informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce | leto 3 | številka 6 | november 2012w

ww

.alu

mni

.si

»Le z radovednim in pozitivnim pristopom in vero v stvar boš uspel.«Blaž Grošelj,podiplomski študent radiobiologije in onkologije na Univerzi v Oxfordu

Izdal in založil: Zavod sv. Stanislava | Odgovarja: dr. Roman Globokar | Urednica: Olga Osredkar | Tehnična urednica:Anja Marija Arko | Lektoriranje: Lena Vastl | Na naslovnici: Sam Maša Vinko, X-ray laser target chamber | Oblikovanje: Marko Grimani, www.grimani.si | Fotografije: Arhiv Zavoda sv. Stanislava, Arhiv Klub Alumni ŠKG, zasebni arhivi intervjujancev, Stock.XCHNG | Tisk: Birografika BORI d.o.o. | Ljubljana, november 2012.

3

10

4

12

21

23

24

410122122232427

Drage bralke, dragi bralciUvodnik

Tukaj trava sploh nima priložnosti ...Intervju z Blažem Grošljem

“Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte”Intervju z dr. Romanom Globokarjem

V življenju se želim posvetiti od-krivanju naraveNekdanji dijaki o svojem delu

Za poslasticoNaši uspehi

Še pomnite, tovariši?Utrinki iz šolske kronike

Pravi trenutekSrečanje 6. generacije škofijcev ob 10. obletnici mature

3. občni zbor Kluba Alumni ŠKG

Sklad za pomoč družinam in Ustanova “Fundacija Alojzija Šuštarja”

leto 3 | številka 6 | november 2012

2 NOVEMBER 2012

Drage bralke, dragi bralci publikacije Amo®,tokrat smo od klasike in različnih področij umetnosti zapluli v naravoslovne vode, v svet znanosti in inovativ-nosti na področju fizike, kemije in biokemije, medicine in farmacije, biologije in mikrobiologije, računalništva, strojništva, elektrotehnike, avtomobilizma … Vsekakor izziv zame kot urednico, ki sem po duši humanistka. No, seveda pa sem tudi sama del narave, ki jo spoštujem, občudujem, imam rada ter zanjo po svojih najbolj-ših močeh skrbim, in ne morem mimo sveta tehnologije, ki hočeš nočeš prodira na mnoga področja mojega življenja. A na naravo in tehnološki napredek gledam skozi drugačne oči kot raziskovalci, ki so se odzvali po-zivu k sodelovanju in poslali izredno zanimive prispevke ter z njimi vzbudili zanimanje še tako zakrknjenega laika. Prav njim velja iskrena zahvala za sodelovanje. Vesela sem tudi odziva gospoda dr. Romana Globokarja, direktorja Zavoda sv. Stanislava, ki je bil pripravljen odgovoriti na nekaj vprašanj s področja znanosti in etike.

Ne morem mimo dejstva, da je bila Škofijska klasična gimnazija kot »klasična gimnazija«, ki ima v programu več tujih jezikov (angleščino, nemščino, francoščino, španščino in ruščino) ter dva klasična jezika (grščino in latinščino), vsaj v začetku izredno humanistično usmerjena. Med brskanjem po šolski kroniki sem našla veli-ko zapisov o literarnih večerih, pevskih nastopih, dramskih predstavah, recitalih, športnem udejstvovanju, ni pa bilo zaslediti omembe naravoslovnih področij. Komaj sem izbrskala nekaj suhoparnih zapisov s tekmovanj iz kemije, fizike in matematike. Potrebnih je bilo vsaj deset let, da je tako imenovana Škofijska strela začela organizirati tudi pogovore z naravoslovnimi vsebinami in da je vse več dijakov z raziskovalnimi nalogami po-stalo aktivnejših tudi na naravoslovnih področjih.

Verjamem, da se vam bodo v času hitrega tehnološkega napredka kratki zapisi iz šolske kronike o seznanja-nju učiteljev in dijakov z uporabo računalnika in o obstoju interneta, tako kot meni, zdeli izredno zanimivi. Ob njih sem se v mislih vrnila v svoja srednješolska leta in se spomnila pouka računalništva, ki je namesto običajnega pouka dva tedna potekal za nekatere celo v popoldanskih urah. Tisti, ki doma še nismo imeli ra-čunalnika, smo bili okorni že pri držanju miške, kaj šele pri pisanju besedil v Wordu, ki smo se ga šele učili uporabljati. O kakšnem srfanju po internetu ni bilo ne duha ne sluha. Ob pisanju domače naloge v Wordu, ki smo jo zaradi odsotnosti računalniške opreme doma morali narediti kar v večernih urah v šoli, so nas pri-ganjali dopoldanski tečajniki, saj računalnikov ni bilo dovolj za vse, pri pisanju pa smo bili kot pravi začetniki presneto počasni.

Naj vam ob koncu obujanja spominov na svoja srednješolska leta predstavim še novost tokratne številke. Po-leg običajnih rubrik uvajamo novo rubriko, ki ni nujno vezana na rdečo nit. Poimenovali smo jo Za poslastico, v kateri lahko objavljate dosežke, dogodke iz vašega življenja, ki so se vam zgodili v preteklem letu in se vam zdijo zanimivi za bralce ter ste jih pripravljeni deliti z nami. Tokrat se je opogumilo pet nekdanjih škofijcev, prepričana pa sem, da vas bo prihodnjič še več. Vsi lepo povabljeni k sodelovanju!

Iskreno bi se rada zahvalila vsem sodelavcem pri tokratni številki, še posebej uredniškemu odboru publikacije Amo®, upravnemu odboru Kluba Alumni ŠKG, dr. Romanu Globokarju, vsem predstavnikom generacij, ki ste se odzvali našim pobudam, iskrena zahvala pa velja tudi Špeli Oman, ki je kar pri treh številkah sodelovala kot lektorica, pri eni pa celo kot urednica in je mesto lektorice prepustila Leni Vastl, ki je nalogo sprejela, za kar se ji zahvaljujem in se veselim sodelovanja z njo.

Naj se na tem mestu opravičim Andreji Jamšek za napako v prejšnji številki publikacije Amo®. Pod njenim imenom smo namreč objavili napačen prispevek. Popravljamo napako in na strani 9 tokratne publikacije ob-javljamo Andrejin pravi prispevek.

Olga Osredkar,prof. latinščine, urednica

UVODNIK

NOVEMBER 2012 3

Tukaj trava sploh nima priložnosti, da bi zrastla.

Niti za milimeter.

BLAŽ GROŠELJSmo v 21. stoletju, dobi, ko komunikacija poteka tudi preko družabnih omrežij, zato se zdi povsem v duhu časa, da na začetku tega intervjuja stoji na Facebooku objavljena starinska slika oxfordske High Street, pod njo pa napis: V leto-šnjem aprilu: navdihujoči, najlepši Oxford … beloved »city of dreaming spires«*. Seveda se v mestu sanjajočih spi-ral – aluzija na značilno stolpičasto arhitekturo – najdejo tudi obetavni slovenski študentje, zavezani odkrivanju no-vih obzorij znanja, in eden izmed njih se je na objavljeno fotografijo odzval na simpatično spontan način: s komen-tarjem, ki je šel nekako v smislu, da so stvari na sliki (iz začetka 20. stoletja) ostale nespremenjene, samo »tisto drevo na desni so prejšnji teden posekali … Oglasi se kaj, ko boš aprila tukaj!« Ko smo se vetrovnega aprilskega popoldne-va z avtorjem komentarja in njegovim dekletom, sedaj že ženo Darjo (takrat še Leskovec) ob obisku Oxforda v pubu Turf spoznali tudi v živo, je bilo to eno izmed tistih lepih, pristnih srečanj, ki ti ostanejo v spominu. In kdo je bil avtor komentarja? Gre za bivšega dijaka Škofijske klasične gimnazije Blaža Grošlja, ki je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dokončal študij medicine, sedaj pa na Univerzi v Oxfordu pripravlja doktorsko disertacijo s področja radio-biologije in onkologije. Čeprav je najin intervju nastajal preko elektronske pošte, imam pred očmi podobo mladeni-ča na kolesu v tipični oxfordski opravi, torej oblečenega v formalno suit obleko, kar je na ulicah tega starodavnega mesta običajno, in z že nekoliko razrahljano kravato – najverjetneje posledica celodnevnega dela v laboratoriju, ki se mimo pripelje na kolesu in je kljub svojim dosežkom (ali pa prav zaradi njih) prizemljen, naraven in inteligentno du-hovit bodoči zdravnik, kakršne potrebujemo …

4 NOVEMBER 2012

INTERVJU

Blaž, čeprav se tudi zdravniški poklic v teh nemirnih ča-sih sooča s številnimi izzivi, je to eden tistih poklicev, ki veljajo – ali pa bi vsaj morali veljati – za enega najbolj plemenitih in hkrati zelo odgovornih. Kaj je v tebi take-ga, da nagovarja tisto človečnost, ki naj bi bila dobre-mu zdravniku lastna? Od kod želja in odločitev prav za ta poklic?

