Angliski Jazik - Kako Prv - III Godina

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO NA MAKEDONIJA

PROGRAMA ZA REFORMIRANO GIMNAZISKO OBRAZOVANIE

NASTAVNA PROGRAMA PO

ANGLISKI JAZIK PRV STRANSKI JAZIK

za III godina

Skopje, maj, 2002 godina

1

I. IDENTIFIKACIONI PODATOCI

1.1. Naziv na nastavniot predmet: angliski jazik 1.2. Vid na sredno obrazovanie: gimnazisko 1.3. Godina na izu~uvawe: treta 1.4. Broj na ~asovi: Broj na ~asovi nedelno: 3 ~asa Broj na ~asovi godi{no: 108 ~asa 1.5. Status na nastavniot predmet: zadol`itelen II. CELI NA NASTAVNATA PROGRAMA 2.1. Op{ta cel (op{ta cel na programata od I-IV godina) Celta na nastavata po angliski jazik e da go osposobi u~enikot da komunicira na angliski jazik vo funkcija na op{toto i ponatamo{noto obrazovanie, da obezbedi mo`nosti za samoobrazovanie i da go podgotvi za ulogata na gra|anin na demokratsko op{testvo. Ovie op{ti celi na predmetot pridonesuvaat za ispolnuvawe na fundamentalnite celi na dvete nivoa, imeno: op{toobrazovnite celi na Makedonija i celite za li~en razvoj. 2.2. Op{ti celi (op{ti celi na programata od I-IV godina) So razvivaweto na li~nite sposobnosti potrebni vo natamo{noto akademsko nadgraduvawe i kako gra|anin, u~enikot }e dade pridones vo ispolnuvaweto na celite za li~en razvoj.

2

Konkretniot pridones kon ovaa posebna cel e: u~enikot so svojata osposobenost za komunicirawe na angliski jazik da bide podgotven za permanentno u~ewe i li~en

razvoj niz interakcija so podra~jata nadvor od Makedonija; preku primenetata metodologija vo procesot na u~eweto na angliskiot jazik da razvie op{ti, li~ni ve{tini kako {to

se: re{avaweto problemi, sposobnosta za sorabotka, odgovornosta, prilagodlivosta i kreativnosta; da stekne samodoverba i da razvie povisoka svest za sebesi pri ~itawe, pi{uvawe, zboruvawe i slu{awe na angliskiot

jazik; da se razvie vo li~nost so poramnomeren razvoj na kognitivnoto, psiho-motornoto i afektivnoto (emocionalnoto)

odnesuvawe, {to e va`no za negovata uloga kako pozitiven, kriti~ki ~len na demokratsko op{testvo. 1.3. Posebni celi Po realizacija na Nastavnata programa u~enicite }e mo`at: da komuniciraat na angliski jazik vo sekojdnevniot i akademskiot kontekst; da komuniciraat na angliski jazik vo konkreten naso~en kontekst od op{toobrazoven i sekojdneven karakter; da razvivaat li~ni sposobnosti potrebni za uspe{no funkcionirawe kako gra|ani vo edno demokratsko op{testvo. da gi razvijat svoite individualni sposobnosti za receptivna i produktivna upotreba na angliskiot jazik vo usten i

pismen kontekst na angliski jazik; da se zdobijat so odreden socio-lingvisti~ki fond na znaewa koj{to }e im pomogne da vladeat so razli~ni

komunikativni situacii; da bidat podgotveni za natamo{no obrazovanie vo instituciite za visoko-obrazovanie na profesionalno i nau~no

pole; da se zdobijat so informacii za tekovnite nastani vo svetot; da bidat podgotveni za komunicirawe i pretstavuvawe na svojata zemja i kultura; da se zapoznaat so kulturnite karakteristiki na drugite zemji i narodi, {to }e go potpomogne sozdavaweto na me|ukulturna razmena i tolerancija, kako i kriti~ka primena na znaewata.

III. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za uspe{no sledewe i sovladuvawe na sodr`inite, odnosno za postignuvawe na zacrtanite celi, u~enikot treba da gi ima steknato ve{tinite i znaewata predvideni vo nastavnata programa za vtora godina.

3

IV. OBRAZOVEN PROCES 4.1. Oblasti i sodrìni Procesot na u~ewe na angliskiot jazik se deli na odreden broj komponenti za koi podolu e dadena lista na konkretnite celi i na didakti~kite nasoki. Ovie komponenti se: Slu{awe, Zboruvawe, îtawe, Pi{uvawe, Komunikativni modeli, Gramatika, Vokabular i Kultura. 4.2. Struktuirawe na sodrìnite za u~ewe Vo obrazovniot proces navedenite komponenti ne se obrabotuvaat oddelno ili po onoj redosled vo koj se pojavuvaat vo ovaa programa. Vo fakti~kata situacija vo koja se odviva u~eweto, nastavnikot }e gi integrira razli~nite komponenti, so {to jazikot }e se u~i na funkcionalen, holisti~ki na~in.

