Antropologija Zapiski PR

7/22/2019 Antropologija Zapiski PR

1/47

Andreja utar KULTURNA ANTROPOLOGIJA

1

Vesna GODINA: GU: petek 17h 18h (B 1. nadstropje) 6.10.2006

Predavanja: 12:00 13:30Seminar: 13:45 15:15

tudijski program Fora

IZPIT - 5 predpisanih knjig- 1 knjiga pol izbiri (monografija) seznam- 4 vpraanja: 1. PREDAVANJE, 2. SEMINAR, 3. PREDPISANI VIRI- 4. VIR PO IZBIRI: 4 toke: ugotovi TEZO kaj avtor hoe; METODA

analiza virov, na terenu; LOGIKA ARGUMENTACIJE dokazi, ki jihavtor navaja; KRITIKA dela, naa ocena

- Vsako vpraanje mora biti pozitivno, da se izpit naredi- UZ ustni zagovor, e je izpit negativen, iz tistega dela, ki ni pozitiven- Definicije, interpretacije, teorije, primerjava teorij, kritini pristop

Seminar - Analiza teksta- Priprava doma- Zvianje ocene

KULTURNA ANTROPOLOGIJAje ena od temeljnih vej antropologije ANTROPOLOGIJA je najbolj splona veda o loveku, pri emer anthropos

pomeni lovek in logos pomeni beseda, govor. Deli se na dve temeljnipoddisciplini, in sicer na FIZINO-BIOLOKO antropologijo, ki se ukvarja zbiolokim aspektom lovekega fenomena in na SOCIALNO oz. KULTURNOantropologijo. Ta se ukvarja z nebiolokim aspektom lovekega fenomena. Slovekovo drubenostjo se ukvarja socialna antrop.; ukvarja se z drubenimivljenjem vseh drub, razen zahodnoevropskih. S lovekovo kulturnostjo pakulturna antrop, ukvarja se s kulturnim aspektom lovekega fenomena

Kultura je pri loveku stara e 40.000 let, antropologija se s tem ukvarja 150 200 let.

Obstajalo je zelo veliko oblik drub, ki so bolj uspene od kapitalistine drube Kultura po slovensko pomeni lepa umetnost KULTURA - Vse kar je pri loveku naueno, kar ni dano bioloko; pri

posamezniku, pri drubeni skupini- Nujni dodatek k biolokim danostim

- Simbolna dimenzija- Pomen- Edward SAPIR: KULTURA JE SVET IZMISLEKOVizmislek,

kaken je svet, kako funkcionira. Te svetovi so arbitrarni =poljubni (katerikoli izmislek je isto dober).

- IZMISLEK = KULTURNA DEFINICIJA nekaj nas od maleganauijo: npr. bela barva: mi ne vidimo belo barvo, mi vidimokulturno definicijo (uinek objektivizacije), e bi nas nauili nekajdrugega, bi videli nekaj drugega kot belo barvo

- Vsak element v kulturi je izmislek. Npr.: kaj premakne vejo. Zanas jo premakne veter, za Bumane jo premakne duh prednika

za nas je bolj resnino, da je veter, za Bumane da je duh razlini kulturni odgovori


2/47


2

- ZNANOST je sistem dokazov, da so evropski izmisleki resnini- Kultura je stara 40.000 let. Od takrat so ljudje iveli v svetu

izmislekov znanje so lahko prenesli na novo generacijo- Kultura je sistem izmislekov, ki so aksiomatsko utemeljeni.

Aksiomi so od kulture do kulture razlini. Kozmologije so torej

razline. Sistemi, ki temeljijo na apriornih definicijah, ki se jih vposameznih kulturah ne more zanikati, so za posameznepredstavnike doloenih kultur te definicije resnine

- Sistem izmislekov se lahko prenese na drugo kulturo, e je tamto sprejemljivo

- Kultura je sistem, kako se ljudje vedejo, gibajo. Od drube dodrube so sistemi razlini. Druga kultura se zane tam, ko naekulturne reitve niso veresnine.

- Sistemi pomenov so resnini za neko drubo- Drubenost se hitreje spreminja kot kulturnost

Vsaka druba ima popolno kulturo. Vse kulture so za antropologijo enakovredne V kulturi obstajajo razliice simbolizacije SUBKULTURE Svet izmislekov = objektivna resninost OBJEKTIVNI SVET - Obstaja (npr. atomi obstajajo ne glede na to ali v neki

kulturi so definirani ali ne). Obstaja neodvisno od tegaali je v kulturi definiran

- Vsaka kultura pokrije majhen del elementov objektivnoobstojeih fenomenov, ki obstajajo

- Nobeno loveko bitje ne more priti v stik z objektivnoobstojeim svetom (ni dostopen za ljudi) ker ivi vneki kulturi

V kulturnem svetu obstaja tisto, kar kultura definira kot obstojee. Kar obstajaonkraj kulture, za to kulturo ne obstaja,

Znanost je fenomen zahodnoevropskega kulturnega kroga 2 nivoja resninosti - Kulturno obstojesvet(oji)

- Objektivno obstojesvet(iri)- V drugem smislu je kulturno obstoje svet iri, ker v

vsakem kulturnem svetu obstajajo elementi, ki jih vobjektivno obstojeem svetu ni ISTI IZMISLEKI elementi, ki jih ni v objektivno obstojeem svetu pojmi

Veina naega vedenja je nezavednega

Nagon kulturni program; avtomatizem KULTURNI SVET tiste stvari, ki so poimenovane, ki imajo lingvistinega

zastopnika (beseda) SSKJ: stvari, ki obstajajo za slovensko kulturo JEZIK - Jezik je kraljevski vhod v kulturo (Sapir)

- Besedni zaklad jezika pove, katere stvari obstajajo(ni nujno, da zavsakega posameznika obstajajo vse stvari)

- Iz besednega zaklada vemo, kaj je pomembno: veliko besed zapomembne stvari, malo besed za nepomembne stvari: SAPIR WHORTFOVA HIPOTEZA

- Jezik slovnica logika povezav elementov (npr. slovnini asi Slovenci imamo 4 ase, Anglei jih imajo ve (linearna percepcijaasa, merimo pa ga po ciklini percepciji), Anglei so bolj precizni prisekvenci asa; v nekaterih kulturah, npr. indijanski, sploh ne obstaja


3/47


3

sekvenca asa: sedanjik, prihodnjik in preteklik obstajajo istoasno percepcija asa je drugana. Preteklost in sedanjost doivljamoistoasno ob gledanju zvezd)

- Npr. samostalniki: Anglei imajo 2 obliki, Slovenci veliko ve, zatoAnglei nimajo za prevod lingvistinega zastopnika. Anglei niso

tako precizni: socialna distanca ni tako pomembna kot pri Slovencih. Kultura je posameznike fundamentalno doloila lovek nosi fundamentalne

posledice Kultura DOLOA - PERCEPCIJO: draljaji so povezani s pomeni; loveki

uti so kulturno organizirani bioloki perceptorji.Otrok: 1. faza: e ni pomena (D)

2. faza: uenje (D+P)3. faza: draljaj je isto kot pomen (D=P) otrok je

nauen, pomen se lahko tvori tudi brezdraljajev simbolizacija (lov. Sposob.)

- NEVROFIZIOLOKI USTROJ: z vplivom kulture

potencialno loveki mogani, ki jih imamo od rojstvapostanejo loveki mogani PORTMANOVOFIZIOLOKO PREZGODNJE ROJSTVO: ob rojstvuimpanza so njegovi mogani enaki kot mogani 1 letostarega otroka po fiziolokih kriterijih se ljudje rodijo 1leto prezgodaj: fiziologija in ivni sistem nista dodelana,posledica je POMLAD ZUNAJ MATERNICE: otrokaokolje obdeluje do tiste faze, ki mu omogoa ivljenje,preivetje. Pri ivalih je ta nedodelanost nija kot priloveku. Nevrofizioloki sistem (mogani in ivevje)postane loveki, ko je otrok star 5 let. e otrokaprepustimo samemu sebi ivni sistem ne bo postalloveki, postane samo, ko je organiziran s kulturo in tona dva naina: ivni sistem znailne nevronske potinastanejo s ponavljanjem draljaja; mogani danastanejo moganski centri, ki jih otrok e nima, jepotrebno kulturno uenje. Draljaj se lahko do 5 letausmeri kamorkoli, po tem letu se nevronski sistem zapre,kultura se zapie v nevrone, kultura postane del naegatelesnega ustroja, ta zapis je trajen (saj se nevrofiziolokisistem zapre)

BIOLOKO je tisto, kar nam je dano z genotipom.FIZIOLOKOpa je biolokopredelano s kulturo oz. kulturno predelana biologija. Bioloki ustroj vrste torej nienak fiziolokem ustroju.

Kultura vodi loveke ute, vodi pa tudi LOVEKO PRESNOVO, ki je zatofizioloki proces oz. kulturno predelan bioloki proces.- Primer: avtosugestivna smrt: v nekaterih kulturah obstaja TABU

PRESTOPANJA LOVEKE SENCE. Gre za to, da lovek ne sme stopiti nasenco drugega loveka, kajti e ta tabu prekri, umre. Sproijo se procesi, kipovzroijo smrt (v roku 6 mesecev)

- Evropejcem to ni bilo jasno, razlagali so, da gre to za primitivna ljudstva- Marcel Mausspa pravi, da gre za kulturno znailnost, za socialno interakcijo.

Ta ljudstva imajo drugano predstavo o loveku. Po njihovi kozmologiji, jesenca glavni del telesa, zastopnik nematerialne dimenzije, ta dimenzija pa je


4/47


4

vena. loveka se lahko pokoduje na dva naina, da se napade njegovmaterialni del, e huje pa, e se napade nematerialno dimenzijo, saj seporui razmerje kozminih sil.

- Status loveka, ki bo e dolgo ivelpreden lovek stopi na senco- Status loveka, ki bo umrl v roku pol leta po tem, ko stopi na senco. Ta

lovek ve, kaj priakuje sam od sebe in ve kaj priakujejo drugi lani kulture- Na STATUS(mesto posameznika v socialni interakciji) se vee VLOGA, ki je

priakovano vedenje posameznika v doloenem statusu. To ni dejanskovedenje. e posameznik noe biti deleen negativnih sankcij, se bo vedel popriakovanjih.

- Mauss je ugotovil, da ljudje sledijo svoji socialni vlogi, tudi takrat, ko je njimevidentno v kodo vseeno bodo avtomatini sledili vlogi; s svojimvedenjem bodo realizirali vlogo

- Vedenje da umre regulira lastno telesno presnovo telesna presnova sledipriakovanjem vloge, sledi kulturnemu priakovanju, kulturni definiciji situacijepodroje psihosomatike

- Kultura konstantno regulira presnovo- Ne gre za avtosugestivne smrti, ampak za kulturno vodenje, obvladovanje

telesnih procesov avtomatizem, ki je onkraj lovekovega razuma nihetega ne more razumeti ali obvladati

V vsaki kulturi so situacije, ko lovek prestopi iz statusa e ivee osebe v statusosebe, ki bo umrla kulturne in socialne vloge, ki vodijo v smrt. V nai kulturi jediagnoza RAK (zahodno kulturna stigma). Najveji ok pri tej bolezni je, da nive prihodnosti, ta diagnoza predpostavlja, da lovek umre mi vemo, dabomo umrli, vsi drugi vejo da bomo umrli, zdravnik nam pove; koliko asa eimamo, zato presnova zane tako delovati, da bomo umrli fundamentalnovedenje vodi telesno presnovo. Smrt, je lahko posledica dejanske bolezni, lahkopa je posledica KULTURNE STIGME.e je lovek bolan ali pa zelo star in gavidimo ez 10 let, reemo: Ta je pa E VEDNO iv, predpostavljamo, da bimoral ta e umreti, kultura to priakuje kulturno priakovano vedenje.

Kultura je zorni kot s katerega gledamo HIA Z OKNI:koliko oken ima hia jeodvisno s katerega zornega kota gledamo, nikoli pa ne moremo videti vseh okenkulturna optika. To kar vemo je odvisno od pozicije s katere gledamo. Naaresnica je le ena od mnogih resnic, vsaka od njih pa je resnina

Raziskan del psihosomatike je ADRENALISNKI KROG: adrenalin da dodatnoenergijo; vestrahu poveuje adrenalin in veadrenalina poveuje strah krog,ki se kona z ivnim zlomom

Ali lahko zamenjamo kulturo? Samo tisti del, ki ni vgrajen v nae telo. Kultura ima temeljno funkcijo, da regulira vedenje posameznikov, opremi jih z

avtomatizmom, kulturno opremo, da posameznik ve, kako se ravnati vposameznih situacijah v doloeni kulturi. Avtomatizem, ki vodi nae vedenje,pokrije veino, kar mi vsakdanje delamo, kar je zunaj kontrole razuma, zrazumom ne moremo vklopiti ali izklopiti te avtomatine programe. Ti programi sonezavedni, lovek jih ne pozna. Posameznik v resnici ne ve, kaj pone, kaj sedejansko dogaja to vedenje je vodeno s temi avtomatskimi programi.

