… /. Beseda je torej prvotno označevala tistega tujca, ki mu gospodar ponudi jesti.«5
Precej pogosti so v slovenskih narečjih za pomen ‛svat’ tudi leksemi s korenom ohcet. Gre za izpeljanke z različnimi priponami: najpogoste-je se rabi leksem s pripono -ar, ohcetar, in sicer v rižanskem govoru istrskega narečja, v večini govorov kraškega in briškega narečja ter v nekaterih govorih (zahodnega dela) notranjskega narečja in (severnega) obsoškega, tolminskega in cerkljanskega narečja, drugod je ta leksem redkejši oz. se (lahko) rabi ob leksemu svat (npr. v točkah 9, 39, 50, 188, 196, 202). Za točke 28, 53 (ob svati), 91, 99, 118, 124, 149, 163, 164 je v gradivu za SLA navedena le množinska oblika ohcetarji. Izpeljanka s pripono -nik, ohcetnik, se rabi zlasti v koroškem ziljskem narečju (točke 1, 2, 3, 6, 7), zapisana pa je tudi za dva govora notranjskega narečja (točki 141 in 143) in za točko 276 v vzhodnodolenjskem govoru; samo v množini (ohcetniki) je ta leksem v gradivu za SLA zapisan za točki 7 in 37 (obakrat ob svat). V koroških narečjih se rabijo tudi drugi lek-semi s tem korenom in različnimi končaji: za točko 12 je zapisana iz-
4 Besedo gostüvanjci navaja tudi H. Ložar-Podlogar v članku Ženitovanjske šege v Prekmurju (s posebnim ozirom na Porabje), med njimi pa imajo posebno mesto prščâja/starešica/starišica/posnehalja in staršina/svedok, (po)svárbica/(po)svát-bica/sválbica in drüžban ter zvač/pozvačin.
5 Snoj 2003: 184.
‛Povabljeni na svatbo’ v slovenskih narečjih
93
peljanka ohcetnjak, za točki 27 in 29 pa izpeljanka ohcetengar. V nekaj dolenjskih govorih (točke 236, 244, 265, 266, 270, 274) ter izjemoma še kje drugje (točke 144 notranjskega narečja, 157 čiškega narečja, 279 kostelskega narečja) se rabi posamostaljeni pridevnik ohcetni, v točkah 9 in 13 pa ta ohcetni. Pleteršnik nobene od teh besed nima zapisane v svojem slovarju, po Bezlaju pa je beseda ohcet ‛svatba’, iz katere so iz-peljana tudi navedena poimenovanja za udeležence svatbe, prevzeta iz bav. avstr. Hochzeit ‛svatba’.
Leksemi z drugimi koreni so v slovenskih narečjih mnogo redkejši. Za rezijansko narečje sta v gradivu za SLA zapisana leksema ženitki (točki 56 in 57 – tu tudi žnubeč6) in ženitkarji (točki 58 in 59) s korenom žen-, kar je v zvezi z glagolom ženiti (se), ki ima po Snoju isti koren kot npr. ženin, žena in se je razvilo iz psl. *žena, to pa iz ide. *gˆénaH. Leksema z istim korenom sta še ženin, v gradivu za SLA zapisan za točki 90 in 96 v notranjskem narečju, ter ženih, zapisan ob svatu za točko 282 v kostelskem narečju. V Pleteršnikovem slovarju so zapisane besede ženttki z razlago ‛die Hochzeit’ in ženttke v istem pomenu, podatke za to pa je imel po Baudouinu za Rezijo, ter ženttvenik ‛der Hochzeiter’.
V istrskih šavrinskih govorih v točkah SLA 121, 122 in 123 se za pomen ‛svat’ rabi leksem pirnik, izpeljanka z besedo pir ‛pojedina, navadno ob kakem pomembnem dogodku; gostija’ v besedotvorni podstavi. Besede ptr z razlago ‛die Hochzeit’, ptrnja kot ‛die Nach-hochzeit, einige Zeit nach der Eigentlichen Hochzeit, wozu die engere Verwandtschaft geladen wird’ in pirovQnje ‛der Hochzeitsschmaus’ ima tudi Pleteršnik, Bezlaj pa slovensko (belokranjsko) pir primerja s csl. pirъ ‛compotatio, convivium’ in besedo razlaga kot staro izvedenko (-u-deblo) od píti ptjem.
