ANITE S¤ POREDOVNO SI GI PODMIRUVAAT … · krivme zatkulisnite igri na mno-gu firmi, pravni i...

OP[TINSKI VESNIK

GODINA III • BROJ 28 • JULI 2008 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

^ESTITILINDEN

Spored podatocite za prvite {est meseci od godinata

GRA\ANITE S¤ POREDOVNO SI GI PODMIRUVAAT DANO^NITE OBVRSKI

Op{tinata formira baza na podatoci za

stopanskite subjekti

ZO[TO STRAV ZO[TO STRAV OD ANKETIRAWE?OD ANKETIRAWE?

KULTURNOTO LETO KULTURNOTO LETO „„TRI KRU[ITRI KRU[I„„ - 2008- 2008

FEQTON: Aleksandar Treti Makedonski - najgolemiot makedonski kral i

vojskovodec (3)

KRALSTVOTO GO OSTAVI KRALSTVOTO GO OSTAVI NA NA „„ NAJDOBRIOTNAJDOBRIOT ““

STRANICA 3. STRANICA 8-9. STRANICA 10-11.

A K T U E L N O

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk

Toni ÛPOSKI

Ulogata i zna~eweto na da-no~nite prihodi vo prihodniot delna Buxetot na Op{tinata, e edenod najzna~ajnite izvori na priho-di na samata op{tina. So redovnopla}awe na lokalnite danoci itaksi od strana na gra|anite, od-nosno dano~nite obvrznici, }e sezgolemi prilivot na sredstva voBuxetot na Op{tinata, so {to }ese sozdadat uslovi za nepre~enovr{ewe na brojnite aktivnostiod nadle`nost na op{tinata, kojapreku sredstvata {to gi koristiza prezemenite aktivnosti, pov-torno gi vra}a vo korist i za dob-roto na gra|anite.

Redovnoto pla}awe na dano-cite, }e pridonese i za podobru-vawe na kvalitetot na uslugite{to Op{tinata gi obezbeduva zasvoite gra|ani, a ~ija osnovna cele pobrz i poefikasen razvoj naOp{tinata, kako i kreirawe napoblagoprijaten ambient za ì-veewe na gra|anite na Kisela Vo-da. Spored, gradona~alnikot Xor-xe Arsov trendot na redovno pla-

}awe na danocite od strana na da-no~nite obvrznici za prvite 6meseci od godinata e vo postojanporast, i spored nego toj bi tre-balo da se zadrì i do krajot na2008 godina.

- Vkupnite dano~ni prihodivo periodot januari - juni 2008 go-dina se ostvareni vo iznos od110.510.231 denari, {to pretsta-vuva 58,2% vo odnos na planira-nite 189.867.329 denari za 2008godina, veli gradona~alnikotArsov i prodolùva. - Vo struk-turata na vkupno ostvarenite da-no~ni prihodi, najgolemo u~estvoimaat prihodite od komunalnitedanoci koi u~estvuvaat so 73,3%,potoa prihodite od danoci naimot so u~estvo od 24 % i priho-dite od personalen danok so u~es-tvo od 2,7%.

Koi dano~ni obvrznici, pro-

centualno, bea najredovni vo

poso~eniot {estmese~en period?

- Vo periodot januari - juniostvaruvaweto na dano~nite pri-hodi vo odnos na planiranite sekarakterizira so pozna~ajna rea-lizacija kaj komunalnite danoci,~ij procent na ostvaruvawe e 62,2%vo odnos na planiranite, kako ine{to ponizok procent na ostva-ruvawe kaj danocite na imot od51,2% vo odnos na planiranite.Poslabata realizacija kaj ovoj da-nok vo prvoto polovina od godina-va, }e se nadomesti so zgolemenarealizacija vo vtorata polovina,so realna ocenka deka trendot nazgolemena naplata }e se zadrì ido krajot na 2008 godina.

Dali, novite podatoci uka-

ùvaat na faktot deka vo prvata

polovina na godinava, Op{tina-

ta ima ostvareni pogolemi dano~-

ni prihodi vo sporedba so istiot

period vo minatata godina?

- Navedenite podatoci uka-ùvaat na toa deka ostvarenitedano~ni prihodi beleàt zgole-

muvawe vo odnos na istiot peri-od minatata godina. Imeno, ost-varenite dano~ni prihodi vo pe-riodot januari - juni se povisokiza 36.494.308 denari od vkupnitedano~ni prihodi ostvareni vo is-tiot period 2007 godina, ili, toabi zna~elo porast od 49,3 % voodnos na 2007.

Kakva e sostojbata po vidovi

na danoci?

- Kaj ostvarenite prihodiod danoci na imot imame zgole-muvawe od 61% vo odnos na ostva-renite vo istiot period minatatagodina, ili vo apsoluten iznospove}e za 10.048.347 denari. Ovaukaùva deka kaj ovoj danok ima-me zgolemen procent na naplatavo sporedba so minatata godina.Kaj prihodite od komunalni dano-ci imame zgolemuvawe od 48% voodnos na istiot period minatatagodina, ili 26.340.994 denari po-ve}e, vo sporedba so istiot peri-od minatata godina.

Kisela Voda e me|u prviteop{tini vo Makedonija koja us-pea re{enijata za danok na imotza 2008 godina do dano~nite ob-vrznici da im gi dostavi na raka.

Kolku vakviot proekt, pri-

donese za poredovno pla}awe na

danokot?

- Pridonese mnogu vo svestana dano~nite obvrznici deka tieednostavno mora da go platat da-nokot. Deka Zakonot e ednakov zasite, nie dokaàvme pred pove}eod tri godini, koga ja razotkriv-me urbanata mafija, i gi razot-krivme zatkulisnite igri na mno-gu firmi, pravni i fizi~ki licakoi odbegnuvaa da go platat dano-kot. Toga{ imavme hrabrost dakaème deka vo Kisela Voda imadivi gradbi i ima nepla}a~i nazadolìtelniot danok. Od takva-ta, borba so mo}incite, denes re-zultatite se vidlivi. Beleìmese pogolem porast na prihoditeod danocite. Inaku, gra|anite goprifatija proektot dostavuvawena re{enija za danok na imot poprincipot li~no na raka, od pri-~ina {to znaat deka polniot op-{tinski Buxet voedno zna~i iz-gradba i rekonstrukcija na mnoguulici i trotoari, novi parkovi,niknuvawe na novi detski igra-li{ta i sportski tereni. Ednos-tavno, Kisela Voda mora da ~eko-ri napred, na krajot istakna gra-dona~alnikot Xorxe Arsov.

Spored podatocite za prvite {est meseci od godinata

GRA\ANITE SÈ POREDOVNO SI GI PODMIRUVAAT DANO^NITE OBVRSKI

Po povod 45 godi{ninata od katastrofalniot zemjotres{to go zafati gradot Skopje na 26 juli 1963 godina, tri~lenadelegacija na Op{tinata, predvodena od gradona~alnikotXorxe Arsov, pretsedatelot na Sovetot Zoran Antovski irakovoditelot na Sektorot za obrazovanie Blagojka Filip~eva,na gradskite grobi{ta vo Butel, im oddade po~it na zaginatite.

Ostvarenite dano~ni

prihodi vo prvite {est

meseci od godinata be-

leàt zgolemuvawe vo

odnos na istiot period

minatata godina, - is-

taknuva gradona~alni-

kot Xorxe Arsov.

KONTO OPISOSTVARENO

01.01-30.06.2007 god.

PLANIRANOza 2008 god.

OSTVARENO01.01-30.062008 god.

% naostva-ruvawe

7111 PERSONALEN DANOK OD DOHOD 2.835.723 8.000.000 2.940.751 36,7

713 DANOCI NA IMOT 16.426.997 51.700.00 26.475.344 51,2

713111 Danok na imot 1.666.186 20.000.000 4.574.169 22,8

713112 Povisoka stapka na danok na imot 70.854 200.000 60.026 30,0

713211 Danok na nasledstvo i podarok 358.825 1.300.000 914.078 70,7

713311 Danok na prom. na nedvi`nosti 9.446.581 20.000.000 13.919.069 69,6

713312 Povisoka stapka na danok na promet 4.823.243 10.000.000 6.916.104 69,2

713512 Kamata na nenavremeno pla}awe 61.307 200.000 91.898 45,9

7171 KOMUNALNI DANOCI 54.753.202 130.167.329 81.094.196 62,2

717112 Komunalna taksa za istaknuvawe firma 573.981 3.600.000 1.097.776 30,5

717115Komunalna taksa za koristewe ulici pri registracija na motorni vozila

634.116 1.800.000 587.181 32,6

717116 Komunalna taksa za javno osvetluvawe 5.556.546 18.500.000 10.122.884 54,7

717130 Komunalna taksa za korisistewe povr{ini vo kamp - 10.000 - -

717131Komunalna taksa za korisistewe prostor preddelovna prostorija

- 1.000.000 - -

717132Komunalna taksa za istaknuvawe reklami,objavi, oglasi

- 500.000 - -

717134 Komunalna taksa za postavuvawe vitrini - 1.000.000 - -

171135 Komunalna taksa za koristewe plo{tadi - 20.000 1.680 8,4

717137 Nadomest za ureduvawe grade`no zemji{te 47.965.413 103.000.000 69.093.249 67,0

717138 Nadomest od komunalna dejnost 23.145 637.329 191.366 30,0

717139 Prihodi od kamati od lokalni taksi - 100.000 - -

718134 Nadomestok za upravuvawe so otpad - - - -

71 VKUPNO DANO^NI PRIHODI 74.015.923 189.867.329 110.510.231 58,2

45 godini od katastrofalniot zemjotres

vo Skopje

DELEGACIJA NA OP[TINATA

IM ODDADE POÎT NA ZAGINATITE

3OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

A K T U E L N O

Vladata na Republika Make-donija po~na so realizacija naProgramata za rehabilitacija irekonstrukcija na regionalnata ilokalnata patna mreà vo Repub-lika Makedonija. Ovoj proekt naVladata }e bide finansiran pre-ku zaem vo iznos od 70 milioni ev-ra, obezbeden od me|unarodni fi-nansiski institucii, a }e se rea-lizira vo slednite tri godini.

- Za investicii vo lokalnatapatna mreà Vladata izdvoi sred-stva vo visina od 34 milioni evra.Ovie sredstva se nameneti za po-dobruvawe, rehabilitacija i re-konstrukcija na postojnite lokal-ni pati{ta.

Sektorot za lokalen ekonom-ski razvoj na Op{tina KiselaVoda, vo sorabotka so Sektorot zaurbanizam i komunalni dejnostiaplicira{e za rekonstrukcija na~etiri prioritetni lokalnipati{ta. Toa se lokalnite pati{-

ta Teferi~, Kitka, Dra~evska iKiro Fetak, veli Pavlina Ribar-ska, rakovoditel na Sektorot zaLokalen ekonomski razvoj.

Koi proceduri bea potrebni

za izgotvuvawe, vo delot na rea-

lizacijata na ovoj proekt?

- Za sekoj od ovie pati{ta be-{e izgotven osnoven-izvedbenproekt, koj potoa be{e revidiranod soodvetna institucija. Pod-gotven be{e generalen opis naproektot, obrazloènie na proek-tot, kako i negova opravdanost.

So ogled na toa deka stanuvazbor za javni pati{ta koi povrzu-vaat naseleni mesta na teritorijana Op{tinata i se od zna~ewe zasoobra}ajot vo Op{tinata, a isti-te se nao|aat vo nezavidna sostojbakoja go ote`nuva soobra}ajot me|unaselenite mesta na teritorija naKisela Voda, Sovetot donese odlu-

ka za odobruvawe na nivna rehabil-itacija i rekonstrukcija.

Dali ovoj proekt e vremenskiograni~en? Koga gra|anite na Op-{tinata kone~no }e gi koristatrekonstruiranite ulici?

- Po~etokot na rabotite za-visat od Vladata na RepublikaMakedonija. Se nadevam deka toa}e bide vo najskoro vreme. [to seodnesuva do nas, nie gi ispo~itu-

vavme site termini. Imeno, celo-kupnata proektna dokumentacijae aplicirana do Fondot za magis-tralni i regionalni pati{ta, odkade e dobieno izvestuvawe dekaproektnite aplikacii se komplet-ni, {to bi zna~elo mo`nost za niv-no odobruvawe vo nareniot peri-od, odnosno dobivawe na sredstvaza realizacija na rekonstrukcijai rehabilitacija na ovie pati{ta.

Vakvata investicija vo infra-strukturata direktno bi vlijaelana podobruvawe na kvalitetot naìvotot na gra|anite vo Op{tinaKisela Voda, {to pretstavuva os-novna cel na Sektorot za Lokalenekonomski razvoj na Op{tinaKisela Voda, kako i na celokup-noto rakovodstvo na Op{tinata.

