ANALIZA SNOVNEGA TOKA ZBRANIH TEKSTILNIH …...recikliranje ter pričakovanih lastnosti bodočega...
Transcript of ANALIZA SNOVNEGA TOKA ZBRANIH TEKSTILNIH …...recikliranje ter pričakovanih lastnosti bodočega...
ANALIZA SNOVNEGA TOKA
ZBRANIH TEKSTILNIH IZDELKOV V SKLOPU PROJEKTA »TD TEKSTIL«
Partnerji: Mladinski center Dravinjske doline (www.mcdd.si), Društvo DSP Center
(www.dspcenter.si), Zadruga Dobrote z.b.o., Okoljsko raziskovalni zavod (ww.orz.si) in Društvo
Ekologi brez meja (www.ebm.si)
Pridruženi partnerji: Občina Ravne na Koroškem, Zavod Ideja – zavod za razvoj in medijsko
promocijo podjetništva in Zdruţenje oblikovalcev, arhitektov in rokodelcev Grupa.
Priprava poročila:
Okoljsko raziskovalni zavod: Mihela Koprivnik, Marina Pec
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
2
Kazalo vsebine
................................................................................................................................. 1
1 NAMEN PROJEKTA TD - TEKSTIL ........................................................................................................................... 3
1.2 CILJNA SKUPINA .......................................................................................................................................................... 3
2 RAZLOGI ZA ZBIRANJE TEKSTILA ........................................................................................................................... 4
2.1 POMEN ZBIRANJA RABLJENEGA TEKSTILA .................................................................................................................. 4
2.1.1. Glavne proizvajalke tekstilnih izdelkov so: ......................................................................................................... 4
2.1.2. Tehnične možnosti recikliranja ........................................................................................................................... 5
3 PRIMER SORTIRNE ANALIZE MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV ...................................................................... 6
3.1 URBANA OBMOČJA Z MEŠANO ENODRUŽINSKO IN BLOKOVSKO POSELITVIJO .......................................................... 6
3.1.2 možnost predelave .............................................................................................................................................. 9
4 RAZLOGI ZA LOČENO ZBIRANJE RABLJENEGA TEKSTILA ........................................................................................ 9
4.1 RAZLOGI ZA LOČENO ZBIRANJE IN UČINKOVITO RAVNANJE S TEKSTILNIMI ODPADKI ................................................ 9
4.2 IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV V SLOVENIJI .......................................................................................................... 10
4.3 BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI ODPADKI V SLOVENIJI, VKLJUČNO S TEKSTILNIMI ODPADKI ............................................ 12
4.3.1 Kako lahko poskrbimo za vnovično uporabo tekstilnih izdelkov?...................................................................... 14
4.3.2 Ločeno zbiranje, ponovna uporaba in predelava oblačil in tekstila ima številne prednosti: ............................. 14
4.3.3 Najpogostejši razlogi zakaj ljudje želijo oddati rabljena oblačila ..................................................................... 14
4.4 RECIKLIRANJE TEKSTILA ............................................................................................................................................ 15
4.4.1 Možni izdelki- tržne niše .................................................................................................................................... 15
4.5 VKLJUČENOST RANLJIVIH CILJNIH SKUPIN ................................................................................................................ 15
5 ZBRANI TEKSTIL V PROJEKTU TD - TEKSTIL ........................................................................................................... 16
5.1. KAJ SMO ZBIRALI ...................................................................................................................................................... 16
5.1.1 Zbiranje rabljenega tekstila ............................................................................................................................... 17
5.1.2 količine zbranega tekstila .................................................................................................................................. 17
5.1.3 oddaja zbranega tekstila ................................................................................................................................... 18
5.2 ANALIZA IZMENJAVE RABLJENEIH TEKSTILNIH IZDELKOV ......................................................................................... 19
5.3 PREDELAVA ZBRANEGA TEKSTILA ............................................................................................................................. 20
5.4 IZDELKI IZ RABLJENEGA TEKSTILA .............................................................................................................................. 20
5.5 ANALIZA ZBRANEGA ODPADNEGA TEKSTILA PO VRSTI MATERIALA ......................................................................... 21
5.6 FINANČNI VIDIK ZBIRANJA IN PREDELAVE TEKSTILNIH MATERIALOV ....................................................................... 22
6 UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA ............................................................................................................................ 22
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
3
1 NAMEN PROJEKTA TD - TEKSTIL
Ustanovitev in zagon socialnega podjetja s tekstilno dejavnostjo za: zbiranje, sortiranje, čiščenje,
predelavo, oblikovanje, prodajo in pripravo tekstila za nadaljnjo reciklaţo. Gre za novo nepridobitno
dejavnost znotraj socialnega zdruţenja z blagovno znamko »Tovarna dela«.
Osnovni cilj projekta je zaposlitev in pomoč skupinam, ki so socialno izključene iz druţbe, oddaljene
od trga dela, ali drugih ranljivih skupin, ki jih sicer ogroţajo procesi in mehanizmi dezintegracije,
socialne izključenosti ter delinkventno obnašanje zaradi šolske neuspešnosti, nezaposlenosti ali
osebnih stisk.
Socialno podjetništvo je način, da se soočimo in ustavimo mestoma uničujoče teţnje potrošništva. S
ponovno uporabo kakovostnega tekstila pridobijo potrošniki kakovosten kos garderobe, istočasno pa
podpirajo ekološko usmerjene vrednote, znanje in talent mladih ustvarjalcev, in se vedejo okolju
prijazno.
1.2 CILJNA SKUPINA
S projektom ţelimo rešiti problem socialne izključenosti in zaposlovanja ranljivih ciljnih skupin,
katere predstavljajo mladostniki, iskalci prve zaposlitve, in starejši, teţje zaposljivi kadri, ki so ali
jim grozi nevarnost prehoda v dolgotrajno brezposelnost in s tem v socialno izključenost.
Podatki kaţejo, da stopnja brezposelnosti mladih v ljubljanski regiji dosega kar četrtino vseh
brezposelnih in raste. Med ranljivimi ciljnimi skupinami mladine s čustvenimi in vedenjskimi
motnjami sta kar 2/3 mladih, ki nikoli ne dobijo sluţbe (pri njihovih vrstnikih je ta deleţ le 20-
odstoten). Gre za skupino mladostnikov med 17. in 25. letom, ki so bili v vzgojne zavode nameščeni
s strani Centrov za socialno delo ali sodišč.
