Geo-projektni dnevi v šolskem letu 2014/2015

Zabavno, poučno in nič mučno - Geopark Karavanke

„PESTRO, RAZNOLIKO, ŽIVO - v našem gozdu je zanimivo!“

"Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije."

“This project has been funded with support from the European Commission.This publication [communication] reflects the views only of the author, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein.”

Velik izziv in pomembna naloga Geoparka Karavanke je, da bogato zemeljsko zgodovino predstavimo in približamo vsem zainteresiranim in znanja željnim ter da privabimo tudi tiste manj zagrete. V Geoparku Karavanke bi radi osvetlili pomen geologije in vsega, kar je z njo povezano. Velik poudarek dajemo na izobraževanju otrok, šolarjev, mladine ter popularizacijo te zmotno težke teme, ki obravnava nastanek Zemlje, kamnine, minerale in fosile. Malokdo ve, kje vse v vsakdanjem življenju uporabljamo izdelke, v katerih se skrivajo najrazličnejše surovine. Premalo ljudi se tudi zaveda, da nekaterih mest v regiji sploh ne bi bilo, če pred stoletji ne bi začeli odkopavati rude, in da zaradi geologije na tem območju ne občutimo pomanjkanja vode. Geologija prav tako pogojuje rodovitnost naših tal, na katerih proizvajamo hrano. Daje izgled

pokrajini in povzroča preglavice ob naravnih nesrečah, kot so poplave.

V šolskem letu 2014/2015 v okviru programa Vseživljenjsko učenje in projekta Geo projektni dan v Geoparku Karavanke razpisujemo temo, ki sicer ni „geološka“, a je prav tako neposredno povezana z geologijo in Geoparkom Karavanke. Naslovna tema je:

SREČNO!

Območje Geoparka Karavankev v večjem delu prekriva gozd in tako v Sloveniji kot Avstriji izstopa po svoji gozdnatosti. Gozd v Geoparku predstavlja „pestro, raznoliko in živo“ učno okolje, prostor interpretacije in tudi velik potencial v gospodarstvu, obrti ter celotnem trajnostnem razvoju regije. Da bi lažje in bolje spoznali gozd, pa je potrebno spoznati drevesne vrste, ki ga gradijo. Posebej pomembne so tiste, ki so v našem prostoru domače (avtohtone). Vsak izmed nas je gotovo že slišal za bukev, lipo, smreko, jelko, jesen, beli in črni

gaber ter javor!

Gradivo, ki smo ga pripravili v okviru omenjenega projekta naj služi kot osnova za izvedbo geo-projektnih dni v šolah in vrtcih. Verjamemo, da se vam bodo porodile še nove in kreativnejše

ideje in zamisli za izvedbo vaših geo projektnih dni. Vaših rezultatov se že veselimo!

Gradivo so pripravili: projektni partnerji projekta »Geo projektni dan v Geoparku Karavanke«:Lenka Rojs, Mojca Bedjanič, Danica Gradišnik, Štefka Kuserbanj, Polonca Bivšek, Eva Kuchar, Heinzi Nečemer, Andreja

Senegačnik, vzgojiteljice vrtca Mežica in Železne Kaple, Veronika Terbuch, Josefine Petschnig, Christine Malle, Andrea Paulič, Christine Hiessberger in Paula

Fotografije: Štefka Kuserbanj, Polonca Bivšek, Eva Kuchar, Danica Gradišnik, Samo Jenčič, spletIlustracije: Samo Jenčič

Ideje in koristne povezave:

http://www.zrsvn.si/sl/http://www2.pms-lj.si/http://www.geopark.si/

http://www.arboretum-vp.si/http://www.botanicni-vrt.si/

http://botvrt.um.si/http://www.arge-naturschutz.at/

http://www.landesmuseum.ktn.gv.at/

„PESTRO, RAZNOLIKO, ŽIVO – v našem gozdu je zanimivo!“

1

2

LESENE BROŠKE

POTREBUJEŠ:• kosolupljenegalesa(palica,ploščica…)• jesenskeplodove,liste…• okraske(gumbe,školjke,volno…)• sponkozabroško• pištolozvročimlepilom,oz.lepilozales

POSTOPEKIZDELAVE:

Izdelaj broške iz lesa!

Na olupljen les pritrdite z vročim lepilom sponko za broško, nato okrasite z raznimi okraski in si izdelajte svojo leseno broško.