A. F.

Proekt na Vladata na Republika Makedonija za rekonstrukcija na lokalnite pati{ta

TEFERI^, KITKA,DRAÊVSKA I KIRO FETAK

VO NOVO RUVO

Ulicata Prvomajska e glavna ‘rbetnica na Op{-tinata. Gra|anite i lokalnata vlast dolgo vreme makama~ea da iznajdat na~in, kako ovaa ulica da stane bez-bedna za gra|anite. I, pokraj enormnite barawa koipristignuvaa do gradona~alnikot, vo koi se bara{ena najopasnata ulica da se postavat legnati policaj-ci, toa ne be{e storeno od nekolku pri~ini. Prvatae, deka ulicata Prvomajska se nao|a pod nadle`nostna gradot Skopje, a nadle`nite od ovaa institucija nedozvolija da se postavat legnati policajci od pri~ina{to spored nivnoto tolkuvawe bile nezakonski. Izna-o|aj}i novi re{enija za zabavuvawe na ulicata, Op{-tinata odlu~i problemot da go podeli vo dva dela. Voprviot, na delnicata od Crnata Kula do semaforot naulicata Narodni Heroi, se postavija dva radari vodvata pravci, koi na voza~ite, dokolku vozat pove}eod 50 kilometri na ~as so trepkawe im alarmira daja namalat brzinata. Isto taka na odredeno rastojani

se postavi verikalna i horizontalna svetlosna sig-nalizacija, koja na gra|anite im ovozmoùva bezbed-no pominuvawe preku ulicata. Proektot be{e podr-àn i finansiran od Republi~kiot sovet za bezbednos-ta na soobra}ajot i od op{tinata Kisela Voda.

Na vtorata delnica, od semaforite na ulicataNarodni Heroi do semaforot kaj Cementarnicata,se postavija dva semafori, radari i znaci koi bezbed-no go reguliraat soobra}ajot. Pokraj ovie merki naovaa delnica se zabeleùva i ~esto prisustvo na po-licijata koja, patem, gi lovi nesovesnite voza~i.

Poslednite anketi na soobra}ajnite stru~nilica pokaùvaat deka Prvomajska e bezbedna ulica,so ogled na faktot {to soobra}ajnite nezgodi koivo minatoto bea ~esta slika, se namaleni za 70 pro-centi vo sporedba so izminatite godini.

S. J.

Najdocna za desetina dena Op-{tina Kisela Voda }e objavi og-las za izdavawe pod zakup na pros-torii {to se vo nejzina sopstve-nost. Na oglasot, {to }e trae 15dena, }e moàt da se prijavat sitezainteresirani pravni i fizi~kilica. Op{tinarite velat deka ob-javata }e se izvr{i soglasno odlu-kata {to ja donese Sovetot za iz-davawe pod zakup na delovni pros-torii {to se vo sopstvenost nalokalnata vlast. Soglasno objava-ta, izbranite korisnici }e imaatpravo na naem od edna godina.

- Ednogodi{niot zakup e sog-lasno donesenata odluka, vo koja enavedeno deka na konkursot ne mo-àt da u~estvuvaat lica koi even-tualno bile korisnici na na{prostor, a imaat nepodmireni smet-ki, objasnuva Blagojka Filip~eva,pretsedatel na Komisijata za spro-veduvawe na postapka za iznajmu-vawe na delovnite prostorii. Taainformira deka prostoriite, sog-lasno odlukata }e moàt da se ko-ristat za odrùvawe na sportskiaktivnosti, maloproda`ba i sli~-no. Inaku, Op{tinata ima na ras-polagawe za izdavawe pod zakupnekolku sportski sali vo ramkina u~ili{tata, holovi, podrumskiprostorii... Nadle`nite od Komi-sijata se nadevaat deka kone~niot

izbor na zakupcite }e bide nap-raven najdocna za dva meseca, od-nosno koga }e zavr{i javniot og-las i periodot za àlbi.

Za site podetalni informa-cii zainteresiranite moàt da seobratat li~no vo Op{tinata ilina telefon 2785-466. Oglasot }ebide objaven i vo nekoi od dnevni-te vesnici. M. I.

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ûposki

Kompjuterska obrabotka:Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2785-411

faks: (02)2770-210e-mail:[email protected]

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

OP[TINSKI IMOT POD NAEMKone~niot izbor na zakupcite se o~ekuva da bide

zavr{en najdocna za dva meseci

Na ulicata Prvomajska

RADARITE GI DISCIPLINIRAA

VOZAÎTENa delnicata od Crnata Kula do se-maforot na ulicata Narodni Heroi,se postavija dva radari vo dvatapravci, koi na voza~ite, dokolku vo-zat pove}e od 50 kilometri na ~as sotrepkawe im alarmira da ja namalatbrzinata. Isto taka na odredeno ras-tojani se postavi verikalna i hori-zontalna svetlosna signalizacija, ko-ja na gra|anite im ovozmoùva bezbed-no pominuvawe preku ulicata.

OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk4 KISELA VODA

METLARKITE VO FUNKCIJA

Trite metlarki {to Op{ti-nata neodamna gi nabavi i se delod komunalnoto pretprijatie se-kojdnevno se vo rabota. Gra|anitegi zabeleùvaat niz parkovite,ulicite i sekade onamu kade {tose potrebni.

PRISTAPNI PATEKINA ULICITE \OR\ISUGARE, PU[KINOVAI LOKOV...

I, vo ovaa grade`na sezona votekot na mesec septemvri, Op{-tinata }e prodolì so izgradbana pristapni pateki do onie zgra-di koi ve}e se o{teteni, no ipateki za koi gra|anite ni dosta-vija uredni barawa. Prioritetni}e bidat zgradite koi se nao|aatna ulicite \or|i Sugare, Pu{ki-nova i Lokov.

TINEKS GRADI NAJGOLEM DISKONTEN CENTAR VOMAKEDONIJA

Po Lukoil, Krka, Zurlu Kom-pani i Tineks naskoro }e se pod-novi so nova gradba. Tineks }e do-bie nov sovremen diskonten cen-tar, vo koj gra|anite na Op{tina-ta i gradot Skopje }e moàt da gizadovolat svoite potrebi. Rabo-tite ve}e zapo~naa na ulicataPrvomajska, i toj najverojatno }ebide najgolem diskonten centarvo Makedonija.

REKONSTRUKCIJA NA UL. DOSITEJ OBRADOVI]

Kone~no site administrativ-ni raboti okolu rekonstrukcija-ta na ul. Dositej Obradovi} se za-vr{eni. Rabotite na terenot }egi izveduva firmata MZT-IRI, itreba da zapo~nat vo prvata nede-la na mesec avgust.

Vo godi{nata Programa za lo-kalen ekonomski razvoj na Op{ti-na Kisela Voda za 2008 godina be-{e predvideno i kreiraweto nabaza na podatoci za mali i srednipretprijatija na teritorija naOp{tinata. Za tie potrebi Op{-tinata selektira{e 8 anketari(po osnov na raspi{an oglas), koipokaàa podgotvenost da rabotatna pribirawe na relevantni poda-toci za pretprijatijata {to egzis-tiraat na teritorija na KiselaVoda.

- Od strana na Sektorot za lo-kalen ekonomski razvoj, vo sora-botka so Oddelenieto za naplatana danoci prethodno be{e izgot-ven anketen pra{alnik preku kojOp{tinata moè da dobie rele-vantni podatoci za subjektot. Pra-{awata do firmite se odnesuvaa

za dejnosta na ekonomskiot sub-jekt, brojot na vraboteni, podato-ci za imotot i sli~no, veli Kate-rina Siqanoska, sorabotnik voSektorot za lokalen ekonomskirazvoj.

Dali site ekonomski subjekti

gi odgovorija pr{alnicite?

- Ne. Do Sektorot za lokalenekonomski razvoj dostaveni se 921odgovoreni pra{alnici od subjek-ti koi pokaàle podgotvenost zasorabotka so Op{tinata. Vkupno204 subjekti od razli~ni pri~iniodbija da odgovorat na pra{alni-kot. Poradi ovoj nov moment, Sek-torot za LER i Sektorot za fi-nansii na Op{tina Kisela Vodastapija vo kontakt so odgovornilica od Gradot Skopje za razgledu-

vawe na mo`nosta za ovlastuvawena lica so cel utvrduvawe na fak-ti~kata sostojba.

Dali vo pra{alnikot, fir-

mite na teritorijata na Op{tina-

ta imaa prostor da go dadat svoeto

mislewe za dosega{nata sorabot-

ka so Op{tinata, kako i da go iz-

razat (ne)zadovolstvoto od funk-

cioniraweto na gradona~alnikot

i op{tinskata administracija?

- Preku sprovedenata anketafirmite {to egzistiraat na teri-torijata na Op{tina Kisela Vodago dadoa svoeto mislewe za rako-vodstvoto na Op{tinata, kako i zacelokupnata op{tinska adminis-tracija, imaa mo`nost da davaatsugestii i predlozi za podobru-vawe na sorabotkata.

[to planira da napravi Op{-

tinata so dobienite podatoci od

anketata?

- Anketata be{e sprovedenavo periodot od 09.06.2008 pa do09.07.2008 godina. Vrz osnova napribranite informacii, Sektor-ot za lokalen ekonomski razvoj naOp{tina Kisela Voda }e formi-ra elektronska baza na podatoci,so mo`nost za prebaruvawe po si-

te osnovi {to postojat vo anket-nite listovi. Bazata na podatoci,isto taka, }e bide iskoristena zalesno pronao|awe na firmi, mo`-ni partneri na Op{tinata za idniproekti, mo`nosti za locirawe naopcii za novi vrabotuvawa, kako ipri registrirawe na pravnite li-ca-dano~ni obvrznici, istaknuvaKaterina Siljanoska, sorabotnikvo Sektorot za lokalen ekonomskirazvoj. V. B.

Op{tinata formira baza na podatoci za stopanskite subjekti

ZO[TO STRAV OD ANKETIRAWE?

Sovetot na Op{tina KiselaVoda na sednicata posle letniteodmori }e ja razgleduva programa-ta za odbeleùvawe na nastani ili~nosti koja predviduva postavu-vawe na spomen obele`ja na frek-fentni javni lokacii i vo dvoro-vite na obrazovnite institucii.Stru~nite slu`bi koi ja izrabo-tija programata informiraat de-ka taa predviduva postavuvawe naspomenici i obele`ja vo ~est naistaknati li~nosti i nastani odsite sferi na ìveeweto. Plani-rana e izgradba na spomenici vo~est na slovenskite i makedonski-te prosvetiteli, na istaknati li-kovi od oblasta na naukata, zdrav-stvoto, humanizmot i renesansa-ta, voop{to na likovi koi ja od-

beleàle makedonskata i svetska-ta istorija na pove}e poliwa.Predvidenata programa, kako {tovelat od Op{tinata, }e vaì i }eima mo`nost da se realizira vonarednite pet godini. Za nejzinaizvedba vo najgolem del }e se is-koristat sredstva od op{tinski-ot buxet, a op{tinarite se nade-vaat i na poddr{ka od Gradot idràvata.

- Ve}e projavuvaat interes izainteresirani firmi i institu-cii. Dali i kakov }e bide na~inotna sorabotkata }e se definira pousvojuvaweto na programata, kojase nadevame deka Sovetot edno-glasno }e ja odobri, velat od Op-{tinata. Inaku, osven podigawespomenici i obele`ja vo ~est na

istaknati li~nosti, re~isi vo se-koe osnovno u~ili{te, so Prog-ramata se opfateni i dvorovitena predu~ili{nite ustanovi.Imeno, predvideno e vo dvorovi-te na gradinkite da se postavuva-at mini skulpturi na ìvotinki(eè, ma~e, elen) izraboteni odkombinacija na bronza i kamen.Vo plan e i izgradba na eden vidku}a-muzej vo koja }e se postavatbronzeni skulpturi na muzi~kiinstrumenti.

Lokaciite na del od spome-nicite ve}e se poznati, odnosnotoa se dvorovite na u~ili{tata igradinkite, a za del od spomeni-cite prostorite doprva }e se utvr-duvaat so urbanisti~ki plan.

M. I

Tri osnovni u~cili{ta napodra~jeto na Kisela Voda }e do-bijat novi direktori. Tie so ra-bota }e po~nat na po~~etokot odidnata u~ebna godina. Nov direk-tor }e ima osnovnoto u~cili{te„Kuzman [apkarev“, odnosno so

nego }e rakovodi Toni Iliev.Stef~e Vasilevski, pak, e izbranda rakovodi so u~ili{teto „Rajko@inzifov“. Op{tinarite infor-miraat deka vo tek e javniot kon-kurs za izbor na nov direktor nacentralnoto osnovno u~ili{te

„Kiril Pej~inovi}“. Spored naja-vite, kone~nite rezultati }e bi-dat poznat najdocna za eden mesec.Od Op{tinata velat deka izbo-rot za novite direktori e izvr-{en po pat na javen konkurs, kako{to nalaga zakonot.