Precej kompleksno vprašanje. Zdravniški poklic je vseka-kor izjemno težak in tudi odločitev zanj mora biti verje-tno občutek, da si zanj (po)klican. Dober zdravnik potre-buje predvsem odličen občutek za ljudi, za delo z ljudmi in predvsem skozi čas ostati enostaven in dostopen. Jaz sem z medicino nekako rasel od malega, pri nas doma ni bilo dneva, da ne bi poslušali o zanimivih medicin-skih primerih, ki sta jih starša, oba zdravnika, doživela med dnevom (seveda ne poimensko, da ne bo kakšne-ga bralca tega intervjuja oblila vročica). Torej, da odgo-vorim na vprašanji. Starša vse zgoraj omenjene vrline imata, mislim, da sem veliko tega podedoval (genetsko) in ob zgledu (epigenetsko) pridobil. Odločitev za ta štu-dij je bila lahka, verjetno tudi zato, ker je to eden naj-bolj raznolikih poklicev – ko enkrat študij končaš, lahko praktično počneš karkoli. Pa tudi ker sta starejša brat in sestra pregovorno težak študij medicine lepo zdelovala, sem si rekel, če zmoreta onadva, bom pa tudi jaz.

Izkazal si se že med študijem, saj si za svoje raziskoval-no delo prejel Prešernovo nagrado. S katero razisko-valno temo si se ukvarjal?

To je bilo vse kar malo naključno. S prijateljem in ko-legom Jernejem Berdenom (prav tako škofijcem) sva v 5. letniku, ko opraviš večino težkih izpitov in imaš pred sabo še dve relativno nestresni leti, malo lutala po »Klin-cu« (kot se v žargonu reče Univerzitetnemu kliničnemu centru) z idejo, da bi se spoznala še z raziskovalnim de-lom. Profesor kardiologije, h kateremu sva najprej pri-šla, naju je napotil na Inštitut za farmakologijo, kjer bi lahko preučevala učinke različnih spojin (predvsem eta-nola, organofosfatnih toksinov in pomirjevala diazepa-ma) na endotelij podganjih aort. Projektu se je istoča-sno priključil še en kolega, sedaj dober prijatelj, Lovro, deklariran ateist. No, da malo skrajšam, tisto skrajno zanimivo leto, ki smo ga preživeli tam, smo dognali, da ga podgane ne smejo prekomerno piti, da toksini aortni endotelij dejansko poškodujejo, pa da je Jernej strašno zaljubljen v Urško (sedaj že njegovo ženo), odkrivali smo razloge o (ne)obstoju Boga, ugotavljali, katere so naše najlepše kolegice … No, za vse to, in še kaj, smo iste-ga leta dobili tudi Prešernovo nagrado, kar je bil seveda ogromen uspeh, predvsem pa odlična raziskovalna po-potnica. (smeh)

Projekt treh zanosnih mušketirjev torej. Kasneje te je pot vodila na oxfordsko univerzo. Si imel za doktorski študij že od vsega začetka v mislih prav to univerzo ali so te zanimale tudi druge možnosti? S kakšnimi izzivi si se srečeval, ko si se odpravljal na študij v tujino?

Ponovno precej atipična zgodba. V zadnjem letniku me-dicine sem spoznal študentko ekonomije Darjo, ki je ne-davno postala tudi moja žena. Po nekaj skupnih mesecih mi je namignila, da bi rada svoj študij nadaljevala v tuji-ni. To se mi je zdelo super, tudi mene je tujina mikala, pa si tega Darji takrat še nisem upal priznati, da me ne bi pustila. Torej, šalo na stran, oba sva bila za to, pri meni doma so to novico dovolj dobro prenesli, Darjini starši

V Oxfordu

NOVEMBER 2012 5

so bili odhodov v tujino že vajeni (njen brat živi in dela v Kaliforniji).

Do konca študija se mi je izoblikoval precejšen interes za onkologijo, torej za delo z bolniki, ki imajo raka. To pa je bila obenem tudi krasna priložnost, saj v tujini obsta-ja kar precej tovrstnih študijev. Darji se je interes takrat usmerjal v spletni marketing. Tako sva določila 6 univerz, kjer bi lahko študirala (predvsem v Angliji), opravila vse potrebne izpite, se prijavila in bila sprejeta – oba na ne-

kaj londonskih univerz in oba v Oxford, jaz na doktorat in Darja na magisterij – sedaj je tudi že doktorska štu-dentka. Očitno nama je bila naklonjena ogromna milost.

Oxford v bistvu nikoli ni bil cilj. Če malo poparafraziram Zaplotnika, cilj niti ni važen, ker boš itak nekam dospel. Važna je pot, kjer gradiš, korak za korakom, in potem ti cilj vedno pride naproti sam – če gradiš predano in kva-litetno, ti bo tudi cilj pogodu. Seveda je tudi proces vpi-sovanja poln izzivov. Na samem začetku na primer pre-magati pomisleke, da iz tega ne bo nič. Pa da enostavno začneš s prijavami in žrtvuješ nekaj mesecev svojega ži-vljenja, tudi če slučajno ne uspe. Seveda pa sledijo tudi izzivi, ko se zaveš, da ti je uspelo in da odhajaš stran od družine, prijateljev, da se boš pač nekaj let boril in gradil nekje povsem po svoje. Nama je bilo seveda precej laž-je, ker sva vse to počela skupaj.

Iz kakšnega testa mora biti človek, da je sprejet na uni-verzo, ki se po različnih lestvicah točkovanja vedno zno-va znajde v samem vrhu vodilnih svetovnih univerz?

Recept za pravo mešanico testa je verjetno, kot opažam v svoji okolici, predvsem velika količina kvasa, to je – predanost in delavnost. S tako mešanico si, kot sem prej že omenil, pot do »cilja« kvalitetno zgradiš in lahko po-tem »pristaneš« tukaj.

Tvoji področji raziskovanja sta radiobiologija in onko-logija, gre torej za program, ki se ukvarja z raziskova-njem rakavih obolenj in njihovo obsevalno terapijo. S čim natančneje se v raziskovalni skupini ukvarjate?

Radiobiolgija je veja molekularne biologije, ki se ukvar-ja predvsem z učinki, ki jih imajo visokoenergetski delci (na primer gama žarki) na celico. Tak delec se ob svojem prehodu skozi celico zaustavlja in oddaja energijo – na primer izbija elektrone molekulam, ki naprej povzročajo

nastanek zelo škodljivih prostih radikalov … Vsi ti procesi pa zelo poškodujejo molekulo DNK in celica ima potem zelo visoko verjetnost, da bo odmrla. Tovrstno obseva-nje ali radioterapija je tudi eden od načinov zdravljenja v vsaj 50 % vseh rakavih obolenj. Po navadi še v kom-binaciji s kakšnim zdravilom, da je učinek obsevanja še bolj toksičen za rakasto tvorbo. V naši raziskovalni sku-pini se ukvarjamo z mehanizmi, ki jih ima rakava celica, da poškodovano DNK molekulo popravi. To opazujemo na celicah raka mehurja. Ob tem iščemo tudi potencial-ne nove terapije, ki bi tovrstne popravljalne mehanizme čim bolj zavrle – in potemtakem povzročile večjo smr-tnost rakastih celic.

Kakšen je tvoj delovni vsakdanjik?

Zanimivo, da se življenje v Angliji začne odvijati šele od devetih zjutraj. Prej so zaprti vsi uradi, tudi šole začenja-jo poukom šele takrat – kaj bi dal, da bi bilo tako tudi v časih, ko sem še hodil na ŠKG, kjer sem si skoraj vsako jutro – po angleških standardih še sredi noči – ob 7.50 od ravnatelja Mlakarja prislužil opomin, da spet zamu-jam (brez razumevajočih razrednikov bi verjetno že le-tel iz šole). V laboratorij navadno pridem okoli devetih, morda pol desetih. Potem pa tam ustvarjam do šestih, sedmih zvečer. Lahko se delo tudi zavleče. Seveda me nihče ne priganja, ob manjši količini delovnih ur pa bi lahko le sanjal, da bom končal z doktoratom v treh le-tih. Imam pa na vsaka dva tedna sestanek z mentorico,

INTERVJU

V laboratoriju Etiopija

6 NOVEMBER 2012

kjer se pogovoriva o dobljenih rezultatih, novih idejah in narediva načrt za naprej. Zvečer se z Darjo dobiva v na-jinem stanovanju na kolidžu, skuhava večerjo, navadno prebirava članke ali pa zgolj profane novice iz očetnjave tja do pozne noči.