Za tri dolenjske govore (točke 231, 236 in 244) ter za en južnono-tranjski govor (točka 154) je v gradivu za SLA zapisan leksem povab-ljenec, leksem povabniči v množinski obliki pa je zapisan le za točko 152 v notranjskem narečju. V SSKJ ima beseda povabljenec le razlago ‛kdor je kam povabljen’, prav tako je v Pleteršnikovem slovarju povab-ljenec pojasnjen z ‛der Geladene, der Gast’, v skladenjski podstavi obeh leksemov pa je glagol povabiti, ki ga Snoj razlaga s psl. *vabı ,ti iz ide.
6 Leksem žnubeč bi se morda dalo poknjižiti v snubec, ki je v SSKJ s označevalni-kom etn. in ponazorilom pogostiti snubce razloženo kot ‛(pogostiti) moškega, ki želi žensko slovesno zasnubiti, in njegove spremljevalce’, Snoj pa izvor besede snubiti razlaga s psl. *snubı ,ti iz ide. baze *sneˆbh- ‛omožiti se’.
Jožica Škofic
94
*ˆāb- ‛klicati’. Enako motivacijo imata leksema poladan na ohcet (točka 64 v terskem narečju) in poladovci (točka 74 v terskem narečju) z izpo-sojeno besedotvorno podstavo -lad- (prim. z nem. laden ‛povabiti’).
Ostala poimenovanja so bolj posamična,7 npr. očman v točki 78 in kompari danel (prim. z ital. compare d’anello ‛poročna priča’) v točki 79 v nadiškem narečju, za nekatere točke (npr. 97, 98 v kraškem narečju, 236 v dolenjskem narečju, 334 v srednještajerskem narečju, 382, 385 v prleškem narečju) pa so v gradivu za SLA ob skupnem poimenovanju (svati ali gostuvanjščaki) zapisana še nekatera posebna poimenovanja za moške ali ženske svate, npr. tovariš, protfurer/pretfirer, vojač in svatvi-je, svatefca, družica, ki pa med svati niso čisto navadni gostje, ampak opravljajo v svatbenem obredju tudi nekatere posebne naloge.8
3 Sklep
Analiza slovenskih narečnih poimenovanj za pomen ‛svat, povabljeni na svatbo’ kaže, da je v narečjih najbolj razširjeno prav poimenovanje, ki je za ta pomen sprejeto tudi v knjižni jezik, torej svat. V SSKJ ta beseda tudi nima nobenega stilnega označevalnika – enako kot knjižna izpeljanka svatovalec, ki pa v gradivu za SLA nima potrditve za živost v narečjih, torej gre verjetno za mlajšo tvorjenko s skladenjsko podstavo tisti, ki svatuje. Leksem svat se ne rabi tudi v panonskih narečjih (razen ponekod v prekmurskem), kjer je najpogostejši leksem gostuvanjščak, in v primorski narečni skupini, kjer prevladuje leksem ohcetar.
Večina zapisanih narečnih leksemov je izvorno slovenskih, le izpe-ljanke s korenom ohcet imajo iz nemščine prevzeto besedotvorno pod-stavo, medtem ko so pripone spet večinoma slovenske. Iz nemščine je prevzeta tudi besedotvorna podstava leksemov poladovci in poladan na ohcet, medtem ko je iz bližnjega romanskega (italijanskega) jezikovnega okolja prevzet leksem kompari danel.
7 Odgovor novič v pomenu ‛svat’ za točki 69 in 77 sta v zbranem gradivu za SLA najverjetneje napaka, saj se s tem leksemom v teh dveh govorih poimenuje že-nina. O tem v članku J. Škofic New Lexical Maps for the Slovenian Linguistic Atlas (v tisku), predstavljenem leta 2003 na mednarodnem kongresu dialekto-logov in geolingvistov v Rigi v Latviji.