A K T U E L N O

Do Sektorot za lokalen ekonomski razvoj dostaveni se 921 odgovoreni pra{al-nici od subjekti koi pokaàle podgotvenost za sorabotka so Op{tinata.Vkupno 204 subjekti od razli~ni pri~ini odbija da odgovorat na pra{alnikot

Stru~nite slu`bi ja izrabotija petgodi{nata programa za spomen obele`ja

SPOMENICI ]E SE POSTAVUVAAT VO UÎLI[NITEDVOROVI I GRADINKITE

Detalite }e se definiraat po usvojuvaqeto na Programata za odbeleùvawe

na li~nosti i nastani koja Sovetot }e ja razgleduva na sednicata posle let-

nite odmori

Zavr{i javniot konkurs {to go raspi{a Op{tinata

NOVI DIREKTORI VO TRI OSMOLETKI

A K T U E L N O

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk 5

Vo op{tinata Kisela Voda sozapo~nuvaweto na grade`nata se-zona se rabote{e intenzivno i go-lem del na proekti koi se zavr{e-ni ili se vo intenzivna izgradba.

Se izvr{i rekonstrukcijatana ulicata Draga Stojanovska sodolìna od 60 metri i {iro~inaod 4 metri na koja se postavija iivi~waci kako i rekonstrukcija-ta na kolovozot i postavuvawe naivi~nici so dolìna od 330 i {i-ro~ina od 5 metri na ulicata Ne-vena Georgieva Duwa. Vo tek e re-konstrukcijata na del od ulicataViktor Igo vo dolìna od 70 met-ri i {iro~ina od 5 metri kade sevr{i i postavuvawe na dva sliv-nika i sanacija na trotoarite.

Zavr{eno e asfaltiraweto isanacijata na tamponiranite uli-ci vo naselbata Pripor kade {toe intervenirano na nekolku krakana ulicite Sava Kova~evi}. Se vr-{e{e asfaltiraweto i sanacija-ta na krakot 14 koj e so dolìnaod 139 metri i {iro~ina 4,25 met-ri, na krakot 21 koj e so dolìnaod 215 metri i {iro~ina 4,40 met-ri, na krakot 25a koj e so dolìnaod 157 metri i {iro~ina 3,70 met-ri, na krakot 25b koj e so dolìnaod 155 metri i {iro~ina 3,70 met-ri i dovr{uvawe na krakot 24 koje so dolìna od 198 metri i {i-ro~ina 3 metri.

Vo izminatiov period se ra-bote{e na rekonstrukcija na po-ve}e ulici na celata teritorijana op{tinata Kisela Voda. Vo se-loto Usje zavr{i asfaltirawetoi pro{iruvaweto na tamponite na

ulicite so dolìna od 1050 metri,zavr{ena e rekonstrukcijata nadel od ulicata Tone Tom{i} sodolìna od 50 metri i {iro~inaod 5 metri, se asfaltira{e krakod ulicata \or|i Dimitrov sodolìna od 60 metri i {irina od3,5 metri kako i asfaltirawetona ulicata Slavka Dimkova voDra~evo so dolìna od 380 metrii {irina od 6 metri.

Op{tinarite rabotea za daovozmoàt i polesno dvièwe nape{acite. Na ulicata Tome Ar-sovski kaj kineskata ambasada za-vr{i izrabotkata na pe{a~katapateka so povr{ina od 155 metrikvadratni, kako i pe{a~kata pate-ka vo JDG 8-mi Mart vo Prìnoso povr{ina od 90 metri kvadrat-ni. Na ulicata Ivan Kozarov odRampa do ulicata Emil Zola za-vr{ena e rekonstrukcijata na tro-toarot od desnata strana na ulicaso povr{ina od 420 metri kvad-ratni. Vo naselbata Dra~evo serabote{e na izrabotka na trotoa-ri od asfalt na ulicite Dimitri-ja ûpovski, Uì~ka Republika iRatko Mitrovi} so povr{ina od680 metri kvadratni, kako i tro-toarot na ulicata Dra~evska kojzapo~nuva na delot kaj ,,Parkot napenzionerite,, se do benzinskatapumpa na Makpetrol so vkupna po-vr{ina od 1350 metri kvadratni,izraboten so behaton plo~ki, Za re{avaweto na sekoga{ aktu-elniot problem okolu parkinzitese izgradija parkinzite na ulica-ta Vera Joci} br. 25 so povr{ina

od 400 metri kvadratni i na uli-cata Tome Arsovski pred zgraditeso broevi od 41-47 so povr{ina od750 metri kvadratni.

Ne bea zaboraveni ni qubite-lite na sportot i decata. Za taacel vo naselbata 11 Oktomvri iz-graden e sportskiot komleks nakoj ima igrali{ta za ko{arka, ra-komet i tenisko igrali{te sovkupna povr{ina od 1700 metrikvadratni. Vo naselbata Dra~evovo u~ili{teto Kuzman [apkarevso povr{ina od 1016 metri kva-dratni se izvr{i rekonstrukcijana rakometno igrali{te, a na uli-cata Kiro Fetak se izgradi ko-{arkarsko i detsko igrali{te sodetski rekviziti. Naselbata Pin-tija so povr{ina od vo podra~nataedinica na u~ili{teto Rajko @in-zifov na povr{ina od 963 metri

kvadratni dobi rekonstruiranoko{arkarsko i rakometno igra-li{te. Vo naselbata Crni~e sezavr{i rekonstrukcija na ko{ar-karsko igrali{te so tribina. Si-te igrali{ta se opremeni so urba-na i sportska oprema.

Ne se zaboravi ni na zelenitepovr{ini. Vo MZ Birarija pokrajhortikulturno ureduvawe na par-kot se izvr{i i rekonsrtukcija nako{arkarskoto igrali{te i se iz-vr{i postavuvawe na urbana opre-ma. Na ulica \orgi Dimitrov broj52 i 56 se izgradija parkovi koi sehortikulturno uredeni i so urba-na oprema. Vo momentov se vr{irekonstrukcija na parkot na uli-ca Sava Kova~evi} kaj starotokino, kako i parkot na ulicataFrank Maning.

Ne samo {to be{e otvorena

Poliklinikata vo Dra~evo tukuod strana na Op{tinata se izvr-{i i parterno ureduvawe na povr-{ina od 2000 metri kvadratni. Vonego vleguva izveduvawe na novparking, osvetluvawe, molerisu-vawe na zgrada, postavuvawe na ve-necijaner roletni, obnova na tro-toari, rekonstrukcija na ogradaso rampi.

Kaj u~ili{teto Krume Ke-peski zavr{en e potporniot yidvo dolìna od 70 metri so ograda.

Op{tinata Kisela Voda i po-natamu prodolùva so rabota, socel da bidat zavr{eni golemiotdel od proektite pred po~etokotna pretstojnata esen koga uslovi-te za rabota na otvoreno }e bidatpote{ki.

M. M.

Po proekt na Vladata na Re-publika Makedonija, dve osnov-ni u~ili{ta vo op{tinata Kise-la Voda dobija vkupno 6 milionidenari za rekonstrukcija i sana-cija na u~ili{nite objekti.Imeno, so vladinata programa zaizgradba i rekonstrukcija naosnovni u~ili{ta za 2008 godi-na, od vkupno 1033 osnovni u~i-li{ta koi egzistiraat na teri-torijata na Republika Makedo-nija, vo proektot realiziran pre-ku Ministerstvoto za obrazova-nie i nauka bea opfateni onieu~ili{ta, koi imaa itna finan-siska potreba zaradi nepre~enorealizirawe na vospitno-obra-zovniot proces.

Izborot na u~ili{tata enapraven vrz osnova na priori-teti: izgradba na novi u~ili{ni

objekti, prodolùvawe na iz-gradba na ve}e otpo~natite, ka-ko i zavr{uvawe i stavawe nafunkcija na del od niv. Vo proek-tot, tretirani se i u~ili{ta kajkoi alarmantni se problemite sosanitarni jazli, pokrivite i re-konstrukcijata na objektite.Tokmu za ovie problemi, OU Ne-vena Georgieva Duwa i OU Sv.Kliment Ohridski, dobija vkup-no 6 milioni denari, za istitenavremeno da se saniraat i objek-tite da se stavat vo funkcija na

vospitno -obrazovniot proces. Inaku, OU Nevena Georgi-

eva Duwa dobi 5 milioni denari,koi }e gi iskoristi za demonta-à na pokrivot, popravawe nagromobranskata instalacija, sa-nirawe na sanitarnite jazli isreduvaweto na hodnicite. OUSv Kliment Ohridski, pak, so 1milion denari }e izvr{i sanaci-ja na hodnicite, smenuvawe nao{tetenite vrati i prozorci,popravawe na podot.

Interesno e deka neodamnaOU Sv Kliment Ohridski isko-risti donacija od Ministerstvo-to za obrazovanie i nauka, vo vi-sina od 400.000 denari, za rekon-strukcija na parnoto greewe.

S. J.

Grade`na sezona

SE GRADI ATMOSFERSKAI FEKALNA KANALIZACIJA

NA ULICATA TOME ARSOVSKI

Proekt na Vladata na Republika Makedonija

UÎLI[TATA N. G. DUWA I SV KLIMENT OHRIDSKI ]E SE PODNOVAT

Dvete u~ili{ta dobija

vkupno 6 milioni

denari za

rekonstrukcija i

sanacija na objektite

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK6 www.kiselavoda.gov.mk

S O V E T

Sovetot na Op{tina KiselaVoda ja odrà svojata 79-ta sedni-ca na koja se donesoa pove}e odlu-ki. Me|u drugoto be{e donesenaOdluka za odobruvawe na finan-siski sredstva za prevoz i prestojvo Brisel na sovetnikot NikolaGruev, na sednicata na Zaedni~ki-ot komitet na Evropskata Unija iRepublika Makedonija. Isto taka,be{e donesena i Odluka za izmenii dopolnuvawe na Odlukata za or-ganizacijata, delokrugot i na~i-not na izvr{uvaweto na zada~itena op{tinskata administracija iOdluka za donacija na pari~nisredstva zaradi lekuvawe.

Op{tina Kisela Voda po po-vod golemiot nacionalen praznik

2 Avgust-Ilinden donese i Odlu-ka za donacija na #Zdruènie nagra|ani Ilindenski mar{ 1978godina#, Skopje za poznatiot tra-dicionalen Ilindenski kowi~kimar{ i 30 godi{niot jubilej odprviot Ilindenski mar{ vo vi-sina od 80.000,00 denari.

Po donesuvaweto na ovie od-luki gradona~alnikot Xorxe Ar-sov odgovara{e na sovetni~kitepra{awa.

Sovetnicite ja po~naa i 80-ta sednica na koja ~lenot na So-vetot Nikola Gruev dade infor-macija za negovoto u~estvo nakonstitutivnata sednica na Zaed-ni~kiot Komitet na EvropskaUnija i Republika Makedonija

odràna vo Brisel. Potoa, Sove-tot gi usvoi godi{nite izve{taiza rabotata na OU #Kuzman Josi-fovski Pitu#, OU #Kiril Pej~i-novi}#, OU #Partenija Zograf-

ski#, OU #Nevena Georgieva-Duwa#, OU #Kuzman [apkarev#,COU #Rajko @inzifov#, OU #Sv.Kliment Ohridski# i OU #KrumeKepeski#, kako i godi{nite iz-

ve{tai za gradinkite #Veseli Cve-tovi# i #8-mi Mart#.

Prodolènieto na 80-ta sed-nica e zakaàna za 22 avgust 2008.

M. M.

Evropskata integracija naMakedonija mora da se zabrza.Postojanite kontakti, informi-ranosta i kordinacijata na lo-kalnata vlast ima posebna ulogavo ovoj proces. Nakratko, vaka biglasel zaklu~okot od konstitu-tivnata sednica na Zaedni~kiotkomitet na Evrospkata Unija iRepublika Makedonija za regio-nalen razvoj.

Devet~lena delegacija odMakedonija, na pokana od Zaed-ni~kiot komitet, be{e pokanetavo Brisel za konstituirawe naZaedni~ki komitet za regionalenrazvoj me|u Evropskata Unija iRepublika Makedonija. Me|u de-vet~lenata delegacija, politi~kipretstavnici na ZELS, se najde i~lenot na Sovetot na Op{tina-ta, Nikola Gruev.

- Dnevniot red na konstitu-tivnata sednica na Zaedni~kiotkomitet se sostoe{e vo afirma-cijata na ulogata za adekvatnovklopuvawe na Republika Make-donija vo ~lenstvo vo EU. Vo te-kot na dnevniot red se usvoi de-lovnikot za rabota na Zaedni~-kiot komitet, koj gi regulirana~inot na vodewe na sednicitena ova telo i na~inot na donesu-vawe predlozi i odluki od do-menot na nadle`nosti na Zaed-ni~kiot komitet, istakna Gruev.

Koga se odrà konstitutiv-nata sednica i dali bea izbranikomisiski tela?