Trenutno si v tretjem letu doktorskega študija. Kakšen je potek samega študija, preden ga zaključiš z dok-torsko disertacijo? Si že prišel do kakšnih zanimivih zaključkov?

Doktorski študij načeloma traja tri do štiri leta. Po pr-vem letniku imaš zagovor doktorske teme, kjer komisi-ja, v kateri sta dva profesorja, preveri, če si v enem letu dosegel dovolj, če ima tvoja tema potencial in če dovolj dobro poznaš področje. Ko tak izpit preživiš, ti do konca študija dajo mir (ni več izpitov) in imaš ob koncu zago-vor doktorata. Prišel sem že do nekaj zanimivih zaključ-kov, ki bodo verjetno v kakšnem letu ali dveh vodili do klinične študije – kjer svoje domneve preizkusiš tudi na pravih pacientih in ne več na celicah. Vse gre bolj v smer,

da je epigenetska terapija, ki jo raziskujem, dovolj varna za souporabo z obsevanjem. Odkril sem tudi vrsto me-hanizmov, kako ti agensi delujejo (in zavirajo) učinkovito popravo DNK mehanizmov po obsevanju.

V kakšnem smislu ti je študij v tujini razširil obzorje na tvojem strokovnem področju?

Tovrstni študij je zame bil in je še vedno skoraj nekaj ta-kega, kot da bi vsak dan odkril Ameriko. Na dodiplom-skem študiju smo imeli kar precej biologije in biokemije, vendar pa vse precej na splošno. Ko prideš v neko pov-sem novo in ozko usmerjeno področje, se moraš vsega priučiti. Ob odhodu v Oxford se mi niti sanjalo ni, kako dejansko DNK izgleda, nekako se mi je sanjalo le, da de-dujemo preko genetskih procesov, pa da je rak precej zahrbtna bolezen. Če pogledam nazaj, vidim, da se mi ni niti približno sanjalo o ničemer. Moje novo obzorje je v primerjavi s tistim, s katerim sem prišel sem, vsaj nekaj svetlobnih let naprej. Mislim, da bi podobno izkušnjo moral danes doživeti vsak. Poleg razširitve strokovnega znanja gre pri vsem tudi za osebnostno rast.

Preučuješ novo (epigenetsko) terapijo in vplive tovr-stnih zdravil na raka mehurja v kombinaciji z obse-vanjem. V čem se kažejo prednosti takšnega načina zdravljenja?

Genetske spremembe so tiste, ki neposredno vplivajo naš genetski zapis. In se dedujejo, če celica preživi, iz materinske na hčerinske celice. Kasneje pa so ugotovi-li tudi, da na nas vpliva tudi okolje – gre za epigenetski vpliv. Izražanje genov je lahko zavrto ali pa spodbujeno tudi po nareku okoljskih vplivov (na primer kajenje, pre-hrane …). Kar je pretresljivo, je to, da se tudi tovrstni vplivi dedujejo na potomce. V zdravljenju raka ali pa ka-terekoli bolezni se nenehno teži k izboljšanju terapije – tako se tudi razvija medicina. V vsakem trenutku se raziskovalci spogledujejo z množico novih pristopov. Ve-činoma seveda neuspešnih, lahko pa se zgodi magični prodor. Tak pristop je privedel do čarobnih napredkov v zdravljenju mnogih vrst raka, ki je lahko tudi že povsem

INTERVJU

Smo družinsko vinarsko podjetje Martinčič d.o.o. s sedežem v Šmalčji vasi pri Šentjerneju. Eno uro vožnje od Ljubljane.

Tradicija vinogradništva in vinarstva v naši kleti šteje že več kot 100 let. Vina, ki so bila velikokrat odlikovana cenijo širom po Sloveniji. Dobite jih v naši kleti, v bolje založenih veleblagovnicah ali pri gostincih v Ljubljani in na Gorenjskem. Vina dostavimo tudi na dom.

sorte: CVIČEK PTP, FRANKINJA, SIVI PINOT, LAŠKI RIZLING (izbor, suhi jagodni izbor in ledeno vino)

www.martincic.sikontakt: Martin 041-903-755

stac. št.: 07/308-12-82

Čolnarna na kolidžu

NOVEMBER 2012 7

INTERVJU

obvladljiva bolezen. Podobno je na primer tudi z bolni-ki s HIV-om, ki ne umirajo več. Nedavno so ugotovili, da so lahko tarča za terapijo mnogih bolezni ne samo de-dni zapis, ampak tudi vsi mehanizmi, ki vplivajo na izra-žanje genov (prej omenjeni epigenetski). Kar počnemo sedaj, je samo nov pristop, poskus nečesa novega. Gre za dodatek k do sedaj znanim terapijam, ki jih je bilo za vsakega raka le nekaj in to v obdobju zadnjih štiridesetih let. Prednosti so predvsem v učinkovitosti in so tudi pre-cej manj škodljive. Seveda pa imajo tovrstna zdravila še precej neznank in jih je potrebno dodobra preizkusiti na celičnih in živalskih modelih, preden lahko sploh začne-mo razmišljati o poskusnih zdravljenjih ljudi.

Veliko profesorjev in študentov elitnih univerz govori o pomenu strasti do lastnega področja raziskovanja, o iskri radovednosti, vedoželjnosti – konec koncev je prav radovednost nosilka razvoja in sprememb, tisto pomembno gibalo, ki žene človeštvo naprej. Je to tudi tvoja izkušnja, imaš svojo »iskro«?

Verjetno je tako vedno in povsod v življenju. Brez iskre otopiš. Vse novo, česar se lotevaš, je neznanka – pa naj bo to delo v laboratoriju ali pa, če hočete, skok v zakon-ski stan. In le z radovednim in pozitivnim pristopom in vero v stvar boš uspel. Tudi v laboratoriju, ko prepipeti-raš cele popoldneve in so stvari dejansko dolgočasne, te pokonci drži up, da nekaj iz tega verjetno še bo. In potem pipetiraš naprej kot nor. Naj dodam, da na tisto nekaj še čakam.

V med oxfordskimi navdušenci dobro znani knjigi Ox-ford avtorice Jan Morris, ki o tem slavnem mestu go-vori na način, soroden romanesknemu, je poglavje z naslovom College Spirit. Sistem kolidžev je posebnost te univerze – gre za osemintrideset enot, ki so seveda združene pod imenom iste univerze, a so po svojem bi-stvu avtonomne. Kako sta »duh kolidžev« doživela vi-dva z Darjo?

Posebnosti in fines tega kolegiatnega sistema pred pri-hodom niti nisva poznala. Le ob prijavi sva morala nave-sti tudi kolidž, na katerega se prijavljava – iz omenjene liste osemintridesetih. Ker sem imel sam na voljo le še nekaj minut, preden bi mi potekel rok za internetno pri-javo, sva se z Darjo v pol minute, brez premisleka odlo-čila, da Wolfson College po slikah deluje spodobno in da je primerno okolje za najino nadaljnjo intelektualno rast. In tako sva postala ponosna Wolfsonova člana. Se-veda človeku postane jasno, kaj dejansko kolidž pome-ni, šele ko pride sem in dejansko spozna sistem. Naj do-dam, da bi si s tako naključno izbiro kolidža lahko tudi dodobra spremenila ali pa celo nekoliko pokvarila ox-fordsko izkušnjo. Kolidž je avtonomna enota univerze, ki ima na voljo dobro opremljeno čitalnico in knjižnico, odprto non-stop, v kateri biva, telovadi in jé (jê), kjer srečuje študente z vsega sveta in ob večerjah pokramlja s profesorji z briljantnimi ter zanimivimi zgodbami. Član posamezne univerze je vsak študent.