V Sloveniji prevladuje tudi nizka stopnja aktivnosti starejših v starosti od 55 do 64 let, katerih visok
deleţ je brezposelnih. Obenem je med starejšimi veliko dolgotrajno brezposelnih oseb, ki se soočajo
s tretjo zaposljivostjo zaradi nezadostne ali neustrezne izobrazbe zdravstvenih teţav, socialnih
omejitev, pomanjkanja določenih dodatnih znanj, nefleksibilnosti, pomanjkanja motiviranosti za
delo, itd. (vir: Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013). Pri tem so
njihova dolgoletna znanja in izkušnje, ki lahko predstavljajo močan razvojni potencial, prepogosto
spregledana.
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
4
2 RAZLOGI ZA ZBIRANJE TEKSTILA
V povprečju vsak Slovenec letno zavrže okoli 14 kg oblačil.
Dejstvo, da en kilogram odvrženih oblačil ustvari 52 kg ogljikovega dioksida, pa je pripeljalo do nujnega in
vedno bolj priljubljenega recikliranja.
2.1 POMEN ZBIRANJA RABLJENEGA TEKSTILA
Z vse niţjimi cenami oblačil azijskega porekla lahko pričakujemo sorazmerno veliko porast količin kupljenih
oblačil, ki s hitrim menjavanjem modnih trendov in običajno nizko kvaliteto po nizkih cenah v zelo kratkem
času postanejo odpadek. Ker so drţave v razvoju sposobne izdelati tekstilne izdelke po bistveno niţjih cenah,
se je večina svetovne tekstilne industrije skoncentrirala v takih drţavah. Pri tem je potrebno omeniti, da gre le
za koncentracijo "umazanih" segmentov celotne tekstilne industrije, torej za izdelavo blaga ter šivanje in
potisk oblek. Oblikovanje novih izdelkov visokega cenovnega razreda ter upravljanje z blagovnimi znamkami
pa je ostalo v domeni razvitih.
2.1.1. Glavne proizvajalke tekstilnih izdelkov so:
Kitajska, Indija, Pakistan, Bangladeš, Kambodţa, Laos, Turčija, Šrilanka, Vietnam, Mauritius, Indonezija,
Filipini, Tajska, Bolgarija, Litva, Makedonija, Italija, Španija, ZDA.
V splošnem lahko tekstilni odpadni material delimo na dve skupini, in sicer:
• tekstilni odpadni material pred uporabo; ta del zajema ostanke in odpad pri proizvodnji ploskih
tekstilij, vlaken in prej; velik del teh tekstilnih ostankov po svetu reciklirajo v sekundarne surovine
za avtomobilsko, pohištveno, papirno in ostalo industrijo
• tekstilni odpadni material po uporabi sestavljajo vse vrste oblačil in tekstilni gospodinjski artikli; te
artikle zbirajo dobrodelne ustanove, običajno pa jih preveč konča na odlagališčih komunalnih
odpadkov.
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
5
2.1.2. Tehnične možnosti recikliranja
Postopki recikliranja tekstilnih materialov so odvisni od vrste materiala, ki ga ţelimo ponovno
predelati, od kvalitete sekundarne surovine, ki jo ţelimo pridobiti, in od tehničnih moţnosti, ki so
trenutno na razpolago. V splošnem potekajo ti postopki po naslednjem vrstnem redu: zbiranje,
sortiranje, čiščenje (po potrebi) in predelava. Tehnične moţnosti recikliranja so torej odvisne
predvsem od vrste, oblike, mehanskih, fizikalnih in kemijskih lastnosti tekstilne surovine za
recikliranje ter pričakovanih lastnosti bodočega izdelka. Največkrat tehnične moţnosti recikliranja
omejujeta heterogena sestava in kvaliteta vhodnih surovin, saj na tem področju ni uvedene nobene
sledljivosti vhodnih surovin za recikliranje. (Pintar, M. 2006. Industrijski tekstilni odpadki v
Sloveniji in njihovo recikliranje: magistrsko delo. Maribor: Fakulteta za strojništvo).
Številni aditivi, ki jih dodajamo pri proizvodnji tekstilnih vlaken, kot tudi kemikalije in barvila, ki jih
uporabljamo za plemenitenje in barvanje tekstilnega materiala (protimikrobna obdelava), so lahko
škodljivi zdravju ljudi in obremenjujejo okolje. Ti aditivi in kemikalije pri postopkih recikliranja
ostanejo v dobljenih sekundarnih surovinah in v izdelkih, narejenih iz njih, zato je lahko pogostokrat
uporaba sekundarnih surovin tudi ekološko vprašljiva. Po mehanskem postopku recikliranja je
mogoče dobljene sekundarne tekstilne surovine uporabljati kot polnila za blazine, odeje in igrače,
čistilne krpe ter kot izolacijski material ali kot komponente za uporabo v avtomobilski industriji.
Mehansko recikliranje tekstilnih materialov, izdelanih iz naravnih ali sintetičnih vlaken ter njihovih
mešanic, poteka s pomočjo rezanja, trganja in razvlaknjevanja. Obnavljanje materialov uporabljamo
le za dobro sortiran material ene vrste polimera, dobljenega neposredno iz proizvodnje.
Termoplastične polimerne odpadke talimo, ekstrudiramo v granulat in nato pretvorimo v nov izdelek.
Na splošno kakovost materiala pri recikliranju zaradi procesa taljenja ter zaradi prisotnih onesnaţenj
in nepopolnega sortiranja odpadnega materiala pade. Postopek obnavljanja materialov sestoji iz
ekstrudorske linije, ki obsega: drobljenje, transport, skladiščenje, zgoščevanje, pranje, ločevanje
kovin, plastificiranje in homogeniziranje, odstranjevanje plinov, filtriranje taline in granuliranje.
S kemijskim recikliranjem se izognemo dragemu sortiranju in čiščenju polimernih odpadkov.
Makromolekularni material razgradimo na nizko molekularne proizvode, ki jih vračamo v rafinerije
ali drugo kemijsko proizvodnjo kot surovino. Primeren način ravnanja s tekstilnimi odpadki je
toplotna obdelava tekstilnih materialov, kjer s pomočjo izgorevanja pridobljeno energijo uporabimo
za toplovodno ogrevanje. Toplotna vrednost tekstilnih odpadkov je primerljiva s toplotnimi
vrednostmi najpogosteje uporabljenih goriv. Za kompostiranje so primerni le biorazgradljivi tekstilni
materiali (bombaţ, volna, viskoza). Vemo pa, da danes tekstilije vsebujejo mešanice naravnih in
sintetičnih vlaken z različnimi obdelavami. Oblačila je zaradi različnih dodatkov, kot so gumbi in
zadrge, teţko kompostirati.