Primer je PRAKSA DAROVANJA: Esej o daru (Mauss)- Ljudje delajo neko stvar, ki mislijo da jo delajo. V resnici pa delajo nekaj

drugega in sploh ne vedo, kaj delajo.

- Darovanje razumemo kot svoboden akt; aktivnost, ki je v domeni lovekegarazumskega odloanja. Vendar, e bi bilo to svobodno in neprogramirano


5/47


5

dejanje, bi lahko vsakomur podarili karkoli, vendar pa vemo, da ne moremovsakomur podariti karkoli in ne moremo nepokloniti darila (npr. mo - ena)zato je darovanje programirano dejanje

- Ob darovanju so kulturno doloena pravila, ki jih izvajamo pa sploh ne vemoda so, jih ne poznamo

- 4 osnovna kulturna pravila darovanja:1. NAELO OBLIGATORNOSTI. To je naelo obveznosti. Ob kulturnodoloenih situacijah (rojstni dan, god, obletnica, Boi, Novo leto)moramo dar dati. e se ne drimo obligacij, bomo deleni negativnihsankcij. Obligatornost pa ne zadeva samo dajati, ampak tudi damoramo darilo obvezno sprejeti, ne glede kakno je (darila se daje, sesprejema, se jih ne sme vrei v smeti ali dati naprej, se ne sprauje oceni in ni vana uporabna vrednost), drugae bomo spet deleninegativnih socialnih sankcij.

2. NAELO RECIPRONOSTI. Naelo daj-dam, to pomeni vraanje.Darila so predmeti, ki se vraajo. Pri Maorih se vraajo isti predmeti,

pri nas se to ne sme razlino pri razlinih kulturah. Darila se vrnejopo nekem doloenem asu (rojstni dan prijatelja, ki nam je podaril darza na rojstni dan) PROTIDAR. Samo 1. dar je DAR, vsi naslednjiso protidarovi. Darovanje je torej sekventno dajanje daru sASOVNIM ZAMIKOM. Recipronost ne more stei, e oseba darilane sprejme. e sprejme, ta oseba postane dolnik tistemu, ki jedaroval pri darovanji se vzpostavi DOLNIKO-UPNIKORAZMERJE, poziciji D-U se stalno zamenjujeta. lovek mora sprejetidoloeno koliino darov, da je potrjena njegova vrednost. Naavrednost je toliko veja, kolikor ljudem smo dolni dati darilo. Da jelovek dolnik je pozitivno vrednoteno. Veji kot je lovek dolnik, boljpozitivno je, veje lovek vreden, veji je socialni status. Dobrodelnostje dar brez monosti proti daru: bogati si doivljenjsko podredijorevee, reve nikoli ne more podrediti bogatega obuteksubjektivnega dolga bogatim, bogati moralno prepriani, da lahkovladajo. Levi-Strauss je razloil 3 oblike kroenja: 1. BESEDE, 2.STVARI, 3. ENSKE. Najpomembneja oblika kroenja in najviji darje enska. Pravila kroenja ensk veljajo tudi za ostale darove. Obrediporoanja sorodstvo obligacija sodelovanja. Vse menjavepotekajo po principih darovanja, tudi ekonomija trgovanje.

3. NAELO EKVIVALENTNOSTI. Isti dar za isti dardrag dar za drag

dar, poceni dar za poceni dar. Nikoli ne smemo vpraati koliko darstane. Naelo ekvivalentnosti je diamant enska v postelji. Darima ekonomsko in uporabno vrednost, vendar to pri darovanju nipomembno, saj dar konstituira akt darovanja in ne ekonomska inuporabna vrednost. Vrednost daru je v SIMBOLNI VREDNOSTI (istamana za isto mano), to je zgodba, ki jo dar govori , zgodbe pa sosocialna interakcija, socialni statusi. Simbolna vrednost je centralnavrednost. Pri drugih kulturah npr pri Maorih ima dar hau, simbolnovrednost, del loveka. Naelo ekvivalentnosti se realizira, ko jesimbolna vrednost 1. daru enaka simbolni vrednosti 2. daru. Simbolnavrednost je kulturno predpisana Simbolna vrednost diamanta pomeni,

da moki pretvori ensko v svojo ensko, v ensko s katero hoe biti.Protidar pa je, da enska s tem mokim spi. enska ga s tem pretvori


6/47


6

v mokega s katerim hoe biti. Danes enske spijo z mokimi predendobijo diamant enska najprej pove, da je in moki, ki ga hoe, zatomoki bei. Moki cenijo, da enska z njimi ne spi nae branjekulturnega teksta je kransko doloeno (v neki drugi kulturi imaenska veji status, e spi z veliko mokimi, v zahodnoevropski kulturi

pa to pomeni, da je enska k***). Izjema so stari, ki nam dajo dragdar, mi jim damo poceni dar. Zato vedno bolj tonemo v dolnitvo, kerdajemo vmesni dar. Zakaj ne smemo dati pravega protidaru? Kerkultura, kulturni tekst pravi, da pravi protidar pride kasneje, to pa jenega za ostarele stare. e to ne naredimo smo v zahodni kulturinemoralni, kajti nemoralno je, e damo stare v dom. Imamo obutekkrivde. Moralna alternativa je, da najamemo negovalko na domu.Najbolj sramotno dejanje v vseh kulturah je, e se ne odplaa daru moralna degradacija. Naela ekvivalentnosti ne moremo kriti brezsankcij.

4. NAELO SOCIALNOSTI. Darovanje je socialni in ne individualni akt,

podreja se socialnim pravilom in ima socialne funkcije. 1. (temeljna)socialna funkcija: vzpostavljanje kooperativnih vezi meddarovalcem in obdarovanim, darovanje je torej kulturno univerzalnosredstvo za vzpostavljanje teh vezi. 2. socialna funkcija: sistemohranjevanja kooperativnih vezi. Darovanje je preverjanje ali sokooperativne vezi e vzpostavljene. e dar izostane, se kooperativnevezi prekinejo. 3. socialna funkcija: darovi jasno definirajo za kateritip kooperativnih vezi gre.Knjigo podari prijatelju; pralni stroj, slikopodari eni; pri sexy spodnjem perilu pa gre za seksualnost. Darilapovejo v kaknih odnosih smo. Darilo mora biti vedno usklajeno ssocialnimi statusi. Darovi izmerijo socialnost statusa, tip statusa in tipvlog.

- Pri darovanju mislimo, da darujemo na osnovi svoje lastne presoje inzmonosti, v resnici pa pri darovanju upotevamo pravila, ki jih sploh nepoznamo tako je v vseh kulturah kulturna univerzalija. Tako je vodenosleherno kulturno vedenj: vedno obstajajo pravila, programi, ki jih pravilnoizvajamo, a jih sploh ne poznamo.

MANA - Malezijsko, polinezijsko obmoje- Tisto, kar imajo pojavi onkraj setevka pozitivnih lastnosti- Primer: moje zaroenke(Slavoj iek): zaroenka je grda, debela,

vedno spravlja v sramoto, vara

zakaj je torej e vedno zaroenka zato ker ima nekaj, kar druge enske nimajo in to jo dela mojo

zaroenko- Primer: moki lovijo ptico, ena puica jo zadane. Zahodnjaka

razlaga pravi, da je tisti moki, ki jo je zadel, bolje meril inferiornarazlaga pojavov. Ker pa se ptica premika, je moral moki meriti mimoptice Evropejci bi za to rekli da je zgolj sluaj, Polinezijci pa birekli, da je puica imela pozitivno mano

- Tam, kjer mi ne priznamo vzronosti, v drugih kulturah e vednoobstajajo vzrono-posledine zveze

- Mana je pravi razlog za vzronost stvari. Stvari pa so vzrono-

posledino urejene onkraj evropske razlage, vzronosti.- Edino podroje OKUSA (parfum, obleka) je, kjer mi priznavamo


7/47


7

mano logika mane: urejen red onkraj tistega reda, ki ga mipriznavamo.

- Objektivna realnost: slovenska kultura ne pozna mane (manapokrije vzronost onkraj vzronosti, ki jo mi poznamo)

- Primer: Marilyn Monroe: imela je nekaj, zaradi esar so vsi obnemeli,

ko so jo videli, vendar to ni setevek pozitivnih lastnosti, saj so joenske posnemale in niso imele istega uinka niso imele mane,ona pa jo je imela. Mana ni povezana z pozitivnimi lastnostmi.

- PODROJE OKUSA: mano tvori obutek ugodja (pozitivna mana ugodje, negativna mana - neugodje), je obljuba ugodja. V nas jeMATRICA UGODJA, ki se sproi ob doloenih situacijah. Matricaugodja ni dana bioloko, ampak je dana z uenjem. Oblike se odprvega trenutka, ko otrok pride na svet (dojenje in previjanje) Meddraljaji se pojavi draljaj 1. dojenja. Otroci e ne znajo jesti, ker to nibioloki program. Prototip, kaj je ugodje pa je prvo zauitje mleka.Otroku se ponavljajo akti nege, otrok vidi, da se mu bodo stalno

ponavljali draljaji, ki mu bodo prinaali ugodje. Torej, prvo kar seotrok naui je, da se ugodje ponavlja. Ko otrok doivi ugodje, dobimotivacijo za preivetje: E ugodja. Otrok se naui tudi, da ima tougodje barvo, vonj, glas otrok nima monosti razumeti, da toplotamleka, dojka, mamin glas, ni ena oseba. To razume kot posamezendraljaj. Loeni draljaji tvorijo matrico ugodja. Ta matrica ugodja bokasneje formirala okus. e nam rdea barva obljublja ugodje, nambo ta barva ve. Matrica se sproi takoj ko se sproi podobnost.Otrok se ui kot podgana (podgana je v kletki, ko se ji da hrano se jiprige lu, ko se prige samo luse podgani pocedijo sline).

- Mana je naa projekcija v predmet, osebo, ni objektivna lastnost alipozitivna lastnost te osebe. Mane neka oseba nima, to mi mislimo dajo ima, je le nae videnje.

- Mano ima oseba, ki spominja na mamo (ne kakna je onaobjektivno, ne gre za realnost), gre za to, kako si otrok mamo aliosebo, ki ga je negovala, zapomni. Mama je prototip boga, imamonopol ugodja in vedenja. Otrok mamo vidi kot vsevedno,vsemogono in kapriciozno (otrokovo doivljanje matere). Ljudje, kiso moni, vedni in kapriciozni vzbudijo mano. lovek ima mano, kermi predpostavljamo, da nekaj ima.

- Odnos ljubezni je odnos otroka do objekta nege: mama je

nadrejena, otrok je podrejen. Ljubiti pa pomeni podrediti se nekomu,ki ima monopol nad ugodjem. Moki se hoe podrediti enski. Mokise ne zaljubi v ensko, ki ljubi ta se mu ne podredi, zaljubi se vensko, ki ga ne ljubi. Za mokega je odnos ljubezni, e je enskanadrejena. Socialni odnos pomeni, da je en podrejen, drugi panadrejen.

- Bolj ko bodo stvari spominjale na 1. matrico, bolj bodo prave.- Matrica ugodja se sproi na osnovi podobnosti draljajev z draljaji,

ki so spremljali 1. izkunje ugodja.- NEZAVEDNOne pozna asa. e se nam je nekaj zgodilo, e nas je

nekaj prizadelo pred mnogo leti in e tega ustva ne izivimo se nam

vpie v nezavedno. Nezavedno pa je veno in ta izkunja zavednoostane tam. Nae nezavedno insistira na objektu, ki ima mano. Ko


8/47


8

neka oseba izgubi mani, lovek ne ve ve, kaj je na tej osebi nekovidel. Z nezavednim je treba iveti v miru, ne v sporu, bolj se je trebadrati nezavednega, kot pa razumskega, ker nezavedno nam bodrugae sproilo sindrom, ki nas bo psihino uniil zahodnoevropske kulture. V nekaterih kulturah pa ima nezavedno

obstoj in se lahko oisti v transu. Otrok za normalen razvoj potrebuje 1objekt nege. Od 3 5 leta je v vseh kulturah

neka meja, da otrok sam zane delati stvari. e mati e vedno skrbi (doji, gaprevija) za malo starejega otroka, se v tem vidi neka seksualna stigma, pred temse tega ne vidi, ker je to nega. Bolj kot je mama ljubea, bolj pozitivna bo naasamopodoba. Oe ne sme biti ljube, on je tisti, ki otroka odtrga od mame delovanje naela ugodja izberemo tisto razliico, ki nam prinaa veugodjaoz. manj neugodja; da se zapusti to ugodje je potrebno neugodje (kazen): oe, kipravi, da ne sme biti veodvisen od mame (oe si mora ti izboriti, otroku moraproizvajati neugodje); moralni imperativ: ko otrok podredi ugodje tistemu kaj jeprav.