Kolidž je predvsem pomemben za dodiplomske študen-te, ki na svojih matičnih kolidžih poslušajo večino preda-vanj iz področij, ki jih študirajo. Za podiplomske študen-te pa je kolidž bolj študentski dom, v »službo« pa hodi-mo na razne inštitute. Nekateri kolidži so bolj usmerjeni v naravoslovje, na nekaterih sprejmejo študente druž-boslovnih ved. Nekateri kolidži so starejši in bolj imeni-tni. Nekateri mlajši in bolj moderni. Nekateri sprejemajo samo dodiplomske študente. Nekateri samo podiplom-ske. Večina oboje. Še do pred nekaj let so obstajali tudi kolidži, ki so bili namenjeni samo dekletom in nekate-ri samo fantom. Gre torej za matično celico Univerze, dovolj majhno in stimulativno okolje, ki kreira nova po-znanstva in ideje. Z Darjo imava na Wolfsonu majhno stanovanje, sam kolidž pa se nahaja v ogromnem parku na severu Oxforda. Mimo teče reka Cherwell, po kateri lahko v toplih poletnih popoldnevih plujemo z majhnimi čolniči ali punti. Precej zanimiva je tudi mešanica ras in kultur na tako majhnem prostoru. Imava prijatelje s Ki-tajske, iz Pakistana, Savdske Arabije. Ob njih se človek tudi mnogo nauči o nam povsem tujih kulturah.

»Clad in beauty od dreams begotten, / Strange old city for ever young, / Keep the dreams that we have forgotten,/ Keep the songs we have never sung.« Ox-ford je znan po svojih, včasih prav tipično angleško ek-scentričnih, nenavadnih običajih, ki to staro mesto de-lajo tako posebno. Ti je kateri od njih še posebej pri srcu? O katerem izmed njih boš pripovedoval svojim vnukom, ko jim boš govoril o oxfordski izkušnji?

Verjetno so za to okolje najbolj tipične uniforme – dol-ge črne halje, črna obleka in bel metuljček – ki jo mora-jo študentje nositi na vseh formalnih dogodkih, izpitih, zagovorih doktoratov, svečanih večerjah. Torej, tukaj je kar nekako normalno, da se po mestu sprehajajo ljudje kot duhovi, v teh uniformah iz prejšnjih časov. Seveda to dodaja vsem ostalim tradicijam še dodaten čar, si pa predstavljam, da bi te v Ljubljani hitro označili za zme-šanega, če bi šel tak po Čopovi. Druga posebnost pa je nekoliko bolj splošno angleška – povsem nori so namreč na temeljito pokošeno travo. Tukaj trava sploh nima pri-ložnosti, da bi zrastla. Niti za milimeter.

Prejšnji intervjuvanci Amorja so v večini omenjali ŠKG kot pozitivno popotnico za nadaljnje življenje, veliko-krat v smislu duhovnih vrednot – gotovo je v kriznih ča-sih še toliko bolj pomembno, da ne pozabimo na tovr-stni kompas. Kaj bi iz obdobja, ki si ga kot dijak preži-vel na ŠKG, izpostavil sam?

Na tiste čase imam fantastične spomine. Spominjam se vrsto odličnih profesorjev, manjši spomenik pa bi posta-vil naši prvi razredničarki, pravi svetníci, Mariji Kalan, ki nas je še vse zelene jemala skrajno resno in nas ime-la prisrčno rada. Spominjam se tudi vsakodnevnih bitk, kako priti zjutraj mimo vratarja, ne da bi bilo treba izpol-niti listek za zamudnike. Kmalu sem ugotovil, da se brez problema da podpisati z lažnim imenom, kar je delova-lo nekaj časa. Potem pa so sčasoma zahtevali še izkaz

8 NOVEMBER 2012

INTERVJU

identitete. Spominjam se odmorov, ko sem prepisoval domače naloge, da ne bi dobil minusa ali pa kar zelene-ga cveka v redovalnico. Vsi ti mali boji so skrbeli za to, da se je nenehno nekaj dogajalo in da imam danes vrsto simpatičnih in »uporniških« spominov. Spominjam se odličnih teologov Pluta, Bende in Globokarja, ki so nas pri urah verouka in predvsem na duhovnih vajah moj-strili s svojim poznavanjem življenjskih tematik in kalili

naše osebnosti. Spominjam se duhá tistih mogočnih ho-dnikov, ki so bili prežeti s tradicijo in kjer si slutil modrost predvojnih generacij. Torej, vsekakor je bil to poseben čas, kar čas pubertete je. In mislim, da sem imel pre-cejšno srečo, da sem to obdobje lahko preživljal tam. Pečat ŠKG se danes vidi v tem, da še vedno lahko razvo-zljam kakšen latinski napis na oxfordskih ulicah in da mi je povsem jasno, da človeka delajo človeka predvsem duhovne vrednote. Predvsem pa mi od takrat ostaja množica dobrih prijateljev, s katerimi še vedno spijemo kakšen pir ali dva.

Pred kratkim sta se z Darjo vrnila v Slovenijo, prilo-žnost za to pa je bila prav posebna – vajina poroka. Kakšni so prvi vtisi življenja mladoporočencev?

Biti poročen je super. Če bi vedel, da zakon tako blago-dejno deluje na mojo ženo, bi jo zaprosil že kdaj prej (smeh).

Postali bomo to, kar verjamemo, da lahko postane-mo – in globoko v sebi vsak ozaveščen, zrel človek vsaj okvirno ve, kakšen je njegov domet in kje je njegovo mesto. Kakšni so načrti, vizija, želje za prihodnost? Se nameravaš po končanem študiju vrniti v Slovenijo ali misliš, da te bo pot zanesla po svetu?

Kot sem med intervjujem nakazoval, je prihodnost pre-cej dinamična in spremenljiva. Ko si enkrat v tujini, je led že prebit in pot naprej na dlani. Vendar pa si v tujini, ne glede na to, kam greš, vedno tavajoči tujec. Zato se bova z Darjo po tej odisejadi vrnila domov v Slovenijo, kjer imava vse, ki nama dejansko kaj pomenijo. Ostal pa nama bo spomin na eno najlepših obdobij, o katerem bodo verjetno najini otroci poslušali še dolga leta.Pogovarjala se je Andreja Udovč.

Radi bi se opravičili Andreji Jamšek, ker smo v prejšnji številki naše publikacije naredili napako in pod Andrejinim imenom še enkrat objavili članek Anje Bukovec. Iskreno se ji opravičujemo in na tem mestu objavljamo Andrejin članek.

Moje delo restavratorke je čudovit poklic, saj sem v neposrednem stiku z različnimi umetninami. Delo je sicer obrtniške narave, vendar mi vseskozi in na vedno nove na-čine ponuja priložnosti za globlje občudovanje in razumevanje posameznih umetni-ških del.

Lahko rečem, da je ta poklic v določenem pogledu privilegiran, saj ima restavrator pogosto vpogled v način nastajanja umetnine, kot ga nima nihče drug. Posebej me navdušujejo starejša umetniška dela, med njimi so moja velika strast slovenske got-ske freske. Na podlagi dosedanjega dela v svojem poklicu sem prišla do spoznanja o kakovosti tehnologije umetniških izdelkov: starejša je, boljša je!Andreja Jamšek, konservator – restavrator

Matrikulacija

NOVEMBER 2012 9

INTERVJU

»Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.«

Intervju z dr. Romanom Globokarjem, strokovnjakom na področju moralne teologije.

Kako kot nekdo, ki se veliko ukvarja z etiko, vidite zgo-dovinski odnos med etiko in znanostjo in kje smo v tem odnosu danes?

Najprej bi opredelil pojem etike. Etika je razmišljanje o tem, kaj je dobro za človeka kot posameznika in kaj je dobro za skupnost. Etika vedno išče tiste poti, ki vodijo v izpolnitev človeškega življenja in v miroljubno in pra-vično življenje v skupnosti. V novem veku se je znanost začela od etike. Pred tem so bili znanstveniki veliko bolj celostno vpeti tudi v humanistično in etično področje človeškega življenja. Z novim vekom se prej celostno znanje diferencira na različna polja, glavna naloga zna-nosti pa postane obvladovanje narave. To v človekovo ži-vljenje vnese mnogo dobrega, hkrati pa prinese tudi šte-vilne nevarnosti. V takem okolju se rojeva prepričanje,

da je etika nekaj, kar omejuje in zavira razvoj znanosti. Pravilno razumevanje etike pa je v tem, da etika usmerja znanstveni napredek v smer dobrega za človeka in pri-hodnosti človeštva.

Zaradi izjemne moči, ki si jo je pridobil človek, je tudi njegova odgovornost danes neprimerno večja, kot je bila včasih. Spreminjamo lahko genski zapis in ekosiste-me. Imamo ogromno moč, potrebujemo pa etični raz-mislek o tem, kam to znanje pelje in kako ga usmeri-ti. Da je znanost lahko uničujoča in pogubna, se je zelo nazorno pokazalo ob eksploziji atomske bombe. Človek je zlorabil moč, ki mu jo je prinesel znanstveni napre-dek. Zato je za vsakega znanstvenika nujno, da je etično oblikovana osebnost, saj nobena zakonodaja ne more

10 NOVEMBER 2012

INTERVJU

Fakulteta za poslovne vede

Ciril-Metodov trg 9 1000 Ljubljana

e-pošta: info@kat-inst.siwww.katoliski-institut.si

Fakulteta za

poslovne vede

POSTANI USPEŠEN IN ODGOVOREN PODJETNIK!