8 O tem v navedeni etnološki literaturi o ženitovanju.
‛Povabljeni na svatbo’ v slovenskih narečjih
95
Priloga
Karta SLA 0625 ‛svat’
Literatura
Arhiv narečnega gradiva za SLA v dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani – listkovna in zvezkovna kartoteka za vprašanje 0625 (svat).BENEDIK, F., 1999: Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Ljubljana: Založba ZRC.BEZLAJ, F., 1977: Etimološki slovar slovenskega jezika I (A–J). Ljubljana: SA-ZU.– – 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika II (K–O). Ljubljana: SAZU.– – 1995: Etimološki slovar slovenskega jezika III (P–S). Ljubljana: SAZU.HUDALES, J., 1992: Rojstva, poroke in smrti pred dvesto leti. Šaleški zbornik, Šaleški razgledi 8, Velenje, 72–85.KURET, N., 1989: Praznično leto Slovencev. Ljubljana: Družina.KURET, N., LOŽAR-PODLOGAR, H., 1978: Šege. Etnološka topografija sloven-skega etničnega ozemlja, Vprašalnice IX. Ljubljana, 1–94.LOŽAR, H., 1969: Anketa o šegah in verovanju »življenjskega cikla« (A. Rojstvo – B. Ženitovanje – C. Smrt). B. Ženitovanje,Vprašanja. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Sekcija za ljudske šege in igre.LOŽAR-PODLOGAR, H., 1973: Ženitovanjske šege v Prekmurju s posebnim ozi-rom na Porabje. Traditiones 2. Ljubljana, 121–146.– – 1984: Poročila o svatbi pri Ziljanih od konca 18. stol. do danes. Traditions 10–12. Ljubljana, 113–144.– – 1985: Svatbene šege v spominu Ziljanov. Traditiones 14. Ljubljana, 147–164.– – 1986: Šege in navade pred poroko v okolici Novega mesta. Traditiones 15. Ljubljana, 225–238.– – 1988: Tradicionalna svatba v okolici Novega mesta. Traditiones 17. Ljubljana, 301–326.NOVAK, V., 1960: Slovenska ljudska kultura. Oris. Ljubljana: DZS, 194–206.OREL, B., 1943: Čarodejni obredni mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih že-nitovanjskih običajih. Etnolog XV, 25–62.PLETERŠNIK, M., 1894–1895: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Knezoškofij-stvo.PODLOŽAR, R., 1944: Narodopisje Slovencev, 1. del. Ljubljana: DZS, Klas: Znan-stvena knjižnica I., 277–303, 228–230.
Jožica Škofic
96
Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V. 1980–1991: Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik, DZS.SNOJ, M., 1997: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.ŠKOFIC, J., 2004: Od narečnega h knjižnemu besedju (po gradivu za SLA). Ak-tualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem. Členitev jezikovne resničnosti. Obdobja 22. Metode in zvrsti. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 353–370.– – 2003: New Lexical Maps for the Slovenian Linguistic Atlas. Abstracts of Schor-larly Papers. 4th International Congress of Dialectologists and Geolinguists. Riga: Latvian Language Institute, University of Latvia, 151–153. (Referat v tisku.)ŠLENC, S., 1997: Veliki italijansko-slovenski slovar. Ljubljana: DZS.