KOMPONENTA 1: SLU[AWE Celite na komponentata Slu{awe se:

u~enikot da gi neguva sposobnostite za razlikuvawe fonemi od angliskiot fonetski sistem, akcent, ritam, intonacija;

da se zapoznava so varijantite na angliskiot jazik;

da voo~uva gramati~ki osobenosti na govorniot jazik;

da gi razviva sposobnostite za identifikuvawe op{ti i konkretni informacii pri usna komunikacija na op{ti temi;

da razbira podolgi usni iskazi, poraki i informacii, sostaveni od poznati jazi~ni elementi;

da gi neguva sposobnostite za razbirawe govor preku povrzuvawe na lingvisti~ki so paralingvisti~ki signali (intonacija, akcent) i nelingvisti~ki signali (gestikulacii);

da razbira govor od razni govornici vo sekojdnevni situacii.

4

Sodrìni

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u sodrìnite i

me|u predmetite Fonemi U~enikot sluhovo da

gi prepoznava i razlikuva bukvite od angliskata azbuka pri speluvawe.

C /si:/ s /es/ e /I:/ a/ei/ u/ju:/ y /wai/ v /vi:/ My family name is Mac Follett. /M-A-C new word F-O-double L-E-doubleT/. He was AL-Fayed. /A-L-hyphen F-A-Y-E-D/

Aktivnosti od tipot na ve`bi so slu{awe speluvawe na zborovi so bukvi koi se me{aat so maj~iniot jazik; neobi~ni kombinacii na imiwa; podvlekuvawe na soodvetni bukvi ili zborovi pri slu{awe.

So predznaewata od angliskiot i maj~iniot jazik.

Zborovi

Da go identifikuva sluhovo pravopisot na zborovi so pomo{ na dvata prifateni sistemi od imenki (britanski i amerikanski).

His father is Tom. 1. T for Tommy; O for

Oliver; M for Mary (British); 2. T for Tango; O for

Oscar; M for Mike (American)

Ve`bi so slu{awe govor od nastavnikot, od audio ili videosnimka, prepoznavawe i podvlekuvawe na zborovi.

Sluhovo da identifikuva sloèni imenki sostaveni od dve ili pove}e imenki spored primarniot akcent.

building site water-skiing sunrise worlds commercial capital Identity card

Ve`bi so slu{awe na sloèni imenki od audio ili videosnimka i podvlekuvawe na slogovite so primaren akcent.

Sluhovo da identifikuva zna~ewe na zbor spored akcentot.

export export refuse refuse present present desert desert

Ve`bi so slu{awe na zborovi od nastavnikot ili audiosnimka i opredeluvawe na nivnoto zna~ewe.

Re~enici Da moè da identifikuva sleani (povrzani) zborovi vo re~enici.

Where is the party? /we?z ? pa:ti/ His old friend is here. /hiz?ld frend iz hi?/

Ve`bi so slu{awe re~enici od audio snimki ili od nastavnikot i opredeluvawe na brojot na zborovite vo re~enicata; prepoznavawe na zborovi vo re~enicata.


5

Da identifikuva slabi i jaki formi na predlozi, zamenki, modalni glagoli.

Im looking for her. /f?/ What are you looking for? /f :/ Give us time. /?s/ I must do that. /m?st/m?s/ Must you say that? /mst/

Ve`bi so slu{awe re~enici i podvlekuvawe na slabite i jakite formi na zborovite vo re~enicata.

Da mo`e da identifikuva konkretni informacii vo govorni situacii.

He was born near Dorchester in 1840. His father was a stonemason. He left school at the age of 16 and moved to London where he started writing poetry.

Ve`bi so slu{awe kusi tekstovi od nastavnikot ili audio snimka i povrzuvawe ili podreduvawe sliki, to~ni/neto~ni re~enici, pove}e~len izbor, transfer na informacii vo grafi~ki prikazi, idejni mapi, itn.

So predznaewata od angliskiot i maj~iniot jazik i drugite predmeti.

Da identifikuva op{ti informacii vo govor vo razli~en kontekst.

The earliest trade we know about is the caravan trade across the deserts in Asia around 2500 BC. The goods they carried were luxuries.

Ve`bi so slu{awe govor od audiosnimka ili od nastavnikot i odgovarawe na pra{awa.

Da diferencira pra{awa, poraki, instrukcii, barawa, poplaki i dr. vo razli~ni govorni situacii od op{ta tematika.

What can I do with it? Can you tell her I phoned? Can you bring me that file, please? Ask her to give you his phone number. I cant find that island on the map.