Začetek študija na FPV je začetek poklicne kariere!

individualni pristop k poučevanjucelovito in praktično znanje poslovnih vedmožnosti štipendiranjaveščine pogajanj, vodenja ljudi, komuniciranja, fi nanc, prava in tuji jezikisodelovanje s priznanimi tujimi univerzamipopust pri šolnini za diplomante in v primeru prehodov med programi

usmerjati znanstvenikovega delovanja za dobro tako kot ga lahko njegov notranji glas.

Znanost je torej velik potencial, ki pa potrebuje usme-ritev; in to usmeritev ji daje etika. Toda istočasno je znanost v novi dobi – do neke mere – etiko tudi obliko-vala. Kakšen je bil po vašem mnenju ta vpliv in v čem ga lahko danes vidimo in občutimo?

Eden od elementov odgovorne etične odločitve je zna-nje. Tega znanja je danes ogromno in to je prav gotovo pozitivna pridobitev. Človek se bolj zaveda svojih spo-sobnosti in svoje moči. Vendar dejstva sama po sebi še ne omogočajo etične odločitve. Za to potrebujemo vre-dnote, ki pa so odvisne od podobe, ki jo imamo o člove-ku, in od tega, v čem vidimo izpolnjeno človeško življe-nje. O etiki lahko govorimo samo takrat, kadar spoštu-jemo nedotakljivost vsake človeške osebe in vzajemnost pravic in dolžnosti med vsemi ljudmi. Etika pomeni za-vračanje vsake diskriminacije, zato je pomembno, da se pri odločitvah postavimo v kožo tistih, ki bi jih posledice določene odločitve najbolj prizadele.

Z znanostjo se pogosto povezujejo pojmi, kot so napre-dek, inovativnost itd., z etiko na drugi strani pa zavira-nje napredka, omejevanje znanja in človekove veličine. Kako bi lahko takšna pojmovanja presegli?

To se mi zdi zelo dobro vprašanje. Bistvena paradigma novega veka je paradigma napredka. Ekološka kriza je bila prva, ki je pokazala, da ima napredek svoje meje, tudi aktualna ekonomska kriza nosi podobno sporoči-lo. Etika mora spodbujati znanstveni razvoj. Če imam neke sposobnosti, sem etično zavezan, da z njimi ustva-rim nekaj dobrega. Po drugi strani pa znanstveni razvoj potrebuje usmeritev etike k blagostanju. Zato, če sem resnično znanstvenik in če na znanstvenem področju delujem kot človek, navidezna dilema med znanostjo in etiko izgine: etična zavest me sili k poglobljenemu znan-stvenemu raziskovanju, znanstvena dognanja pa stalno vplivajo na mojo etično zavest, da iščem, kaj je dobro za človeka in za človeško skupnost.

Zdravnik, filozof, teolog in Nobelov nagrajenec za mir, Albert Schweitzer, ki ste ga preučevali tudi v vašem doktoratu, je že pred pol stoletja dejal, da je človek iz-umil stroje in tehniko, da bi z njimi obvladoval svet, se-daj pa oni obvladujejo njega. Koliko in kako ta stavek drži danes?

Absolutno se mi zdi, da danes živimo znotraj okvirja, ki nam ga določa tehnika. Ves naš življenjski kontekst je zaznamovan s tehniko. Bolj kot gospodarji tehnike smo njeni upravljavci. Sodobna tehnika nam sicer v mar-sičem lajša dostop do podatkov, ob tem pa se mi zdi, da upada naša lastna ustvarjalnost. Seveda ne more-mo reči – tega se ne gremo več in gremo živet nazaj v pristno naravo in jame. Toda takšnega sveta pravzaprav sploh ni več. Potrebujemo določeno distanco do tehnike in bolj neposreden stik z naravo in s sočlovekom.

Kakšen je vaš pogled na znanost?

Osebno čutim, kako privilegiran sem, da živim v svetu, ki mi nudi toliko možnosti: da potujem in spoznavam toli-ko različnih ljudi ter da imam življenje olajšano s toliko različnimi stvarmi, ki jih je omogočil znanstveni razvoj. Znanstveni napredek nam je omogočil, da v času svo-jega življenja izkusimo mnogo več, kot so lahko izkusile pretekle generacije. Ob vsem tem pa človek ne sme po-zabiti, da je njegovo prvenstveno življenje notranje ži-vljenje, saj te zunanji svet ne more izpolniti.

Veliko škofijcev se odloča in se je že odločilo za štu-dij inženirskih in naravoslovnih smeri. Imate za njih kakšno sporočilo?

Zelo vesel sem teh odločitev. Gotovo je prihodnost člo-veške skupnosti odvisna od ustvarjalnosti in inovacij na teh področjih. Si pa želim, da ne bi nikoli spregledali, da je vse, kar se učite in delate, v službi človeka kot posa-meznika in človeštva kot skupnosti. Želim vam, da ohra-nite držo čudenja in spoštovanja življenja ter hvaležnosti za vse, kar vam je bilo dano. In naj vas vodi evangeljsko načelo: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« Naj bo tudi po vaši zaslugi prihodnost našega planeta svetlejša in pravičnejša.Pogovarjala se je študentka medicine in teologije Maja Klarendić.

NOVEMBER 2012 11

TEMA

»V življenju se želim posvetiti odkrivanju narave«

Da se na Škofijski klasični gimnaziji ne izobražujejo izključno humanisti, ampak mladi, ki so aktivni na najrazličnejših področjih in se na svoji izobraževalni poti podajajo tudi v naravoslovne vode ter so pri dodiplomskem in podiplom-skem študiju ter kasneje v svojem poklicu izredno uspešni, dokazujejo spodnji zapisi nekdanjih škofijcev. Izredna no-tranja motivacija, želja po odkrivanju že obstoječega, a še neodkritega, neraziskanega in hkrati želja narediti nekaj dobrega za sočloveka, za svet ter čut za sodelovanje, »saj je skupaj lažje«, je skupni imenovalec vseh. Posebnost vsa-kega posameznika pa je …

Že od nekdaj so me zanimali vsi mogoči naravni pojavi. Tudi med šolskimi klopmi sem hi-tro ugotovila, so naravoslovni predmeti moji najljubši in da se želim v življenju posvetiti odkrivanju narave.

Po srednji šoli sem se odločila za študij mikrobiologije. Kljub

temu da smo imeli v okviru študija veliko vaj, sem si že-lela raziskovati tudi kaj bolj »zares«. Želja se mi je izpol-nila, ko sem bila izbrana v študentsko ekipo, s katero smo pripravili projekt in ga predstavili na tekmovanju iz sintezne biologije iGEM (International Genetically Engi-neered Machine Competition) na ameriški univerzi MIT. Ideja je zaživela pod mentorstvom prof. dr. Romana Je-rale iz laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem in-štitutu in prof. dr. Marka Dolinarja s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Začeli smo razvijati idejo, kako človeške celice genetsko spremeniti, da bodo prepozna-le okužbo z mikroorganizmi, ne bodo pa razvile pretira-nega vnetnega odziva, ki lahko vodi do sepse. Na tekmo-vanju smo s projektom osvojili prvo nagrado. Premagali smo ekipe iz šestintridesetih univerz iz Amerike in Evro-pe, kot so Harvard, Princeton, Imperial College in MIT. Po projektu sem ostala na Kemijskem inštitutu in nada-ljevala z delom v okviru podiplomskega študija Biomedi-cine na Medicinski fakulteti. Med delom sem bila men-torica dijakinjama ŠKG pri izdelavi raziskovalne naloge,

s katero sta osvojili zlato priznanje na srečanju mladih raziskovalcev. Bila sem tudi med mentorji ene od nasle-dnjih iGEM ekip. Takrat smo prijavili tri patente, ki se nanašajo na samosestavljive proteinske nanomateriale.