Lahko skozi obdelan les zvrtate luknjo, les okrasite, skozi luknjo potegnete vrvico in dobite leseno ogrlico.

12

3

POTREBUJEŠ:• lesenekoluterazličnihpremerov,• mah,listi,…• sponkezabroško,• pištolozvročimlepilom,oz.lepilozales,• barvezales.

POSTOPEKIZDELAVE:

Vzemi lesen kolut in ga najprej obrusi z brusnim papirjem, na hrbtno stran prilepi sponko,

na sprednjo stran prilepi mah, praprotove liste,…

Različica: na sprednjo zbrušeno stran koluta za barvami za les nariši sličico ali izpiši svoje imev kolut zvrtaj luknjo in skozi napelji usnjeno vrvico, dobil si obesek za verižico.

GOZDNI DUHOVI

POTREBUJEŠ:• maskoizpapirja,• lepilo,• listi,plodovi,mah…

POSTOPEKIZDELAVE:

Na masko iz papirja nanesi lepilo,

nanjo prilepi mah, liste,…

in postani gozdni duh.

Variacija:liste, plodove, mah,… lahko prilepiš na debelejši karton in si tako izdelaš gozdno sliko.

JEŽEK -

POTREBUJEŠ:• zaščitazamizo• slanotesto–sol,moka,voda• rjavatempera,lahkotudioranžna• barvice• gibljivaočesa• lepilo

stojalo za pisala iz slanega testa

POSTOPEKIZDELAVE:• kepico slanega testa pregneti in oblikuj kroglo.

OPOZORILO:Ne gneti preveč in predolgo, saj postane slano testo z gnetenjem in posledičnim segrevanjem lepljivo in se težko oblikuje.

• položi jo na podlago za delo in jo rahlo splošči. • na eni strani s prsti maso rahlo potegni in oblikuj smrček. • površino mase zgladi s prsti. Če so razpoke na površini večje, pogladimo maso z

vlažnimi prsti. • za izdelavo luknjic uporabi barvice. V ježkov hrbet jih nabodi nekoliko postrani.

Zabadaj počasi in barvico ves čas vrti, da se površina ježkovega hrbta ne deformira. Barvice zabadaj približno 1,5 do 2 cm narazen. Vsako barvico pusti v luknjici, da se luknjice ne zmanjšajo, ko v maso zabodeš naslednjo barvico.

• ko so narejene vse luknjice, barvice previdno izvleci. Nato v vsako luknjico zabodi debelejšo barvico, da ostanejo luknjice dovolj velike.

• ko se ježek posuši (čez nekaj ur ali kakšen dan) mu z lepilom prilepi gibljive oči.

RECEPT ZA SLANO TESTOPotrebujemo: vodo, moko, solV posodi zmešamo 2 lončka moke in 1 lonček soli. Dodamo ¾ lončka vode. Vodo dodajamo počasi, tako imamo možnost, da količino vode prilagodimo glede na kakovost in gostoto moke. Maso dobro pregnetemo.Pozor: Testo mora biti pred začetkom obdelave kompaktno in se ne sme lepiti na roke. Testo naj bo bolj suho kot mokro. Če se bomo odločili testo barvati, ne pozabimo, da je tudi v temperah voda, ki lahko zmehča testo. Če se zgodi, da smo v testo dali preveč vode ali se nam lepi na roke, težavo odpravimo tako, da v manjših količinah dodajamo moko toliko časa, da postane testo kompaktno in nelepljivo.

ROŽICE, KI VEČNO CVETIJO

POTREBUJEŠ:• lesenepalčke(lahkodaljšealikrajše)• zelenkreppapir• malcetršipapirpoljubnebarve(odvisno,kakšnerožiceželiš)• lončekodnpr.sladoledaalikakšnadruganeuporabnaembalaža• penastomasoalistiroporalipalekamenčkealipesek• škarje• lepilo

POSTOPEKIZDELAVE:• odrežeš ozek trak zelenega krep papirja in ga oviješ po dolžini lesene palčke.

NASVET:začetek in konec papirja namaži z lepilom.

• iz tršega papirja izrežeš pisane cvetove in dva središčna kroga.• na središčni krog nalepi cvetove v obliki rožice. • ovito leseno palčko nalepi na cvet ter jo še z druge strani prelepi s središčnim

krogom. Tako bo rožica obojestranska. • rožico položi v lonček, v katerem je penasta masa, ali pesek, ali pa majhni

kamenčki.