Ve`bi so slu{awe govor od nastavnikot ili audiosnimki i odgovarawe na pra{awa, poraki, sledewe instrukcii, barawa itn.

KOMPONENTA 2: ZBORUVAWE Celite na komponentata Zboruvawe se: u~enikot da go usovr{uva izgovorot na fonemite na angliskiot fonetski sistem, akcentot, ritamot i intonacijata; da se osposobi usno da komunicira vo sekojdnevni situacii, primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i jazi~nite elementi

predvideni za ovaa godina; da gi razviva sposobnostite za usno izrazuvawe na sopstvenite stavovi i mislewa za pra{awa od sekojdnevniot `ivot, kako

i da gi potkrepuva so argumenti.

6

Sodrìni

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki


me|u predmetite Fonemi U~enikot da

producira pravilen izgovor na angliskata azbuka pri speluvawe.

C /si:/ s /es/ e /I:/ a/ei/ u/ju:/ y /wai/ v /vi:/ My family name is Mac Follett. /M-A-C new word F-O-double L-E-doubleT/. He was AL-Fayed. /A-L-hyphen F-A-Y-E-D/

Aktivnosti od tipot na ve`bi so speluvawe na zborovi i neobi~ni kombinacii na imiwa.

So predznaewata od angliskiot jazik.

Zborovi

Da speluva zborovi so pomo{ na dvata prifateni sistemi od imenki (britanski i amerikanski).

His father is Tom. 1. T for Tommy; O for

Oliver; M for Mary (British); 2. T for Tango; O for

Oscar; M for Mike (American)

Ve`bi so speluvawe na zborovi so pomo{ na dvata prifateni sistemi od imenki.

Da producira pravilna primena na primarniot akcent na prviot zbor vo sloèni imenki sostaveni od dve i

building site water-skiing sunrise worlds commercial capital identity card

Ve`bi so izgovor na sloèni imenki.

pravilno da go izgovara zborot spored akcentot na prviot ili vtoriot slog (imenka-glagol).

export export transport transport protest protest permit permit

Ve`bi so izgovor na zborovi i opredeluvawe na nivnoto zna~ewe.

Pravilno da gi izgovara homografite.

tear /ti?/ /t?/ refuse /refju:s/ /rifju:z/ desert /diz?:t/ /dez?:t/

Ve`bi so izgovor na zborovi i opredeluvawe na nivnoto zna~ewe.

7

Re~enici Da producira jaki i slabi formi na predlozim zamenki, modalni glagoli vo re~enici.

Im looking for her. /f?/ What are you looking for? /f :/ Give us time. /?s/ I must do that. /m?st/m?s/ Must you say that? /mst/

Ve`bi so izgovarawe re~enici, glasno ~itawe na dijalozi, dramatizacija.

So predznaewata od angliskiot i naj~iniot jazik jazik.

Da producira sleani (povrzani) zborovi vo re~enica.

I must have forgotten. /mst?v/ You could have asked. /kud?v/ He might have done it. /mait?v/

Ve`bi so izgovarawe re~enici so sleani zborovi i nivno podvlekuvawe.

Da komunicira so primena na predvidenite komunikativni modeli i jazi~ni elementi.

Look! Isnt that Peter Wilson over there? Lets go and see him. He must be tired. He has been working for hours.

Ve`bi so postavuvawe pra{awa i odgovarawe; dramatizacija na situacii i dijalozi; monolo{lo govorni tekstovi od zadadeni elementi, opisi, objasnuvawa, igrawe po ulogi, diskusii vo parovi i grupi.

So predznaewa od angliskiot jazik, maj~iniot jazik i drugite predmeti.

KOMPONENTA 3: ÎTAWE Celite na komponentata îtawe se: u~enikot da gi neguva sposobnostite za prepoznavawe usno usvoeni zborovi vo nivnata grafi~ka forma; da gi neguva sposobnostite za prepoznavawe na simbolite na fonetskata transkripcija; da se osposobuva da gi diskriminira jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina vo sloèni re~enici; da se osposobuva da identifikuva op{ti i konkretni informacii vo podolgi tekstovi na op{ti temi sostaveni od

poznati jazi~ni elementi; da se osposobuva da ja razbira glavnata ideja (misla) vo podolgi tekstovi na op{ti temi; da ja razviva èlbata za ekstenzivno ~itawe spored svoite sposobnosti i interesi.

8

Sodrìni

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u sodrìnite i me|u

predmetite Bukvi U~enikot da ~ita i

tolkuva skratenici na grupi zborovi (akronimi).

BC /bi:/ /si:/ Before Christ AD /ei:/ /di:/ Anno Domini MP /em/ /pi:/ Member of Parliament CD /si:/ /di:/ compact disc NATO /neit? / UNESCO /junesk? /

Ve`bi so speluvawe na skratenici na grupi zborovi.