Zusammenfassung
In der Erörterung wird das slowenische Dialektwort der Bedeutung ‛svat – Hochzeitgast’ – zur Hochzeit eingeladen – vorgestellt, gesammelt für das Slowenische linguistische Atlas (SLA). Die Lexemanalyse für diesen Begriff weist auf eine große mundartliche Vielfalt hin, obwohl in den meisten Sprachen der zentralslowenischen Dialekte das Lexem svat verwendet wird, das auch in die Literatursprache übernommen wurde. In den pannonischen Dialekten (aus-genommen einige Abweichungen in der Gegend von Prekmurje) werden neben dem meistgebrauchten Lexem gostuvanjščak auch andere Wortbildungen mit dem gleichen Stamm verwendet (gostuvanjšček, gostuvanjčar, gostuvanjar, go-stuvanjec, gostuvnjanec, gost, gostnjak), in der küstenländischen Dialektgruppe, in den kärtnerischen Dialekten, insbesondere im Gailtal, und mancherorts in der Dialektgruppe von Rovte überwiegt das Lexem ohcetar und noch einige andere gleichstammige Wortbildungen (ohcetnik, ohcetnjak, (ta) ohcetni, ohcetengar). Andere Lexeme (z.B. pirnik, žnubeč, ženitkarji und ženitki in Rezija, poladan na ohcet und poladovci, očman, kompari danel u.a.m.) sind seltener. Die mei-sten Dialektlexeme sind ursprünglich slowenische, nur Wortbildungen mit dem Stamm ohcet- (vgl. dt. Hochzeit) und -lad- (vgl. dt. laden) haben den aus dem Deutschen übernommenen Wortbildungsstamm, während die Suffixe und Präfixe wieder slowenische sind. Aus dem näheren romanischen (italienischen) Sprach-raum ist nur das Lexem kompari danel übernommen.Die gesammelte Terminologie ist im Text auch mithilfe der Methode der lingui-stischen Geografie dargestellt, das heißt, mit der Wort-lexikkarte für den Begriff svat (SLA 0625).
97
12
3 4
56 7
8 9
10
1112
13 14
15
16
1718
19
20
21
22
23
24
25
2627
28
29
30
31
32 33
34
35
36
37
383940
41
42 43
44
45
46
4748
49
50
5152
53 54
55
56575859
6061 62
63
64
65
6667
68
69 7071
72
73
74 75 7677
7879
8081
8283
8485868788
899091 92
93 94
959697 98
99100101102103
104105106
107108
109
110111
112113
114
115 116 117118119 120
121122
123 124125126 127
128 129
130 131
132 133
134
135136
137 138139
140 141
142
143144
145
146
147
148149
150151
152153154
155
156157
158 159160
161 162
163164
165
166
167168
169
170171172 173
174175176
177178 179
180
181 182
183184
185186187188 189
190
191
192193
194
195
196
197
198
199
200
201
202203
204205
206 207
208
209210 211
212213
214
215
216
217
218
219
220221
222223
224225
226
227
228229
230231
232 233234
235236
237238
239 240
241
242243
244245
246
247
248
249250 251 252
253254
255
256
257 258259
260
261 262263
264265
266
267268
269270
271272
273 274
275
276
277278
279280
281
282283 284 285286
287288289
290 291
292
293
294295296
297
298
299
300
301302303
304 305
306
307308
309
310311
312313
314315
316
317
318
319 320
321
322 323
324325
326
327
328329
330 331332
333
334
335
336
337 338339
340
341342
343344 345
346347
348
349350351
352353
354
355 356
357358 359
360
361
362
363 364
365
366
367
368
369 370371
372
373 374 375
376377
378
379380 381 382
383
384
385 386
387388
389390
391 392394
395
396
397398
399400
401
402403
404
405406
393
Narisi
XO: 5
YO: 0
YF: 100
XF: 100
404
Razmerje
Razmerje
LEGENDA: svat ženin svatje/svati ženih svatniki ženitkarji
ženitki ohcetar ohcetarji poladan na ohcet ohcetengar poladovci ohcetnik ohcetniki povabni#i ohcetnjak povabljenec ohcetni ta ohcetni o#man
kompari danel novi#
gostuvanjš#ak gostuvanjš#ek (ni odgovora) gostuvanj#ar gustuvanj#arji gostuvanjar gostuvanjec gostuvanjci gostuvnjanec gost gostnjak
pirnik žnube# moški svatje (tovariš, protfurer, pretfirer, voja#) ženske svatinje (svatvije, svatefca, družica)
SLA 625: svat