Da bo izdelek bogatejši in zanimivejši lahko rožici dodaš še liste, lonček pa okrasiš s svojo idejo.Podobno lahko zdelaš še druge rožice.

SKLEDICA IZ PAPIRJA

Spoznaj različne vrste papirja, nato iz odpadnega papirja in naravnih listov izdelaj uporabno skledico.

POTREBUJEŠ:• zaščitazamizo,• narezancenarezanpisarniškipapir(kigačeznočnamočimovvročivodi);• namanjšekosenatrgančasopisnipapir;• posušenolistjerazličnihdreves;• lepilozales(mekol);• vročavoda;• vedro;• kuhalnica;• cedilo;• multipraktik;• plastične/stekleneskodelicerazličnihoblik(kalup);• prozornafolijazaživila.

ZAENOSKLEDOIZPAPIRJAPOTRBUJEŠ:• približno5belihlistovpapirjaformataA4• 3listečasopisnegapapirja• 4do5posušenihdrevesnihlistov

NAMIG: Od količine listov je odvisno, kako velika bo skleda. Za večjo je potrebno imeti tudi večji kalup.

POSTOPEKIZDELAVE:

• Papir natrgaj na koščke, kot kaže slika.

• V posodo vlij vodo in vanjo pomoči na koščke natrgan bel papir. Pusti stati čez noč.

• Pripravi skledo za kalup. Obloži jo s prozorno folijo. Iz papirne kaše z rokami iztisni vodo. Nekaj naj jo še ostane, da bo oblikovanje lažje.

• Zdaj kašo razdeli po posodi in s prsti oblikuje skledo.

• Posoda naj se suši nekaj dni. Ko bo popolnoma suha, odstrani folijo.

• Namočen papir in časopisni papir z nekaj vode razreži z multipraktikom. Previdno, saj je nož za rezljanje zelo oster! Ko bo papirna kaša popolnoma izrezljana, jo stresi v drugo posodo.

• Nato z rokami stisni drevesne liste in jih vmešaj v papirno kašo.

NAMIG: Od količine listov je odvisno, kako velika bo skleda. Za večjo je potrebno imeti tudi večji kalup.

JESENSKA POSODA

Zakajselistjedrevesjeseniobarva?Snov, ki listom daje zeleno barvo, je klorofil. Jeseni, ko dnevi postajajo krajši in se temperature znižajo, listi prenehajo s procesom proizvodnje hrane, klorofil upade in tako izgine tudi zelena barva. S tem pa se omogočijo drugi kemični procesi, ki povzročijo rumeno, rdeče, do rjavo obarvanje. Zadnja faza teh procesov je, da listje odpade.

POTREBUJEŠ:• jesenskoobarvanelistedreves(izbirajtankeinnepovoščeneliste,kisebolje

oprimejobalona)• čopičaligobicozamazanje• balon• okrogloposodo• lepilozakaširanje(moka+voda)

POSTOPEKIZDELAVE:

• Iz listov odstrani peclje in glavne žile.

• Napihni balon in ga položi na okroglo posodo.

• Balon do polovice premaži z lepilom.

• Ko se lepilo posuši, previdno izpusti zrak iz balona.

• Liste polagaj na balon, tako da se na robovih prekrivajo, in jih pogladi, da se oprimejo balona. Nato vsakega posebej premaži z lepilom. Dno posode lahko obtežiš tako, da ga oblepiš z več plastmi.

http://www.hellolucky.com/

TRI V VRSTO

NAVODILO: vsak igralec poskuša postaviti tri lesene kolute vrsto - vodoravno, navpično ali diagonalno!

POTREBUJEŠ:• papir-2kvadrata(20x20in21x21cm)• 5svetlihlesenihkolutov-npr:javor,lešnik(premerapribližno2cm)• 5temnihlesenihkolutov-npr:slivaalistarejšedrevo• lesenekolutelahkozamenjamotudizrazličnoobarvanimikamni.

POSTOPEKIZDELAVE:

• iz veje narežemo igralne ploščke in jih po potrebi zbrusimo,

• iz papirnatih kvadratov zapognemo škatlo in pokrov, ki nam služi tudi kot igralno polje,

• lesene kolute ali kamne pa zložimo v škatlo.