Zborovi Da ja ~ita polnata forma na skratenite zborovi.

mm - millimetre oz - ounce /aunts/ ave. - avenue

Aus. $ - Australian dollar

Ve`bi so ~itawe na polnata forma na skrateni zborovi.

So predznaeweta od angliskiot i maj~iniot jazik.

Da identifikuva sloèni imenki i da go objasni nivnoto zna~ewe.

building site water-skiing sunrise worlds commercial capital identity card

Ve`bi so pretvorawe na frazi vo sloèni imenki i obratno; prevod od angliski na makedonski jazik i obratno;

Pravilno da ~ita zborovi spored akcentot na prviot ili vtoriot slog i da go objasni nivnoto zna~ewe.

export - export transport -transport protest - protest permit - permit

ve`bi so ~itawe zborovi spored akcentot, prevod od angliski na makedonski i obratno;

Pravilno da gi ~ita homografite i da go objasni nivnoto zna~ewe.

tear /ti?/ /te?/ refuse /refju:s/ /rifju:z/ desert /diz?:t/ /dez?:t/

~itawe tekstovi i ve`bi so pove}e~len izbor od dadeni definicii na zborovi, sinonimi, antonimi; dopolnuvawe re~enici itn.

So predznaewata od angliskiot jazik i drugite predmeti.

9

Re~enici Da diskriminira jazi~ni elementi vo kusi i podolgi iskazi vo kontekst.

Vidovi zborovi, delovi od re~enici i re~enici;

Ve`bi so ~itawe re~enici (tivko i glasno) i podvlekuvawe zborovi i delovi od re~enici, popolnuvawe zborovi vo re~enici, dovr{uvawe re~enici, transformacii na re~enici;

So predznaewata od angliskiot i maj~iniot jazik;

Da identifikuva konkretni informacii vo tekstovi od op{ta tematika.

He was born near Dorchester in 1840. His father was a stonemason. He left school at the age of 16 and moved to London where he started writing poetry.

Ve`bi so ~itawe izbrani tekstovi i popolnuvawe re~enici, to~ni/neto~ni re~enici, transfer na informacii so grafi~ki prikazi, idejni mapi itn;

so predznaewata od angliskiot i maj~iniot jazik i drugite predmeti.

Da identifikuva op{ti informacii vo tekstovi so op{ta tematika.

The earliest trade we know about is the caravan trade across the deserts in Asia around 2500 BC. The goods they carried were luxuries.

Ve`bi so ~itawe izbrani tekstovi i odgovarawe na pra{awa, rezimirawe na pro~itanata sodrìna.

KOMPONENTA 4: PI[UVAWE Celite na komponentata Pi{uvawe se:

u~enikot da gi neguva sposobnostite za razbirawe na odnosot fonema/grafema;

da se osposobuva da pi{uva podolgi naso~eni sostavi vo koi }e iskaùva li~ni i drugi informacii, poraki, stavovi, mislewa, primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina;

da se osposobuva da pi{uva podolgi naso~eni sostavi na op{ti temi, vo koi }e opi{uva ili raskaùva primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina;

da ja usovr{uva pravilnata upotrebata na interpunkciskite znaci;

da pi{uva pravilno nepoznati zborovi so pomo{ na prifatenite zborovni sistemi.

10

Sodrìni

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki


me|u predmetite Bukvi U~enikot da pi{uva

skratenici na poedine~ni i grupa od zborovi.

BC - Before Christ AD - Anno Domini MP - Member of Parliament CD - Compact Disc

Ve`bi so pi}uvawe skratenici na poednine~ni zborovi i grupa od zborovi.


Zborovi Da pi{uva nepoznati zborovi po speluvawe i so pomo{ na dvata prifateni sistemi od imenki (britanski i amerikanski).

C /si:/ s /es/ e /I:/ a/ei/ u/ju:/ y /wai/ v /vi:/ His father is Tom. 1. T for Tommy; O

for Oliver; M for Mary (British); 2. T for Tango; O for

Oscar; M for Mike (American) My family name is Mac Follett. /M-A-C new word F-O-double L-E-doubleT/.

Ve`bi so pi{uvawe zborovi po speluvawe i so koristewe na zborovi od zborovnite sistemi.

Da pi{uva sloèni imenki vo sleana forma ili razdelena so ili bez crti~ka.

sunrise; notebook; water-skiing; house-plants; building site; identity card;

Ve`bi so pi{uvawe sloèni imenki vo sleana forma ili razdelena so ili bez crti~ka.

Da pi{uva izvedeni zborovi (glagolimenkapridavka) so pomo{ na nastavki i pretstavki.

succeedsuccesssuccessful; usemisuseuseful; helphelpless;

Ve`bi so pi{uvawe izvedeni zborovi od daden osnoven zbor.