Strategija sodobnega ravnanja z odpadki je zasnovana po prednostnem redu:
• preprečevanje nastajanja odpadkov,
• neposredna ponovna uporaba odpadkov,
• recikliranje odpadkov in njihova uporaba z ustrezno predelavo,
• izraba energetske vrednosti, ki jo vsebujejo odpadki,
• odlaganje odpadkov na odlagališčih.
Moţnosti reševanja problema odpadkov so predvsem naslednje:
• sklenjeni tehnološki krogi,
• uvajanje novih proizvodov in čistejših tehnologij,
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
6
• uvajanje sistemov, ki porabijo manj surovin in energije ter proizvajajo manjše količine odpadkov,
• ponovna uporaba materialov in izdelkov.
Glede na podatke statističnih analiz in sortirnih analiz ugotavljamo, da velika večina odpadnih
oblačil in tekstila najverjetneje konča na odlagališčih med mešanimi komunalnimi odpadki, zaradi:
- preslabe organiziranosti zbiranja oblačil in tekstila,
- nizke osveščenosti prebivalcev,
- nizke cene tekstila (novega in rabljenega),
- pomanjkanje infrastrukture za sortiranje, dezinfekcijo in predelavo oblačil in tekstila.
Slika 1: Tekstil na odlagališču med mešanimi komunalnimi odpadki
3 PRIMER SORTIRNE ANALIZE MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV
3.1 URBANA OBMOČJA Z MEŠANO ENODRUŽINSKO IN BLOKOVSKO POSELITVIJO
TEŽA VZORCA: 518 kg
Frakcija - material kg delež frakcij v %
1. Papir in lepenka 81 15,6
2. Tekstil in oblačila 20 3,9
3. Biološki odpadki 181 34,9
4. Les, lubje, slama 23 4,4
5. Les vključno z embalažo iz lesa 0 0,0
6. Steklo 41 7,9
7. Plastika 105 20,3
8. Kovine 15 2,9
9. Elekt. in elektronska oprema 2 0,4
10. Baterije in akumulatorji 0 0,0
ostalo: pepel, pometi, plenice.. 50 9,7
Skupaj: 518 100,0
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
8
Podatki Univerze v Cambridgeu iz leta 2006 pravijo, da Britanec (podatki za Slovenijo niso znani)
vsako leto v povprečju nakupi 35 kilogramov oblačil in drugega tekstila, štiri kilograme od tega
daruje v dobrodelne namene, preostalih 31 kilogramov pa zavrţe. Po podatkih evropske komisije
tekstil predstavlja do štiri odstotke vseh odpadkov, ki so odvrţeni kot mešani. Odlagališča vse večje
količine odpadkov ne prenesejo več.
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
9
3.1.2 možnost predelave
V Veliki Britaniji, prav tako tudi na Norveškem, zadnja leta uporabljajo nove načine predelave
tekstila. Določen del ga uporabijo pri soseţigu, kar omogoča pridobivanje energije. Gradbena
podjetja pa so pred kratkim začela za izolacijo uporabljati surovino, ki je sestavljena iz umetnih
tekstilnih vlaken. Potencial odpadnega tekstila kot surovine so v tujini spoznali ţe pred desetletji.
Zbirajo ga v za to namenjenih zabojnikih ali z zbiralnimi akcijami po soseskah ter ga posredujejo v
sortirnice, od tam pa v ponovno uporabo prek trgovin z oblačili iz druge roke, v prodajo socialno
šibkim v tujino ali v predelavo za termično izolacijo ali soseţig. Odloţijo ga zelo malo in na ta način
ţe skoraj izpolnjujejo zavezo evropske direktive o odpadkih, ki pravi, da se mora do leta 2020
priprava za ponovno uporabo ter recikliranje odpadnih materialov iz gospodinjstev in iz drugih
podobnih virov povečati na najmanj 50 odstotkov skupne teţe.
V evropski komisiji pojasnjujejo, da načrt za Evropo, gospodarno z viri, določa, da se odpadki
obravnavajo zlasti kot viri. Načrt do leta 2020 predvideva, da se količina odpadkov na osebo
zmanjša, da se povečata zbiranje in ponovna uporaba blaga, kjer posebej izpostavljajo tekstil, ter da
se odlagališča uporablja samo za »ostanke ostankov«. Evropska direktiva o ravnanju z odpadki
določa tudi zakonsko obvezujočo hierarhijo, v kateri je na prvem mestu preprečevanje nastajanja
odpadka, sledi ponovna uporaba, predelava in kot zadnje odlaganje. Prav ta direktiva predvideva
tudi, da se priprava za ponovno uporabo ter recikliranje odpadnih materialov iz gospodinjstev in iz
drugih podobnih virov poveča na najmanj 50 odstotkov skupne teţe.
Slovenija zaostaja za EU
In kako kaţe pri tem področju tekstila v Sloveniji? Medtem ko na ministrstvu za kmetijstvo in okolje
zatrjujejo, da tekstilni odpadek ne spada v zabojnike za mešane komunalne odpadke, v komunalnem
podjetju Snaga pravijo, da se odpadni tekstil v gospodinjstvih odlaga prav tja, saj da je tekstil, kamor
spadajo oblačila, gospodinjski tekstil, obutev in igrače, za zdaj mogoče oddati le v zbirne centre.
Podatki Humane pojasnjujejo, da zbrani tekstil v Sloveniji pošljejo v sortirnice v Avstriji. Humana,
ki deluje v 43 drţavah po svetu, oblačila zbira, sortira in prodaja ţe od leta 1970. Zbrani denar
porabljajo v humanitarne namene. V Sloveniji imajo 190 zabojnikov in zberejo od 17 do 20 ton
tekstila na teden. Na ţalost ne zbirajo uničenega in ponošenega tekstila, ki v Sloveniji še vedno
spada med mešane komunalne odpadke. Ga pa, če v njihove zabojnike zaide, sortirnice v Avstriji
predajo ustreznim sluţbam.
4 RAZLOGI ZA LOČENO ZBIRANJE RABLJENEGA TEKSTILA
4.1 RAZLOGI ZA LOČENO ZBIRANJE IN UČINKOVITO RAVNANJE S TEKSTILNIMI
ODPADKI
Slovenija je leta 1998 podpisala Kjotski protokol in se zavezala da bo v obdobju 2008-2012
zmanjšala svoje izpuste za 8 % glede na izhodiščno leto 1986. Na količino izpustov toplogrednih
plinov poleg sektorja energetika, prometa in kmetijstva vplivajo tudi količine odloţenih biološko
razgradljivih odpadkov. Za zmanjševanje količin odloţenih biološko razgradljivih odpadkov bo v
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
10
Sloveniji potrebno osvestiti gospodinjstva, ki še vedno ne ločujejo gospodinjskih odpadkov in se
zaradi tega le-ti odlagajo na komunalnih odlagališčih.