• na pokrov škatle narišemo igralno polje,

NEBEŠKA LESTEV

POTREBUJEŠ:• daljšavejasstranskimivejami• koslesazastojalo• kaveljcizvejicezavsakegaigralca• parkock(koščeksvetlegainkoščektemnegalesa)

POSTOPEKIZDELAVE:• vedno meči obe kocki hkrati• 2 x svetla pomeni, da lahko kaveljček prestaviš eno vejo višje.• 2 x temna pomeni, da kaveljc prestaviš eno vejo nižje.• 1 x temna in 1 x svetla pomeni, da kaveljc ostane na istem mestu.

Kaveljceinigralnekockelahkospravišvškatli.

RAZISKOVALNA ŠKATLA

Vsebina: raziskovalna škatla je namenjena otroškemu raziskovanju posameznih vrst dreves oz. utrjevanju že znanih vsebin. Področje iz katerega izhajamo je narava v povezavi z jezikom in matematiko. Cilj je prepoznati različne drevesne vrste ter jim prirediti pripadajočo vrsto lesa, listja ali iglic ter plodov.

Škatla je razdeljena na tri predale:• v prvem predalu se nahajajo značilnosti posameznih dreves: npr. hrastovi listi, listi bukve,

breze, kostanja, borove vejice, vejice smreke, različni plodovi (storži, kostanji, želod, žir) ter narezani kosi debel, ki predstavljajo posamezno zgoraj omenjeno drevesno vrsto.

• v drugem predalu so fotografije posameznih že omenjenih dreves.• v tretjem predalu so naloge s vprašanji:

NAVODILO:• spomočjofotografijepoimenujposameznodrevo.• poiščiliste,vejicealiiglicevškatliinjimpoiščislikedrevesanakateremrastejo.

Poimenujjih.• kolikorazličnihvrststorževnajdešvškatli?Veškateremudrevesupripadajo?• katereplodoveprepoznaš?Poizkusijihrazvrstitikposameznemudrevesu.• kolikorazličnihkosovdebelnajdešvškatli?Aliveškaterikosspadakposameznemu

drevesu?• spomočjotabelerazvrstikposameznemudrevesuustrezenlist,plod,kosdebla.

Opomba: Predmete v škatli, vprašanja in tabelo ustrezno prilagodimo starosti otrok.

HRAST BUKEV SMREKA BREZA BOR KOSTANJ

LIST,VEJA

PLOD

KOSDEBLA

RAZISKOVANJE V GOZDU

Vsebina: področje iz katerega izhajamo je narava v povezavi z matematiko. Pri otrocih spodbujamo različne pristope k spoznavanju narave hkrati ga popeljemo v svet prirejanja in spoznavanja razlik med merjenjem in štetjem.

NAVODILO:A: Otroci se odpravijo v gozd z raziskovalno košaro, v kateri so povečevalna stekla, metri, vrvice. S pomočjo povečevalnih stekel odkrivajo zanimivosti v gozdnih tleh, deblih, podrastju in se pogovarjajo o tem kaj so našli, opazili.

B: Otroci poiščejo drevo za katerega menijo, da je najdebelejše. Izmerijo ga s svojimi telesi, vrvicami, šiviljskimi metri, ugotavljajo koliko korakov je potrebnih, da pridejo okoli drevesa. Izmerijo še debeline drugih dreves (za katere menijo, da so najdebelejša) in jih med seboj primerjajo. Sprašujemo jih: »Koliko korakov si naredil okoli prvega drevesa, koliko okoli drugega; katera vrvica je daljša in zakaj?...«

S priročnimi sredstvi (koraki, dlanmi, palicami ) izmerijo razdalje med različnimi drevesi, razdalje primerjajo in opisujejo. Pri tem smo pozorni na uporabo števnika in merske enote. Npr.: razdalja med dvema drevesoma je 5 korakov, 10 dlani,….

C: Otroci naberejo različne plodove, liste, veje s pomočjo katerih prirejajo.

1

VEJA

2

ŽIRA

3

STORŽI

4

ŽELODI

5

LISTOV

VEJE

PLODOVI

Opomba: tabelo prilagodimo starosti otrok. Napise veja, želod,… zamenjamo z naravnimi predmeti ali fotografijami.

USTVARJANJE

A: Otroci nabrano listje v gozdu razvrstijo k ustreznemu drevesu, poimenujejo, opazujejo obliko lista, se o tem pogovarjajo ter nato odtisnejo s pomočjo tempera barv.

B: S tehniko frotaž odtisnemo debla posameznih dreves. Pri tem opazujemo strukturo debel.