11

Re~enici Da pi{uva poraki, poplaki, instrukcii slu{nati ili pri li~en kontakt ili po telefon.

Check the door before you leave! I cant find that information in this text.

Ve`bi so zapi{uvawe slu{nati poraki, poplaki, instrukcii; popolnuvawe formulari, tabeli, listi itn.

Da pi{uva povrzani misli so primena na soodvetni jazi~ni elementi.

I have enjoyed travelling everywhere but I havent been to Egypt which is a terrible miss. I like to look forward and I hope Ill have a chance to go there before I die.

Ve`bi so pi{uvawe kratki sostavi od op{ta tematika; pro{iruvawe na bele{ki; povrzuvawe i podreduvawe re~enici; transformacija na re~enici so svrznici; pi{uvawe na varijacii na dadeni tekstovi; pi{uvawe na rezimea.


Da pi{uva kusi i podolgi tekstovi sostaveni od informacii so op{ta ili stru~ma tematika i primena na soodvetni komunikativni modeli i jazi~ni elementi.

Dear Ken, In just two weeks time Ill be with you. I cannot believe it! I am looking forward to staying with you and your family very much and seeing London for the first time. Im very excited. My plane arrives at Heathrow, Terminal 3 at 6.30 am. See you soon, Alexandar

Ve`bi so pi{uvawe kusi ipodolgi tekstovi so opisi; pisma; podreduvawe na dadeni re~enici vo tekst ili pismo.


KOMPONENTA 5: KOMUNIKATIVNI MODELI Celta na komponentata Komunikativni modeli e:

u~enikot da se osposobi da komunicira vo sekojdnevni i vo ednostavni situacii, primenuvaj}i komunikativni modeli vo ramkite na jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina.

12

Sodrìni

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki


me|u predmetite 1. Barawe i davawe informacii na telefon i ostavawe poraki na telefonska sekretarka.

U~enikot da moè da gi identifikuva i primenuva predvidenite komunikativni modeli vo usna i pismena komunikacija.

Hello. Could I speak to.. Hello.The Regent Hotel. How can I help you? Im sorry. Shes just gone out. Can I take a message? Would you please tell. Hello. This is.. Its three oclock. Im singing.. Could you ring me back? You can get me on. Thanks a lot. Goodbye.

Aktivnosti od tipot na ve`bi so soodvetni komunikativni modeli za dadena situacija na relacija u~enik - u~enik, u~enik - vozrasen, vozrasen - vozrasen, vraboten - vraboten, vraboten - vrabotuva~, so dramatizacija na dijalozi, supstitucija, varijacii na ve}e obraboteni dijalozi, otvoreni dijalozi, igrawe po ulogi simula-cii itn. so ili bez koristewe audiovizuelni sredstva.


2. Davawe sugestii/ predlozi, prifa}awe i odbivawe.

Why dont we go for a walk? Lets go jogging. I think we should eat out tonight. It sounds great. Ill make you a hot drink. Id love to.but

3. Iskaùva-we soglasnost i nesoglas-nost.

I love going to parties. So do I. Me too. I dont! I didnt do my homework. Neither did I. Me neither. I did.

4. Prikaùvawe dati - usno i pismeno.

the seventh of August

23 May 2002 19/8/99 Am. 8/19/99 or 19.8.99 or 19-8-99

13

5. Izvici Ouch! Ive just cut my finger Whoops! Ive dropped it. What a brilliant idea! What ghastly wheather! How absolutely fabulous!

6. Iska`uvawe interes i iznenaduvawe

Marys got a new boyfriend. A new boyfriend? He wants to apologize. Does he? The poor chap cant talk staright. Cant he? Hows he going to get home?

7. Donesuvawe zaklu~ok

He must be in love. She might be on holiday. She cant be cooking. He must have come home early. You must be joking.

8. Opi{uvawe rabotni mesta, odgovornosti

I work for the BBC World Service. He looks after/is in charge of I took a job at She is responsible for

KOMPONENTA 6: GRAMATIKA Celta na komponentata Gramatika e:

u~enikot da gi razbira jazi~nite elementi na angliskiot jazik predvideni za ovaa godina i pravilno da gi primenuva vo najrazli~ni komunikativni situacii.

14

Sodrìni

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u sodrìnite i me|u

predmetite Imenki a) formirani od glagoli, imenki, pridavki so sufiksite: -ion, -ation, -ee, -cy, -age, -al, -ant, -ity, -ness b) formirani so prefiksot -un v) out + noun g) izvedeni od pridavki d) izvedeni od glagol so promena na akcent |) sloèni imenki

U~enikot da moè da gi identifikuva, razbere i primenuva predvidenite gramati~ki formi i strukturi vo usna i pismena komunikacija.

impress - impression inform - information employ - employee illiterate - illiteracy percent - percentage arrive - arrival account - accountant sensitive - sensitivity helpful - helpfulness

popularity - unpopularity

outbreak, outrage, outfit

deep - depth; high - height;

export - export insult - insult increase - increase

lifestyle; homemade; life-size; air-mail; computer software; credit card;

Aktivnosti od tipot na ve`bi so pove}e~len izbor, povrzuvawe zborovi ili delovi od re~enici, podreduvawe zborovi vo re~enici, supstitucii vo re~enici, popolnuvawe i dopolnuvawe re~enici, kombinirawe i transformacii na zborovi i re~enici.