V okviru doktorske naloge pa se ukvarjam z raziskova-njem receptorjev TLR (receptorji podobni Toll-u), ki v telesu kot prvi prepoznajo patogene mikroorganizme in sprožijo signalizacijo, na kateri temelji razvoj ustrezne-ga imunskega odziva. Moj študij je sicer že pri koncu, a vprašanj še ne bo zmanjkalo.Jelka Pohar, univ. dipl. mikrobiologinja, mlada raziskovalka in podiplomska študentka v laboratori-ju za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu

Ekipa iGEM 2006 na odru Foto

: iGE

M

12 NOVEMBER 2012

TEMA

Tradicionalni načini zdravlje-nja poškodb temeljijo na upo-rabi umetnih materialov, ki si-cer nadomestijo poškodovano tkivo, vendar hkrati nikoli ne postanejo funkcionalno tkivo, zaradi česar pogosto trpi kako-vost bolnikovega življenja. Re-generativna medicina je način zdravljenja, ki odpravlja vzroke

bolezni z vzpostavitvijo normalne funkcije tkiva ali orga-na. V regenerativni medicini se za regeneracijo poškodb največkrat uporablja kombinacija nosilca, rastnih faktor-jev in celic.

Najenostavnejša je uporaba primernih diferenciranih celic z lastnostmi poškodovanega tkiva, vendar je dife-rencirane celice pogosto težko namnožiti do ustreznega števila. V takšni obliki je mogoče uporabiti le nekaj ti-pov celic. Primernejše za gojenje so matične celice, ki so nediferencirane in so sposobne samopodvajanja ter se lahko diferencirajo v različne tipe somatskih celic. Ma-tične celice iz tkiv odraslega človeka so relativno dosto-pen vir matičnih celic, vendar imajo omejeno diferenci-acijsko sposobnost, njihova zmožnost diferenciacije pa s staranjem človeka upada. Največji potencial za diferen-ciacijo imajo embrionalne matične celice, ker se lahko v pogojih in vitro razvijejo v praktično vse različne vrste celic, vendar njihovo pridobivanje zahteva uničenje za-rodka, zaradi česar je njihova uporaba etično sporna.

Zaradi tega veliko znanstvenikov poskuša z uporabo no-vih virov matičnih celic, saj ima vsaka od zgoraj naštetih celic svoje negativne lastnosti.

V okviru svojega doktorata sem s soglasjem Komisije za medicinsko etiko raziskoval nov vir celic iz folikularne tekočine. Med našimi raziskavami smo dokazali obstoj mezenhimskih matičnih celic v folikularni tekočini, ki bi bile potencialno uporabne v regenerativni medicini. Ugotovili smo tudi, da ima serum, pridobljen iz folikular-ne tekočine, določene biokemijske lastnosti, ki specifič-no spodbujajo maščobno diferenciacijo matičnih celic iz odraslega človeka, torej bi ta serum lahko uporabili pri regeneraciji mehkih tkiv.dr. Lenart Girandon, univ. dipl. mikrobiolog, raziskovalec

Pet let po maturi in še vedno študent informatike sem sku-paj s sodelavci iz prejšnje služ-be ustanovil start-up Outfit7, podjetje za razvoj zabavnih mobilnih aplikacij. Osredoto-čili smo se na najbolj razširjeni platformi pametnih telefonov, to sta Applov iOS, ki teče na iPhonih in iPadih, ter Googlov

Android OS. Po pol leta delovanja smo širnemu svetu predstavili aplikacijo »Talking Tom Cat« (»Govoreči ma-ček Tom«), v kateri nastopa simpatični maček Tom, ki se odziva na dotik in – kar je bistveno – ponavlja vse, kar sliši, s svojim cvilečim glaskom. Aplikacija je bila sprejeta z navdušenjem; od otrok, ki jim pomeni kratkočasno za-bavo, staršev, ki jim pomeni odlično igračo, ki zamoti na-debudnega otroka, najstni-kov, ki si pošiljajo prisrčna vi-deo sporočilca, do zdravnikov in terapevtov, ki Toma upo-rabljajo za sproščanje svojih malih pacientov; uporablja se tudi za pomoč pri govor-ni terapiji in avtizmu in še bi lahko našteval. Tomu so se kmalu pridružili še drugi liki »Talking Friends« (»Govore-či prijatelji«), pes Ben, žirafa Gina, papagaj Pierre, nečak Ginger in simpatija Angela, vsak v svoji aplikaciji in včasih tudi na obisku pri kom dru-gem. Do danes so bile naše brezplačne in plačljive apli-kacije prenešene že več kot 500.000.000-krat, tako da je naš edini resni konkurent finski Rovio, avtor svetovno znane mobilne igre Angry Birds. Ponosen sem, da sem prebivalec te male deželice pod Alpami in da sem imel štiri leta v pomembnem ob-dobju odraščanja možnost obiskovati šolo, kot je ŠKG. Več o Tomu in ostalih na-ših izdelkih lahko izveste na http://outfit7.com/Marko Štamcar, razvijalec mo-bilnih rešitev in soustanovitelj Outfit7 Ltd.

NOVEMBER 2012 13

TEMA

Ko sem se vpisovala na biologi-jo, si nisem mislila, da se bom kdaj ukvarjala z rastlinami, saj sem bila vedno bolj navdušena nad živalskim svetom. Odloči-tev je padla v tretjem letniku, ko nas je predavateljica pova-bila k sodelovanju pri raziska-vah iz rastlinske fiziologije. Po-

vabilu sem se odzvala. Začela sem raziskovati vpliv na-nodelcev bakrovega oksida na rast in razvoj sončnice. Iz te teme sem tudi diplomirala. Kljub temu da je uporaba nanodelcev v vsakdanjem življenju že močno razširjena (tudi v kozmetični in prehrambni industriji), pa o njiho-vih vplivih na žive organizme vemo zelo malo. Rezultati moje raziskave so pokazali, da je vpliv nanodelcev ba-krovega oksida na sončnice negativen. Vpliva tako na njihovo rast kot tudi na procese, kot sta dihanje in foto-sinteza. Rezultati so bili predstavljeni na 5. slovenskem simpoziju o rastlinski biologiji.

Čeprav je treba na področju vpliva nanodelcev na rastli-ne narediti še veliko, pa sem se po končanem dodiplom-skem študiju usmerila na problematiko privzema težkih kovin v rastline. Trenutno sem zaposlena na Kemijskem inštitutu in se ukvarjam z mapiranjem elementov v ra-stlinskih tkivih in razvojem standardov za določanje nji-hove koncentracije. Na podlagi elementnih map lahko določimo razporejenost težkih kovin na tkivnem in celič-nem nivoju in odkrijemo mehanizme, ki so odgovorni za razstrupljanje. Taka raziskava zahteva veliko interdisci-plinarnega sodelovanja. Skupaj sodelujemo tako biolo-gi, kemiki kot tudi fiziki. Prav to pa daje poseben čar, saj poleg novega znanja spoznavamo tudi nove prijatelje.Marta Debeljak, univ. dipl. biologinja

Priča smo globalnemu parado-ksu debelosti ob hkratnem po-manjkanju mineralov. Z vitami-ni in minerali revna prehrana vodi v eno izmed prevladujo-čih prehranskih motenj v sve-tu in danes prizadeva več kot dve milijardi ljudi. V zadnjih letih se je zato povečalo zave-

danje o pomenu kakovosti in varnosti živil za človeko-vo zdravje. Polnozrnata živila, ki so v vsakdanji prehra-ni glavni vir mineralov in bioaktivnih substanc (vlaknin, vitaminov, folne kisline, sterolov in fenolov), so večina na voljo v predelanih oblikah, kar bistveno zmanjša nji-hovo hranilno vrednost, predvsem mineralno. Minerali so namreč v semenih bolj ali manj močno vezani na raz-lične organske komponente, ki so težko prebavljive, in tako negativno vplivajo na absorpcijo mineralov v pre-bavnem traktu. Med kalitvijo se večina teh komponent encimatsko razgradi, da so na voljo rastočemu kalčku. Skaljena semena oz. kalčki zato predstavljajo idealen in cenovno ugoden vir hranil. Za vzgojo kalčkov so na voljo

številna semena, še vedno pa obstaja želja po večji ra-znovrstnosti s čim večjo hranljivostjo. Zato so v zadnji le-tih kalčki ajde, ki jih tradicionalno uživajo na Japonskem in v Koreji, pritegnili toliko pozornosti. Ajda je znana kot dober vir proteinov in lipidov, flavonoidov, katehi-nov, vitaminov in mineralov. Omenjene učinkovine de-lujejo antioksidativno, proti vnetno in zmanjšujejo visok krvni tlak. Poleg tega ajda ne vsebuje glutena in je kot taka primerno živilo v prehrani ljudi s celiakijo. V okviru projekta nameravam s sodelavci z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in z razisko-valci z Instituta Jožef Stefan preučiti spremembe v kon-centraciji in lokalizaciji mineralov in izbranih bioaktivnih substanc v zrnju in kalčkih tatarske ajde. Poskusili bomo izboljšati mineralno sestavo (biofortifikacija) omenjenih kalčkov z njihovo vzgojo v naravni mineralni vodi iz lo-kalnih slovenskih izvirov, zelo bogati z minerali, in s spre-minjanjem gojitvenih razmer (svetlobe in temperature). Z opisanim projektom bomo prispevali k razvoju mine-ralno obogatenih živil in poskusili povečati zanimanje za uživanje kalčkov.Paula Pongrac, biologinja, zaposlena na Oddelku za biolo-gijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Podoktorska študentka

Trenutno sem kot mlada razi-skovalka zaposlena na Fakulte-ti za kemijo in kemijsko tehno-logijo v Ljubljani, kjer na anor-ganski katedri pripravljam dok-torat iz koordinacijske kemije. Moje delo je usmerjeno v sin-tezo in določanje struktur cin-kovih in vanadijevih koordina-cijskih spojin*.