- Sednicata se odrà na 30 ju-ni, vo Brisel. Od strana na voved-

ni~arite na sednicata, gospodataêbert (porane{en pretsedatelna Komitetot na regionite voEU) i Ogoski (pretstavnik odMinisterstvoto za lokalna samo-uprava), be{e istaknato zna~ewe-to na ovoj Komitet, kako i pod-gotvenosta na ~lenovite na Ev-ropskiot komitet za dodefini-rawe na postapkite i fazite zaoptimalno vklu~uvawe na Repub-lika Makedonija vo evropskiteintegrativni procesi. Na sedni-cata bea izbrani dvajca kopretse-dava~i, toa se, Bodger Andersenod Danska, od strana na Evrop-skiot komitet i Dimitar Buz-levski, od strana na makedon-skiot Komitet .

Dali na sednicata be{e ut-vrdena dinamikata na rabota i

eventualniot raspored na novisredbi?

- Da. Be{e utvrden raspore-dot na narednite zaedni~ki sed-nici od koi najmalku tri }e seodràt vo Brisel, a edna vo Re-publika Makedonija. Vo Brisel,na 13-ti noemvri 2008 godina }eima nova sednica na Zaedni~kiotkomitet, za koja dopolnitelno }ebide utvrden dnevniot red. [tose odnesuva do aktivnostite namakedonskiot komitet, tie siprodolùvaat vo na{ata zemja,dodava Nikola Gruev, ~len na So-vetot na Op{tinata i ~len nazaedeni~kiot Komitet na Evrop-skata Unija i Republika Makedo-nija za reagionalen razvoj.

SOVETOT GI USVOIGODI[NITE IZVE[TAI NAUÎLI[TAT I GRADINKITE

Vo Brisel

EU I REPUBLIKA MAKEDONIJA FORMIRAAZAEDNI^KI KOMITET ZA REGIONALEN RAZVOJ

- Komitetot na Republika Makedonija se sostoi od 11 ~lena inivni zamenici, od koi 8 se gradona~alnici ~lenovi na ZELS i tro-jca se ~lenovi na sovetite, odnosno ~lenovi na Kordinativnoto telona Republika Makedonija, koe vo perspektiva, treba da prerasne voKomitet na Sovetite na op{tinite vo ramkite na ZELS. Toa teloima dvajca zamenici od ~lenovite na kordinativnoto telo naop{tinskite soveti na Republika Makedonija.

^lenovite na makedonskiot komitet se izbrani na Sednica naUpravniot odbor na ZELS, objasnuva Nikola Gruev.

Me|u devet~lenata delegacija, politi~ki pretstavnici na ZELS, se najde i~lenot na Sovetot na Op{tina Kisela Voda, Nikola Gruev

Vo ZELS }e se formira Komitet na Sovetite na Op{tinite!

S E M I N A R I

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK 7www.kiselavoda.gov.mk

Dva seminara, edniot za sred-no{kolci na koj u~ea kako funk-cionira Evropskata unija i dru-giot na koj stranci u~ea tradi-cionalni ora i pesni ja vovedoaStruga vo EU.

Sredno{kolcite od nekolkugradovi od Makedonija, a so pod-dr{ka na fondacijata KonradAdenauer vo juli, vo hotelot Bi-ser oddràa seminar-simulacijaso naslov #Obedineti vo razli~-nosta#. Vakvoto neformalno ob-razovanie za Evropskata unija inejzinoto funkcionirawe im da-de pretstava na u~esnicite dokade e Makedonija so pregovori-te na patot kon Unijata. Mladiterabotea vo grupi i preku inter-aktivni zada~i i kvizovi, posto-jano se natprevaruvaa.

Makedonski biseren folkseminar be{e u{te edno slu~u-vawe na koe finski, germanski,

{vedski i polski umetnici pre-ku makedonski pesni i ora ja pro-u~ija makedonskata kultura itradicija. Tie izveduvaa kompo-zicii na tradicionalni make-donski instrumenti. Celta naseminarot be{e da se promoviramakedonskata folklorna tradi-cija vo Evropa preku direknou~estvo na umetnicite. Obedi-neti vo razli~nosta i makedon-skiot folk seminar se nado-polnija vo svoite osnovni celi,a preku me|usebno kontaktirawerazmenija iskustva za Evropa iza Makedonija. Gradot na poezi-jata so svojata orginalnost i svo-

jata prirodna ubavina im pokaàna gostite od Evropa deka sepaksme bogati so tradicija i kul-tura koja zasluùva da bide delod Unijata.

So ovie seminari, Evropska-ta unija be{e donesena vo Stru-ga, a od Struga be{e odnesen delod na{ata kultura vo Unijata.

Koceva JovanaVane Nedev Kristina Kocevska Jane Bangoj

Dodeka Makedonija ~eka pregovori...

STRUGA VLEZE VO EU!

“Da se pronajde zaedni~kikompromis, re{enie i da se uso-glasat razli~nite stavovi i celie osnovna cel na pregovorite”,izjavi Emilija Tuxarovska odfondacijata Konrad Adenauer.Ottuka zapo~na i obukata nasredno{kolcite okolu pregov-orite na zemjite ~lenki so EU.Na po~etokot na juli Tuxarovskagi zapozna sredno{kolcite sotoa {to zna~i za edna dràvauspe{no da pregovara.

Otkako u~esnicite naseminarot utvrdija deka pregov-orite so Evropskata unija se zas-novaat vrz Kopenha{kite kri-teriumi, se potrudija da izvr{atsimulacija preku koja }e steknat

li~no iskustvo kako te~e edenpregovara~ki proces. Vo dvodnev-nata simulacija timovite koi gipretstavuvaa zemjite kandidatiza ~lenstvo uspe{no gi zavr{ijapregovorite so Evropskatakomisija, razgovaraa soEvropskiot sovet i se obratijana Evropskiot parlament.

Sredno{kolci od nekolkugradovi vo Makedonija bea del odova nesekojdnevno iskustvo prekukoe steknaa znaewa okolu EU ina~inot na koja taa funkcioni-ra. Samite ~lenovi vo simulaci-jata potvrdija deka se trudele na{to poavtenti~en na~in da sevnesat vo svoite ulogi i da giizvr{at pregovorite so zemjite

kandidati: “Ne be{e lesno, nodadovme s¢ od sebe za pouspe{noda gi izvedeme pregovorite i davoo~ime kako toa vsu{nost gopravat vo realnostapoliti~arite i ministrite”,izjavi pretsedatelot na parla-mentot Martin Dodevski.

U~esnicite, sepak, sesoglasija deka pregovarawetopretstavuva sloèn proces kojbara mnogu trpenie i sposobnostza nao|awe na zaedni~ki kompro-mis.

Jana FidanovskaStefania StafilaGligor Jovanov

Site gosti vo hotelot beakrenati na noze vo 5 ~asot naut-ro od kavgata {to nastana me|uu~esnicite na letnata {kola.“@estokata bitka” se vode{e me-|u skopjani i kavadar~ani i uspeada gi voznemiri gostite vo hote-lot od koi pove}eto bea stranci.Za sre}a, brzata reakcija na obez-beduvaweto ja prekina kavgata ipo izvinuvaweto na kavgaxiiteprodolì druèweto na u~esni-cite na seminarot. Sepak, ova nebe{e kraj na nezgodite. Podgore-niot inventar, tepisi, zavesi i~ar{afi svedo~ea za nevnimate-lnosta na pu{a~ite. No i tuka neprestanuvaa ludoriite: glasnamuzika, brkanica po hodnici paduri i “planinarewe” po balkoni.

Sepak, ova e samo del od izobil-stvoto na interesni slu~uvawavo tekot na petdnevnata letna{kola.

I pokraj napornata progra-ma u~esnicite nao|aa energija zame|usebno druèwe. Kolektiv-nite igri, praznite muabeti, {e-guvaweto bea del od veselata at-mosfera {to vladee{e vo tekotna celiot seminar. Odli~nataorganizacija od strana na fonda-cijata Konrad Adenauer na siteu~esnici im ovozmoì nezabo-ravno druèwe.

Suzana TrajkovaNata{a Stoj~evskaAleksandra ]imovskaFlorian îlku

No}ni “aktivnosti” na letnata {kola

organizirana od fondacijata Konrad Adenauer

PISKOTNICI SE SLU[AAT OD

PRVI DO SEDMI

KOMPROMISI ZA ^LENSTVO VO EU

8

KULTURNOTO LETO KULTURNOTO LETO „„TRITRI

„Kulturnoto leto Tri Kru{i e najubaviot kulturen nastan {to se

glasi edna od mnogubrojnite ispi{ani impresii vo belata kniga na

crkvata Sv. Petka. Inaku vo izminatiov mesec u~esnicie bl

Zbratimenata op{tina „Ov~i Kupel“ - Sofija, Republika Bugarija

zvika ovacii kaj mnogubrojnata publika. Istoto se odnesuva i za an

Republika Hrvatska, koj dostojno gi prezentira{e tradicionalnite

Talentiraniot Petar \urevski dokaà deka e potencijalen vrven

torite Mile Kuzmanovski, Mi{ko Krstevski i Aneta Nakovska gi d

vrednosti. Topol priem imaa i ~lenovite na Tancoviot sportski k

eren balet „Ultra“ pri Kulturniot dom vo Kumanovo. Kulturnoto l

avgust na Pelenica, posetitelite }e uìvaat vo narodnata muzika, n

Ilindenska zabava, dodeka vo narednite zakaàni termini }e pro

skiot festival „Tri Kru{i“, }e ima Ukrainska ve~er, koncert na

zatvorawe na manifestacijata na 16 avgust.

Pozdravni govori na Gradona~alnikot

Arsov i zamenik gradona~alnikot na

Ov~i Kupel, Penkov. Programata se

sostoe{e od folklor, moderni tanci,

balet, mladi peaja~ki talenti...

Publikata uìva{e.

Osven igrat i pesnata

impresioniraa i

unikatnite muzejski

nosii na hrvatskiot

ansambl „[iqakovina“od Zagreb.

9

I KRU[II KRU[I„„ - 2008- 2008

e slu~il so decenii nanazad“. Vaka

Kulturnoto leto {to se nao|a pred

leska na scenata na Tri Kru{i.

, ima{e uspe{en koncert koj predi-

nsamblot „[iqakovina“ od Zagreb,

e vrednosti na hrvatskiot folklor.

estraden umetnik, dodeka hit majs-

demonstriraa svoite visoki peja~ki

klub „Dinamik“ i Studioto po mod-

leto prodolùva ponatamu. Na prvi

na vtori avgust na Tri Kru{i }e ima

sledime italiajnski {ansoni, det-

a Iskra Trpeva no i spektakularno „Maliot“ Petar \urevski e izvonredno golem talent koj i ovojpat zaedno so svoite prijateli

ja voodu{evi mnogubrojnata publika.

Tancoviot sportski klub „Dinamik“ i Studioto po moderen balet

„Ultra“ pri Kulturniot dom vo Kumanovo se pretstavija vo

vistinsko svetlo. Sekoj nastap sè podobri...

Aneta Nakovska, Mile Kuzmanovski i Mi{ko Krstevski dokaàa deka ne

slu~ajno se vo vrvot od makedonskata folk muzika.

Izvonrednata komedija

„Gola do pola“ vo izvedba

na teatarot „Krik“ i vo reìja

na Nikola Ristov.

F E Q T O N

www.kiselavoda.gov.mk10 KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

Katerina PANOVAILIEVSKA

Po golemata bitka kaj Gavga-mela kon krajot na 331 godina i poporazot na dotoga{ najgolematasvetska imperija-Persija, Alek-sandar Makedonski stanal Kralna Azija. No, negovite planovi inegovata vizija za rasteòt na ma-kedonskata imperija ne zastanaletuka. Po begstvoto na Darij Treti,toj ne prestanal da go planira ianalizira prodolùvaweto na po-hodot vo Azija. Pred da ja donesekone~nata odluka za prodolùva-we kon istok Aleksandar Make-donski prvo ja stabiliziral sostoj-bata vo Makedonija, obezbeduvaj}idopolnitelni elitni borbeni edi-nici, so cel da se postigne stabil-nost na razni{anite i nepostoja-ni odnosi so gr~kiot svet.

Po zavr{uvaweto na potreb-nite podgotovki i po voveduvawe-to na novi reformi vo vojskataAleksandar Makedonski se upatilkon Persepolis. Po osvojuvawe-to na tesniot planinski preminnare~en Persisiki Porti, a sosamoto toa i na Persepolis, tojodràl voeno sovetuvawe na koe

se razgleduvala slednata faza odnapreduvaweto kon istok no, istotaka, bila donesena i odluka da sezapali kralskata palata vo Per-sepolis {to trebalo da ja sim-bolizira novata makedonska vla-st. Po ovie nastani AleksandarMakedonski po~nal nova etapa naaziskiot pohod kon severoisto~-nite provincii na Persija, po {tonegovite aspiracii bile naso~e-ni kon Indija.