C: Nizanje listov.

D: Oblikovanje različnih izdelkov iz storžev, lubja, želoda,… .

E: Na dvorišču vrtca imamo veje in debla različnih velikosti, debelosti. Otroci poljubno ustvarjajo različne skulpture s tipanjem, luščenjem, prenašanjem, nalaganjem, kotaljenjem.

F: S pomočjo umetnika in ustreznega orodja obdelujemo drevesna debla.

ČUTNO ZAZNAVANJE

NAVODILO: V igralnico prinašamo različen material: liste, veje, mah, gozdno prst, iglice, plodove,… ki ga razporedimo v manjše, nižje zaboje. Otrokom ponudimo možnost hoje z bosimi stopali po zgoraj omenjenih stvareh. Dejavnost nadgradimo tako, da otroci prepoznavajo vsebine v posameznem zaboju z zavezanimi očmi.

Vir za naloge Čutno zaznavanje, Ustvarjanje,Raziskovanje v gozdu, Raziskovalna škatla: Kurikulum za vrtce, Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, september 1999.

DOŽIVLJAJSKI DAN V GOZDU

VSEBINA: vse vaje se lahko uporabijo posebej ali kot enota za gozdni dan (v obliki odprtega učenja).

KačaizlistovPri hoji v gozd ima vsak udeleženec nalogo, da si nabere 3- 5 listov. Otrokom ne povemo, zakaj nabirajo liste opozorimo pa jih, da naj ne poškodujejo rastlin! Čez nekaj časa se ustavimo in tvorimo enakomerno dvojno vrsto. Vsaka skupina menjajoče se odlaga svoje liste v vrsto-enega ob drugega. Katera skupina ima daljšo vrsto?

TipanjedrevesNajprej si otroci ogledajo okolico, pri tem velja, da se lahko oddaljijo le toliko, da morajo vedno videti učitelja. Po določenem času se zberemo in oblikujemo dvojice. Enemu v paru zavežemo oči, drugi ga vodi k izbranemu drevesu. »Slepec« ga otipa. Nato ga spet pripeljemo za prvotno mesto in mu odvežemo oči. Poiskati mora drevo, ki ga je otipal z zavezanimi očmi.

»Kamera«Vajo izvedemo v dvojicah. Otrok prime prijatelja za ramena. Ta je fotograf, sprednji pa je njegov fotoaparat. Fotoaparat ima zaprto lečo (oči), ki se odpre(jo) le, če fotograf reče “klik”. Sedaj fotografira to, kar je pred njim. To ponovimo 3 -5 krat. Nato se vrnemo na prvotno mesto. Otrok »fotoaparat« v pravilnem zaporedju pokaže, kaj vse je fotografiral.

BosipogozduUčiteljica izbere primerno pot (od drevesa do drevesa) v gozdu. Nato potegnemo vrv od drevesa do drevesa. Otrokom nato zaporedoma zaveže oči. Sezujejo si čevlje in nogavice in slepi sledijo poti vrvice od drevesa do drevesa. Ob koncu jih čaka masaža z mehko krpico. Spet se obujejo.Ko so vsi končali »boso pot« sledi razgovor. Vajo lahko izvedejo tudi učitelji!

PetstvariizgozdaVsak učenec ali skupine v dvoje/ troje…dobijo listke z navodili, kaj naj iščejo, npr.:nekaj trdega* nekaj zelenega* nekaj rdečega* nekaj okroglega* nekaj bodečegaNaloga učencev je, da v določenem času najdejo vseh pet stvari . V krogu nato predstavijo svoje zaklade skupini.

SlikanagozdnihtlehOtroke razdelimo v majhne skupine (2,3,4). Na gozdnih tleh naj oblikujejo sliko. Prostor, kjer naj nastane slika omejimo s paličicami (vejami), ki istočasno tvorijo okvir slike (cca.1m²).Za oblikovanje jim damo določen čas. Ko so gotovi, »umatniki2 razložijo in predstavijo svoje umetnine. Umetnine lahko tudi fotografiramo (na fotografijah se ustvarjeno vidi še veliko bolje).

LežalnikNa omejen prostor ( med dvema drevesoma) zgradimo iz vej, listja, maha…vsega kar najdemo v gozdu, ležalnik. Velik naj bo okoli 4m x 1m. Pri zbiranju otroci naj ne poškodujejo rastlin, vzamemo le „odpadke“. Ko je „ležalnik“ končan, se usedemo nanj in počivamo.