Pridavki a) formirani od glagoli so sufiksite: -ing, -ed, -ous, -ful, -y

entertain - entertaining develop - developed poison - poisonous hate - hateful scare - scary

15

Broevi a) decimalni

0.7 oh point seven 0.8 1.03 one point oh three

Predlozi a) na dvi`ewe b) so vremenski izrazi v) imenka + predlog

across, into, onto, towards below, above, off, up; until she wasd 30. At the last minute. Before the appointment between 9 and 10.

I got a checque for a hundred pounds. How much do you spend a week on average?

Glagoli i vremiwa 1. Kozativna upotreba

na have (have + object + past participle)

2. Modalni glagoli na verojatnost - minato vreme: must, could, might, cant 3. Konjuktiv (sega{no i minato vreme) I wish If only

I have my eyes tested twice a year. He had his ears pierced. Im going to get my hair cut. Shes having the kitchen decorated.

He must have been drunk. She could have been lying to you. They might have been on a long walk. She cant have got home yet.

I wish I was taller. If only we didnt live in the city. I wish I wasnt going to the dentist. If only he could ski. I wish I had been happy. If only he hadnt broken it.

16

4. Idno vreme Present Simple

Future Continuous

Future Perfect

5. Glagoli so ~estici Re~enici a) pasivni re~enici so: Present Continuous

Past Continuous Past Perfect Future Perfect

b) unless re~enici

v) vremenski klauzi za idno vreme

My flight leaves at 10:00. Term starts on 4 April. Its my birthday tomorrow. Dont phone at 8:00. Well be having supper. Ill be running my own business. Ill have done all my work by this evening. Hell have gone to bed by then.

Fall off, fall out, sort out, work out, set off, own up, get over, etc.

Where are my jeans? They are being washed at the moment. The soldiers were being tayght how to use grenades. It had been washed. The chair will have been sold by now.

Unless you start at once youll be late. Dont call me unless you need help. Unless you had a permit you couldnt get a job.

When Ive done my homework, Ill go for a walk. After I have finished it, Ill go there.

17

KOMPONENTA 7: VOKABULAR Celi na komponentata Vokabular se:

u~enikot da go pro{iruva svojot vokabular so novi zna~ewa na ve}e usvoeni zborovi i novi zborovi i izrazi za aktivna primena vo komunikacijata;

da gi neguva sposobnostite za sluèwe so dvojazi~en/ednojazi~en re~nik;

Temi

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki


me|u predmetite

Lica

U~enikot permanentno da go zbogatuva fondot na zborovi za aktivno i pasivno koristewe vo usna i pismena komunikacija.

- Opis na li~nosti (nadvore{en izgled, karakter) - zanimawa; kariera; - odnosi me|u lu|eto vo semejstvoto, lu|eto i prirodata; - detstvo, mladost, brak, starost;

Aktivnosti so slu{awe i gledawe izbrani audio, odnosno videosnimki, ~itawe tekstovi i supstitucija, podvlekuvawe, transformacija, ilustrirawe zborovi, popolnuvawe zborovi vo re~enici, povrzuvawe sliki i zborovi, odgovarawe na pra{awa, igrawe po ulogi, igri i zagatki; prou~uvawe knigi, napisi, bro{uri, prira~nici itn.


Dom - Opi{uvawe na prostoriite vo domot, mebel, predmeti; - razli~ni mesta za ìveewe.

Patuvawe - Od patuvawata na golemite istraùva~i do moderniot na~in na patuvawe (backpacking, hitch-hiking).

18

Trgovija i biznis

- Istoriski fakti za trgovijata vo svetot; - prodavawe i kupuvawe; - pazaruvawe; - vodewe biznis.

Literatura - Davawe i barawe informacii za knigi; kratka sodrìna na pro~itana kniga: - romani, raskazi; - anegdoti.

Telefonirawe - Vidovi telefonski povici (zakaùvawe sredbi, ostavawe poraki, barawe i davawe informacii); - ostavawe poraka na telefonska sekretarka; - kako da se zapo~ne i zavr{i telefonski razgovor.