ANTROPOGENEZA

Znanstvena razlaga naega razvoja nae vrste Pogled od danes nazaj 1. faza: 1. DIVERGENCA

- Mitoloka zgodba: zane se v faziskupnega obstoja prednikov ljudi in opic,ki naj bi iveli 40 milijonov let nazaj (takrate ni bilo nobene opice). Kot najboljverjetni skupni prednik se je uveljavil

EGIPTOPITEK. To ni opica, ampak maloveja maka, ki je plezala po drevesihEgipta, imela je dolg oprijemalni rep inprste (oprijemalne okonine). Zaskupnega prednika so ga izbrali po 2kriterijih:

- 4 oprijemalne okonine(prsti)- protoprimatska lobanja(spodnji-eljustni del lobanje je kraji od zgornjega)- V naslednjih 36 milijonih let, se je egiptopitek razdelil v 2 vrsti. Torej 1.

faza je trajala v 1. fazi od pred 40 milijoni let do pred 4 milijone let, imenujese 1. DIVERGENCA = obdobje, ko sta se iz mitskega potomca razvili 2

veji: veja potomcev je e naprej plezala po drevesih PLEZANJE

Egiptopitek


9/47


9

veja se je zaela gibati po tleh HOJA PO TLEH- Centralnega pomena je, da sta se razvili 2 razlini gibalni tehniki. Evolucija

prakticira usklajenost telesa z gibalno tehniko in ne z naravnim okoljem(irafe preivela je tista, ki je imela dalji vrat). Evolucija je dobila dvarazlina toka. Gibalna tehnika je temeljni selekcijski mehanizem.

- Tiste mutacije, ki izboljajo gibalno tehniko se fiksirajo, fiksira jih naravnaselekcija- 1. divergenca pomeni 1. odmik. To je odmik od skupne gibalne tehnike

(plezanja). Naredili pa so ga nai predniki, ko so zaeli gibati po tleh iniskati hrano po tleh. Opice so potomci tistega prednika, ki je ohranil gibalnotehniko.

- 36 milijonov let je evolucija porabila za to, da je nastal telesni ustroj, ki seje postavil na noge BIPADALIZEM = hoja po zadnjih dveh nogah.Torej temeljni rezultat 1. divergence je bipadalizem, gibalna tehnika hojepo zadnjih dveh nogah se fiksira.

- Ko se je prednik postavil na zadnji 2 nogi, so vse mutacije, ki so

izboljevale tehniko gibanja, bile prilagoditvene in so se fiksirale. Tistemutacije, ki so bile za nae prednike prilagoditvene (so izboljevale hojo),za opice ni bilo prilagoditveno (slabe za plezanje) in obratno. Tisto kar jeza nas dobro, je za opice slabo in obratno evolucijsko imamo dosti manjskupnega kot si mislimo popolnoma divergentne poti razvoja

- Nao vrsto je proizvedla hoja po dveh nogah in ne mogani 2. faza: HOMINIZACIJA

- Pojavi se rod HOMO- Telesni ustroj se zane prilagajati hoji po zadnjih

dveh nogah: podplati, reorganizacija celotnegatelesa(glenji, prestavijo se rodila, prsni ko)

- Del teh sprememb je tudi reorganizacija glave pomembna je za uspenost prednika.

- Evolucijski problem pri egiptopiteku je bil, da bibilo treba vzpostaviti koordinacijo gibanja in vida,e bi se gibal po zadnjih dveh nogah.

- Predniki so to koordinirali tako, da niso bili zravnani.- Hrbtenica se je evolucijsko izravnala, glava pa se

je reorganizirala: spodnja eljust se je premaknilaza 90 in je pravokotna na hrbtenico, obrazni delse je premaknil naprej bolj ko se je

reorganizirala glava, bolj so se predniki izravnavali- Nastal je nov, elni del lobanje ODPRTJELOBANJE, ODPRTE ELNEGA RENJA. Ta delso zapolnili mogani zrasel je dodani delmoganov, ki je MATERIALNI POGOJ ZA VIJE INTELEKTUALNEFUNKCIJE (govorjenje, petje, abstraktno razmiljanje), v starih moganihpa gre le za presnovo. Ti novi mogani so zadnja, najbolj stranska in neciljana prilagoditev, so stranski uinek, stranski produkt. Torejreorganizacija glave se je zgodila zaradi koordinacije vida in gibanja in nezaradi moganov.

- FENOMENALNO ODPRTJE ELNEGA RENJA predniki dobijo

dodatne mogane zaradi bipadalizma.


10/47


10

- Dodatni mogani pa so materija za SIMBOLIZACIJO (to ni uljivost, tudidruge vrste so uljive; od drugih vrst pa nas loi simbolizacija, smo zmoniustvarjati izmisleke).

- Predniki so na koncu 2. faze zmoni iveti v svetu izmislekov, imeli sokulturo, tako kot jo imamo mi.

- Ko ima vrsta materialni temelj simboliziranja (ustvarjanja izmislekov), dobikulturo kultura je nastala evolucijsko, segmenti kulture pa so bili e prej.- Vemo da kultura obstaja e 40.000 let in sicer po arheolokih najdbah 1.

TEHNOLOKA REVOLUCIJA(ob koncu 2. faze) Iznajdbe oz. spremembe v tehnologiji se zanejo gostiti, so zelo

tevilne Predniki so morali biti zmoni abstraktnega miljenja (so si

zamislili, kako izboljati orodje in ga nato izboljali so planirali) 3. faza: SAPIENTIZACIJA ali 2. DIVERGENCA

- Nastal je moderni homo sapiens- Prednik je pred 25.000 leti nastal taken kot smo mi

- Ko kultura nastane zane obratno delovati na evolucijo vrste- lovek je imel evolucijsko prednost, ker je bil pametneji. Evolucijska

prednost pa se pokae ele, ko ima vrsta kulturo- Mi se ne razvijamo ve tako, da se fiksirajo tiste mutacije, ki so

prilagoditvene za hojo po dveh nogah, razvijamo se drugae. Odmik naevrste izoblikoval se je uden telesni ustroj, ki ni v skladu z zakonievolucije. 3. faza se zato imenuje tudi 2. DIVERGENCA, 2. ODMIK vtelesni zgradbi so se zaele kopiiti lastnosti, ki so telesno disfunkcionalne.

- Ta odmik je Darwin razloil s seksualno selekcijo.- Danes ta odmik razlagamo s kulturo oz. s OBRATNIM UINKOM

KULTURE NA FIZIOLOKI USTROJ VRSTE. To povratno delovanje jedelovalo na dva temeljna naina:

1. Kultura je omogoila, da so preiveli organizmi, ki bi jih nravnaselekcija izloila Kultura pomeni zmonost abstraktnega miljenja. Predniki, ki so

e imeli kulturo so kopiili znanje (generalno ) npr. o boleznih,kako se jih pozdravi. Bolezen je dominantno odvisna od kultureali so imeli dovolj znanja in sredstev za zdravljenje

Naa vrsta je isto stvar nadomestila z razlinimi nadomestki: npr.e ima nekdo vroino, v eni kulturi jo zdravi eno zelie, v drugidrugo zelie. Ker napa vrsta ni fiksirana le na eno monost, je

veja verjetnost preivetja. Od drugih nas loi, da je nae vedenje naueno, pri nas je

koliina nauenega veja, veja pa je tudi variabilnostnauenega vekot je variant, veja je monost preivetja.

Nakopieno znanje je generalno. Vsi ljudje, vseh kultur, imajoznanje kako zdraviti bolezni, sploh pa za tiste bolezni, ki so v tistikulturi pogoste lokalna znanja (zato je malarijo najboljezdraviti tam kjer izvira). Ta znanja se potem prakticirajo. In e soznanja in sredstva zadostna bo organizem preivel opreivetju organizma ne odloa ve naravna selekcija, ampakkulturno znanje.

Nobena kultura ne zna nevtralizirati vseh felerjev (?), vsakakultura pa zna nevtralizirati vsaj nekatere.


11/47


11

Naravna selekcija zane delovati onkraj kulture, ko kultura nimavesredstev

Kaj to pomeni za genetsko konstitucijo vrste? Ko je zaelakultura delovati, je onemogoila naravno selekcijo, v gene pa seje zaeli vpisovati doloeni fizioloki felerji, ki se prej niso mogli.

Torej zaela so se zapisovati genetska ozadja za fiziolokefelerje, ki se prej niso mogli preoblikoval se je genum vrste.Fizioloka nedodelanost ima zdaj genetsko ozadje, genetskiustroj je evolucijsko nevzdren, je evolucijsko nekompatibilen.e bi se irilo genetsko ozadje za fizioloko neustreznoopremljenost pred 100.000, bi izumrli, danes pa ne.

Razne populacije so prispevale razlina ozadja za fiziolokoneustreznost.

Kultura pa omogoi, da ljudje z neustrezno opremo preivijo2. Kultura je nagrajevala tiste, ki so fizioloko podopremljeni

Kultura ima raji nepopolno osebo, ki je fizioloko podopremljena

kot pa evolucijsko prilagojeno osebo e 40.000 let nazaj se je gibalna tehnika v vseh vrstah genetsko

fiksirala, vendar so se pojavili tudi mutanti, ki npr. niso moglihoditi, vendar niso preiveli, ker pred sovraniki niso moglizbeati.

Mi smo izgubili genetski program za gibalno tehniko zabipedalnost hodimo, ker smo se nauili: v 3. fazi je obstajalna prednik, ki je bil mutant, ki ni mogel hoditi (svoj genetskizapis je nato predal potomcem), a je vseeno preivel. Preivelpa je zato, ker so ga nauili hoditi (ni hodil sam od sebe) preivetveno je bil ta na boljem, imej je neke prednosti ta kise je nauil hoditi je bil pametneji generalni prenos znanja,vsako uenje je totalni fenomen. Ta prednik se je moral torejnauiti in to je bila edina strategija preivetja. S tem ko se jenauil hoditi, se je nauil tudi ostalih stvari, bil je bolj dojemljiv.Ker je bil pametneji je imel reprodukcijsko korist. Pametneji jetisti, ki se je MORAL uiti (lahko uiti morati se uiti).UENJEJE EDINA PREIVETVENA STRATEGIJA takrat zanepovratno uinkovat na fizioloki ustroj vrsta. Evolucija pa delujetako, da s im manjim naporom dosee cilj.

Reprodukcijska strategija ni dana bioloko enske so

selekcionirale po kriterijih, ki so kriteriji kulture. enske izberejotistega, ki je kulturno popoln in ne tistega, ki je fizioloko popoln.Bolj kulturno pa je popoln tisti, ki se je moral venauiti, vepase je nauil tisti, ki se je moral nauiti.

Kultura je omogoila, da so tisti, ki so imeli genetsko ozadje zanepopolnost, imeli vepotomcev.

Zato mi izgubljamo vse instinkte, ker je to v kulturidisfunkcionalno

V kulturi je fizioloka opremljenost zmonost uenja kulturi sene more prilagoditi

Monost preivetja imajo tisti z nepopolno opremljenostjo

serija felerjev to pomeni, da se moramo uiti; smo najboljuspena vrsta


12/47


12

Isti feler lahko nevtraliziramo z razlinimi programi.- Oba uinka povratnega delovanja sta neskladna z evolucijskimi kriteriji.- Naa vrsta je spremenila odnos do narave za na genetski ustroj je

edino naravno okolje kultura (e bi bila to prava narava, bi izumrli). Zaraditega je na genetski ustroj posledica zgodovine in ga ni mogoe razloiti z

naravnimi zakoni.

___________________________________________________________________SEMINAR

MARCEL MAUSS Dela: Esej o daru, Sociologija in antropologija Tekst: 1924 1. vpraanje: Kaj je antropologija in kaj je njen predmet?

-

Antropologija je splona veda oloveku- Predmet antropologije je lovek

Kaj je lovek? lovek je sestavljen iz vedelov. lovek je:- ivo bitjebioloka dimenzija BIOLOGIJA- zavestno bitjepsiholoka dimenzija PSIHOLOGIJA- drubeno bitjesocioloka dimenzija SOCIOLOGIJATo imenujemo TRIADNI MODEL LOVEKA(lovekega modela)

Antropologija se od drugih ved loi po tem, da preuuje vse tri dimenzijaskupaj, hkrati: biologija+psihologija+sociologija naenkrat. To opredeliantropologijo kot sintetino vedo o loveku. Antropologija ne preuuje loveka naisti nain kot ostal vede, preuuje loveka kot totaliteto. Torej je antropologija

splona veda o loveku kot o TOTALITETI hkrati, istoasno se preuujejo vse3 loveke dimenzije. Pojem totalitete postane metodoloko naelozahodnoevropskih znanosti, postane "terminus tehnicus".