Po bitkata kaj Gavgamela, ka-ko i vo tekot na osvojuvaweto naPersepolis, Aleksandar Make-donski imal postojana tendenci-ja da go zarobi prebeganiot DarijTreti, koj se upatil kon Medija.Trgnuvaj}i od ova soznanie toj ginaso~il svoite voeni trupi konEkbatana, glaven grad na Medijai vedna{ po~nal so intenzivenprogon na Darij Treti. Vo ekot navoenite nastani Aleksandar do-bil informacija deka Darij Tre-ti bil zaroben od dvajca provin-ciski upraviteli Barsent i Bes,a potoa se upatil kon svojata pro-vincija Baktrija. Vo novonasta-natata situacija Aleksandar or-ganiziral silen mar{ so nameratoj da go zarobi Darij Treti, kojvo taa haoti~na sostojba bil ubi-

en od Satibarzan i Barsent.Aleksandar naredil teloto naubieniot persiski kral da se bal-samira i da se pogreba so site kral-ski po~esti.

Zimata, 330 godina, Aleksan-dar Makedonski gi vr{el podgo-tovkite za napad na Baktrija kade{to o~ekuval da se presmeta soBes i vo 329 godina p.n.e. toj japovel vojskata kon Baktrija, pos-lednata persiska prvincija nad-vor od makedonska kontrola. Pokratko zadrùvawe vo Drapsana,Aleksandar Makedonski ja osvoilBaktra i Aorn so {to gi zazemalklu~nite centri na Baktrija. Iakonaselenieto ja prifatilo make-donskata vlast, progonot na Besprodolìl i koga toj kone~no bilfaten, bil osuden na smrt kakopredavnik na svojot kral DarijTreti.

Idejata na Aleksandar po os-vojuvaweto na Baktrija bila ne-govite vojski da se naso~at konIndija. No, pred da go po~ne ovojpohod, vo oblasta vo koja {to upra-vuval pro~ueniot satrap Oksart,koj ja primil makedonskata vlast,vo ~est na kralot organiziral ras-ko{na gozba. Na ovaa veselba tojpovikal triesetina devojki me|u

koi bila i negovata }erka Roksa-na - idna sopruga na AleksandarMakedonski. Kralot vedna{ jazabeleàl ubavata devojka i po-baral da donesat leb, koj sporedstarite makedonski obi~ai sim-boliziral najsvet zavet za brak, ina ovoj na~in Aleksandar TretiMakedonski se oènil so baktris-kata pleni~ka. Istovremeno, tojnaredil zaradi zacvrstuvawe nakralstvoto so svet i zakonski brakda se povrzat Makedoncite i Per-sijcite.

Po ovie nastani vo 327 godi-na pr.n.e. Aleksandar bil podgot-ven za navleguvawe vo Indija, dode-ka Batrija mu ja ostavil na Make-donecot Aminta so nad 10.000 pe-{adijci i 3.500 kowanici.

Pohod za osvojuvawe na Indija

Pohodot kon Indija po~nalpreku minuvaweto na visokiotplaninski masiv od kade {to Alek-sandar so svoite edinici se sta-cioniral vo Aleksandrija, na Kav-kaz. Dodeka prestojuval vo ovojgrad toj gi treniral svoite voenikontingenti no, istovremeno is-pra}al prethodnica koja podgot-vuvala teren za izbivawe kaj Ind.

Pogolemiot del od plemiwata muizlegle vo presret i se obvrzaledeka }e mu pomagaat vo natamo{-niot pohod. Otkako ja preminalrekata Ind toj priredil sve~en~in na koj prinel `rtvi na dvatabrega od rekata. Ponatamu toj pro-dolìl kon rekata Hidasp kade{to bile vojskite na pro~ueniotPor. So mudra strategija, pozi-cioniran nasproti logorot naPor, Aleksandar Makedonski ès-toko gi napadnal i opkolil indi-skite sili. Otkako go porazil Por,poradi pokaànata hrabrost,Aleksandar mu go ostavil krals-tvoto i pravoto da vladee so nego.

Po proglasuvaweto na gole-mata pobeda Aleksandar Make-donski gi po~nal podgotovkite zaprobivawe na krajot na Azija,{to predviduvalo spu{tawe porekata Hidasp, se do Okeanot. Tojna dvata brega od Hidasp osnovaldva novi grada {to gi narekolPobeda i Bukefal, so {to go ove-kove~il svojot kow koj ne go pre-ìveal ovoj pohod.

Vo Indija toj u{te izvesnovreme vr{el reperkusii kon siteonie {to ne se pokoruvale na ne-govata vlast, no kako {to naidu-val na pogolem otpor taka raste-lo nezadovolstvoto i kaj makedon-

Aleksandar Treti Makedonski - najgolemiot makedonskikral i vojskovodec (3)

KRALSTVOTO GO OSTAVI NA „NAJDOBRIOT“Vo Vavilon po~nale podgotovkite za poslednata etapa na vra}aweto navojskite vo Makedonija. Me|utoa, ovoj plan najgolemiot makedonski kral ivojskovodec ne go doìveal. Na 10 juni 323 godina pr.n.e. po~inal vo Vavilon.Pri~inite za negovata smrt ne se celosno razjasneti. Vo nekoi zapisi seveli deka po~inal od malarija, no isto taka postojat zapisi vo koipri~inata za smrtta e od sosema poinakov karakter. Na primer, se spomenu-va deka toj bil otruen od Jola, sin na Antipater koj vladeel vo Makedonija

(Prodolùva na 11 stranica)

Bista na Aleksandar Treti Makedonski izrabotena od Lisip,

eden od najdobrite skulpori vo toa vreme.

Eksponat vo Luvr-Francija.

Aleksandar vo bitka so Borna kola so kowi. Reqef pronajden vo Mesopotamija.

N


F E Q ZT O

skata vojska koja sakala da se vra-ti nazad vo Makedonija. Ambicii-te na kralot bile da se prodolìpohodot kon rekata Gang, no make-donskiot komandant Ken otvorenomu go prenel misleweto na make-donskata vojska okolu nezadovol-stvoto za prodolùvawe na poho-dot. Vo prvo vreme Aleksandar goodbil baraweto na vojskata za vra-}awe doma i se povlekol vo svojotkralski {ator od kade {to ne iz-legol celi tri dena. Po dolgo raz-misluvawe sepak, donel odluka dase prekine pohodot i vojskata da sevrati vo Makedonija. AleksandarMakedonski koj toga{ imal samo30 godini ne bil razo~aran od ovaaodluka so koja go prekinal pohodoti koja sekako ne zna~ela otkaùva-we, bidej}i toj ne se otkaùval odsvoite aspiracii i ambicii.

Vra}aweto vo Makedonija

Golemoto vra}awe kon Make-donija predviduvalo dvièwe pososema nova pateka, odnosno pred-viduvala osvojuvawe na Ju`na In-dija. Vo 326 godina pr.n.e. po~nalgolemiot mar{ na jug. AleksandarMakedonski zaedno so svoite segave}e konsolidirani voeni silipo~nal te{ka bitka so Malijcitekade {to i samiot toj bil ranet.Makedonskite vojski mislej}i de-ka nivniot kral e mrtov so golemgnev go uni{tile gradot koj ja priz-nal makedonskata vlast, a nasele-nieto se obvrzalo da pla}a danocii da obezbedi hrana za golematamakedonska vojska.

Otkako mu zazdravela ranataAleksandar naredil prodolùva-we na dvièweto kon jug, kon Pa-tala. Vo 325 godina pr.n.e. toj ko-ne~no go videl #Ju`niot Okean# ija podgotvil vojskata za vra}awe,no ovoj pat kon zapad. Vo ovoj po-hod toj gi pot~inil Arabitcite iOrencite, no napreduvaweto konkrajbre`niot paten pojas se odvi-valo vo krajno te{ki i ekstremniuslovi. Vojskata bila prinudenada go kole dobitokot za da se preh-rani, no blagodarenie na silnatamotiviranost deka se vra}aat voMakedonija tie go izdràle pus-tinskiot mar{.

Od klu~nite persiski provin-cii Persis i Vavilonija vojskataprodolìla kon Susa kade {to vo324 godina pr.n.e. se zdruìle sitemakedonski voeni sili i se upati-le kon Makedonija. Vo ovoj periodAleksandar Makedonski ja zacvrs-til svojata polo`ba na ovie pros-tori, po {to se upatil vo Vavilon

koj planiral da go pretvori vo ad-ministrativen cenar na aziskotokralstvo, zaradi {to po~nal iformirawe i popolnuvawe na voj-ska vo Azija koja }e bide zadolè-na za odrùvawe na mirot vo azis-koto kralstvo. Vo Vavilon po~na-le podgotovkite za poslednataetapa na vra}aweto na vojskite voMakedonija.

Me|utoa ovoj plan najgolemiotmakedonski kral i vojskovodec nego doìveal. Na 10 juni 323 godina

pr.n.e. po~inal vo Vavilon. Toj bilpogreban so site po~esti, negovototelo bilo postaveno na zlatenodar, a na negovata glava bilestaveni obele`jata na kralskotodostoinstvo. Pri~inite za negova-ta smrt ne se celosno razjasneti.Vo nekoi zapisi se veli dekapo~inal od malarija, no isto takapostojat zapisi vo koi pri~inataza smrtta e od sosema poinakov ka-rakter. Na primer, se spomenuvadeka toj bil otruen od Jola, sin na

Antipater koj vladeel vo Make-donija. Negovoto telo trebalo dabide pogrebano vo kralskata grob-nica vo Makedonija, vo Ege, no sesmeta deka Ptolomej go odnel i gopogrebal teloto na AleksandarMakedonski vo Aleksandrija.

Podelba na kralstvoto

Koga makedonskiot kral bes-pomo{no legnal vo postela, celi-

ot Vavilon bil oblean od taga iàl. Vo taa sostojba AleksandarMakedonski go povikal Perdikakomu mu go predal svojot prsten,no nikoga{ ne se izjasnil kogo bipostavil za svoj nasledik. Kogabil zapra{an na kogo mu go osta-va kralstvoto, toj odgovoril #nanajdobriot#. Negovite telohrani-teli vo golema àl gi povikale vokralskiot dvorec prijatelite nakralot i negovite vojskovodci.Perdika im gi prenel zborovitena Aleksandar i im go pokaàlprstenot so koj gi zape~atuvalkralskite odluki. Vo denovite posmrtta na Aleksandar Makedon-ski se slu~uvale niza nastani po-vrzani so nasledstvo na presto-lot. Perdika svikal sovet od vid-ni gra|ani kade {to se odvivalete{ki pregovori okolu toa koj dago nasledi umreniot kral. Izbor-ot se sveduval me|u Arhidej, bratna Aleksandar i deteto koe kra-lot go ~ekal od Roksana, se razbi-ra dokolku bilo ma{ko. Po niza-ta previrawa bil postignat kom-promis i Arhidej bil izbran zakral i go dobil imeto Filip Tre-ti. Za negov sovetnik i za{titnikbil imenuvan Krater. Po ovoj so-bir kralstvoto bilo raspar~enona delovi, pri {to Perdika osta-nal komandant na Azija, a Anti-pater ja zadràl Makedonija. Vo322 godina tri meseci po smrttana Aleksandar Makedonski mu serodil sin koj spored dogovorot naprethodno odràniot sobir bilisto taka proglasen za kral. Voovoj period Perdika uspeal dastekne funkcija na staratel nadvata makedonski krala FilipTreti i Aleksandar êtvrti.

Vo peridot {to sleduval Pto-lomej go prezel kralstvoto vo Egi-pet i od 321 godina pr.n.e. celos-no se distanciral od aziskoto kral-stvo. Ptolomej }e bide za~etnikna makednskata dinasti~ka lozakoja }e vladee so Egipet 300 godi-ni, do smrtta na posledniot pret-stavnik od lozata, sin na Kleopat-ra Sedma i Julij Cezar, koj bil ubi-en vo 31 godina pr.n.e.

Egipet }e bide del od makedon-skata imperija sozdadena vo vreme-to na Aleksandar Makedonski.

(Kraj)

Vo sledniot broj }e prodolìfeqtonot za „Filip Vtori -Makedonski“

(Prodolènie od 10 stranica)

Bitkata kaj Hidasp vo Indija. Falangata go probiva centarot na neprijatelot.

REKLAMIRAJTE SE PRED 60.000 GRA\ANI

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

S T A VV O F S T A VO K U S A VO T

12 www.kiselavoda.gov.mk

Po povod golemiot makedon-ski praznik Ilinden, godinava po22 pat se odrùva tradicional-niot planinarski maraton #Ilin-den 1903#. Pod vodstvo na BlagojaPetru{evski, godinava za mara-tonot se prijavija devet u~esnici,najmladiot u~esnik ima 19, a najs-tariot 72 godini. Od denot na trg-nuvaweto 29 juli, u~esnicite tre-ba da minat okolu 200 kilometri,odnosno dnevno po okolu triese-tina kilometri.

Maratonot po~na so poloù-vawe sveò cve}e na grobot na Go-ce Del~ev, vo crkvata #Sv. Spas#.Mar{utata Skopje-Kru{evo-Oh-rid minuva preku Kitka, Kara-xica, Solunska Glava, Dautica,Mo~ur, Krapa i Bu{ava Planinado Me~kin Kamen. Vo Kru{evo sepristignuva na pladne na 1 avgust,pred spomenikot #Ilinden#, kade{to planinarite }e u~estvuvaatvo povorkata za poloùvawe nacve}e na Ilindencite. Na 2 avgust}e prisustvuvaat na narodniot so-bir na Me~kin Kamen, kade {to delod niv kako i dosega }e daruvaatkrv. Naredniot den prodolùvaatza Ohrid, kade {to }e gi posetatkulturno-istoriskite znameni-tosti na ovoj grad, so {to na 5 av-gust so poseta na Samuilovatatvrdina i oficijalno zavr{uvamaratonot.