KOMPONENTA 8: KULTURA Celite na komponentata Kultura se:

u~enikot da se zdobie so znaewa i razbirawe za nekoi socio-kulturni karakteristiki na drugite zemji preku sodrìnite od vokabularot i komunikativnite modeli zaradi gradewe pozitiven stav kon pridonesot na sopstvenata i na drugite kulturi za podobro megusebno razbirawe i sorabotka;

da razvie po~it kon razli~nosta na drugite kulturi, kako i za predizvicite koi proizleguvaat od ìveeweto/raboteweto vo multietni~ki sredini;

u~enikot }e se stekne so pogolema svest za sebe si vo odnos kon multietni~kata sredina i me|ukulturnata komunikacija;

u~enikot }e se zdobie so znaewa za faktorite koi vlijaat vrz stilovite na komunicirawe vo razli~nite kulturi. Temite predloèni za vtora godina se prodlabo~uvaat vo treta godina.

19

Temi

Konkretni celi

Primeri

Didakti~ki nasoki


me|u predmetite Turizam U~enikot da moè

da identifikuva kulturni informacii vo daden kontekst i soodvetno da gi koristi vo usna i pismena komunikacija so stranci.

- Po~etoci i razvoj na turizmot; - vlijanieto na turizmot vrz ìvotot na lu|eto, prirodata; - poznati turisti~ki mesta vo svetot; - idninata na turizmot.

Aktivnosti so slu{awe i gledawe izbrani audio, odnosno videosnimki, ~itawe tekstovi i povrzuvawe sliki so zborovi, odgovarawe na pra{awa; mikroproekti, igrawe po ulogi, igri i zagatki itn.


Patuvawe - Davawe na informacii zadvièwe; - vidovi na patuvawa.

Komunicirawe - Telefonirawe (pretstavuvawem barawe na li~nost, ostavawe poraki); - pisma (delovni i privatni, formalni i neformalni).

Umetnost - film - Barawe i davawe informacii za gledan film; - usno i pismeno izlagawe na kratkata sodrìna na gledan film.

Literatura - Barawe i davawe informacii za pro~itana kniga, raskaz; - usno i pismeno izlagawe na kratka sodrìna na pro~itana kniga, raskaz.

20

4.3. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe Osnovni nastavni metodi Kako osnovni metodi {to moàt da se koristat vo nastavata po angliski jazik se: direktnata metoda, metodata na tivok pristap (Silent way), sugestopedijata (Suggestopedia), CLL (Community Language Learning) = metod na u~ewe vo zaednica, ALM (Audio - Lingual Method)= audio-lingvalniot metod, metodata TPR (Total Physical Response)= kade u~eweto na jazikot e vo koordinacija so fizi~ka aktivnost i mobilnost na u~enicite. Kako zaklu~ok moè da se kaè deka site ovie metodi porano trebalo da se primenuvaat vo ramkite na komunikativniot priod (koj datira od osumdesettite godini), sega se prepora~uva da se primenuvaat t.n. soodvetni metodologii odnosno Appropriate Methodologies . Aktivnosti na u~enikot Zavisno od primenetite metodi vo procesot na u~eweto aktivnostite na u~enikot se sveduvaat na: slu{awe, pribeleùvawe, povtoruvawe, ve`bawe, ~itawe, otkrivawe odnosi i zakonitosti, samostojno u~ewe, proveruvawe, primenuvawe, pi{uvawe na tabla, rabota vo parovi i grupi, izrabotuvawe na doma{ni zada~i, diskutirawe, opi{uvawe, raskaùvawe, kriti~ko razmisluvawe, postavuvawe pra{awa, odgovarawe na pra{awa itn. Aktivnosti na nastavnikot Aktivnostite na nastavnikot se sveduvaat na zboruvawe, ~itawe, objasnuvawe, diktirawe, davawe napatstvija, pi{uvawe na tabla, demonstrirawe, objasnuvawe, ocenuvawe zada~i, postavuvawe pra{awa, organizirawe rabota vo parovi i grupi, motivirawe na u~enicite, vnesuvawe inovacii vo sodrìnite i na~inot na nivnoto prezentirawe itn. Nastavnikot e dolèn da obezbedi i bezbedna sredina vo koja u~enicite moàt da u~at i da se nadgraduvaat. Toj/taa isto taka e dolèn da vr{i monitoring ili da prati {to kaùvaat ili pravat u~enicite za da reagira blagovremeno i da usmeruva. Ulogata na nastavnikot se sostoi i vo toa da reagira smireno i nepristrasno i da dava potkrepa na u~enicite vo procesot na u~eweto. 4.4. Organizacija i realizacija na nastavata Nastavata po predmetot }e se organizira i realizira preku obrazovna nastava vo klasi~ni i specijalizirani u~ilnici, i individualni doma{ni zada~i koi }e se izveduvaat vo u~ili{teto ili doma. Za uspe{na realizacija na programskite sodrìni poèlno e paralelkite da ne bidat pogolemi od 15-20 u~enici.