Ţal pa kljub številnim ukrepom na tem področju izpusti iz odlagališč zaradi narave procesa še vedno
naraščajo, saj nanje vplivajo biološko razgradljivi odpadki, odloţeni v preteklem, večdesetletnem
obdobju. Glede na izhodiščno leto so tako v letu 2008 izpusti metana iz odlagališč komunalnih
odpadkov višji za več kot 9 %. Da bomo dosegli cilj kjotskega protokola, bo Slovenija morala uvesti
številne ukrepe, med katere bo moralo soditi tudi okolju prijaznejše ravnanje z odpadki, predvsem
biološko razgradljivimi odpadki.
Po podatkih statističnega urada so se z razvojem industrializacije močno povečali izpusti
toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje. V letu 1998 je Slovenija podpisala Kjotski
protokol, s katerim se je zavezala, da bo v obdobju 2008 do 2012 zmanjšala svoje izpuste za 8
odstotkov glede na izhodiščno leto 1986. Poleg sektorja energetike, na izpuste toplogrednih plinov
močno vplivajo še promet, kmetijstvo in količine odloţenih biološko razgradljivih odpadkov.
Kljub velikim naporom za zmanjšanje količin komunalnih odpadkov, le-te iz leta v leto naraščajo in
škodljivo vplivajo na okolje. Škodljivi vplivi na okolje, ki se nanašajo na odpadke, so poleg izpustov
toplogrednih plinov, predvsem metana iz odlagališč nenevarnih odpadkov, še onesnaţenje
površinskih in podzemnih voda, onesnaţenje prsti in posledično zastrupljanje zdravja ljudi.
Komunalni in biološko razgradljivi odpadki, med katere spadajo tekstilni odpadki večinoma
nastajajo v gospodinjstvih in po navadi končajo v zabojnikih za mešane komunalne odpadke ter le
redko v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov (npr. zabojnikih za biološke odpadke, papir in
karton, steklo in embalaţo).
Za zbiranje in odvoz komunalnih ter biološko razgradljivih odpadkov so zadolţene javne sluţbe,
katerim je občina dodelila pravico zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Le-te mešane
komunalne odpadke vozijo na odlagališča nenevarnih odpadkov, ločeno zbrane frakcije pa do
predelovalcev oziroma odstranjevalcev odpadkov.
Za zmanjšanje količin odloţenih biološko razgradljivih odpadkov bo v Sloveniji potrebno še veliko
narediti, osvestiti prebivalstvo, predvsem posamezna gospodinjstva, ki še vedno ne ločujejo svojih
odpadkov in le-ti nato končajo na odlagališčih. Da bomo dosegli cilje Kjotskega protokola, bo
Slovenija morala uvesti številne dodatne ukrepe, predvsem bolj okolju prijazne postopke ravnanja z
odpadki, še posebej z odpadki, ki so biološko razgradljivi. Leta 2009 je bil v Rogaški Slatini
vzpostavljen prvi center ponovne uporabe, ki prispeva k zmanjševanju TGP, saj velik del kosovnih
materialov s popravili in obnovo usmerja nazaj v uporabo.
4.2 IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV V SLOVENIJI
Po podatkih Statističnega urada RS se je Slovenija z ratifikacijo Kjotskega protokola zavezala do leta
2012 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 8 odstotkov glede na izpuste v izhodiščnem letu 1986.
Izpusti v Sloveniji so v izhodiščnem letu znašali 20.228,065 Gg CO2 ekvivalent, v letu 2008 pa je
Slovenija v ozračje izpustila 21,284,831 Gg CO2 ekvivalent, kar je dobrih 5 odstotkov več kakor v
izhodiščnem letu. Med izpusti je največji deleţ (84 odstotkov) pripadel ogljikovemu dioksidu (CO2),
ki nastane predvsem pri zgorevanju fosilnih goriv, sledil mu je metan (CH4) s skoraj 10 odstotki, ki
večinoma izhaja iz procesov ravnanja z odpadki (npr. iz odlagališč) in iz kmetijstva, ter didušikov
oksid (N2O) z dobrimi 5 odstotki.
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
11
Slika 2: Indeks izpustov toplogrednih plinov glede na cilje Kjotskega protokola
Izpusti toplogrednih plinov iz odlagališč nenevarnih odpadkov, na katerih so odloženi tudi
tekstilni odpadki
V letu 2009 je v Sloveniji obratovalo 47 odlagališč nenevarnih odpadkov. V prihodnjih letih bo
Slovenija morala zmanjšati število odlagališč nenevarnih odpadkov, kar pomeni, da naj bi v letu
2013 v Sloveniji obratovalo le 15 odlagališč nenevarnih odpadkov. Največji problem v Sloveniji je
ta, da še vedno odloţimo kar 67 odstotkov vseh nastalih odpadkov.
Na odlagališčih odpadkov se proizvaja predvsem metan (okoli 60 odstotkov) in ogljikov dioksid
(okoli 40 odstotkov). Za okolje je predvsem škodljiv metan, saj je toplogredni plin s potencialom
globalnega segrevanja 25 do 100 let. To pomeni, da v povprečju vsak kilogram metana v 100 letih
segreje Zemljo za 25 krat bolj kakor enaka količina ogljikovega dioksida.
Metan ali tako imenovani odlagališčni plin je proizvod anaerobne razgradnje biološko razgradljivih
odpadkov. V primerjavi z izhodiščnim letom so se izpusti metana iz odlagališč odpadkov v letu 2008
povečali za slabih 36 odstotkov. Eden glavnih ciljev v prihodnosti bo zmanjšanje odlaganja biološko
razgradljivih komunalnih odpadkov in posledično zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov,
predvsem metana. Drţave članice morajo zmanjšati količino odloţenih biorazgradljivih komunalnih
odpadkov na odlagališča odpadkov za 50 odstotkov v primerjavi s količino iz leta 1995. To pomeni,
da bo potrebno te količine odpadkov preusmeriti na druge, okolju prijaznejše oblike ravnanja z
odpadki, kot so kompostiranje odpadkov ali seţiganje odpadkov za pridobivanje energije. V letu
2016 se bo cilj zniţanja povečal na 65 odstotkov količin iz leta 1995.
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
12
Slika 3: Skupne količine nastalih odpadkov in biorazgradljivih odpadkov v Sloveniji
Zaradi strogih zakonodajnih zahtev glede odstranjevanja odpadkov, ki imajo visoko vsebnost
organskega ogljika, bi morala Slovenija ţe do konca leta 2008 zmanjšati deleţ biološko razgradljivih
odpadkov v skupni količini odstranjenih odpadkov, glede na leto 1995, s 63 odstotkov na 32
odstotkov in do konca leta 2012 na 28 odstotkov oziroma v absolutnem smislu za več kot polovico.