OblikovanjespominskihkarticVsak učenec dobi barvasti kartonček na katerega nalepimo dvostranski lepilni trak ali pa ga namažemo z lepilom (ca. 10x10cm). Ob hoji domov zbiramo male stvari 8listke, vejice, plodove,…nikakor pa ne živali, prav tako ne uničujemo ali poškodujemo dreves ali rastlin!!!), ki jih nalepimo na kartonček, kot spomin na gozdni dan. Kartico lahko nalepimo v šoli na večjo in dopišemo še pesmico, spis…

OdtisiskorjeTanke bel papir položimo na drevo in z voščenkami ali ogljem napravimo “frotažo“. Na listu dobimo lep odtis skorje. Že v gozdu dopišemo ime drevesa. V šoli izrežemo najlepši del in lahko oblikujemo plakat, herbarij…

(©Veronika Terbuch)

POSPRAVLJEN GOZD

VSEBINA:Namen naloge je, da otroci spoznajo pomen starih, debelih, trhlih, propadajočih dreves za ohranjanje življenjske pestrosti v gozdu. Učiteljica/vzgojiteljica ali gozdar vodijo usmerjen pogovor v katerem otroci spoznajo tudi razliko med gospodarskim gozdom v katerem je na prvem mestu proizvodnja lesa in med gozdom v katerem so v ospredju ohranjanje redkih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Otroci lahko o gozdu napišejo tudi spis ali ilustrirajo »pospravljen« gozd.

NAVODILO:Netopirji, sove, močeradi,…obožujejo gozd! In kakšen naj bo, da je po njihovem okusu?

Naj bo takšen, kot so vaše otroške sobe? Pospravljen? Ali morda razmetan? Kaj menite? Je boljši red ali nered?

Nered! Kaj pa drugega! Živali potrebujejo gozd, v katerem lahko živijo in preživijo. In kakšen je ta gozdni nered? Kakšen je tak gozd?

V njem rastejo številne drevesne in grmovne vrste. Precej je starih in debelih dreves. Vsaj 3 na površini 100 x 100 metrov. Čim več jih je, tem boljše je. In naj bodo zares stara in debela. Pa trhla naj bodo. Lahko stojijo ali tudi ležijo… Zaželeno je oboje. Stara in trhla drevesa so namreč biseri vsakega gozda. Predstavljajo bivališča številnim gozdnim živalim. V njih si ptice duplarice ustvarijo prijeten dom. S kljunom je namreč lažje iztesati duplo v mehak in preperel les. Kdo bi se mučil s trdim lesom zdravih dreves? Pa še nekaj je… V trhlem lesu živijo številni drobni prebivalci… žuželke v različnih razvojnih stopnjah (jajčeca, ličinke, bube, odrasle živali), s katerimi se hranijo ptice! Prava Mizica, pogrni se! In to na enem mestu!

V duplinah, v katerih ni ptic, srečamo skrivnostna in mračna, a simpatična bitja, … Netopirje!Med koreninami starih dreves domujejo gozdne miši, ježi, … in se skrivajo močeradi, …. Pester in prepleten je takšen gozdni svet. Vse je na svojem mestu in vsak najmanjši delček je pomemben. Nič ni narobe, če drevesa ležijo vse povprek. In če umrejo ter jih iz gozda ne pospravimo. Čez čas strohnijo in obogatijo gozdno prst, da je ta še rodovitnejša.

In kako je s »pospravljenim« gozdom? Čisto drugače….

Opiši kakšen je tak »pospravljen« gozd? Je zanimiv? Je v njem dosti življenja?

Če malo namignemo. Drevesnih vrst ni mnogo. Vsako drevo, ki kaže znake starosti ali bolezni, posekajo in ga odpeljejo iz gozda. V njem ne ostane nič trhlega, nič gnijočega, nič propadajočega… In kje potem v takem gozdu živijo ptice duplarice? Kje so žolne in sove? Kam se zatečejo netopirji, če ni duplin v starih drevesih? In kje najdejo zatočišče črno rumeni močeradi? Nič posebnega ni takšen gozd. V njem so zdrava in mlada drevesa, ki pa ne nudijo doma živalskim vrstam, saj je njihov les trd. In tudi žuželk ni pod lubjem… Kakšna Mizica, pogrni se ?!! Tako razočarane sove, žolne, netopirji, močeradi, ježi in gozdne miši iščejo dom drugje…

Mi že vemo kje! In tudi zakaj!