Pri svojem delu torej kombiniram Zn2+, V4+ in V5+ ione z različnimi organskimi spojinami. Iz pripravljenih koor-dinacijskih spojin poskušam pripraviti kristale, nato pa s pomočjo difrakcije rentgenske svetlobe na monokrista-lu določam njihove strukture. Omenjene spojine naj bi

Prečni prerez zrna tatarske ajde

14 NOVEMBER 2012

TEMA

ugodno vplivale na raven glukoze v krvi in veljajo za po-tencialne inzulinomimetike, iz njih pripravljene tablete ali kapsule pa bodo morda nekoč nadomestile inzulin-ske injekcije sladkornih bolnikov.

*Koordinacijske spojine nastanejo, ko se okoli kovinske-ga iona s šibkejšimi vezmi koordinirajo organske mole-kule, ki v d-orbitale kovinskega centra donirajo nekaj svoje elektronske gostote.Tanja Koleša Dobravc, mlada raziskovalka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo

Zaposlen sem v podjetju Me-tron Inštitut, kjer se pod vod-stvom Andreja Pečjaka (enega od pionirjev električne mobil-nosti v Sloveniji) ukvarjamo s predelavo motornih vozil na električni pogon. V lanskem letu sem tako predelal avto-mobil z notranjim zgoreva-

njem znamke Smart. Da se »navaden« avtomobil vozi samo še na elektriko, je potrebnega kar nekaj dela. Naj-prej je na vrsti demontaža obstoječega motorja in po-vezanih komponent, ki jih električni avtomobil ne po-trebuje. Sledi konstruiranje novih nosilcev za vgradnjo električnih komponent. Električno energijo za pogon pridobivamo iz celic, ki jih zaporedno zvežemo v baterij-ski paket, in tako dobimo želene lastnosti pogona elek-tro motorja. Baterijske pakete v posebej izdelani varno-stni škatli namestimo na ustrezno mesto v vozilo tako,

da dodatna obtežitev ne spremeni lege vozila na cesti in da se ohranja prostornost kabine in prtljažnika. S pomo-čjo računalniških programov je potrebno za vsako vozilo skonstruirati elemente za spojitev električnega motor-ja in obstoječega menjalnika. S tem se ohrani delovanje

sklopke, zaradi česar ima avtomobil enake vozne lastno-sti kot pred predelavo. Končni rezultat dvomesečnega dela je električni avtomobil, ki glede na ceno elektrike uporabnika stane približno enevro na sto prevoženih ki-lometrov. Z enim polnjenjem prevozimo od sto pa tudi do sto štirideset kilometrov, odvisno od stila vožnje. Končna hitrost vozila znaša 100 km/h, polnimo pa ga na vsaki gospodinjski vtičnici. Elektro Smart-a od marca 2012 uporabljata moja starša, ki sta projekt tudi finan-cirala in sta do današnjega dne z njim prevozila že pre-ko sedem tisoč kilometrov. Verjetno smo v našem poslu eni redkih, ki dvig cen pogonskih goriv sprejemamo kot dobro novico. Tako se tudi število vozil, ki smo jih v Me-tronu predelali, vztrajno povečuje.

Gašper Jereb, univ. dipl. inženir strojništva

Kako ustvariti zvezdo v laboratoriju?

Eden najpomembnejših proce-sov v vesolju je jedrska fuzija, kjer delci vodika trčijo skupaj in ustvarijo jedro helija ter pri tem sprostijo ogromno energi-je. Pomemben je zato, ker je to prva stopnja v ustvaritvi vseh

drugih elementov ki jih poznamo, in pa seveda zato, ker je ta proces poglavitni vir energije, ki omogoča življenje na zemlji. Stroji tega veličastnega procesa v vesolju so zvezde, kot je na primer naše sonce, ki imajo, gledano z vidika obdobja civilizacij, neskončen vir energije.

Samoumevno vprašanje je, če bi se lahko naučili izkori-stiti ta način ustvarjanja energije za naše vsakdanje, na-raščajoče potrebe. Izkazalo se je, da imamo glavne se-stavine – vodikove izotope – doma; naučiti se moramo samo, kako jih učinkovito skupaj trkati za fuzijski vžig, kar pa je žal težko. Zvezdam je lažje: gravitacijska sila jim stisne jedro do takšnega izjemnega pritiska in tempera-ture, da fuzija poteka povsem naravno. Mi tega seveda ne moremo dvojiti, ker je zemlja premajhna (na srečo, če ne bi bili tudi mi zvezda), lahko pa poskusimo zgraditi la-serje, ki so tako močni, da za bežen trenutek poustvarijo

Vsa predelana vozila

NOVEMBER 2012 15

TEMA

stanje pritiska in temperature, ugodne za fuzijo – in na ta način ustvarimo majhno zvezdo v laboratoriju.

V to smer se raziskuje z največjim laserjem na svetu v ZDA: National Ignition Facility ali NIF, v prevodu nacio-nalni center za vžig, vzporedno pa tudi na najmočnej-šem (in do pred kratkim edinim) rentgenskim laserjem na svetu, Linac Coherent Light Source ali LCLS. Prav na LCLS nam je pred kratkim prvič uspelo ustvariti gosto plazmo, vročo preko dva milijona stopinj na povsem kontrolirani način – stanje, ki v našem osončju obstaja le proti središču sonca! Za pravi fuzijski vžig bo seveda po-trebnega še več dela in tudi stanja prav v središču sonca trenutno še ne moremo replicirati.

Smo pa pokazali, kako se lahko ustvari in preučuje v kon-troliranem okolju stanje, iz katerega so narejene zvezde.

(Vinko, S. M., et al., Nature 482, str. 59 (2012))

Sam Maša Vinko, dr. fizike

Znanost, tehnika, računalni-štvo, to so področja, ki so me zanimala že od nekdaj, zato je tudi moj študij šel v tej smeri. Že med dodiplomskim študi-jem fizike na Univerzi v Ljublja-ni sem aktivno sodeloval na In-stitutu Jožef Stefan (IJS) na Od-seku za fiziko nizkih in srednjih

energij (F2). Najprej sem opravljal nekajmesečno pra-kso, nato pa delo nadaljeval preko študentske napotni-ce in kasneje ob pisanju diplome. V okviru diplome sem karakteriziral na IJS izdelan merilni sistem za termolumi-niscenčno dozimetrijo ionizirajočega sevanja. Na podla-gi opravljenih meritev in karakteristik sistema je labora-torij lahko nadaljeval z delom tudi po obisku inšpektorja za akreditacijo.

Znanje in izkušnje iz računalništva so mi pomagale na-vezati dragocene stike z raziskovalci. Med študijem sem ustanovil tudi podjetje za gostovanje spletnih stra-ni (MojPlanet.net – David Jezeršek s.p.), ki ga še vedno upravljam.

Diploma iz visokošolskega programa fizike mi ni omo-gočala nadaljnjega magistrskega oz. doktorskega študi-ja, zato sem se odločil razširiti svoje znanje in dokončati

univerzitetno smer študija Materialov in metalurgije na Naravoslovnotehniški fakulteti iste univerze. Med štu-dijem materialov sem prejemal kadrovsko štipendijo IJS in pomagal v laboratoriju Odseka za nanostrukturne materiale (K7) na IJS. V okviru diplome sem uspel izde-lati magnet iz redkih zemelj (Nd-F-B) debeline 100 mi-kronov z enakimi karakteristikami, kot jih imajo bistveno debelejši magneti. Do takrat kaj podobnega ni uspelo še nikomur. Rezultate smo objavili v reviji Journal of Ma-gnetism and Magnetic Materials.