Trenutno so na odlagališčih odloţene velike količine biološko razgradljivih odpadkov, katerih
razgradnja povzroča nastanek odlagališčnega plina. Iz ekonomskega vidika je uporaba
odlagališčnega plina v energetske namene utemeljena le v primeru odlagališč, ki odloţijo več kot 60
tisoč m3 odpadkov na leto. Slovenija trenutno izkorišča odlagališčni plin le na treh odlagališčih
nenevarnih odpadkov, zahtevam za uporabo deponijskega plina pa v Sloveniji ustreza kar enajst
odlagališč nenevarnih odpadkov.
Odlagališčni plin ima negativen vpliv na atmosfero in podzemne vode in zaradi tega postaja njegova
uporaba v energetske namene vse bolj pomembna in ekonomična, kar je razvidno
tudi iz mnogih primerov njegove uporabe v različnih drţavah Evrope in sveta.
4.3 BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI ODPADKI V SLOVENIJI, VKLJUČNO S TEKSTILNIMI
ODPADKI
Biološko razgradljivi odpadki so odpadki naravnega izvora ali odpadni proizvodi, večinoma iz
naravnih surovin. Ti odpadki so zelo nestabilni, saj se pod vplivom mikroorganizmov iz okolja
neprestano preoblikujejo in povzročajo izpuste škodljivih plinov in tekočin v okolje. Biološko
razgradljivi odpadki nastajajo v gospodinjstvih, v kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu in tudi v
nekaterih drugih proizvodnih dejavnostih.
Glede na izvor biološko razgradljivih odpadkov ločimo:
biološke odpadke (odpadki nastali pri pripravi oz. predelavi hrane: od poljščin, sadja,
zelenjave do odpadkov v gospodinjstvu pa tudi večjih količin odpadkov iz ţivilsko
predelovalne industrije, ...) in
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
13
zelene odpadke (ostanki obreza drevja, grmovja in drugih nasadov, masovni vzgoji nekaterih
industrijskih kultur: hmelja, koruze, pšenice, listja listavcev, grozdja, sadja ipd., obrez ţivih
mej, grmovnic in okrasnih rastlin).
Problem biološko razgradljivih odpadkov je v tem, da so pogosto skriti ali pomešani med drugimi
biološko nerazgradljivimi odpadki ali med mešanimi odpadki. Biološko razgradljivi odpadki
predstavljajo pribliţno 40 odstotkov vseh komunalnih odpadkov v Evropi. Najbolj običajna metoda
za odstranjevanje komunalnih odpadkov pa je še vedno odlaganje le-teh na odlagališčih. Šele z
ločenim zbiranjem biološko razgradljivih odpadkov lahko doseţemo, da se bo količina odloţenih
biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih nenevarnih odpadkov zmanjšala in tako podaljšala
ţivljenjsko dobo posameznega odlagališča. Manj odloţenih biološko razgradljivih odpadkov na
odlagališčih pa pomeni tudi manj izpustov toplogrednih plinov.
Nacionalna strategija o biološko razgradljivih odpadkih je bila objavljena aprila 2006, in določa
ukrepe za postopno preusmeritev biološko razgradljivih komunalnih odpadkov z odlagališč, skladno
z določenimi cilji v EU Direktivi 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Direktiva Sveta
1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih (znana kot Direktiva o odlagališčih) zahteva od
drţav članic Evropske unije, da zmanjšajo svojo odvisnost od odlagališč nenevarnih odpadkov v prid
okolju prijaznejših alternativ. Strategija temelji na celostnem pristopu ravnanja z odpadki in določa
posebne cilje, ki bodo prispevali k doseganju cilja za leto 2016, to je preusmeriti biološko
razgradljive odpadke iz odlagališč nenevarnih odpadkov.
Prednostne moţnosti za ravnanje z biološko razgradljivimi komunalnimi odpadki, so tako:
• preprečevanje in zmanjševanje - izogibanje nastajanju odpadkov,
• recikliranje - predvsem papir in karton, ter tudi tekstil,
• biološka obdelava - predvsem kuhinjskih in vrtnih odpadkov, vključno s kompostiranjem,
• preostale vrste ravnanja - toplotna obdelava z izrabo energije ali z mehansko-biološko
obdelavo.
Če analiziramo ravnanje s komunalnimi biološko razgradljivimi odpadki (vir: Okoljski kazalniki za
Slovenijo, Statistični urad RS, Ljubljana 2009 http://www.stat.si/pxweb/Database/Okolje/Okolje.asp)
vidimo, da se predelava, kjer je zajeto tudi kompostiranje odpadkov, iz leta v leto povečuje in je v
zadnjih letih prav tako dosegla 50 – 60 odstotkov , odlaganje komunalno biološko razgradljivih
odpadkov pa ostaja skoraj na isti ravni, med 30 in 40 odstotki. Drugi postopki odstranjevanja, med
katere prištevamo seţig odpadkov, predstavljajo le 5 odstotkov. Zelo majhen deleţ komunalnih
biološko razgradljivih odpadkov se začasno skladišči ali izvozi v tujino. Med odloţenimi biološko
razgradljivimi odpadki prevladujejo mešani komunalni odpadki. Ti mešani komunalni odpadki
predstavljajo dobrih 86 odstotkov vseh odloţenih biološko razgradljivih odpadkov. To dokazuje, da
lahko s povečanjem ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov rešimo problem izpustov
toplogrednih plinov iz odlagališč.
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
14
Slika 4: Ravnanje s komunalnimi biorazgradljivimi odpadki
4.3.1 Kako lahko poskrbimo za vnovično uporabo tekstilnih izdelkov?
tekstil, kot so oblačila, zavese, rabljena pregrinjala lahko predelamo v nove domiselne
izdelke kar doma: iz različnih kosov blaga lahko enostavno sešijemo prevleko za
dekorativno blazino ali pa vrečko iz blaga
lahko jih podarimo humanitarnim organizacijam KARITASU ali RDEČEMU KRIŢU. V
tem primeru morajo biti oblačila oprana, zašita in brez madeţev
če so oblačila še uporabna jih lahko podarimo prijateljem ali mlajšim v druţini.