Sedajpanaloga! Nariši gozd, v katerem je vse razmetano in rastejo tudi stara in trhla drevesa in živijo številni gozdni prebivalci in pa tistega drugega… dolgočasnega, siromašnega… v katerem starih dreves ni, tudi ne živali, nadvse dolgočasen pa je takšen gozd tudi nam, ljudem.

Šenamigzaizlet: s šolo ali domačimi se podaj na izlet v gozd, v katerem rastejo in propadajo stara ter mogočna drevesa. Opazuj življenje in uživaj v neredu!

STAROST DREVESA

NAVODILO:Določi starost drevesa s štetjem letnic in merjenjem obsega.

Rast drevesa med letom ni enakomerna. Spomladi in poleti raste hitreje kot v jeseni. Plast lesa, ki zraste v enem letu imenujemo branika. Med branikami so vidne meje – letnice. S štetjem letnic lahko določimo starost drevesa.

Prerez debla dobimo le, če drevo posekamo. Starost živega, stoječega drevesa pa lahko ocenimo tudi z merjenjem obsega. Obseg drevesa v gozdu se v enem letu povprečno poveča za približno dva centimetra in pol. Če izmerite obseg debla in vrednost delite z 2˙5, boste dobili približno starost drevesa.

DREVO, ki varuje pred uroki, čarovnicami in vampirji

VSEBINA:Namen naloge je, da otroci spoznajo drevesno/grmovno vrsto in pomen ohranjanja redkih in ogroženih drevesnih vrst, ki prispevajo k ohranjanju drevesne dediščine. Učiteljica/vzgojiteljica ali gozdar vodijo usmerjen pogovor v katerem po korakih opisuje in odkriva podatke o »iskani« drevesni/grmovni vrsti. Otroci si drevesno/grmovno vrsto ogledajo tudi v naravi.

Navodilo(vodenpogovor/opisdrevesne/grmovnevrste):Ugotovi katera drevesna vrsta je opisana:

• je zanimiva drevesna in hkrati grmovna vrsta, ki je v gozdu ne srečamo prav pogosto! Le tu in tam jo najdemo kot gozdno drevo, večinoma pa raste v parkih in živih mejah, kot grm. V srednjem veku so jo ob kmetijah sadili kot hišno drevo, tako kot danes sadimo lipe. Njen les velja za zelo prožnega in je bil v viharnih vojnih časih izjemno cenjen za izdelavo lokov in puščic.

• V preteklosti, pa tudi danes, so ga povezovali z demonskimi silami. V grški mitologiji je bilo to drevo, posvečeno boginji maščevanja, ki je hudodelce kaznovala s strupom, ki je prisoten skoraj v vseh delih drevesa. Pri kristjanih je bilo to drevo, zaradi tega, ker je vedno zeleno, simbol večnega življenja. Na Balkanu še danes verjamejo, da les tega drevesa ščiti pred uroki, čarovnicami, demoni in vampirji. V slovenskih gozdovih je le nekaj gozdnih rastišč, kjer se je ta drevesna ali grmovna vrsta uspela ohraniti. Poznana so rastišča v Halozah pa tudi v Savinjski dolini.

• Drevo, ki ga iščemo, ljubi senco! Na ženskih drevesih najdemo rdeče mesnate plodove, s katerimi se hranijo ptice. Toda pozor! Vsi deli drevesa so za ljudi smrtno nevarni. Vsebujejo namreč močan strup taxin.

• Latinsko ime drevesa je Taxus bacatta.

• v Sloveniji kar nekaj punc poimenovanih po tem drevesu!

V pomoč pri nalogi ti je lahko knjiga Naše drevesne vrste, avtorjev Marijana Kotarja in Roberta Brusa.Ali veš katero drevo je opisano?

TojeTISA.

Opozorilo: Drevo oz. grm, ki si ga spoznal danes, opazuj od daleč in se ga ne dotikaj!

SMREKA ali JELKA?

STORŽI: Smrekovi so valjasti, rastejo navzdol. V jeseni se odprejo in seme izpade. Jelkini rastejo pokončno, jeseni se seme razleti naokrog in na vejah ostanejo le vretena v obliki majhnih temnorjavih svečk. Na tleh najdenih nepopolnih storžev torej ni pojedla veverica.