Voda~ot Blagoja Petru{ev-ski, koj e roden vo selo Dra~evo iima 61 godina, ovoj maraton go mi-nuva po 22 pat. So planinarewe sezanimava od svojata deseta godinakoga po~nuva so redovno iska~uva-

we do planinarskiot dom Kitka ivrvot Kitka. Potoa, po~nuva daosvojuva i povisoki planini kakoSolunska Glava, Salakovski Eze-ra, Quboten, Titov Vrv, Korab...Zavr{uva sredno u~ili{te za fi-zi~ka kultura, kade po programa-ta se izveduvaat logoruvawa, izle-ti i planinarski turi. Po zavr-{uvaweto na srednoto u~ili{teprodolùva na Fakultetot za fi-zi~ka kultura i diplomira vo1985 godina. Od 1974 godina vra-boten e vo Ohis, a od 1980 godinaraboti po struka kako referentza sport, rekreacija i kultura. Nasportsko pole vo Ohis ima golembroj na uspesi vo site sporski ak-tivnosti, za {to zboruvaat peha-rite i nagradite {to gi krasatvitrinite vo sportskiot centarOhis. Vo planinareweto ima u~es-tvuvano vo osvojuvawe na trans-verzali vo Makedonija, porane{-na Jugoslavija, Balkanot, Evropa.Planinarskoto dru{tvo Ohis,koe postoi od 1976 godina, mnogupoaktivno deluva otkako aktiv-nostite gi prezema Blagoja Petru-{evski vo 1980 godina. Od redo-vite na Planinarskoto dru{tvo-Ohis izleze i Vasil Frangovskikoj go osvoi vrvot na masivot Hu-askaran vo Peru, a koj podocnatragi~no zagina na Matka. Po ovojtragi~en nastan od 1982 godinaPlaninarskoto dru{tvo-Ohis gonosi negovoto ime. Od 1980 godi-na ova planinarsko dru{tvo naprostorite na biv{a Jugoslavijapo~nuva inicijativa za formira-we na transverzali na Makedoni-

ja. Taka, na ovaa inicijativa Eko-nomskiot fakultet ja formira za-padnata transverzala Quboten-Titov Vrv-Bistra-Botun koja, zaàl, po nekolku godini prekinu-va. Pou~eni od iskustvata na dru-gite dru{tva, Planinarskoto dru-{tvo od Ohis doa|a do ideja po po-vod golemiot makedonski praznikIlinden da formira planinars-ki maraton od Skopje preku pla-ninite Kitka, Karaxica, Solun-ska Glava, Dautica, Bu{ava Pla-nina do Kru{evo i Me~kin Ka-men, pa se do Ohrid. Zacrtanataideja se realizira vo 1986 godinai trae do den denes.

- Dosega ovoj maraton go mi-naa pove}e od 300 u~esnicina narazli~ni vozrasti. Najmladiotu~esnik ima{e 12 godini, a najsta-

riot 80 godini. Tradicijata pro-dolùva, a maratonot vo izmina-tiov period gi stave{e vo isku-{enija u~esnicite koi ja pominu-vaa ovaa mar{uta po razli~nivremenski i konfiguraciski us-lovi. I pokraj ovie te{kotii ne-koi od u~esnicite se vra}aat pov-torno i povtorno da ja minat ovaamar{uta, a te{kotiite gi zabora-vaat pleneti od ubavinite {to sesre}avaat na ovoj maraton, veliBlagoja Petru{evski.

Vo prilog na ovie zboroviodi i u~estvoto i na ovogodine{-nite prijaveni za maratonot. Alek-sandar Bogdanovski }e u~estvuvapo devetnaesetti pat, Lena Damov-ska-{esnaesetti, Radica Arsova iBoìdar Stojanovi}- petti pat,Dime Petrovski- vtor pat, a na

Sa{o Boìnovski, Nikola Todo-rovski i Milorad Popovi} ova }eim bide prvoto u~estvo, a koe ve-rojatno nema da bide i posledno.

Od 2007 godina poradi nasta-natite problemi vo Sportskotodru{tvo-Ohis, a s¢ so cel ova prek-rasna tradicija da ne zgasne, pobarawe na Federacijata na plan-inarskite sportovi na RepublikaMakedonija, koja voedno e i pok-rovitel na maratonot #Ilinden1903#, od minatata godina organi-zacijata na maratonot mu ja pre-dade na sportskiot klub Bistra odSkopje.

Milovan MATOVI]

STARTUVA[E TRADICIONALNIOT MARATON „ILINDEN 1903“Maratonot zapo~na na 27 juli, so poloùvawesveò cve}e na grobot na Goce Del~ev, vo crkvata#Sv.Spas#. Mar{utata Skopje-Kru{evo-Ohridminuva preku Kitka, Karaxica, Solunska Glava,Dautica, Mo~ur, Krapa i Bu{ava Planina doMe~kin Kamen. Maratonot zavr{uva na 5 avgustso poseta na Samoilovata tvrdina.

DRU[TVO ZA PROIZVODSTVO,

PROMET, PROEKTIRAWE,

IN@IWERING, MONTA@A

I INSTALIRAWE

PROMONTING DOOEL - SKOPJE

Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l. 4Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853

PROMONTINGEDNO[ALTERSKI SISTEM

PREDNA KANCELARIJA

RABOTNO VREME

ZA STRANKI

OD PONEDELNIK DO PETOK

09,30 - 13,30 ÂSOT

U~esnicite na Maratonot od op{tinata Kisela Voda trgnaa od pred grobot na Goce Del~ev

vo crkvata Sv. Spas, isprateni od gradona~alnikot Xorxe Arsov i Evrokomesarot Ervan Fuere.


S T A VO G L A S

• Delovniot prostor so koj stopanisuva op{tina ,,Ki-sela Voda,, moè da se izdava pod zakup na doma{ni i stran-ski pravni i fizi~ki lica na opredeleno vreme do edna godi-na, so mo`nost za obnovuvawe na dogovorot;

• U~ilnici, Sali za fizi~ko, ostanati prostorii vou~ili{tata }e se izdavaat pod zakup na opredeleno vremedo 31.08.2008 godina so toa {to zakupninata za mesecite julii avgust 2008 godina }e iznesuva 50% od dogovorenata;

• Zakupninata vo dogovorot za zakup se izrazuva vo ne-to iznos bez DDV. Danokot na dodadena vrednost se izrazu-va posebno vo fakturata i e na tovar na zakupoprima~ot;

• Zakupecot e dolèn zakupninata da ja pla}a odnapred,najdocna 5 - ot den vo mesecot, bez ogled na priemot na fak-turata.

• Delovniot prostor se izdava vo videna sostojba;• Sekoj ponuduva~ moè da ponudi zakup na pove}e de-

lovni prostori, za eden ili pove}e termini, vo eden ilipove}e denovi vo nedelata;

• Izdavaweto na delovniot prostor pod zakup se vr{iso javno oglasuvawe, po pat na pribirawe zatvoreni pismeniponudi.

Na~in na javuvawe na oglasot:• Vo Ponudata treba to~no da se nazna~i lokacijata -

u~ili{teto, redniot broj na delovniot prostor, denovitei terminite, kako i ponudena cena bez DDV;

• Za zakup na delovni prostorii na razli~ni lokacii(u~ili{ta) da se dostavat posebni ponudi za sekoja lokaci-ja - u~ili{te;

• Ponudata treba da bide propratena so garancija zau~estvo na oglasot. Iznosot na garancijata za u~estvoto naoglasot iznesuva edna mese~na zakupnina, presmetana sporedpo~etnite ceni bez DDV, (vkupno za site delovni prostorii,denovi i termini koi ke gi nudi);

• Uplatata na oglasot se uplatuva na PP obrazec i toa:

Naziv na prima~ot:Trezorska smetka - Buxet na op{tina Kisela VodaSmetka: 100 0000000 630 95Banka na prima~ot: NBRMSmetka na buxetski korisnik: 780014111463014Cel na doznakata: Zakupnina na prostorPrihodna {ifra: 723 911Programa: 00

• Dostavuvaweto na ponudata se vr{i preku po{ta naadresa: OP[TINA KISELA VODA, ul. ,,Prvomajska,, bb,Skopje ili so dostavuvawe vo arhivata na op{tina KiselaVoda, preku edno{alterski sistem.

• Ponudata so ponudenata zakupnina i drugata potreb-na dokumentacija se dostavuvaat vo zatvoren plik, so nazna-ka ,,ne otvoraj,, i so naznaka ,,za oglas za izdavawe na delovenprostor pod zakup,, i broj na oglasot;

• Ponudata se dostavuva vo eden originalen primerok,koj treba da bide zaveren i potpi{an od odgovorno lice naponuduva~ot.

Kon ponudata se dostavuva:

• Dokaz za identitet / li~na karta ili patna ispravaza fizi~ko lice;

• Izvod od registracija za pravni lica (trgovski dru{tvai trgovec - poedinec);

• Dokument za bonitet od centralen registar;• Potvrda od Uprava za javni prihodi za plateni dano-

ci, pridonesi i drugi javni dava~ki;• Potvrda deka ne e otvorena postapka za ste~aj ili

likvidacija;• Uverenie deka so pravosilna presuda ne mu e izre~ena

merka za bezbednost zabrana za vr{ewe na dejnost;• Dokaz za uplateniot iznos za u~estvo na oglasot;• Izjava za izbor na garancija za izvr{uvawe na obvrs-

kite (deponirawe na sredstva na posebna smetka na op{tina-ta, bankarska garancija);

Kriteriumi za izbor na najpovolen ponuduva~:

• Delovniot prostor }e se dodeli pod zakup na najpo-volniot ponuduva~. Kako najpovolen ponuduva~ }e se smetalice koe }e ponudi najvisoka zakupnina, a koja e najmalkuednakva na po~etnata zakupnina.

• Dokolku se dobijat dve ili pove}e ponudi so ednakoviznos, }e se sprovede dopolnitelno me|usebno licitirawesamo za tie ponuduva~i, vo rok opredelen od Komisijata;

Napomena:

1. Ponudite da se dostavat vo rok od 10 dena od denotna objavuvawe na oglasot.

2. Nenavremenite i nekompletni ponudi Komisijata}e gi otfrli;

3. Dokumentite se dostavuvaat vo original ili kopijazaverena od notar i ne smeat da bidat postari od 6 meseci;

4. Otvoraweto na ponudite }e bide bez prisustvo naponuduva~ite;

5. Ne se smeta za najpovolen i nema da bide prifatenaponuda na ponuduva~ koj bil zakupec na prostor so kojupravuva op{tinata Kisela Voda a koj ima neplateno obvrs-ki kon op{tinata (zakupnina, energija i dr,vo bilo koeosnovno u~ili{te vo OKV.

6. Site potrebni odobrenija za obavuvawe na dejnostagi obezbeduva zakupecot na svoj tro{ok;

7. Ponuduva~ot koj e izbran za najpovolen e dolèn:• Vo rok od 8 dena po izvestuvaweto za kone~nosta na

Odlukata za izdavawe na deloven prostor pod zakup dasklu~i dogovor za zakup;

• Pred sklu~uvawe na dogovorot za zakup da dostaviedno od sredstvata za obezbeduvawe za koe se opredelil voizjavata;

• Dokolku vo rok od 8 dena od priemot na izvestuvawe-to, najpovolniot ponuduva~ ne se javi da sklu~i dogovor zazakup, }e se smeta deka se otkaàl, a deponiranite sredst-va za u~estvo na oglasot ne mu se vra}aat;

• Vo rok od 7 dena po zavr{uvawe na postapkata, naponuduva~ite im se vra}aat deponiranite sredstva uplatenina ime garancija za u~estvo na oglasot.

Komisija za sproveduvawe postapka za iz-davawe na deloven prostor pod zakup vosopstvenost na Op{tina Kisela Voda

Tel: 2785459; 2785466

Republika Makedonija - Op{tina Kisela Voda - Skopje

Vrz osnova na Pravilnik za uslovite i na~inot za izdavawe pod zakup na deloven prostor vo sopstvenost na op{tina Kisela Voda, donesen od Sovet na op{tina Kisela Voda br.07-278/3 od 26.04.2007 god. (Slu`ben glasnik na op{tina Kisela Voda broj 4/2007 godina, Op{tina Kisela Voda objavuva:

JAVEN OGLAS BROJ 2/2008za izdavawe pod zakup na deloven prostor vo sopstvenost na Op{tina Kisela Voda po pat na pribirawe ponudi

Red.br.