2. vpraanje: Mesto antropologije v sistematiki ved?- Odnos ANTROPOLOGIJA BIOLOGIJA: najira veda je biologija,

antropologija je del biologije, ker je biologija najbolj splona veda o vsemivem, lovek pa je samo en element tega ivega. Antropologija je delnaravoslovnih ved tradicionalna zahodna pozicija od razsvetljenstva naprej.

- Odnos ANTROPOLOGIJA PSIHOLOGIJA: psihologija je veda, ki preuujeobnaanje, obnaajo pa se tudi druge vrste, zato je samo tisti del psihologije,ki se ukvarja s lovekovim obnaanjem del antropologije. ETOLOGIJA je

znanost, tisti del psihologije, ki preuuje obnaanje drugih vrst.- Odnos ANRTOPOLOGIJA SOCIOLOGIJA: sociologija je izkljuno

antropoloka veda in v celoti spada v podroje antropologije. Sociologijapreuuje samo loveka

lovekovo drubeno ivljenje ima institucije, ivali tega nimajo. Izmislek je tistabistvena razlika med ivalsko in loveko drubenostjo, ki e danes velja vznanosti. Mauss INSTITUCIJErazume kot kulturne institucije, so univerzalne, greza sistem pravil, ti sistemi so nebioloki, so naueni, so deljeni v eni skupini (neuniverzalno), doloajo individualno vedenje. Kolektivno vedenje drugih ivih bitij jebioloko programirano, to pa ni druba.

Primer institucije: TABU INCESTA (glej 215)- Tipina institucija

Marcel Mauss


13/47


13

- Sistem pravil, fundamentalno organizirana lovekova drubenost 3. vpraanje: Kritika antropologije!

- Problem antropologije, sociologije, psihologije je, da so premalo povezanem,posledica je bil premajhen pretok znanj iz ene discipline v drugo znanostiso ponovno odkrivale druge znanosti.

CLAUDE LEVI-STRAUSS Najbolj vpliven antropolog 20. stoletja Strukturalist: predpostavlja, da obstaja ozadje v mentalnih

procesih v moganih. Tekst: 1957 1. centralno delo 1. vpraanje: Kaj je antropologija in kaj je njen predmet?

- Antropologija je znanost o loveku- Predmet antropologije je lovek

Kaj je lovek? lovek je sestavljen iz 2 delov DIADNI

MODEL.

lovek je:- fizino, bioloko bitje- socialni in kulturno bitjelovek se v znanostih 20. stol. Ne razume kot triadno ampak kot diadno bitje.Psiholoki aspekt izgine, zgubi status neodvisnega aspekta. Socialni in kulturniaspekt ima samo lovek.

Da je lovek fizino bitje se nanaa na: rase, telesno zgradbo, bioloki ustroj vrstetisti aspekti, ki so povezani z njegovo telesnostjo TELO fizioloki aspektvrste. Ali je to tudi bioloki aspekt vrste? Levi-Strauss pravi, da je fiziolokiustroj posledica zgodovine, ta zgodovina pa je kultura. Ni posledicabiolokega delovanja tak kakren je lovek je posledica kulture in ne naravnih

zakonov. Mi telesnega ustroja ne dolgujemo naravni selekciji, ampak kulturi popoln darvinist. Da je bioloko bitje, pa pomeni, da so nam bioloko dani nai geni prednikov. Fizioloko bioloki pol je dan z geni, socialno kulturni pol pa ni dan z biologijo,

ampak z interakcijo s socialno kulturnim okoljem. Socialno pa ni enakokulturnemu.

- Socialno se nanaa na lovekovo socialnost, drubenost, drubo- Kulturno se nanaa na kulturnost, kulturo- DRUBA KULTURA- Vendar sta obe, druba in kultura dani s socialnim uenjem, nista dani

bioloko. Prav tako se kultura in druba pojavita ISTOASNO (e je

druba, je tudi kultura in e je kultura je tudi druba) zato se zdi dasta isto

- Kultura se nanaa na sistem simbolizacije- Druba se nanaa na socialno organizacijo, na socialne institucije,

socialne interakcije- Slovenska drube ni enaka slovenski kulturi. Slovenska kultura pomeni,

da je tabla bela, da je vejo premaknil veter, da je to spodaj in da je tozgoraj Slovenska druba pa pomeni olski sistem, parlament, tevilostrank Pred 20 leti slovenska druba ni bila enaka dananji drubi dve razlini drubi. Kultura izpred 20 let je enaka dananji (belo je evedno beli) kultura je e vedno ista.

- Iz tega sledi, da ima simbolizacijavisoko stabilnost skozi prostor in as,kultura se zelo poasi spreminja, za spremembe je potreben zelo dolg

Claude Levi-Strauss


14/47


14

zgodovinski as. Kultura je trajni element. Druba pa se spreminja zelohitro.

- Sprememba drubenih ustrojev lahko zaivijo , e so skladne s kulturo,ker kultura doloi sistem pomenov, doloi sistem individualnegaobnaanja. Drubeni ustroji, ki niso skladni, jih kultura iznii, blokira.

- Slovenska kultura ni kapitalistina, drubeni ustroji pa so kapitalistini.- Na isto kulturo se zgodovinsko cepi vedrub.

lovek po Lev-Straussu ni ve psiholoko bitje, ampak ima samo 2 pola.Psiholoka dimenzija je samo nivo socialno kulturne dimenzije. Socialno kulturnipol ima dva nivoja

1. NIVO SKUPINE. e preuujemo s tega nivoja, se nam prikae kotkonkretna kultura

2. NIVO POSAMEZNIKA. e preuujemo s tega nivoja, se nam prikae kotpsiholoki ustroj, osebnost

Lev-Strauss psiholokemu delu ukine avtonomijo. Kar je osebnost, to se dolguje kulturi, v kateri je oseba odrasla, to ni neodvisno,

avtonomno. Psiholoki ustroj je odvisen od genotipa, vendar forma psiholokegaustroja se dolguje kulturi, genotip ne doloa finalne oblike.

Psiholoki ustroj je mesto posameznikovega vpisa v kulturo. Psiholoki ustroj jefunkcija kulture.

Dodatna bistvena posledica: e je psiholoki ustroj mesto vpisa v kulturo, pomeni,da na psiholoki ustroj posameznika ne moremo vezati, da je posamezniksubjekt, da je svoboden. Posameznik v psiholokem ustroju ni svoboden, vpsiholokem ustroju je v kulturi to ni mesto svobode, ampak mesto nesvobodeSUBJEKTA NI.Posameznik nima mesta, kjer bi el preko ali izstopil iz lastnekulture. Dokler humanistine vede ne bodo razumele, da subjekta ni, ne bodo

postale znanosti. Svoboda ni enaena z vdori realnega, ampak z zmonostjoizpisa iz kulture. Iz kulturnega teksta se ne da izpisati.

2. vpraanje: Mesto antropologije v sistematiki ved?- Antropologijo umesti med humanistine vede- Sredi 20. stoletja evropska znanstvena zavest in tradicija humanistine

vede si delijo predmet preuevanja: lovek- Sredi 20. stoletja se prime Durkheimova ideja, da morajo en del loveka

preuevati neke posebne znanostio Znanosti, ki preuujejo loveka kot bioloko bitjeo Znanosti, ki preuujejo loveka kot drubeno bitje

Te dvojne znanosti (Durkheimov izmislek) skupaj tvorijo humanistine

znanosti.- Antropologija se deli na:

o FI/BI bioloki aspekt loveka (predmet je telo)o SOC/KULT socioloki aspekt loveka

- Humanistine vede v celoti ne spadajo niti v druboslovje. Humanistika je iraod druboslovja.

- Lev-Strauss pravi, da je predmet diaden, znanost je tudi diadna- Odnos do drugih ved: odnos antropologije do ETNOGRAFIJE in

ETNOLOGIJE. Ti dve vedi imata identini predmet ko antropologija. Slovenskiantropologi pravijo, da so iste. Pri humanistinih vedah ni cilj, da se znanostdefinira skozi predmet, saj imajo vse znanosti isti predmet. Antropologija,

etnografija in etnologija so vede, ki so iste, ko gre za predmet. Kriterij, kakoloijo vede je metoda.


15/47


15

- Lev-Strauss loi te tri vede po stopnji splonosti, ki raste od etnografije protietnologiji do antropologije.

- ETNIGRAFIJAje znanost ki preuuje konkretne drube tako, da se tam izvriterensko delo. Prepovedano je posploevanj in primerjava (komparacija). Jedeskriptivna veda. Klasini rezultat je klasina etnografska monografija

(Argonavti Zahodnega Pacifika)- ETNOLOGIJA: gre za 1. stopnjo splonosti. Zanemo posploevati, bolj

sploni zakljuki, ki so povezani s kulturo skozi as. Po Lev-Straussuobstajajo 3 naini, kako priti do splonih zakljukov. KOMPARACIJA jeprimerjava, ki lahko poteka po 3 oseh:

1. SINHRONA: v danem trenutku, ne upoteva se, kako se stvarspreminja skozi as, ne ukvarja se z zgodovino. Veli delantropologije je sinhron.

2. DIAHRONA: primerjanje skozi as. Metodoloki pristopevolucionistov v 19. stoletju, vse antropologije do Malinowskega.

3. PREDMETNA: en kulturni primer, element se primerja sinhrono in

diahronoTa metoda je znailna za etnologijo, ki je komparativnaveda. Ni deskriptivnaveda. Stopnja splonosti je omejena z osmi primerjanja. Etnografskemonografije so za etnologijo material primerjanja.

- ANTROPOLOGIJA: je najsploneja veda o loveku. Skua ugotovitizakonitosti lovekega bivanja, ki so splono veljavne, ki veljajo za najmanjomelanezijsko vas in na najbolj civilizirano drubo. To je iskanje splonihzakonitosti lovekega fenomena, zato pa uporabi materiale etnografije inrezultate etnologije. To je teoretska znanost, njena metoda je analiza insinteza. Obstajata dve ravni znailnosti: vidna raven in struktura(obrazec, kiproizvaja te vidne znailnosti. Konkretne forme so posledica strukture,strukture so iste, na ravni vidnih znailnosti so kulture razline, na ravnistrukture pa so iste. Antropologija mora iskati obe zakonitosti lovekegafenomena, to pa so znailnosti strukture. S terenskim delom se vidi samovidna raven. Treba pa je priti onkraj tega, treba je ugotoviti strukturo. Lev-Strauss predpostavlja, da onkraj razlik med kulturami obstaja istost (Druine,reprodukcija)

Vidna raven Vidna ravenstruktura = struktura

Lev-Strauss opredeli razliko med socialno in kulturno antropologijo. Danes jebritanska antropologija socialna in amerika antropologija kulturna. Gre zarazliko v zgodovini, tradiciji, kaj se preuuje, katere so druge vede, na katerose antropoloko raziskovanje nanaa:

SociologijaI Lingvistika

Geografija ANTROPOLOGIJAI Arheologija

Psihologija

Po tej shemi se vidi razlika: vertikalno je os socialne antropologije,horizontalno je os kulturne antropologije. Kulturno antropoloki pristop je


16/47


16

povezan z diahronostjo: geografija in zgodovina. Geografsko je bilautemeljena v 19. stoletju v VB s Tylorjem, v ZDA jo je prinesel Boas.

3. vpraanje: Kritika antropologije!- Temeljni napaki antropologije:

1. antropologija ni antropologija. Veina antropologije v tistem asu je bila

na ravni ali etnografije ali etnologije. Zelo malo je prave antropologije.2. nepravilno razumevanje predmeta antropologije. Po Lev-Straussuje predmet lovek kot totaliteta. Po njem totaliteta pomeni dve stvari:Maussova totaliteta(hkratno preuevanje vseh 3 dimenzij) in totaliteta,ki je sestavljena iz opazovalca in opazovanca. Treba je dodati tistega,ki opazovanje vri

- Opazovalec: V predmet antropologije vstopa tisti, ki opazuje, ker taoseba definira predmet, predmet spremeni in o predmetuporoa

Nehoteno spreminjanje situacije Opazovalec definira predmet skozi lastne kulturne definicije Opazovanci vejo, da so opazovani in se drugae obnaajo.

Zanejo se avtomatsko vesti idealno tipsko(norma), kakorbi se morali, to vedenje ima torej smer. Po priakovanjih sevedejo nehote socialni avtomatizem

Na to njihovo obnaanje vpliva tudi spol, lepota,simpatinost.