4.3.2 Ločeno zbiranje, ponovna uporaba in predelava oblačil in tekstila ima številne prednosti:
prihranek surovin
manj onesnaţevanja okolja zaradi manjših potreb po proizvodnji primarnih vlaken
(rastlinskih, ţivalskih in umetnih), ki zahtevajo ogromne količine vode, pesticidov,
mineralnih gnojil in različnih kemikalij
manj odloţenega tekstila in oblačil na odlagališčih (prihranek prostora na odlagališču,
zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov – pri anaerobni razgradnji naravnih vlaken
nastaja metan, ki je 21 krat močnejši povzročitelj segrevanja ozračja kot CO2
nova delovna mesta
4.3.3 Najpogostejši razlogi zakaj ljudje želijo oddati rabljena oblačila
ţelijo spremembo v načinu oblačenja
oblačila niso več modna
sezonska menjava oblačil (zimska, poletna in prehodna oblačila)
oblačila lastniku ne ustrezajo več (otroci prerastejo, sprememba teţe, nosečnost, upokojitev,
oblačila, ki so primerna le za enkratne dogodke…)
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
15
lastnik oblačil je umrl
oblačila so poškodovana, obrabljena ali imajo madeţ, ki se ga ne da odstraniti.
4.4 RECIKLIRANJE TEKSTILA
Tekstilni izdelki so trenutno najhitreje rastoči odpadki v EU (5-10 % vpliva na okolje prihaja iz
tekstilne industrije) in se bodo po napovedih še povečevali.
Prednosti zmanjšanja tekstilnih odpadkov se bodo pokazale predvsem v:
1. zmanjšani potrebi po večanju odlagališč;
2. zmanjšanju onesnaževanja, saj se za obdelavo tekstila uporabljajo različne kemikalije.
3. varčevanju z energijo.
4.4.1 Možni izdelki- tržne niše
Izolacija bivalnih objektov ( granular in plošče)
Protihrupna zaščita in absorbcija zvoka v bivalnih objektih ( predvsem proizvodne hale-
absorberji na stenah pretvorijo energijo hrupa v toploto)
Protihrupne ograje za avtoceste, mestna jedra, ţeleznice… lahko bi porabili odpad tekstila in
zavrţene avtomobilske sedeţe
Zavrţene tekstilje ( granular) bi lahko porabili za talne tepihe ( predpraţniki, tepihi za
delovna mesta, kjer delavci stojijo)
Granular kot vlaţilec zemlje ( je inerten in tako nima kemijskega vpliva na zemljo)- za zelene
strehe, parke, zelenice, ki jih ni potrebno zalivati
4.5 VKLJUČENOST RANLJIVIH CILJNIH SKUPIN
Usposabljanja se je udeleţilo 10 oseb iz ranljivih ciljnih skupin (iskalci prve zaposlitve in
brezposelne osebe starejše od 50 let), katere so identificirali s pomočjo evidenc ZZRS, mladinskih
domov, vzgojnih zavodov ter Centrov za socialno delo.
Prvi iskalci zaposlitve se soočajo z oviro, ko po končanem šolanju vstopajo na trg dela, saj zaradi
pomanjkanja izkušenj doţivljajo diskriminatorno obravnavanje s strani delodajalcev, ki iščejo
delavce z izkušnjami. Zaradi tega je ciljna skupina v situaciji brez enakih moţnosti na trgu dela. V
Sloveniji prevladuje tudi nizka stopnja aktivnosti starejših v starosti od 55 do 64 let, katerih visok
deleţ je brezposelnih. Obenem je v tej starostni skupini veliko dolgotrajno brezposelnih oseb, ki se
soočajo s teţjo zaposljivostjo zaradi nezadostne ali neustrezne izobrazbe zdravstvenih teţav,
socialnih omejitev, pomanjkanja določenih dodatnih znanj, nefleksibilnosti, pomanjkanja
motiviranosti za delo, pri tem so njihova znanja in dolgoletne izkušnje prepogosto spregledane.
Program usposabljanja je potekal 360 ur, najdlje pa so udeleţenci sodelovali pri sami pripravi
prostorov in izbiri ponudbe obrata ter trgovine z rabljenim tekstilom. Na koncu usposabljanja so
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
16
zaposlili 5 oseb iz dveh ranljivih ciljnih skupin. S projektom Tovarna dela - Tekstil so partnerji
projekta prispevali svoj deleţ pri zapolnitvi vrzeli oseb iz ranljivih ciljnih skupin in s primerom
dobre prakse vplivali na razvoj podobnih programov ter promovirali pomen in koristi socialnega
podjetništva kot načina omogočanja enakih moţnosti na trgu dela in socialnega vključevanja
ranljivih ciljnih skupin.
Po končanem usposabljanju je bila kandidatom, ki niso bili izbrani za zaposlitev, omogočena
dodatna podpora in pomoč pri iskanju redne zaposlitve pri drugih delodajalcih.
Osnovne zaposlitve izbranih kandidatov v projektu so ločevanje, popravljanje in prodaja rabljenega
tekstila.
5 ZBRANI TEKSTIL v projektu TD-TEKSTIL
5.1. KAJ SMO ZBIRALI
V projektu TD -TEKSTIL smo zbirali vse vrste tekstila in tekstilnih izdelkov, razne hišne kemikalije, usnjene
izdelke, modne dodatke in čevlje v parih.
Moška in ţenska otroška oblačila:
- dnevna oblačila ( hlače, krila, bluze, srajce, brezrokavniki, obleke, suknjiči)
- oblačila za prosti čas ( hlače, krila, puloverji, jopice, jakne)
- športna oblačila ( trenerke, trikoji, T-shirt)
- večerna oblačila ( obleke, smokingi)
- vrhnja oblačila ( plašči, jakne, budne)
- nosečniška oblačila
- oblačila za močnejše postave
- spodnje perilo
- hišne tekstilje: posteljnina, rjuhe, pregrinjala, prešite usnjeni izdelki, prti, zavese
- modni dodatki: nakit, pasovi, rute, torbice, nahrbtniki, potovalke, čevlji v paru.
Partnerji v projektu TD-Tekstil so skupaj zbrali 87,94 t tekstila, od tega je bilo leta 2011
zbranega 4 t, 2012 pa 83,94 t tekstila.
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
17
Grafikon 1: Prikaz zbranega tekstila po letih.
Partnerji v projektu TD -TEKSTIL so v letu 2011 zbrali 5 % tekstila, v letu 2012 pa kar 95 % vsega
rabljenega tekstila.
5.1.1 Zbiranje rabljenega tekstila
Zbiranje rabljenega tekstila je potekalo na tri načine, glede na tip in gostoto poselitve.