Vid naprostor

Povr{ina(m2)

Namena

Termini: sekoj raboten den od ponedelnik do petok (~as)

Po~etna Cena bez DDV(den/termin)1 2 3 4 5

1. U~ilnica 52 Nastava 15-16 1615-17 430

2. Sala zafizi~ko 613,40 Sport i

rekreacija 15-16 16-17 17-18 18-19 19-20 430

3. Hol 138 Priredbi,rekreacija 7-18 18-19 19-20 370

Red.br.

Vid naprostor

Povr{inam2

Namena



1. U~ilnica 26 Nastava 12-13 13-14 14-15 15-16 16-17 17-18 18-19 19-20 430

2. Sala zafizi~ko 448 Sport i

rekreacija 17-18 18-19 19-20 20-21 21-22 430

3. Prodavnica 6 Razna stoka,u~il. pribor 8-17, postojano, za vreme na rabota na u~ili{teto 3,000.00 den.

mese~no

Red.br.

Vid naprostor

Povr{ina (m2) Namena


Po~etna Cena bez DDV(den/termin)1 2 3 4

1. U~ilnica 46,80 Nastava 15-16 16-17 430

2. U~ilnica 46,80 Nastava 15-16 16-17 430

3. U~ilnica 46,80 Nastava 15-16 16-17 430

4. U~ilnica 46,80 Nastava 15-16 16-17 430

5. U~ilnica 46,80 Nastava 15-16 16-17 430

6. U~ilnica 46,80 Nastava 15-16 16-17 430


rekreacija15,30-16,30

16,30-17,30

17,30-18,30

18,30-19,30 430

PU „USJE“20. U~ilnica 57 Nastava 16-17 17-18 18-19 19-20 30021. U~ilnica 57 Nastava 16-17 17-18 18-19 19-20 30022. U~ilnica 57 Nastava 16-17 17-18 18-19 19-20 300

23. U~ilnica 57 Nastava 16-17 17-18 18-19 19-20 300

24. Podrum 150 Sport irekreacija Postojano 9,000.00 den.

mese~no

1. OU „Nevena Georgieva - Duwa“ ul. „Mihail âkov“ br.2, Skopje

Red.br.

Vid naprostor

Povr{ina(m2)

Namena



1. U~ilnica 60 Nastava 17-18 18-19 19-20 20-21 21-22 370

2. 60 Nastava 17-18 18-19 19-20 20-21 21-22 370


rekreacija 17-18 18-19 19-20 20-21 21-22 370

4. Sala zasve~enosti 480 Manifestacii,

priredbi 17-18 18-19 19-20 20-21 21-22 310

5. Podrum 150 Magacin,Pe~urkara Poseben vlez - postojano 6,200.00 den.

mese~no

6. OU „Kuzman [apkarev“ ul. „@arkoZrewanin“, Skopje

Red.br.

Vid naprostor

Povr{ina(m2)

Namena



1. U~ilnica 50 Nastava 16-17 17-18 18-19 19-20 430

2. U~ilnica 50 Nastava 16-17 17-18 18-19 19-20 430

3. U~ilnica 50 Nastava 16-17 17-18 18-19 19-20 430


rekreacija 16-17 17-18 18-19 19-20 370

4. OU „Krume Kepeski“ ul. „Sava Kova~evi}“ br.76, Skopje

Red.br.

Vid naprostor

Povr{ina(m2)

Namena



1. U~ilnica 42 Nastava 17-18 18-19 19-20 370

2. U~ilnica 58 Nastava 12-13 370

3. Sala zafizi~ko 518 Sport i rekreacija 17-18 18-19 19-20 370

4. Sala so bina Manifestacii,priredbi Od 8 - 20 ~asot. 620 den/~as

8. OU „Sv. Kliment Ohridski“ ul. „Dra~evska“ br.98, Skopje3. OU „Kuzman Josifovski - Pitu“ ul. „Ogwan Prica“ br. 2, Skopje

2. OU „Kiril Pej~inovi}“ ul. „Pu{kinova“ br. 17, Skopje

Red.br.

Vid naprostor

Povr{inam2

Namena



1. U~ilnica 56 Nastava 16-17 17-18 18-19 370

2. U~ilnica 56 Nastava 16-17 17-18 18-19 370

3. Hol 139 Priredbi,rekreacija 17-18 18-19 19-20 20-21 21-22 300


rekreacija 17-18 18-19 19-20 20-21 21-22 370

PU „PINTIJA“

5. U~ilnica 36 Nastava 16-17 17-18 18-19 300

5. OU „Rajko @inzifov“ ul. „Rajko Mitrovi}“ br. 16, Skopje

Red.br.

Vid naprostor

Povr{inam2

Namena


Po~etna Cena bez DDV(den/termin)1 2 3 4 5 6 7

1. U~ilnica-1-3U~ilnica-1-1

5454 Nastava 16-17 17-18 18-19 19-20 20-21 21-22 430

2. Metal. hangar 55

Magacin,sportskiaktivnosti,tivkoproizvodstvo

Poseben objekt so posebno broilo: Postojano.

6,200.00 den.mese~no

3. Metal. hangar 100 Poseben objekt so posebno broilo: Postojano.4. Metal. hangar 100 Poseben objekt so posebno broilo: Postojano.

5. Metal. hangar 100 Poseben objekt so posebno broilo: Postojano.

6. Metal. hangar 100 Poseben objekt so posebno broilo: Postojano.

7. Metal. hangar 100 Poseben objekt so posebno broilo: Postojano.8. Metal. hangar 100 Poseben objekt so posebno broilo: Postojano.

9. Podrumski prostorii 100

Postaveno posebno el. broilo: so zakupoprima~i so dogovor do 12. 2008, a se nudi za natamo{niot period za termin/~as

6,200.00 den.mese~no

10. Sala zafizi~ko 438 Od 16 - 22 ~asot 430/od termin

7. OU „Partenija Zografski“ ul. „Dositej Obradovi}“, Skopje

P I S M A V E B S A J T

Rekonstrukcijana ulici

- Po~ituvan gradona~alniku Ar-sov. Ima{e vetuvawe li~no od Vas(vo noemvri 2007) deka vo ovaa letnarabotna sezona }e ima celosno re-konstruirawe na ulicata #DositejObradovi}#. Se po~esto gra|anitemoraat da vrtat so svoite avtomo-bili od kaj ekonomskoto u~ili{te zada stignat do sakanata destinacija,odnosno mora da gi odbegnuvaat dup-kite {to postojat ve}e 5 godini.Kone~no o~ekuvame Op{tinata da sepokaè vo vistinsko svetlo, kako{to i dolikuva i na sekoja drugaop{tina. Za realizacija na ovaa mol-ba be{e potpi{ana i peticija od mno-gu gra|ani. Se nadevame na poskoroureduvawe na na{ata ulica.

Goran

- Grade`nata sezona ne e zavr-

{ena i istata e vo tek. Dadenoto

vetuvawe e vo faza na izvr{uvawe.

Stanuva zbor za zakonskata proce-

dura i predvidenite raboti }e bi-

dat zavr{eni blagovremeno.

Selektiran otpad

- Vo odredeni op{tini vo Skopjeima postaveno posebni korpi za ot-padoci za plastika, ili za hartija. Vemolam, dali ima nekakov plan Op{-tinata da postavi takvi korpi i ka-de? Zagrièn gra|anin za okolinata.

Ilijana Petrovska

- Op{tina Kisela Voda vo svo-

jata Programa za ureduvawe na par-

kovite, detskite i sportskite ig-

rali{ta, kako i vo parternoto re-

{enie na objektite, redovno pos-

tavuva korpi za otpadoci. [to se

odnesuva do va{eto pra{awe lo-

kalnata vlast ja razgleduva mo`-

nosta da se vklopi vo ovoj proekt

iako op{tinarite ne se zadovolni

od vandalizmot {to vo posledno

vreme e se pozastapen vo delot na

uni{tuvaweto na korpite za ot-

padoci.

Parkirawe na trotoari

- Dali treba da se slu~i nekojasoobra}ajna nezgoda, pa da sfatimedeka treba samo da primenime re{e-nija od drugi sredini koi {to gore{ile problemot odamna pred nas?Imeno, potegot na ulicata #S. Kova-~evi}# od krstosnicata so #NarodniHeroi# kon centar e ednonaso~na,iako e predvidena za dvonaso~na. Naj-golem problem ovde se parkiranite

vozila na trotoarite od dvete stra-ni, pa pe{acite (me|u koi mnogu de-ca) i velosipedistite moraat da pra-vat slalom ulica-trotoar!!! Predlog:Obeleète edna lenta za parkirawei kaznuvajte gi site {to parkiraatna trotoar. Zo{to vaka, kazneti smesite (site pe{a~ime) barem do prva-ta prodavnica, neli? Eftino re{e-nie, a golema dobivka za site. Se na-devam deka }e razmislite za ova.

Cvetomir Jovanoski

- Op{tina Kisela Voda pravi

napori za vra}awe na ednonaso~ni-

ot del od ulica #Sava Kova~evi}#

vo dvonaso~en. Vo tek e izrabotka

na tehni~ka dokumentacija.

Asfaltirawe

- S¢ e dobro {to e napraveno voKisela Voda i gi poddrùvame siteva{i napori za podobar izgled naOp{tinata. No, me interesira koga}e se asfaltira uli~kata na koja jasìveam, a toa e #Dra~evska 87#. Taae slepa uli~ka, del od glavnata #Dra-~evska# vo s. Dra~evo. Sigurno vi epoznato kade se nao|a. Taa e sprotistarata ambulanta vo s. Dra~evo istanuva zbor za 50 m. Za va{a infor-macija }e vi kaàm deka jas registri-ram vozilo 20 godini, a mojot tatko40 godini, {to zna~i jas so parite odregistracijata ve}e sum go platilasfaltiraweto. Ova sfatete go naj-dobronamerno. Pozdrav.

Zoran Stojanovski

- Op{tina Kisela Voda vo svo-

jata Programa za rabota vr{i i as-

faltirawe na ulici na celata svo-

ja teritorija. Finansiskite mo`-

nosti ne dozvoluvaat site potre-

bi na gra|anite da bidat zadovoleni

vo nekolku godini. Pri izrabotka-

ta na Programata za 2008 godina }e

ja imame predvid i ovaa ulica.

Pritisok vo instalacija

- Po~ituvan gradona~alniku.Pozdrav za s¢ {to napravivte dosegai {to n£ go razubavivte Tri Kru{i.Se nadevam deka nema da zastanetetuka. No, nie imame eden golem prob-lem. Vo najgolemite è{tini nema-me voda vo periodot koga doa|ame odrabota, odnosno posle 17 ~asot. Nelie sramota vo ovaa dene{nica da nema-me voda lice da izmieme i decata dasi gi osveìme koga }e gi zememe odgradinka. Se nadevam deka ovoj prob-lem }e dopre do vas i }e n£ ovozmo-ìte i nas letoto da n£ bide ne takaproblemati~no.

Daniela Veselinova

- Op{tina Kisela Voda posled-

nive godini go izgradi i go odrùva

kompleksot Tri Kru{i. Se nadeva-

me deka vo idniot period }e bide

razre{en i va{iot problem.

„Legnati“ policajci

- @iveme na ul. #Marko Ore{ko-vi}# i sme grupa gra|ani koi se sop-stvenici na avtomobili. Sekojdnev-no, po minimum dva pati, od na{iteku}i imame potreba da vozime docentarot na gradot. Od na{ite ku}ipo bilo koj pravec da odime do cen-tarot, dali preku podvoznikot nastarata èlezni~ka stanica ilipreku Rampa, se sre}avame so ne znamkolkav broj na nekakvi #policajci#.Nekoi gi vikaat #legnati”. Nekoj seseti i napravi nekolku detski igra-li{ta (so povr{ina od po 4 kvadrat-ni metri), gi zagradi so mreì i toae s¢ vo red i za pofalba. No, eden malproblem re{i, napravi drug prob-lem. Dali nekoj mislel ili ne, ne eva`no, va`no e deka gi napravi krajsamiot asfalt, pa mu tekna deka tre-ba da postavi #policajci#. E, segakoga nie patuvame do centar, na pri-mer preku ul. #O. Prica# morame dazastaneme na vkupno 11 #policajci#(ne smetaj}i gi dupkite). Morame dabideme iskreni, pove}eto od lu|evoso koi go pravime muabetov, velat de-ka pri sekoe minuvawe preku poli-cajcite gi spomnuvaat site od fami-lijata, vo pozitivna smisla, na tojpameten i nadleèn organ koj ne znamod koi pri~ini gi postavil cenetite#policajci#. Barem da gi postavea nadupkite i kanalite {to se iskopani,pa da bidat od nekoja korist. Kakoprvo, igrali{ta ne se pravat kraj as-falt, tuku nekade dlaboko vo parkoti za toa postojat tie ì~ani ogradi.Kako vtoro, brzinata ne se reguliraso #legnati policajci# tuku toa e nad-le`nost na Ministerstvoto za vna-tre{ni raboti. Kako treto, ako dose-ga do Centarot na gradot stignuvav-me za vreme od 7-10 minuti, otsega is-tiot toj pat go minuvame za vreme od20-30 minuti, a toa zna~i tri pati po-ve}e gorivo, a za kr{eweto na avto-mobilite i da ne zboruvame. Vo sekojslu~aj, doa|aat izbori, a toa e momen-tot koga nie (grupava gra|ani) na de-mokratski na~in re{avame, odnosnogo iskaùvame na{eto raspoloènievo odnos na rabotata na toj {to re{-aval za podobruvawe na uslovite zaìveewe vo Op{tinata. Pra{awe:Dali mislite deka na soodveten na-~in go regulirate nepre~enoto patu-vawe od seloto Kisela Voda do cen-tarot na gradot Skopje?