- So pa stvari, ki jih opazovanci delajo nehote zavestna odloitevopazovancev, da ne dovolijo opazovalcu, da pride do vseh podatkov.Opazovanci problematinih podatkov noejo razkriti. Uporabljajo razline

taktike:o Zavestno laejo: zavestno povejo napane informacijeo Prepreijo dostop do socialnih praks, za katere noejo, da jih

opazovalci vidijo. Opazovance ne morejo prisiliti, da bi jih spustili v vseaspekte lovekovega ivljenja. Opazovanci se bojijo, da bodospremenili situacijo, kozmini red, kar lahko vodi do katastrofe.Antropologi tako niso imeli dostopa do tevilnih ceremonij, ki sofundamentalne za domaine.

o Zamolevanje podatkov: ni direktno laganje- Odvisno od strategij, osebnostnih lastnosti, empatinosti opazovalca do

katere mere bo lahko zbral podatke. Npr. razlika med ensko in mokim, vsak

lahko pride do razlinih aspektov. Odvisno tudi od starosti, mlaji imajo veprednosti, laje pridejo podatkov, mlaje hoejo tudi poroiti, s poroko pa sipridobijo zaveznike kot sorodnik ni nevaren, odpre se cel spekter podatkov.Pomembna je EMPATIJA,to je sposobnost, da se vivi v druge, to je dar izzgodnjega otrotva, se je ne da nauiti. Empatijo nas je nauila mama ali pane. Kasneje se je ne da nauiti. enske se spodbuja, da so empatine, fantene. Bolj pravilno bo ravnal tisti, ki se zna viveti, dobi se veinformacij. Brezempatije je terensko delo nemogoe. Z empatijo se bolj uinkovito prebijemehanizme, ki jih opazovanci postavljajo v obrambo. e pa se poutijoogroene se ne da priti do informacij. Od opazovalca je odvisno, kako seznajde v situaciji, kako bo obel te mehanizme n imajo vsi antropologi iste

potenciale. Zato so tudi poroila antropologov tako razlina.


17/47


17

- Primer. Malinowski iz njegovega osebnega dnevnika je razvidno, da naj bibil rasist. V strokovnem dnevniku naj bi pisal objektivno. Vpraanjeobjektivnost s tem se je ukvarjal e Sapir. Vsako poroilo antropologa jevisoko subjektivno (na to vpliva dra opazovalca).

- Opazovalca je treba vkljuiti v opazovanje, raziskavo. Poroila s terenov so

subjektivna(interpersonalni dejavniki+subjektivnost). Vedeti je treba, kakenje opazovalec. Razlini raziskovalci ne bodo prili do istih rezultatov v istisituaciji. Opazovalec je sredina toka, okoli katere so se zbrali podatki,kakor so se zbrali.

- Antropologi trpijo za kompleksom moja vas. Ne elijo, da e kdo drugraziskuje isto vas, ker pride do vpraanja, e so podatki, ki jih je on zbral pravi.Drug antropolog lahko ugotovi, da ni res, kar je ugotovil prvi antropolog, to pasi noben antropolog ne eli.

- Opazovalca je treba vkljuiti, ker opazovalec predstavi rezultate svojegaopazovanja. To pa opie, kako se njemu zdi, predpostavljamo, da kajzamoli, kaj predrugai, lahko pa ni od natetega. Zagotovo pa naredi

selekcijo podatkov, domorodci ponavadi ne prepoznajo, da gre za njih.Domorodci so zaeli tudirati antropologijo in ugotovili, da ni res, kar o njihpie.

- Obstajata dve poziciji. EMSKA pozicija je pozicija domorodcev. ETSKApozicija je pozicija opazovalcev, ki stvari predstavljajo skozi zorni kot lastnekulture(npr. skleda je bela, za domorodce pa to ni bela problem). Problemso PREVODI, ker npr. ni dovolj besed: angleina ima eno besedo za vrt,Trobriandci pa jih imajo ve. S prevodom se izgubi kultura za domorodce.Prevajajo v zahodnjake termine, to pa je za domorodce narobe. Monografijeso predstavitve prvega Evropejca, ki je napisal, kaj je videl in prevedel vzahodne termine, nobena monografija pa ni dobila pozitivne ocenedomorodcev. 2 subjektivni videnji: antropolog in domorodec (doloenihstvari ne vidijo, ker se jim to zdi normalno, doloene pa vidijo bolje).

- Antropolog pride do pravih rezultatov, ko je hkrati zunaj in noter Malinowski.Ne sme biti del te kulture, ker si potem zaslepljen s strani ene dimenzije oz.z eno stvar. Mora biti tudi od zunaj, ne sme se preve integrirati.Antropoloki ideal, da ima emski in etski pogled.

- Lev-Strauss pravi, da os monografije zgodbe o opazovalcih- Lev-Strauss 1. kritika, ki se je izkazala za tono problem antropologije,

da so vse monografije napisane z zornega kota opazovalca. Antropologijaje prva, ki je dojela uinek opazovalca.

-

2. Lev-Straussova kritika je zadevala problem njegovega razumevanjaantropologije. Ugotovil je, da je veina antropologije na ravni etnografije alietnologije, zelo malo je prave antropologije. Postmodernisti so predlagali, danaj antropologija le popisuje. Zato so se zahodnoevropski etnologi spremeniliv antropologe. Na kodo antropologije in etnografije, zaprli monost, da seantropologija razvije v zahodni Evropi (ni bila popularna, ker je bilameanska, popularna etnologija, ker je bila narodopisna, bila je politinozaelena znanost). V tranziciji so se spremenili v antropologe, tako so bili vvseh reimih na pravi strani. Antropologija se v zahodno evropskih dravah nemore razviti. Etnologi, ko so se preimenovali, so opustili etnografijo, ki je bilazelo dobro razvita. Vzhodna Evropa ima dosti ve materiala kot Zahodna

Evropa. Etnologija je bolja na Vzhodu kot Zahodu.-


18/47


18

Uinek psihoanalize: pretvorba realnega v simbolno, resninost ni pomembna

BRACO ROTAR Vezan na francosko antropologijo (poleg te obstajata e

amerika in britanska) Tekst: 1976 1. vpraanje: Kaj je antropologija in kaj je njen predmet?

- Antropologija je skupek ved, ki preuuje skupenpredmet=lovek

- Predmet antropologije je lovek Kaj je lovek? lovek je kot HOMO in kot ANIMAL. Ena od razliic diadnega

modela. Homo kar je znailno samo za loveka (nebioloka dimenzija), animalkar lovek deli z ivalmi (bioloka dimenzija)

Homo se deli na 3 osnovne pole1. OSEBNOST(enakostne razlike na ravni posameznika)2. KULTURA(enakostne razlike na ravni kulture, po em se jaz enako kot drugi

iz moje kulture razlikujem od druge kulture)3. LOVEKOVA DRUBENA NARAVA(v em smo si vsi ljudje isti, ne glede na

to da smo razlini kot posamezniki in kot lani drube; Kroeber; tega Lev-Strauss nima, je pa prisotno). Obstajajo stvari, ki si jih kulture delijo loveka medkulturna univerzalija

2. vpraanje: Mesto antropologije v sistematiki ved?- Antropologija je skupek ved, ki prouujejo isti predmet (lovek)- Ne predpostavlja, da je antropologija ena znanost, ena veda

- Antropologija je skupek humanistinih ved, dela kup napak. Ni veda, ker to nienotno podroje. Antropologija sintetizira vedenja drugih ved. Ta ocena jedana 1976, ko se je e zael val postmodernizma, ko se je zaelo radikalnodvomiti v znanost. Rotar v tem asu pravi, da antropologija ni znanost.

- Antropologija je naredila cel razvoj antropologija je del naravoslovja antropologija je edina prava veda o loveku antropologija sploh ni veda.Ohranila se je ideja o sintezi (lovek kot totaliteta lovekega fenomena;sinteza znanj o loveku).

- Antropologija je PROTOTIPhumanistinih ved. Prototip pomeni model, pokaterem se morajo zgledovati. Vse humanistine vede bi morale sintetiziratidelke znanj, do katerih pridejo posamezne znanosti. Nobena humanistina

veda ne more biti znanost. Humanistine vede ne morejo dosei kriterijaznanosti. Gre za dilemo zahodnih znanosti. Antropologija so ZDA medhumanistinimi vedami. ZDA so zdruenje nekih enot, ki so prave enote.ZDA kot druba obstaja le z evropske perspektive. Kar pa obstaja sokonkretne etnine drube, druijo se po etninem kljuu. Njihova dejanskaidentiteta je etnina identiteta, obstaja pa e nadetnina identiteta ( ved-etnina, Havajan, Amerian-nadetnina). ZDA niso drube na evropski nain,ki bi morale temeljiti na etnini pripadnosti (stalni strah v multietninihskupnostih, da druba ostane integrirana: odkriti in ideoloki teror). ZDA sozgolj videz ene celote. Antropologija je videz ene znanosti, v resnici pa nienotna znanost, je serija razlinih disciplin, ljudje so specializirani za enodisciplino, to pa ogroa integracijo oz. tezo da je antropologija sintezaznanosti, je le navidezna celota.

Braco Rotar


19/47


19

3. vpraanje: Kritika antropologije!- Temeljne napake antropologije, da antropologija sploh ni znanost, ampak je

skupek ved, ne dosega kriterijev znanstvenosti. Etnologija pa je znanost, kerdosega te kriterije.1. Predmet: antropologija teh kriterijev ne dosega, ko gre za definicijo

predmeta, nima dobro opredeljenega predmeta, predmet etnologije paje, in sicer je to etnija etnina skupnost.2. Metoda: antropologija je skupek ved, ki imajo jasno definiran predmet,

metodo. V resnici antropologija na seriji vedenj, ki jih uporablja, ne moreprakticirati teh metod, npr. opazovanje z udelebo pri genetiki. Vsakaznanost ima lastne metode. Antropologija prevzema metode teh znanosti.V antropologiji se prakticira cela serija metod, ki pa niso konsistentne, sorazline, tudi izkljuujoe. Antropologija naredi napako, pozabi da metodadoloa rezultate preuevanja. V znanosti se zahteva, da se z isto metodopride do istega rezultata (ponovljivost). Do napanih sklepov se lahkopride, e se ne upoteva tega, da metoda doloa rezultate. Tega

antropologi ne upotevajo. To je problem tudi drugih humanistinih ved,npr. sociologije. Vedno je treba razumeti, kaj se z metodo meri.

3. Zorni kot: epistemoloko zorni kot doloa kaj vidimo. Z razlinih zornihkotov je stvar razlina. Vsaka podznanost ima epistemoloke osnove, kidoloijo rezultate preuevanja. A ne upoteva s katerih epistemolokihosnov se je problem preueval naredi temeljno epistemolokonapako.

4. Subjekt apriori: antropologija ima temeljno predpostavko subjekta apriori(racionalen, svoboden lovek), kar je napaka. Predpostavka je tisto, kar sepredpostavi da je nekaj res in se ne preverja, je onkraj dokazovanja.Veina zahodnih humanistinih ved predpostavi to. Pri antropologiji je to ebolj problematino, ker je ravno antropologija 1. zahodnoevropskaznanost, ki je ugotovila, da takega subjekta, ki je racionalne in sesvobodno odloa, ni.V moderni znanstveni tradiciji je pred antropologijoto izpostavil Freud nezavedno je onkraj razuma, svoboden razum neobstaja. Antropologija je v zaetku 20. stoletja pod monim vplivomFreuda. To Rotarjevo kritiko si je zasluila, ker je bila prva veda, ki jeempirino ugotovila, da je posameznikovo vedenje kulturno doloeno, prvaveda, ki je ima o tem absolutno evidenco, da lovek ni genetsko pogojen,kaken bo. To so dokazali e do 2. svetovne vojne. Antropologija po enistrani trdi, da je posameznik apriori, po drugi strani pa izpostavlja, da

je

lovek kulturni produkt. Zakaj? Da za ugotovite, da ni subjekta, ne biplaala tako kot Freud, ki je bil izloen oz univerzitetnega sistema.Antropologija je hotela ostati (hoteli so obdrati slube) in zato je moralaodstopiti od lastne empirine evidence. Da obstaja svoboda, je temeljnikonstrukt zahodnih kapitalistinih drub. Ko jo spravljajo pod vpraanje, soukinjeni. Kako so antropologi naredili, da so sintetizirali empirino evidencos predpostavko subjekta apriori? Antropologi so razdelili loveko ivljenjena dve obdobji: v prvem obdobju ni subjekta, je objekt in tu je empirinaevidenca. V drugem obdobju pa je posameznik subjekt in je svoboden.Meja med obdobjema je adolescenca, pred njo kultura doloaposameznika, po njej pa postanejo posamezniki subjekti. To reitev so

posnemale vse humanistine vede: otrok je rezultat kulturnega okolja,


20/47


20

odrasel je svoboden. Bolj ko je stvar za lase privleena, bolj je verjetna,manj je sumljiva. Vseeno pa je sumljivo to:

- Adolescenca kot mejnik: kriza adolescence ni medkulturnouniverzalna. Nekje se med adolescenco upirajo, nekje je tonajbolj mirno obdobje. To pomeni evropocentrini zakljuek,

kako so Evropejci najbolji nekje ne morejo nastati subjekti,druge kulture nimajo subjektov, so inferiorne kandaloznisklep antropologov.