- zbiranje od vrat do vrat ( gospodinjstvom so se razdelila obvestila o akciji zbiranja z
navodili, kaj se zbira in kako morajo biti oblačila in tekstil pripravljeni ter datum prevzema)
- zbirna mesta- zabojniki za zbiranje tekstila ( zabojniki za zbiranje tekstila so bili
postavljeni na lokacijah obstoječih zbiralnic- eko otokov, ter drugih obljudenih lokacijah npr.
pred trgovskimi centri, dvorišča večjih podjetij, gosto poseljenih delih mesta)
- zbiralne akcije v vrtcih in šolah
5.1.2 količine zbranega tekstila
Tabela : Količine zbranega tekstilnega materiala po partnerjih
partner Količina
zbranega tekstila
MCDD 4,80 t
DSP 5,4 t
EBM 8,66 t
ZADRUGA DOBROTE 49 t
ORZ 20,08 t
5%
95%
zbrani tekstil
2011
2012
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
18
Grafikon 2: Količina zbranega tekstila (v tonah) po partnerjih projekta TD-TEKSTIL
Analiza kaţe, da je največ tekstila zbral partner Zadruga Dobrote - 49 t, sledi mu Okoljsko
raziskovalni zavod z 20,08 t. Ekologi brez meja so na svojih akcijah zbrali 8,66 t, DSP 5,4 t,
Mladinski center Dravinjske doline pa 4,8 t.
5.1.3 oddaja zbranega tekstila
Tabela : Način ravnanja z zbranim tekstilnim materialom
Prevzemnik – destinacija oddanega tekstila Masa (t)
Banke tekstila 52,58
Hafner Bogdan- predelovalec tekstila 14,5
Donacije tekstila 1,4
Tekstilne krpe 2,5
Predelava tekstila v izdelke 0,3
2Nd hand trgovine, Oblačilnica dela 0,35
Fonaterm- predelava tekstila za izolacijski material 1,5
na zalogi v skladišču 14,81
4,8 5,4
8,66
49
20,08
količina zbranega tekstila
MCDD
DSP
EBM
ZADRUGA DOBROTE
ORZ
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
19
Grafikon 3: Količina oddaje zbranega tekstila
Največ tekstila so peljali v banke tekstila na Madţarsko in sicer kar 52,58 t. 14,5 t je bilo predano
predelovalcu tekstila Hafner Bogdanu, 2,5 t rabljenega tekstila so predelali v tekstilne krpe, 1,4 t so
donirali v Center za invalidno mladino Stara Gora, Center za socialno delo Radlje ob Dravi, pomoč
po poplavah na Koroškem, Rdeči kriţ Dravograd, Rdeči kriţ Radlje, Vrtec Črna, CUDV Črna na
Koroškem, Kralji ulice. V podjetje Fonaterm, kjer predelujejo izolacijski material iz rabljenega
tekstila je šlo 1,5 t tekstila. Oblačilnica dela v Ljubljani je sprejela 350 kg rabljenega tekstila, 300 kg
rabljenega tekstila pa so predelali v nove izdelke. Na zalogi v skladišču imajo trenutno 14,81 t
rabljenega tekstila.
5.2 ANALIZA IZMENJAVE RABLJENEIH TEKSTILNIH IZDELKOV
Ekologi brez meja so imeli skozi ves projekt TD-TEKSTIL več kot 70 dogodkov-
IZMENJEVALNICE OBLAČIL. Izmenjevalnice oblačil so potekale tako, da so občani lahko
zamenjali samo 5 kosov oblačil, nekateri pa so samo prinesli rabljena oblačila. Največ je bilo zbrane
ţenske konfekcije oblačil (ţenske bluze, poletne majčke, ţenske dolge hlače), nato otroških oblačil
(predvsem oblačila do 2. leta starosti), ter nekaj moške kolekcije (srajce, majčke s kratkimi rokavi).
Od vsega rabljenega tekstila, ki so ga prinesli občani je bilo zbranega 95 % ţenskega rabljenega
tekstila, 4 % otroškega rabljenega tekstila ter samo 1 % moškega rabljenega tekstila. Ekologi brez
meja so na dogodkih zbrali 8,66 t rabljenega tekstila, zamenjanega pa je bilo samo tretjina
rabljenega tekstila. Se pravi da so občani prinesli 3 krat več rabljenega tekstila kot pa so odnesli
oziroma zamenjali. Dogodki, ki so jih organizirali Ekologi brez meja so se odvijali po vsej Sloveniji.
52,58 14,5
1,4
2,5
0,3 0,35
1,5
14,81
oddaja zbranega tekstila ( t)
banke tekstila
Hafner Bogdan
donacije tekstila
tekstilne krpe
izdelki iz rabljenega tekstila
Oblačilnica dela
Fonaterm
skladišče
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
20
5.3 PREDELAVA ZBRANEGA TEKSTILA
Včasih je imela predelava tekstila velik pomen, saj se je kot sekundarna surovina uporabljal kot
polnilo pri izdelavi pohištva. Danes pa je z izginjanjem tekstilne industrije in nadomeščanjem
tekstilnih polnil v pohištveni industriji izgubil pomen predelave tekstila v naših obratih.
V Veliki Britaniji, prav tako na Norveškem, zadnja leta uporabljajo nove načine predelave tekstila.
Določen del ga uporabijo pri soseţigu, kar omogoča pridobivanje energije. Gradbena podjetja pa so
pred kratkim začela za izolacijo uporabljati surovino, ki je sestavljena iz umetnih tekstilnih vlaken.
Projekt TD - TEKSTIL je reševal okoljsko obremenjenost in zmanjševanje količin odpadkov, saj
tekstilu, ki bi ga sicer odvrgli, daje novo dodano vrednost.
Rabljen tekstil, ki so ga partnerji zbirali na različnih akcijah zbiranja in vzpostavljenih odjemnih
mestih, je bil sortiran v različne kakovostne razrede in ustrezno pripravljen za nadaljnjo uporabo:
- kakovostna rabljena oblačila, ki so bila primerna za nadgradnjo oblikovalcev
- kakovostna rabljena oblačila, katera so bila za v trgovino z rabljenimi oblačili » Oblačilnica
dela«
- tekom projekta se je vzpostavljal sistem za predelavo krp iz rabljenega tekstila ter predelavo
rabljenih oblačil v izolacijske namene
Modni oblikovalci Ekologov brez meja so del oblačil nadgradili, tako da so nastali povsem novi
izdelki z visoko dodano vrednostjo, ki so se prodajali oziroma bili razstavljeni na različnih modnih
dogodkih, ki so jih izvedli Ekologi brez meja. Oblačila slabše kakovosti pa so šla v nadaljnjo
predelavo in proizvodnjo industrijskih krp, vrečk ter prodajo z moţnostjo predelave v izolacijski
material.
5.4 IZDELKI IZ RABLJENEGA TEKSTILA
Slika 5: Hišni copati iz rabljenega tekstila
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
21
Slika 6: Zavese iz rabljenega jeansa
Zadruga dobrote je iz rabljenega tekstila izdelovala hišne copate, vrečke, sedalne ţoge, zavese ter
krpe.