LUBJE:Smreka ima rdečkastorjavo, sprva gladko, kasneje luskasto razpokano. Jelka ima sivo, gladko, ki s starostjo nekoliko razpoka.

IGLICE: Smreka ima na vrhu priostrene razporejene so okrog in okrog vejice. Jelkine so temnozelene, ploščate, na vrhu tope, na spodnji strani imajo dve modrobeli progi. Razporeditev iglic pri jelki je dvostranska in tvori obliko glavnika. Tudi iglice odpadajo. Pri zimzelenih iglavcih se iglice enega drevesa obnovijo približno v 10 letih.

VSEBINA:Kako razlikujemo jelko in smreko med seboj?Smreko in jelko razlikujemo po barvi lubja, razporeditvi iglic in storžih.

IZ LESA V PREMOG

Po odmrtju rastlin, se le-te odlagajo v močvirjih, kjer se pogreznejo in jih prekrije blato. S tem je onemogočen dostop kisika. Rastline začnejo pooglenevati, na njih se odlagajo nove in nove plasti. Povečuje se pritisk na spodaj odložene plasti, voda se iztiska, prav tako nastali plini. V procesu okamnitve nastane šota. Z nalaganjem novih plasti in povečevanjem pritiska, v nekaj milijonih let nastane lignit, v še daljšem obdobju rjavi premog, nato črni premog in nazadnje, kot najstarejši, antracit.

Aliveš,da je najkvalitetnejši premog antracit in je lahko star več kot 300 milijonov let?Manj kvalitetni premog, lignit, je mlajši in je lahko nastal šele pred nekaj milijoni let.

POTREBUJEŠ:• plastenko,• rastlinskedele–listje,travo,plodove,• pokrovkozarcazavlaganje,• manjšikamenzaobtežitev.

POSTOPEKIZDELAVE:Vzemi plastenko, ki ti jo naj odrasla oseba odreže tik pod vrhom. Spodnji del plastenke napolni z rastlinskimi deli. Vse skupaj prelij z vodo. Nato ves material prekrij s pokrovom kozarca za vlaganje in ga močno pritisni navzdol ter še dodatno obteži s kamnom. Plastenko na vrhu prekrij še z odrezanim zgornjim delom steklenice, da zagotovo preprečiš dostop zraka. Steklenico odloži na toplo mesto, vsak dan pa pokrov s kamnom še malo pritisni (delovanje pritiska). Opazuj kaj se dogaja z rastlinskim materialom v plastenki!

RAZDIRALNA MOČ DREVESA

Že stari Grki so poznali in uporabljali trik s pomočjo katerega so razlomili kamnite bloke. Kljub temu, da je v tem poskusu uporabljen samo lonček z mavcem, lahko ugotovite kakšno »razdiralno moč« imajo drevesa oziroma rastline.

Kaj se dogaja?Fižol tako kot vse rastline sestavljajo številne majhne celice. Le-te lahko črpajo ogromne količine vode. Vodo posrkajo kot gobe in postanejo vedno večje in bolj napete. Pri tem tlak v rastlini tako naraste, da lahko mladi kalčki celo razpokajo asfaltne ceste, ali pa korenine drevesa razlomijo velike kamnite bloke v grušč.Ta trik so poznali že stari Grki. Velike kamnite bloke so razlomili tako, da so vanje izvrtali luknje, ki so jih zapolnili s suhim lesom. Les so nato prepojili z vodo, da je nabreknil in razlomil kamnino.

POTREBUJEŠ:• ¾lončkamavca,• večjilončekzamešanje,• prozorenlonček,• fižolalidrugeposušenestročnice.

POSTOPEKIZDELAVE:V večjem plastičnem lončku zmešaj mavec in vodo. Nastane gosta, a še vedno dobro tekoča masa. Tekoči zmesi primešaj pest fižola. Zmes mavca in fižola prelij v prozoren lonček. Sedaj potrebuješ nekaj potrpežljivosti, saj se sprva nič ne dogaja. Že po enem dnevu se v mavcu pojavijo prve razpoke. Po treh ali štirih dneh lahko opaziš kalčke. In še kakšen dan kasneje kaleči fižol celo razlomi lonček (biološko preperevanje). Proces lahko pospešiš tako, da mavec občasno zaliješ z vodo.

Slika: biološko preperevanjePovzeto po Hermann Krekelerhttp://www.mobile-elternmagazin.de/

http://doku.cac.at/wir_begreifen_boden_finale_version_low.pdf