- Empirino dejstvo, kaj se v adolescenci dogaja, da nastanesubjekt. Dogajalo se je to, da so se posamezniki uprlistandardom, normam prejnje generacije, razvili so kritiniodnos, distanco, dvom do tega. Zakaj mislimo, da je kritiniposameznik bolj subjekt kot nekritini posameznik? Kritinost,ustvarjalnostniso kulturno doloena vedenja. To so kulturnodoloene kategorije na enak nain. Do kulture smo konformni nadva naina, ali se strinjamo ali ne strinjamo, ali smo ustvarjalni

ali ne. Alternativne strategije so vse enako kulturnodoloene. Alternacije v kulturnem vedenju so razlini tipikulturne doloenosti. Kultura pokrije vse mone pozicije. Nemore se zavzeti alternativ, ki bi bile onkraj nae kulture. lovekje lahko svoboden, ampak je svoboden na npr. slovenski nain konformno kulturi. Le redkim se zgodi, da pridejo prekokulture in sicer tako, da se sesuje simbolna mrea, resninost.Simbolna mrea je apriorna, hierarhino strukturirana, je mreapomenov, ki so medsebojno odvisni. Te mree nehajo obstajatiob sesutju. Vrednote, znanja e obstajajo, vendar zveze mednjimi niso ve iste. Da do tega ne pride je pomembna socialnadediina: pozitivna samopodoba brezpogojna ljubezen materein dediina oeta moralni imperativ. e pa do tega pride somoni 3 izhodi: samomor, norost (laje preiveti, motiviranizhod); ali pa si naredi novo simbolno mreo (vrednote so sedajv druganih povezavah, elementi ostanejo isti, poanta je v tem,kaj je s im povezano)

- Vsi Rotarjevi oitki so toni, utemeljeni. Ti oitki niso znailni samo zaantropologijo ampak za vse humanistine vede, vendar se druge niso odrekleempirini evidenci olajava za njih. Vendar tudi naravoslovci niso niboljobjektivni kot druboslovci. To je samo njihova iluzija. Mislijo, da so znanost,

ker so bolj nevedni kot humanisti. Problem izhaja iz tega, da je tisti, ki opazujelovekni objektivnosti.

Vsi trije avtorji se strinjajo, kaj je predmet antropologije, da je to lovek. Tekstiponazarjajo soglasje v 20. stoletju, kaj je antropologija. V 19. stoletju antropologijani bila definirana kot veda, ki preuuje loveka, ampak kot veda, ki preuujeneevropske drube. Obstaja splono soglasje, da je predmet antropologije lovek,a soglasje je zgolj na videz (e danes), namrepovedati je treba kaj je lovek. Otem kaj pa je lovek pa ne obstaja nobeno soglasje, zato tudi ne obstaja soglasje,

kaj je antropologija.


21/47


21

DARWIN: Izvor vrst (1851): pojasnil je revolucijo vseh drugih vrst, razen nae.Evolucijo je Darwin prenesel s podroja zgodovine na podrojerazvoja vrst. Vse druge vrste se razvijajo po logiki naravneselekcije, razen nae. Naa vrsta je podopremljena, nae stanjeje neprilagojeno mehanizmom evolucije, loveka vrsta ima

hendikepiran fizioloki ustroj v pogojih evolucije bi izumrli.Darwinova druga knjiga se je ukvarjala z razvojem nae vrste:- Telesni ustroj nae vrste ni skladen z zakoni evolucije- loveko vrsto je proizvedla SEKSUALNA SELEKCIJA.

To je selekcija, ki jo izvrijo enske, ko izberejo svojegaseksualnega partnerja (z ensko ne more spati, e onana to ne pristane)

- Osnovna strategija reprodukcije je normalna seksualnost, ki pa jonadzoruje enska

- enske so kapriciozne: enim mokim dovolijo, drugim pa ne, da spijo znjimi. Pri tem pa se ne ozirajo, kako evolucijsko primeren je moki. Darwinpravi da enske izbirajo evolucijske hendikepe, moke, ki niso evolucijskodovreni. Pri tem pa pride do tega, da moki, ki ne izpolnjujejo evolucijskihstandardov sponejo otroke, ki tudi ne izpolnjujejo evolucijske standarde.

- enski okus je kriv za fizioloki ustroj vrste, ne pa evolucija. Ta razlaga jekonsistentna. Specialni naini reprodukcije (seksualno vedenje), ki sovodeni/regulirani z enskim okusom, zato smo edina vrsta, ki svojo podobodolgujemo seksualni selekciji popolni darvinizem

- enski okus = kulturna kategorija fizioloki ustroj je posledica kulture

TABU INCESTA (TI)

Prepoved spolnega obevanja med sorodniki. Univerzalna institucija: obstaja v vseh drubah in kulturah. Vsaka prepoved je zapoved: seksualni objekti so nesorodniki. Ni univerzalno to, kdo je prepovedan, je univerzalno kot institucija. Edina oseba,

ki je povsod prepovedana, je mati. Je univerzalno v funkciji. Zakaj imamo tabu incesta in zakaj je to univerzalna institucija? Zato, da bi se

prepreilo genetsko degenerirano potomstvonetoen argument. Tabu incestani zato, da se to preprei, to je le ideoloka razlaga. Pri vseh vrstah, ki se spolnorazmnoujejo, je razmnoevanje med sorodniki normalno. e bi bilo to kodljivo bite vrste izumrle.

Razmnoevanje med sorodniki- 39.960.000 do takrat ni bilo kulture, ni bilo TI razmnoevali so se med

sorodniki- Genetsko degenerirano potomstvo se lahko preprei: kontracepcija pri

TI ne gre za potomstvo.- Razmnoevanje med sorodniki genetsko gledano pripelje do tega, da se

populacija lastnostno izenai. Pozitivne lastnosti se razirijo po populaciji.Tudi dedne bolezni bi se razirile. vrsta pa se je temu nainurazmnoevanja odrekla.

Kdo pa sploh so sorodniki? TI prepove krvne sorodnike, da otroci nisodegenerirani. Koga pa TI dejansko prepoveduje? Ali res prepove krvne

sorodnike?

Charles Darwin


22/47


22

S tem se je ukvarjal Durkheim, ki je ugotovil, da prihaja v sorodstvu do udnestvari. Pri avstralskih staroselcih: sorodniki so tisti, ki so kulturno definirani kotsorodniki, ni nujno, da so bioloki. Avstralski staroselci: 2 klana, klan orlov in klankengurujev. Tabu prepoveduje spolne odnose med orli in odnose med kenguruji.Orli morajo spati s kenguruji, spati morajo z nesorodniki. 500 km stran sta spet 2

klana in vsak orel bo imel orla iz drugega klana za sorodnika, eprav niso biolokisorodniki. TI se nanaa na socialno kulturno sorodstvo in ne na biolokosorodstvo. Kriterij je kozmoloki. V avstralski kozmologiji sta 2 naeli: nebo inzemlja. Ta principa pa morata biti povezana. Gre za to, kateri kozmini princip serealizira.

Durkheim je torej ugotovil, da Ti regulira seksualnost med socialno kulturnimisorodniki. Seksualnost mora biti samo med socialno kulturniminesorodniki.

Samo mama (stara mama) je na dejanski sorodnik, za katero vemo, da je nasorodnik. Oe je na kulturni sorodnik. Moka linija sorodnika je predpostavljena,je kulturni sorodnik. Materina linija je bioloka.

Trobriandci - Matrilinearni sistem sorodniki tejejo po materini strani- Otrok nastane med ensko in duhom prednice, ki je vstopil v

ensko skozi mokega.- TI: sestra in brat- Inuvediri: lepa enska, ki je imela polno ljubimcev, njen brat pa je

bil najinteligentneji. Inuvediri je zaela zavraati ljubimce, tiljubimci so se povezali in so jo ponoi opazovali. Ugotovili so, daobuje s svojim bratom. Ko je to minilo, so izvedli sankcije.Razlaga: brat je pripravljal ljubezenski napoj za neko ensko,ujela pa se je Inuvediri. Onadva nista ni kriva. Izgnali so ju,njega med tujce, njo pa so poroili s tujcem. Tujec je nepravilovek. Oba sta naredila samomor.

- Najbliji sorodnik enske je njen brat, ki tudi skrbi za njeneotroke. Socialni oe je materin brat, bioloki oe pa materin mo.

TI vedno prepove doloene kategorije socialno kulturnih sorodnikov. Funkcija Ti jeregulacija spolnost SK sorodnikov.

FUNKCIJA TI: dve temeljni funkciji:1. funkcijo je ugotovila Durkheim (Tabu in njegovi izvori): Ti je povezan s

poronimi pravili (to so druge vrste pravila): endogamni sistemiporoanjenavznoter med sorodniki; eksogamni sistemnavzven, med nesorodnike.Najprej je bilo stanje endogamije: primeri na otokih (Susak). Gre spet za to,

koga kultura definira kot sorodnika- Lev-Strauss to prav tako povee s poronimi pravili- Po poronih pravilih Ti izloa isto kategorijo sorodnikov: z mamo se ne sme

poroiti, ne sme se spati z njo. Obe seriji pravil prepovedujejo isto serijosorodnikov: isti ljudje so prepovedani za poroanje, isti so prepovedani zaspolnost

- Pri Trobriandcih so tri vrste ljudi: sorodniki, tisti s katerimi se kula tersovraniki

- Poroanje je vzpostavljanje obligatornih kooperativnih vezi, obveza jeonkraj okusa: nesorodniki se pretvorijo v sorodnike, pretvorba skupin skaterimi ni kooperacije v skupino s katero imamo obvezno kooperacijo.


23/47


23

- Lev-Strauss pravi, da je endogamija izguba monosti pretvorbe skupin iznekooperativnih v kooperativne, enska ne izvri funkcije, zato slediprehod na eksogamijo, ki je bolj funkcionalna.

- Ve kot je ensk, ve je kooperativnih skupin, veje je polje socialnevarnosti

- Pogoj za eksogamijo je, da so enske proste- Vsa pravila so prilagojena enskam. Z ensko sorodnico moki ne sme

spati, saj se bo ona navezala nanj in se ne bo hotela poroiti z nesorodniki.Moki so se morali odpovedati svojim lastnim enskam, e so hoteli izvritieksogamijo. enska je strateko pomembna. Eksogamija je stratekisistem regulacije konfliktov.

- Kula obligatorne politine kooperacije- V Egiptu so bili sestre in bratje zapovedani- Bolj pomembno je sovranike pretvoriti v prijatelje socialne prednosti,

kot prednosti, ki jih prinese spolnost med sorodniki (pametneji potomci)- Socialna strategija preivetja vrste, da je neko t. ensk prostih. enske so

socialni kapital.- To je 1. funkcija Ti omogoa eksogamijo, ne more biti eksogamije brez

TI2. funkcija: zakaj je mama tista, ki je prepovedana? Zakaj je vsem univerzalno

zapovedano, da morajo biti z vsemi tistimi, ki niso mati? Z najstarejimi sinovi,bi mati lahko imela potomstvo, s herjo pa jih ne more imeti, here pa ne bihotele imeti odnosa z drugimi mokimi, vrsta bi izumrla. Kategorija here seizvzema iz monosti.- Kulturno vodena heteroseksualnost zaradi monosti potomstva- Mama je tista, za katero gre, vsi drugi so nadomestni objekt. 1. objekt je

mama. To ensko telo postane del ljubezenskega ivljenja (ugodje,monopol). Vsak bi izbral svojo mamo. Zato je treba prepovedati ta objektsocialna pravila pravila TI pravila, ki regulirajo spolnost, spolnostni regulirana z instinktom. Tam kjer je seksualni instinkt, uenje neuinkuje. Otrok se skozi serijo pravil naui heteroseksualnosti:1. pravilo: prepove se matere. To se naredi s prisilo (drugae ne gre).

Fant izbere druge nadomestne objekte enskega spola, ki so najbliji.Izbral bo enske sorodnice. S produkcije je to vredu, iz socialnega kotato ni vredu. Za deklice v tej fazi ni dobro, ker ne morejo imeti potomcev

2. pravilo: prepove se enske sorodnice. Otrok izbere enske nesorodnice to mora moki narediti, da eksogamija tee. Pri enskah to ne gre,

saj ni reprodukcije. enskam se prepove enske nesorodnice

topomeni, da se enskam prepove vse enske. enska nima nobenegainteresa, kaj bi izbrala. To se mora izvriti do 5 leta.