5.5 ANALIZA ZBRANEGA ODPADNEGA TEKSTILA PO VRSTI MATERIALA
Grafikon 4: Vrsta pripeljanega tekstila
V skladišče v Dravograd je bilo pripeljanega 30 % bombaţa ter 70 % ostalega materiala.
30%
70%
vrsta pripeljanega tekstila
bombaž
ostali material
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
22
5.6 FINANČNI VIDIK ZBIRANJA IN PREDELAVE TEKSTILNIH MATERIALOV
Rabljena oblačila so se tekom projekta prodajala v trgovini Oblačilnica dela, ki se nahaja na
Poljanski cesti v Ljubljani. Oblačilnica dela je trgovina z reciklirano modo in tekstilnimi izdelki ter
modo in tekstilijami iz druge roke, ki temelji na načelih socialnega podjetništva. V Oblačilnici dela
boste našli rabljene in predelane obleke, eko torbice, lahko se tudi naročite za popravila oblačil.
Poleg ţenskih in moških rabljenih oblek za posebne priloţnosti, unikatnih oblek, drugih modnih
dodatkov, v katerih boste naravnost zablesteli, so tu še poletne obleke v različnih krojih in pestro
paleto barv za toplejše dni.
Zadruga Dobrote je razstavljala in prodajala izdelke iz rabljenega tekstila na dogodkih, ki so se
odvijala v Dravogradu. Na modnih revijah, ki so jih organizirali Ekologi brez meja so bila
predstavljena predelana oblačila modnih oblikovalcev, vendar se ni nobeno predelano oblačilo
prodalo.
6 UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA
V zadnjih dvajsetih letih so modna oblačila postala dostopna širšim mnoţicam. Posledica tega je,
poleg propada manjših proizvajalcev in trgovcev, vse več » odsluţenih oblačil«, ki v Sloveniji
končajo na deponiji namesto v predelavi, kot je to praksa drugod. Odlaganje tekstila je prepovedano
skladno z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih, Ur. l. RS št. 61/2011. Skladno z navedeno
uredbo in novo Uredbo o odpadkih je zahtevana obdelava odpadkov pred odlaganjem, kar
neposredno prispeva k zmanjšanju količin odloţenih odpadkov, še zlasti energetskih in biološko
razgradljivih. Dejavnosti zbiranja odpadnega tekstila, sortiranje in predelava ter trţenje v
humanitarne, »second hand« in gospodarske namene so v tujini prepoznane kot uspešne oblike
socialnega podjetništva. Gre za tradicijo dejavnosti in alternativno ponudbo, ki omogoča ponovno
uporabo določenih izdelkov, kar prispeva k zmanjševanju količin odpadkov in večji okoljski
osveščenosti. V tej verigi so zato ključne trgovine z oblačili iz druge roke in njihove stranke, ki ţelijo
zaradi blagovnih znamk po ugodni ceni kupiti tovrstne izdelke. Zaradi 30-letne tradicije je v svetu
ponovna uporaba predvsem tekstila pomembna alternativa klasični ponudbi, saj so tovrstne trgovine
praktično zastopane v vsakem kraju. Kupci niso zgolj socialno šibke osebe, ampak ozaveščeni
potrošniki, ki ţelijo z nakupi v tovrstnih trgovinah zmanjšati negativni vpliv kemije na zdravje ter po
ugodnih cenah nabavljati kakovostne blagovne znamke.
Namen projekta TD – TEKSTIL je bil predvsem ozaveščanje javnosti o pomenu ločenega zbiranja
tekstilnih izdelkov in s tem vplivati na zmanjšanje odlaganja na odlagališča. V okviru projekta smo
partnerji z različnimi dogodki in aktivnostmi ozaveščali in aktivirali širšo javnost ter zbirali rabljena
oblačila in hišni tekstil. Partnerji smo skozi ves projekt ob zbiranju rabljenega tekstila izvajali
promocijo projekta. Zbran rabljen tekstil smo nato skladiščili, sortirali ter pripravili za nadaljnjo
uporabo. Rabljen tekstil je bil sortiran v različne kakovostne razrede in ustrezno pripravljen za
nadaljnjo uporabo.
ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL
23
Projekt TD - TEKSTIL je z svojo dejavnostjo vplival na varčevanje z energijo in naravne vire, ki so
potrebni za proizvodnjo novih izdelkov in vplival na zmanjšanje negativnih vplivov nekontroliranega
odlaganja odpadnega materiala na okolje. V času trajanja projekta smo partnerji ter prijavitelj, z
osveščanjem in učinkovito promocijo ter širitvijo ponudbe v skladu s povpraševanjem in
prepoznanimi potrebami zagotovili nadaljevanje izvajanja aktivnosti po koncu projekta in tako še
naprej delovali kot podporno okolje za ohranjanje zaposlitev.
Z okoljskega vidika je projekt TD - TEKSTIL z novo dejavnostjo varčeval z energijo in naravnimi
viri, potrebnimi za proizvodnjo novih tekstilnih izdelkov. Z dodatno obdelavo in predelavo se
podaljšuje ţivljenjska doba tekstilnih izdelkov ter zmanjšuje potreba po proizvodnji novih
bombaţnih in sintetičnih vlaken.
Socialne koristi projekta TD - TEKSTIL so bile zaposlitve teţje zaposljivih oseb ( 5 oseb) in socialna
vključenost prostovoljcev. Od teh oseb so po zaključku projekta zaposlene še 3 osebe iz ranljivih
ciljnih skupin ( 2 ţenski nad 50 let ter 1 moški- iskalec prve zaposlitve) ter vodja obrata v skladišču v
Dravogradu.
V skladu s projektnimi aktivnostmi je bilo ob zaključku projekta ustanovljeno socialno podjetje
Zadruga Tovarna dela-Tekstil, z.b.o., kjer bo vzpostavljena celotna oskrbovalna veriga, z obratom za
ločevanje, pranje in popravilo rabljenega tekstila na Koroškem in trgovino z rabljenimi oblačili v
Ljubljani. Učinki projekta TD - TEKSTIL so vidni predvsem v večji ozaveščenosti javnosti o
pomenu varčevanja z viri in iskanjem novih delovnih mest na tem področju. Opaţamo namreč, da se
veliko posameznikov ukvarja z dejavnostjo trgovine z rabljenimi oblačili, pri čemer je njihov interes
zgolj finančen. Zaradi naraščanja potrošništva in poceni uvoţenih tekstilnih izdelkov pričakujemo v
bodoče še več izzivov na tem področju, saj je takšna praksa tudi v tujini.