21

4.5. Nastavni sredstva i pomagala Za poefikasno postignuvawe na celite se primenuvaat razni nastavni sredstva, pomagala i materijali. Za sodr`inite od predmetot angliski jazik se sugeriraat slednite nastavni sredstva i pomagala: tabla i kreda/bela tabla i markeri, kasetofon, grafoskop, video/TV, a po mo`nost i pristap do Internet. 4.5.1. Nastavni sredstva 4.5.2 U~ebnici i u~ebni pomagala za u~enicite Za ovoj kurs po angliski jazik za u~enicite se prepora~uvaat slednive knigi i materijali: 1. Dvojazi~en re~nik (makedonsko-angliski i anglisko-makedonski). 2. Ednojazi~en re~nik (anglisko-angliski). 3. Kompleti za paralelkata od odobreni u~ebni~ki sistemi. 4. Dokolku postoi oprema na raspolagawe, toga{, isto taka i audiovizuelen materijal. 5. Igri, realija (vesnici, spisanija, grafiki i vizuelni izvori) itn. 4.5.3. Dopolnitelna literatura za nastavnicite 1. Primeroci od gorenavedenite knigi/materijali za li~na upotreba. 2. Pretplata preku u~ili{teto na relevantni internacionalni i/ili profesionalni spisanija/vesnici. 3. Kompleti od odbrani u~ebni~ki sistemi. 4. Primeroci od katalozi na materijali za u~ewe na angliskiot jazik. 5. Primeroci od knigi so gramati~ki ve`bi. V. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE Uvidot vo napredokot na znaewata i sposobnostite na u~enicite treba da bide planiran, sistematski i permanenten i da se ostvaruva vo sorabotka so site u~esnici vo vospitno-obrazovniot proces. U~enikot treba da bide vrednuvan so 8 ocenki vo tekot na u~ebnata godina (4 ocenki vo prvoto i 4 vo vtoroto polugodie). Vo sekoe polugodie, 2 ocenki od vkupno 4 }e se baziraat na testovi, a drugite 2 }e se baziraat na usni, komunikativni proverki. Posledicite za u~enikot vo slu~aj na neuspeh }e bidat vo soglasnost so op{tata regulativa za srednoto obrazovanie vo Republika Makedonija.

22

VI. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA

Osnovni karakteristiki na nastavnicite Nastavnikot po angliski jazik treba da poseduva li~ni, profesionalni i pedago{ki karakteristiki: da e fizi~ki i psihi~ki zdrav, da go poznava maj~iniot jazik, da nema govorni maani, da e komunikativen i otvoren za sorabotka, da ima pozitiven stav, entuzijazam i imaginativnost; da e soodvetno profesionalno obrazovan so ili bez rabotno iskustvo, da ja saka pedago{kata rabota i da napreduva vo istata, da e dobar organizator, da e kreativen i sposoben za inovacii vo obrazovnata tehnologija, da gi motivira u~enicite i sl. Standard za nastaven kadar Zavr{eni studii po angliski jazik i literatura, nastavna nasoka, VII1 stepen ili angliski jazik i kni`evnost, VII1

stepen. Zavr{eni studii po angliski jazik i literatura, druga nasoka i se zdobil so pedago{ka, psiholo{ka i metodska

podgotovka na soodveten fakultet, VII1 stepen. Standard za prostor i oprema Za sredni u~ili{ta op{to za nastavata po angliski jazik se prepora~uva specijalizirana u~ilnica/kabinet so slednata u~ilni~ka infrastruktura:

voobi~aen inventar: klupi, stol~iwa, tabla;

grafoskop (mo`e zaedni~ki za pove}e predmeti);

u~ilni~ka biblioteka so referensni knigi i knigi sobrani od donacii, pr. Svetska banka);

kasetofon i video/TV (po mo`nost);

pristap do Internet (po mo`nost).

23

VII. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA

Datum na izrabotka: maj 2002 godina Sostav na rabotnata grupa: 1. Zora Bu{ovska, sovetnik vo Biroto za razvoj na obrazovanieto, PE Ohrid, rakovoditel 2. prof. d-r Ekaterina Babamova, Filolo{ki fakultet - Katedra za angliski jazik, Skopje 3. Stefanka Ceki}, profesor po angliski jazik, USO Sv. Kliment Ohridski, Ohrid 4. Efimija Naumoska, profesor po angliski jazik, USO Sv. Kliment Ohridski, Ohrid VIII. PO^ETOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA Datum za na po~nuvawe: 01.09.2003 godina IX. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA Nastavnata programa za predmetot angliski jazik ja odobri (donese) ____________________________________________________ so re{enie br. _________________ od ____________________

Angliski Jazik - Kako Prv - III Godina

Documents

Transcript of Angliski Jazik - Kako Prv - III Godina