Fantki PunkeHeteroseksualna

primarna orientacijaHomoseksualna

primarna orientacija1. prepoved: PREPOVED MATERE

enske sorodnice2. prepoved: PREPOVED SORODNIC

ostale enske

PREPOVED VSEHENSK


24/47


24

- Kaj ima moki takega, da bi ga enska izbrala. Zakaj enska izbere

mokega. Obstajajo 3 temeljni razlogi:1. zato, ker ljubi mamo. Obstajata 2 temeljna mehanizma, kako ljubimo:

objekt hoemo posedovati, e pa ta objekt ni dostopen, uporabimo 2.

nain, kako ljubimo, in sicer z identifikacijo (poskuamo postati taknikot ta objekt). Mama postane prepovedana, otrok izgubi ljubezenskiobjekt, mati nas je zapustila izvor sovratva do mame (mati sovrai,ker ne da). Mama je do neke toke dajala, potem pa nikoli ve. Takomoki reagirajo, e mu enska ne da. Fantki in punke reijo taproblem, da okrepijo identifikacijo z mamo, da jo posnemajo motivacija za uenje, notranja motivacija, ki vodi otroka v posnemanje.Temeljni kanal zgodnje otrokega uenja. Pri fantkih to na eni tokipostane problematino: e mama nosi krilo, mora fantek nositi hlae,fantki morajo to eljo, da posnemajo mamo potisniti stran. Jedrosocialnega pritiska na fantke je identifikacija. Fantki morajo nehati

posnemati mamo. enskam to ni treba. enske lahko ohranijo toidentifikacijo. Punke ljubijo mamo skozi identifikacijo. Odnosi zmokimi so zato, ker tudi mama spi z mokimi, to nima zveze zugodjem. enske spijo z mokimi, ker ljubijo mamo.

2. razlog je socialni razlog: v vseh kulturah otroke usmerjajo z vzgojo vkaj je v drubi vrednota, v kaj je v tisti kulturi dobro. V vseh kulturah,razen zdaj na zahodu, so prestina socialna vrednota moki, imajonadrejeni socialni status.Nadrejeni spol so moki, ne glede na njihovonepomembnost, so socialno ve vredni, formalno socialno so vevredni ker dejansko niso nivredni. Motiv: enskam je preko mokihdostopna socialna mo (privilegiji, bogastvo, ugled). Ta dostopkontrolirajo moki. Zato ker nimajo drugega monopola, imajo tamonopol. Za tisto za kar gre, moki ne morejo dati, zato morajo datinekaj drugega (enske imajo libidialno mo, moki ekonomsko).enske se morajo nauiti uivati z mokimi. Moki spol je tisti, ki bi semoral emancipirati, danes moki enskam ne morejo nidati enskenimajo motivacije za mokega konec heteroseksualnosti, konec jedrub, ki jih do danes poznamo izdelava nove socialne matrice.Socialne matrice temeljijo na strategiji ensk. Moki vedno bolj negujejootroke. Z tisto kar gre postane mokega spola, enske pa bodo imelesocialno mo.

3. razlog: moki ima mano- TI je kot sistem pravil:- Zagotavlja, da imamo otroke reprodukcija vrste, ker nimamo

heteroseksualnega instinkta, namesto tega smo uljivi- TI bo obstajal, dokler bo socialno nujen- TI izginja, sovranike se lahko pretvori v prijatelje onkraj

eksogamije, reprodukcija je lahko tudi brez heteroseksualnosti- e TI izgine, bodo nastale drube, kot jih e ni bilo

- Regulira loveka v heteroseksualnost- Reprodukcija ni vebioloki program, to je socialni problem.- Oe ni prepovedan, ker je sorodnik, prepovedan je, ker je mamin mo.

- e deklica rei Ojdipa tako kot deek, bo postala homoseksualka, ker neinteriorizira e ene prepovedi.


25/47


25

- HOMOSEKSUALNOST: Trend: osnovna matrica: mama prepovedana,telesni stiki z mamo so prepovedani, a otrok e vedno ljubi mamo. O spoludoloa to, kako mi interioriziramo, identifikacija je pri punkah v redu, prifantkih pa ne. Spol se doloi po tem, kaj mora otrok potisniti, kaj okoljeprisili. Deklica mora potisniti izbor vseh ensk, vseh pravih objektov, fantki

pa morajo potisniti identifikacijo, vse to pa je odvisno od socialne avtoritete.Da otroci to storijo, jih je treba prisiliti. Do adolescence ta identifikacija niproblem, v adolescenci pa to postane problem, saj ima mladostnik biolokomoko telo, psiholoko pa je enska, moki potem izbere objekt na enskinain. enska pa izbere objekt na moki nain osnovna geneza. Onzbere mokega, ker ljubi svojo mamo, ker jo posnema, kako ona izberemokega. In e fant izbere mokega, s tem ne prevara mame. Vse to jeempirini dokaz, da to ni bioloko regulirano. e je represivna vzgoja jemanj homoseksualnosti. Za heteroseksualnost mora biti vzgoja represivna,otrok mora biti prisiljen, da opusti napane izbore. Posledica da ne morejonormalno razreiti Ojdipa je homoseksualnost in tudi odsotnost moralnega

imperativa e se hoe, da so otroci heteroseksualni, morajo biti stari obehspolov, drugae otrok ne more dobiti tistega kar rabi in se ne morejo reitiOjdipa.

KAKO JE LOVEK BIOLOKO IN DRUBENO DOLOEN

Temeljni problem: kaj lovek sploh je to se je spreminjalo skozi as, e semenjava predstava o loveku, se menjava tudi ideja, kaj je antropologija.

Preprianje, da je lovek diadno bitje, je samo eden od monih modelov loveka.

Loimo ve

tipov modelov, kaj je

lovek: DETERMINISTINI MODELI, pri katerih se predpostavlja, da je samo ena stvar,

ki doloa loveka- BIOLOKI DETERMINIZEM: pozicija, da je lovek doloen samo s svojo

biologijo. lovek je 100% bioloko bitje, 0% drugih dejavnikov (ki sosekundarnega pomena). Klasina oblika je RASIZEM, MEDICINA,SOCIOBIOLOGIJA.

- SOCIALNO KULTURNI DETERMINIZEM:pozicija, kjer se predpostavlja, daje lovek 100% doloen s soc/kult dejavniki (okolje, vzgoja). Primer:RAZSVETLJENCI (tabula rasa), M. MEAD uenka Boasa, napisala je 2kljuni deli: Dozorevanje na Samoi (kriza adolescence je kulturno relativni

pojav, Freeman jo kritizira); tudija spolnih temperamentov v treh primitivnihljudstvih (Arapeshi, Mundugumori, embuli), ugotovila je, da ensko in mokovedenje ni posledica biologije, kar je za spol znailno vedenje, ni biolokopogojeno, to je odvisno od vzgojnih tehnik. Ugotovila je, kako je treba vzgajati,da bo imel otrok moki ali pa enski temperament. Temperament je rezultatkulture, je kljuen, ker doloa, kako bo lovek ravnal.

DIADNI MODELI, lovek je sestavljen iz dveh delov. Ta model se je najboljuveljavil v zahodnih znanosti, ima neteto razliic. Vse razliice vidijo, kaj jelovek kot bioloko in kaj kot nebioloko bitje. (Ne)bioloke determinante vrazlinih variantah ne pomenijo isto. Ta model je prvi korak k modrosti, ker je prvidejal, da je vestvari, ki doloajo loveka.


26/47


26

BI/FI - SOC/KULT (LS)ANIMAL - HOMO (Rotar)

HOMINITAS - HUMANITASPRIMARNA NARAVA - SEKUNDARNA NARAVA

LOVEKOST - LOVENOST

NATURE - NURTUREGENOTIP - FENOTIP (v genetki)

TRIADNI MODELI, tridelni lovek- Mauss: BI+PSI+SOC- Teoloka antropologija: Bi+SOC/KULT+DUHOVNI DEJAVNIK- Pedagoka antropologija, pedagogika (ideoloki model, zelo pogost):

BI+SOC/KULT+SAMOODLONOST (avtonomno kritino delovanje,ustvarjalnost, samokreacija; samoaktivnost je odvisna od tega kar nam jebiologija ponudila; je rezultat prejnjega uenja)

KVARTARNI MODEL KOEVOLUCIONISTI (naravoslovci): BI (geni) +

SOC/KULT (okolje) + SLUAJ + ORGANIZEM. Sluaj pomeni odstopanje odnormalne interakcije med biologijo in okoljem; razlog zakaj je organizem drugaenod drugih. Organizem sam doloi svoj razvoj. Okolje je od organizma proizvedendejavnik, s tem pa proizvaja sam sebe. Organizmi proizvajajo okolje, v katerembivajo. Organizmi nekaj vzamejo od okolja in mu nekaj dajo. Okolje vedno definiraorganizem, odvisno koliko okolja uporablja organizem. S tem ko organizemodloi, kaj je okolje, posredno proizvede tudi sebe. Organizem je v dvojnemodnosu do okolja: ko objekt (proizvede ga okolje) kot subjekt (proizvaja okolje).Koevolucionisti so alternativa evoluciji, katera pravi, da preivi tisti organizem, kise je bolj prilagodil okolju. Darwin ni mogel razloiti razvoj loveka z evolucijo.Koevolucija pa enako funkcionira za vse ive vrste. Naravna selekcija je potekalapo kriteriju kateri organizem je sebi najbolje prilagodil okolje. Okolje, ki gaprilagodijo lastnim potrebam. Koevolucionizem (1984/5) je edina teorija s katero jemogoe razloiti razvoj vseh vrst, vendar se ni prijela. Namre znanost jeideologija, tiste znanosti, ki ne spodbujajo kapitalistine koncepte se niso prijele.Koevolucionizem je reakcija na sociobiologijo, katere predstavnik je Wilson, ki je1975 napisal Social biology.

SEMINAR

Nastala je serija teorij, kaj je lovek kot bioloko, socioloko bitje. 3 primeri rabe diadnega modela (2 antropoloka, 1 psiholoki) Vsi trije avtorji se ukvarjajo s problematiko kaj je lovek kot bioloko bitje, da bi

potem lahko razloili kaj je lovek kot socioloko bitje.

K. LORENZ(O agresivnosti) Uradno eden najpomembneji znanstvenik etolog (preuevanje vedenja drugih

ivih vrst). Dobil je Nobelovo nagrado za psihologijo. 1. vpraanje: Ali je lovek bioloko doloen in e je, s im je bioloko

doloen?- Da, lovek je bioloko doloen-

Sim: INSTINKTI

logika KAJ(je bioloko dolo

eno) 2. vpraanje: Kako tista refunkcionira, ki loveka bioloko doloa?


27/47


27

- Instinkti so programi za reagiranje v nekih situacijah. Instinkti vedno zadevajovedenje, vedenjske programe. Instinkti naj bi pomenili eno vrsto vedenjskihprogramov, tisto vrsto vedenjskih programov, ki so za preivetje vrste odloilni.

- Vedenja se delijo na preivetveno nujna (hranjenje, spanje, skrb za mladie),ki so bioloko doloena in se imenujejo instinkti; in na vedenja, ki niso

preivetveno nujnater so nebioloka vedenja- Vpraanje za koga so preivetnveno nujna. 2 razlina odgovora: za preivetje

posameznikaali za preivetje vrste- Instinkti so vedenja, ki so nujna za preivetje posameznega organizma. Kako

potem razlagati materinski ali seksualni instinkt, ki ni instinkt za preivetjesamega sebe, ampak za preivetje potomcev, vrste. Materinski in seksualniinstinkt se v ivalskem svetu imenujeta ALTRUISTINO VEDENJE, kar v temprimeru pomeni, da naredi nekomu drugemu nekaj dobrega, s tem pa sebistori nekaj slabega (varovanje mladiev) delovanje v nasprotju z lastniminteresom preivetja to je vodilo v korelacijo evolucionistinega vedenja,da je cilj preivetja vrste in ne gre za preivetje posameznika. ivali imajo

instiktivne programe, da delajo sebi kodo, e je to funkcionalno za preivetjevrste.

- Evolucija je stabilizirala tiste vedenjske programe za preivetje vrste. Zato senajprej v bran postavijo moki, saj so za preivetje bistvene samice in mladii,samci so nepomembni; 2. po vrsti se v bran postavi samica dokaz ovevrednosti enskega spola. V loveki vrsti je bilo dolgo tako, ele vzadnjem asu so npr. tudi enske vojakinje.

- Preivetveno za vrsto je pomembna tudi AGRESIVNOST, ker je povezana zobrambo teritorija, ki pa je pomemben zaradi hrane.