Grupa gra|ani

- Postavuvaweto na #legnati

policajci# e izvr{eno po prethod-

no izraboten proekt od Grad Skop-

je, za koj e izdadena celokupna teh-

ni~ka dokumentacija od Gradot i

od Ministerstvoto za transport

i vrski, a vrz osnova na prethodna

soglasnost od MVR-Sektor za soo-

bra}aj.

Rekonstrukcijana ulici (2)

- Koga kone~no }e se rekonstrui-raat ulicite vo Kisela Voda? Nemislam na krpewe, zatoa {to golemdel od niv ve}e se prekrpeni po ne-kolku pati, tuku vistinska rekon-strukcija i nanesuvawe na nov asfalt.Ako samo edna{ minete po ulicite#Vera Joci}# i #Narodni Heroi# }evi stane jasno poradi {to reagiram.Ulici sli~ni na niv ima na teri-torijata na celata Op{tina. Dalekuse od toa kako treba da izgledaat uli-cite vo gradska sredina. Po takviulici samo gi kr{ime vozilata, a sogodini nikoj ne gi obnovuva. Da ne gospomenam faktot {to kontejneriteza smet se postaveni na kolovozot, papokraj toa {to treba da se izbegnuva-at dupkite, treba da se vnimava i dane se potka~i i nekoj konterjner.Poglavnite ulici (#Ogwan Prica#,#Prvomajska#...) ne se vo tolku lo{asostojba, no se prekopuvani po nekol-ku pati za razli~ni nameni. Onamukade {to iskopanite dupki se zatvo-reni so asfalt, istiot e propadnatpo nekolku santimetri, {to pret-stavuva opasnost pri vozeweto. Imai takvi dupki koi s¢ u{te zjaat nepo-krieni... Dali postoi nekakov planza vistinska rekonstrukcija na uli-cite vo Kisela Voda i koga se plani-ra toj da se realizira?

Toni

- Ulicite {to se vo nadle`nostna Op{tina Kisela Voda redovno seodrùvaat, nekoi delumno se asfal-tiraat, a nekoi celosno. Vo tek e iz-vedba na pro{iruvawe na raskrsni-cata na ul. #Narodni Heroi# i #SavaKova~evi}#.

Bazen vo Pintija

- Zo{to vo Pintija ne napravitebazen na igrali{teto ili na nekoedrugo mesto?

Hahaha

- Spored vaè~kiot Detalen

urbanisti~ki plan za naselba Pin-

tija ne e predvideno izgradba na

bazen nitu na igrali{te, nitu na

drugo mesto.

Asfaltirawe na „Gernika“- Koga planirate da ja asfalti-

rate ulicata #Gernika 8#, odnosnoprvata ulica pod Marles? Eden {toìvee na po~etokot od ulicata segapostavil cel rid zemja, vo nego zabildrven stolb i go pokril so najlon, aso toa go popre~uva dvièweto poulicata, ne samo na vozila tuku segai na pe{aci. Ve molam prezemetene{to, bidej}i ova gi minuva sitegranici. Neodamna duri ima{e i te-pa~ka so mesnoto naselenie i be{epovikana i policija. Isto taka i ras-krsnicata na ulicata kade {to vrtiavtobusot za Tipo, odnosno kraj kana-lot e tolku srasnata so drvja i treva{to se nema nikakva preglednost, aova e prometna raskrsnica, kako zavozila taka i za pe{aci.

Zlata Mihova

- Asfaltiraweto na ulicite se

vr{i spored Programata na Op{-

tinata {to ja nosi Sovetot na

Op{tinata i vo ramkite na obez-

bedenite finansiski sredstva. Vo

vrska so isturenata zemja od va{i-

ot kom{ija, na{ata inspekciska

slu`ba }e postapi soglasno ovlas-

tuvawata i zakonot.

Infrastruktura vo Pripor

- @iveeme vo naselba Pripor, donovata zgrada na #S. Kova~evi}# 23,vo preubavi novi 20-25 ku}i, so pla-teni komunalii. Site ku}i se novagradba vo koi imame vloèno mnogusredstva. No, dali nekoga{ }e dobie-me kanalizacija, odvod, uli~no osvet-luvawe. Imame pat {to sami go as-faltiravme, a i taa ulica #Sava Ko-va~evi}# {to celata e katastrofa.Dali voop{to ste do{le vo Pripor,ili samo vo Dra~evo odite?

Dime Ristovski

- Asfaltiraweto na ulicite se

vr{i soglasno usvoenata Programa

na Sovetot na Op{tina Kisela

Voda za 2008 godina. Vo tekot na

2008 godina vo naselba Pripor bea

zakrpeni site dupki po ulicite,

bea tamponirani i celosno asfal-

tirani kraci od ul. #Sava Kova~e-

vi}#, izraboten potporen yid kaj

OU #Krume Kepeski#, a vo izgradba

e objekt za mesna zaednica. Izgra-

dena e crkvata #Sveto Preobraè-

nie# vo Teferi~, a sega e vo tek

parterno ureduvawe na crkvata i

rekonstrukcija na sportskoto ig-

rali{te.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK14 www.kiselavoda.gov.mk

APEL DO GRA\ANITE

Po~ituvani ~itateli, pred vas e 28 broj od lokalniot vesnik #Kisela Voda#, namenet tokmu za vas, za va{ite probemi, za celokupnoto ìveewe vo

Op{tinata. Tokmu poradi toa ve povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, davajte ni predlozi i informirajte ne za site problemi so koi se

soo~uvate vo va{eto mesto na ìveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {to nelegalno gi prekopuvaat ulicite, PRIJAVUVAJTE gi nelegalnite grad-

bi, PRIJAVUVAJTE gi nesovesnite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite ìveali{ta vo Kancelarijata za informirawe (baraka 9, soba br. 3).

Prijavuvajte kriminal na telefonot 27 85 411. So vakviot na~i na sorabotka ne ste #kodo{i#, tuku naprotiv gra|ani koi se griàt za dobroto

na svojata Op{tina, za svoe i za dobroto na svoite deca.

Zaedno da napravime DA SE BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TINA KISELA VODA.

Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#

Talentot na 19 godi{nata Iva-na Ro`man u{te edna{ dokaùvadeka Op{tina Kisela Voda e ra-sadnik na talenti. Mladata atle-ti~arka dosega ima osvoeno pove-}e medali na dràvno nivo, no vrvvo karierata }e pretstavuva nas-tapot na OI vo Pekinig, na koi us-pea da izbori mesto so vajld kartablagodarej}i na dobrite rezultati.

Na 8 avgust po~nuvaat Olim-piskite igri vo Peking, vie }ebidete del od niv. Kako stignavtedo vajld kartata i koi se va{iteo~ekuvawa?

- Vajld kartata za nastap naOlimpiskite igri ja obezbedivso ostvaruvawe najdobar rezultatvo najbrzata atletska disciplina100 m. Vo momentov sum najdobra-ta makedonska atleti~arka spo-red postignatite rezultati. Moi-te o~ekuvawa se na OI da istr-~am li~en najdobar rezultat.

Kako se podgotvuvavte za OI?U~estvuvavte li na nekoi turniri?

- Golem son na sekoj sportiste da u~estvuva na OI. Za igrite voPeking se podgotvuvam najdobro{to moàm. Vo ovoj period napor-no treniram i se nadevam deka po

ostvaruvaweto na mojot son dabidam del od OI, }e uspeam da ost-varam i podobar rezultat. Kakodel od podgotovkite bea i inter-nacionalniot miting vo Buku-re{t, Romanija, atletskiot kupna Evropa vo Slova~ka, mladins-koto Svetsko prvenstvo vo Pol-ska i Balkanijadata vo Turcija.

Koj rezultat bi go smetala zauspeh na pretstojnata Olimpijada?

- Uspeh na OI za mene e da is-tr~am podobar rezultat od sega{-niot 12.45 sek.

Kolku vreme traat podgotov-kite za OI?

- So aktivni i naporni tre-ninzi po~nav od oktomvri 2007godina, a sega se trudam da ja odr-àm formata.

Se natprevaruvate vo disci-plinata na 100 metri. Zo{to tok-mu na 100 metri?

- Disciplinata 100 metri mi eomilena bidej}i e mnogu vozbudlivai najbrza i zatoa se re{iv za nea.

Mnogu atleti~ari {to }eu~estvuvaat na igrite vo Pekingse nezadovolni od klimata i voz-

duhot vo Kina. Kako vie gledatena ovie raboti? Moàt li tie dabidat pre~ka za dobar rezultat?

- Mnogu ne me zagriùvaat bi-dej}i i na{ite uslovi za trenira-we tuka se mnogu lo{i. Treniramdva pati vo denot, vo 8 nautro, avtoriot trening mi po~nuva vo 14~asot. Klimata i vozduhot pove}eim pre~at na vrvnite sportisti,no vo sekoj slu~aj ne go opravdu-vam ova. Vo Polska na SP pre~kaza dobar rezultat be{e veterot{to duva{e vo gradi so 3,3 m/s, pasmetam deka samo nevreme ili sli~-na pojava bi moèla negativno dase odrazi na rezultatite.

Gi poznavate li protivnici-te i vo koj gledate najgolema kon-kurencija?

- Konkurencijata }e bide sil-na, no jas sum daleku od svetskataatletska elita. Najgolema konku-rencija mi se atleti~arkite sopribli`no vreme kako moeto.

Bevte del od {totuku zavr{e-nite evropsko i svetsko prvenst-vo, zadovolni li ste od u~estvotoi so kakvi rezultati se vrativte?

- Da, bev del od evropskoto isvetskoto prvenstvo. Na EP tr-

kata na 100 metri ja zavr{iv na 8mesto od 16 natprevaruva~ki, sovreme 12.62, na SP bev 60 od 66.Voop{to ne bev zadovolna od re-zultatot, bidej}i moèv podobro,no veterot be{e pre~ka.

Koga po~navte da se zanima-vate so atletika? Moète li na-kuso da n£ go opi{ete tekot nava{ata kariera?

- Na 12 godini po~nav da tre-niram atletika, pod rakovodstvona mojot trener \orgi Vu~kov.Treninzite gi odrùvame nagradskiot stadion, ve`bam vo te-retanata „Atleta 2003#, a moiteroditeli imaat golema zasluga ivlijanie na mojata sportska kari-era, kako i mojot sponzor #Hedis#koj mi ovozmoì podgotovki,sportska oprema.

Imate li dosega osvoeno me-dali?

- Da, na na{ite dràvni pr-venstva imam osvoeno mnogu me-dali, a od site dosega{ni ovaagodina mi e najuspe{na.

Imate li slobodno vreme ikako go koristite?

- Nao|am slobodno vreme iakosum se otkaàla od mnogu raboti{to gi pravat moite vrsnici, noza vozvrat na toa jas }e patuvam i}e ja pretstavuvam na{ata drà-va vo Peking na OI.

Ivana Ro`man e pred golempredizvik, Olimijadata vo Pe-king. Celata makedonska javnost}e bide so nea i sekako }e o~e-kuva postignuvawe dobri rezul-tati, a zo{to da ne i vme{uvawevo borbata za medal i dobivawena edno golemo atletsko ime tok-mu od na{ata dràva.

APEL DO GRA\ANITE NA OP[TINA KISELA VODAAPEL DO GRA\ANITE NA OP[TINA KISELA VODA

S P O R T

So otvoraweto na Etnolo{kata postavka, Op{tinata go napravi prviot

~ekor za za~uvuva~e i prenesuvawe na kulturnoto nasledstvo na mladite

generacii. Sledniot ~ekor neka bide Va{, po~ituvani sogra|ani. Donirajte

predmeti koi voedno }e zna~t za~uvuvawe i jaknewe na na{iot identitet.

Telefon za konatkt: 2785 411 i 2785 423.

Atleti~arkata Ivana Ro`man }e ja pretstavuva na{ata zemja

na OI vo Peking

OLIMPIJADATA E SON NA SEKOJSPORTIST

Vo momentov najdobrata makedonska atleti~arka spored postignatite

rezultati, o~ekuva na OI da istr~a li~en najdobar rezultat na 100 metri

ANITE S¤ POREDOVNO SI GI PODMIRUVAAT … · krivme zatkulisnite igri na mno-gu firmi, pravni i...

Documents

Transcript of ANITE S¤ POREDOVNO SI GI PODMIRUVAAT … · krivme zatkulisnite igri na mno-gu firmi, pravni i...