- Instinkti imajo ve znailnosti: preivetveno nujni, neodvisni od okolja,uenja, endogeni, ciklini, neobjektni, iracionalni

PRIPRAVLJENOST NA REAKCIJE: oseba, ki ima instinkt, je vednopripravljena na vedenje

STIMULANS (kaj jih sproi) ENDOGENOST: instinkti so endogeni,vedenje je sproeno od znotraj, zaradi poruenega nevrofiziolokegaravnovesja. Obstaja stanje ravnovesja, ker pa telo presnavlja, seravnovesje rui, neke stvari se kopiijo, ali pa jih je premalo, vse to gredo neke mere, toke, se tolerira do toke nevrofiziolokega pragu, kose ga presee, mogani sproijo vedenje, ki ponovno vzpostaviravnovesje MEHANINO MODEL INSTINKTOV , ki predpostavljada ima telo notranje mehanizme, ki regulirajo ravnovesje, ki je

pomembno za preivetje;e se rui, se sproijo avtomatski programi(instinkti), da vzpostavijo ravnovesje.

NEODVISNOST OD OBJEKTOV: instinkti so neobjektno vedenje,neodvisni od objekta pri sproanju, pri zadovoljitvi ter pri kvalitetizadovoljitve.

NEODVISNOST OD UENJA: instinkt je 100% bioloko doloen, 0%za okoljem. Okolje, uenje ne more proizvesti niti prepreiti instinkta, niuinka uljivosti, okolja. Okolje ni ne prispeva k temu, da smoagresivni, niti ne more tega prepreiti. Okolje se edino lahko bolj alimanj racionalno obnaado instinktov da bolj ali manj monosti, dase ti instinkti realizirajo. e je druba pametna, lahko omogoi kanale,

podroja, po katerih se instinkti nekodljivo realizirajo. Npr. agresivnost ukvarjanje s portom.


28/47


28

PONAVLJANJE, CIKLINOST: primer tete, ki je menjavala slukinjena 1 leto. Pri teti se je sproil instinkt agresivnosti, ki ga je realiziralatako, da je odpuala slukinje. To ni bilo odvisno od slukinj, ampak odagresivnosti tete. Odpuanje je kanal za sproanje agresivnosti.Vedenje se ponavlja v rednih asovnih terminih. as od

vzpostavljenega ravnovesja do poruenja je znailni, je isti. IRACIONALNOST: instinkti so iracionalni, v nasprotju z razumom.

Obstajata 2 vrsti vedenj (ne vodijo v isto odloitev), tista ki so podkontrolo uma, ter tista, ki niso pod kontrolo uma, torej instinkti.

3 vpraanje: Kritika- Lorenz ne upoteva 2. divergence- Vpraanje, e tak model razlage bioloke doloenosti zdri, za

ljudi je to problematino. Prvi ki je to dokazal je bil Freud.- Freud je v svojem zgodnjem pristopu verjel, da je seksualni

instinkt bioloki, lovek je torej bioloko voden. Verjel je, da boz mehaninim modelom lahko razloil lovekove instinkte,

vendar je kasneje ugotovil, da to ne bo lo. Freud nidogmatsko vztrajal pri napani hipotezi, sam sebe je korigiral, priznal je, da seje zmotil. Pravi da je ta Lorenzova teorija mona za ivali, ne dri pa zaloveka, vpraanje ali lahko potem to vedenje pri ljudeh in ivalihpoimenujemo z isto besedo instinkt. loveki seksualni instinkt neizpolnjuje teh pogojev, ni instinkt tako kot pri ivalih ljudje so izgubilibioloko avtomatski program.

- Freud je razdelal teorijo, kjer loi GONE in INSTINKTE. Goni so biolokoobstojea energija, ki tei k sprostitvi, tendenca k vzpostavljanju ravnovesja,tendenca k ugodju (eros). Pulzija ali gon ne ve, kaj hoe, ne ve, kam naj gre.Instinkt pa je kapricioznost, vedenje, ki nas pripelje do ugodja.

- SEKSUALNI INSTINKT ne deluje po mehaninem modelu. Ta energija jeneartikulirana. Vsi instinkti so izbirni, so v nasprotju z mehaninim modelom.

- Ugotovil je, da nobena postavka mehaninega modela ne driOdvisnost instinktov od okolja in odvisnost od uenja Bioloko dana vedenja, ki so preivetvena so hranjenje, pitje, spanje,

seksualnost, materinski instinkt. Freud pravi, da imamo ljudjepomanjkanje programov na tem podroju, e pa e so, so naueni,priueni in ekstremno variirajo.Imamo programe, od katerih smo odvisni,so pa naueni, nauijo pa se zelo zgodaj in imajo kasneje statusavtomatizma. To pa ne pomeni, da je bioloko dano, je tako naueno, da

postane avtomatizem, dejansko postanejo del telesnega ustroja. Ni so pato bioloka tudi za to, ker med posamezniki niso ista. Preivetvenopomembna vedenja so torej vedenjski avtomatizmi, ki so naueni, topomeni, da so odvisni od okolja in odvisni od uenja.

Telesna zgradba kae uinke uenja. Uenje vzpostavi vse, kar jepovezano z ugodjem. Primer, ki ga navaja Freud je vzpostavitev erogenecone, ki je rezultat uenja. Erogene cone so nart kako kultura opremitelo za doseganje ugodja. Vzpostavi se jih z nego, uenjem, niso pavrojene.

Seksualni instinkt je rezultat uenja, je forma v kateri se prakticira(homo/heteroseksualnost). Vse oblike lovekove seksualnosti so

normalne oz. nobena ni normalna.

Sigmund Freud


29/47


29

Otroka je treba prisiliti, da opusti vir ugodja, ki ga je odkril. e ga neprisilimo, bo to e naprej njegov vir ugodja, otrok bo ostal fiksiran na temviru, to pa vodi v perverznost (infantilna seksualnost). Zato jefundamentalno omejevanje, kaznovanje otrok, da tisti vir ne ostanefiksiran, da lahko pride do heteroseksualnosti. Kar dobimo kot konno

obliko seksualnosti je odvisno od prepovedi. Prepovedani morajo biti vsiobjekti razen enega. Vsi nadaljnji objekti so nadomestni objekti,heteroseksualnost pa je zadnji nadomestni objekt, ki pa edini niprepovedan. Dimorfna pulzija k ugodju ie vse mone poti k ugodju,prakticira pa samo eno, ponavadi je to heteroseksualnost. Seksualniinstinkt je pot razvoja skozi prepovedi matric doseganja ugodja.

Ekosgenost instinktovEndogenost ne velja, instinkti so eksogeni, sproijo se od zunaj. Porueno nevrofizioloko ravnovesje, ki sicer obstaja, a je premalo za

sprostitev instinkta: primer gladovne stavke. Bolj kot imamo poruenoravnovesje, manj imamo impulza do tega ravnovesja (na primer ival sene more odloiti, da bo gladovno stavkala, hujala). Kulturno uenjeopremi loveka s programi, ki delujejo takrat, ko je porueno ravnovesje.Mi lahko vztrajamo v poruenem ravnovesju in ne prakticiramo vedenj, kibi to porueno ravnovesje vzpostavili. Porueno ravnovesje samo po sebine sproa nobenega vedenja, ki bi to vzpostavilo.

Instinkti, vedenja za doseganje ugodja, ki se zunanje sproijo, bistvenapa je prisotnost objekta.

ObjektnostEksogenost se nanaa na objektnost to kar od zunaj sproi instinkt priloveku. Zunanji objekt je centralnega pomena lovekove seksualnosti.

Pomemben je za sproitev, zadovoljitev in genezo.Sproitev: objekt mora biti prisoten, da se tendenca po ugodju splohsproi. Ni pa nujna fizina prisotnost (na tem sicer slui pornografskaindustrija). Seksualni instinkt je kapriciozen, ne more ga sproiti pravvsak objekt uinek to ni to

Zadovoljitev: niso vsi objekti enako dobri za zadovoljitev ugodja.Seksualni instinkt je visoko kapriciozen. Seksualni instinkt tono ve kajhoe, insistira na svojem objektu uinek to ni to. Seksualni instinktgre v nov krog iskanja ugodja. To je tisto, kar je imela mati, tega panikoli ne moremo imeti, se ne da ponoviti, to nikoli ne bo to prisila kponavljanju.

Geneza: enska geneza je v principu aseksualna. enska ima lahkodruge kanale doseganja ugodja. Da iz pulzije dobimo instinkt, jepomemben objekt, to pa je objekt nege (mati). Pri tem objektu senauimo, da ugodje obstaja ter kakno je. Zato mora biti objekt ugodjaim bolj podoben prvemu objektu ugodja (materi). Objekt nege proizvedeseksualni instinkt z ugodji, ki jih proizvaja ob negi, sproa matrico. Mamaje obljuba ugodja. Oseba ima mano, e mi mislimo, da nam bo prineslaugodje. Vsebina, matrica, ki sproa ugodje, je individualna (mame sorazline). Individualizira se tudi med brati in sestrami. Ni istega objektanege, je samo ista oseba. Pri drugemu otroku nego izvruje boljavtomatino in manj frustrirajoe.


30/47


30

Instinkt je visoko objektno vedenje. e objekta ni, potem gon nikoli nepride v instinkt, ne dobi loveke forme (divji otroci nimajo seksualnegainstinkta na nain kot ga imamo mi).

Neciklinost instinktovInstinkti niso cikliniNa vsake 3 ure smo lani ne zaradi ciklinosti, ampak ker so nas mame

dojile na 3 ure pediatrini standard. V drugih kulturah so lani nadrugane asovne cikle - odvisnost od nege, v takem smislu je tociklino.

Seksualni instinkt je izrazito neciklien. Pojavlja se skladno z obljubougodja. Vse je odvisno od obljube ugodja.

Racionalnost instinktovInstinkti niso razum. So nekaj, kar je nasprotno umu. To ni tono.Instinkti so podlaga razuma, niso v nasprotju. Mi tega ne vidimo, vidimo,

ko se ne sklada 2 dimenziji. Mono je sicer, da razum in instinktusmerjata k razlinim objektom, vendar to e ni zadosten dokaz, da sta vnasprotju.

Ego ustvarja kompromis med razumom in instinktom. lovek usklajujeobe instanci, to usklajevanje je 99% naega ivljenja. Razumsko lahkovzdri samo tisto, kar je skladno z matrico ugodja. Razum je bolj skladenz iracionalno komponento. To sta 2 sili, ki sta normalno komplementarni.

enskam je bolj dovoljena iracionalnost intuicija, ustvena inteligenca,prekinjen stik s svojim nezavednim, bolje razumejo druge, razum nidominanten, enako priznavajo tudi drugi dimenzijo zaposlitvenaprednost ensk, so bolje vodje. Za enske je iracionalnost (nezavednaracionalnost) vsakodnevno normalno prisotna. To je legitimno e od

malega: punce lahko jokajo, fantje pa ne smejo. Ta dimenzijaeksistence je legitimna pri puncah, fantki pa so bili naueni, da nilegitimna.

- loveki instinkti skrivajo tiste programe, ki smo jih izgubili, ko smo doivelipovratni uinek kulture. Imamo vedenjske avtomatizem, ki deluje na principuugodja, namesto biolokih instinktov. Mi nimamo instinktov v biolokemsmislu. To vemo ker instinkti variirajo od posameznika, kulture, so znailniza neko kulturo medkulturno variabilni programi. Bioloki instinkti pa sostabilni, ne variirajo.

- Seksualni instinkt je najbolj reprezentativna materializacija posameznikoveindividualne zgodovine. To pomeni, da ni bioloko, kar se s tem dogaja je

odvisno od zunanjega objekta postane vedenjski avtomatizem, ki je zunajnae kontrole. Vedenjski avtomatizmi so se uveljavili tono tam, kjer so prejobstajali bioloki programi instinkti (ki so na primer zagotavljali reprodukcijovrste, hranjenje). e je nekaj bioloko, mora biti v vseh kulturah enako, jeneodvisno od kulturnega uenja. Seksualnost, hranjenje pa medkulturnovariira.

A. TRSTENJAK(Oris sodobne psihologije) Slovenski psiholog: psihologija ustvarjalnosti, orisi slovenskega

nacionalnega karakterja

1. vpraanje: Ali je

lovek bioloko doloen in

e je, s

im jebioloko doloen?

Anton Trstenjak


31/47


31

- Da, lovek je bioloko doloen- S im: koliina dednosti v osebnostnih lastnostih logika KOLIKO

(vsaka lastnost je x% doloena bioloko in y% doloena soc/kult. X+y=100%).Zavraa logiko KAJ, ker je vsaka stvar bioloka in nebioloka

Antropologija Zapiski PR

Documents

Transcript of Antropologija Zapiski PR