Podiplomski študij sem nadaljeval na Mednarodni podi-plomski šoli Jožefa Stefana (MPŠ) in pod okriljem prof. dr. Žiga Šmita uspešno zagovarjal doktorat z naslovom Ion Beam Analysis of Geometrically Structured Samples oz. Analiza geometrijsko strukturiranih vzorcev z ion-skim žarkom. V okviru podiplomskega študija sem izde-lal sistem za detekcijo povratno sipanih protonov na žar-kovni liniji z zunanjim žarkom (glej sliko), 2MV ionskega pospeševalnika Tandetron, ki se nahaja v Reaktorskem centru Podgorica in je del IJS. Mesec dni po zagovoru doktorata sem začel z delom v Italiji, v Bazovici blizu Tr-sta, na sinhrotronu Elettra.

Sporočilo, ki bi ga na podlagi mojih dosedanjih izkušenj rad prenesel zanamcem, alumnom ŠKG, bi se na kratko glasilo nekako tako: »Ne bojte se lotiti česarkoli, saj s pravim, znanstvenim pristopom lahko uspete na kate-remkoli področju; doktorat in izkušnje, ki jih pri njegovi izdelavi pridobite, so orodje, ki vam pri tem pomaga.«David Jezeršek, doktor znanosti

Sama sem sicer mnenja, da moje raziskovalno delo, tako v okviru doktorata kot pri delu v privatnem podjetju, ne pred-stavlja bistvenih novosti, pač pa z vsako dodatno analizo zgolj počasi premika meje po-znanega. Moje delo temelji na proučevanju uporabe mokrišč

pri čiščenju različnih vrst odpadnih voda. Drug, bolj razširjen izraz za grajeno močvirje je rastlinska čistilna

X-ray laser target chamber

Levo prof. dr. Dragan Mihailovič, predstojnik smeri Nanoznanosti in nanotehnologije na Med-narodni podiplomski šoli Jožefa Stefana (MPŠ), v sredini novopečeni doktor znanosti David Jezer-šek, desno direktor Instituta Jožef Stefan (IJS).

16 NOVEMBER 2012

TEMA

Kovačeva kobila je vedno bosa.

(slovenski pregovor)

OBLIKOVALSKI STUDIO GRIMANIwww.grimani.si

prostor za oglas

dimenzija: 180 mm x 128,5 mmnaročnik: Oblikovalski studio Grimani www.grimani.sikontakt: Marko Grimani, 031 86 36 86

Kovačeva kobila je vedno bosa .

(slovenski pregovor)

naprava, saj so najbolj opazen del sistema močvirske rastline. Za nekoga, ki se ukvarja s čiščenjem odpadnih voda, je to zgolj še ena tehnologija čiščenja, za druge mogoče pravljica ali znanstvena fantastika. Zame so ti sistemi znane uganke. Kljub veliki količini znanstvene in strokovne literature o delovanju in načrtovanju grajenih močvirij je prilagajanje rastlinske čistilne naprave spe-cifični odpadni vodi vedno izziv. Še posebej zato, ker so ti sistemi pogosto zaželeni pri vrstah onesnaženja, ki jih s konvencionalnimi sistemi ni možno ali ni ekonomsko upravičeno reševati.

V času doktorskega študija sem raziskave usmerjala v delovanje grajenih močvirij za zadrževanje in čiščenje padavinskega iztoka iz urbanih površin in cestišč. Ome-njena tematika bo postajala čedalje bolj aktualna, saj meteorne vode fizično in kemijsko obremenjujejo oko-lje, hkrati pa predstavljajo tudi neizkoriščen vir vode. Po opravljenem doktoratu sem sodelovala pri raziskavah grajenih močvirij za čiščenje odpadnih voda s povišano slanostjo, trenutno pa razvijamo rastlinsko čistilno na-pravo za tropsko podnebje.Darja Istenič, univ. dipl. biologinja, raziskovalka, LIMNOS d.o.o.

Nitroksolin, novo delovanje znanega antibiotika

Katepsin B je človeški encim, ki se primarno nahaja v lizoso-mih, kjer je udeležen pri raz-gradnji proteinov, poleg tega pa sodeluje še pri nekaterih drugih fizioloških procesih.

Spremembe v izražanju, aktivnosti in nahajanju katep-sina B so povezane z mnogimi obolenji, med drugimi z Alzheimerjevo boleznijo, osteoartritisom in rakom. Pri rakavih obolenjih pogosto pride do sekrecije katepsi-na B iz rakavih celic v medcelični prostor, kjer katepsin B razgradi zunajcelični matriks. To ima za posledico in-vazijo in metastaziranje rakavih celih v okoliška tkiva. S sodelavci na Fakulteti za farmacijo smo se lotili razvoja inhibitorjev katepsina B. Z inhibicijo tega encima bi na-mreč lahko znižali možnost metastaziranja rakavih ce-lic. S pomočjo računalniško podprtega virtualnega reše-tanja in biokemijskega vrednotenja spojin na različnih katepsinih smo odkrili, da znan antibiotik nitroksolin

inhibira delovanje katepsina B. Ugotovili smo, da nitro-ksolin preferenčno inhibira patološko delovanje katep-sina B, medtem ko ima na fiziološko delovanje le malo vpliva. Raziskave smo nadaljevali in uspelo nam je dolo-čiti rentgensko kristalno strukturo katepsina B z nitro-ksolinom (Slika 1A), s katero smo pojasnili ugodno de-lovanje, s pomočjo 2D in 3D in vitro celičnih modelov

tumorske invazije pa smo pokazali, da nitroksolin tudi dejansko zavre širjenje rakavih celic v okoliški medij (Sli-ka 1B). Ker je nitroksolin že znana zdravilna učinkovina, ki se uporablja kot antibiotik, smo mi samo odkrili novo potencialno indikacijo. To pa je velika prednost, saj so bile za nitroksolin že opravljene vse farmakokinetične študije, kar pomeni, da bi bila morebitna registracija te spojine za zdravljenje rakavih obolenj precej lažja, kot če bi šlo za popolnoma novo spojino. Svoj izum smo tudi zaščitili in prijavili patent na Evropskem patentnem ura-du. Raziskave seveda nadaljujemo, žal pa je prihodnost znanosti v Sloveniji precej črna. Ravno te dni beremo,

NOVEMBER 2012 17

TEMA

da ima Švica najbolj konkurenčno gospodarstvo, pred-vsem zaradi odličnega izobraževalnega sistema ter ob-sežnih vlaganj v raziskave in razvoj. Slovenska politika žal ne gleda dolgoročno in so ravno zaposlenim v izo-braževanju in znanosti najbolj znižali plače ter zmanjšali sredstva. Dve soizumiteljici pri našem odkritju sta že šli v tujino, avtor tega prispevka pa se tudi resno poigrava s to idejo.dr. Samo Turk, mag. farmacije

V letu 2011 smo (eCAT, Gre-gor Maček s. p.) pričeli samo-stojni razvoj sistema teleCONN za daljinski nadzor električnih vozil v t. i. sharing sistemih iz-posoje vozil – podobno kot v Ljubljani sistem BicikeLJ, samo v našem primeru optimiziran sistem za električna vozila. Na

podlagi študije o obstoječih tovrstnih sistemih razvija-mo sistem, ki za prenašanje podatkov ne bo potreboval obstoječega podatkovnega omrežja, ampak se omrežje dinamično gradi kar med vozili (napravami) samimi (t. i. mesh networking), kar občutno poceni delovanje siste-ma samega; sedaj npr. vsako vozilo potrebuje SIM kar-tico, ki omogoča prenos podatkov preko GSM omrežja, pri našem sistemu pa se omrežje ustvarja dinamično, med vozili – teleCONN moduli, samimi. Trenutno smo v fazi razvoja in optimizacije programske opreme ter testi-ranja prototipov. V nadaljevanju je predvidena tudi da-ljinska diagnostika morebitnih napak, vključno s sistemi za opozarjanje pred potencialnimi napakami vnaprej. Ta sistem trenutno testiramo na električnem motorju Hon-da, ki je tudi eden od naši razvojnih projektov in kjer smo poskrbeli za celoten akumulatorski sklop (litijev akumulator, nadzorna elektronika, komunikacija z glav-nim računalnikom preko CAN vodila …).Kot zanimivost pa lahko povem, da na razvoju teleCONN projekta sode-lujem s še enim škofijcem, Matevžem Peskom, ki je tre-nutno asistent na FRI in skrbi za programski – strežniški

del projekta. V prihodnje predvidevamo vključitev še več strokovnjakov iz elektro, računalniških in ekonom-skih smeri, tako da se našemu timu v prihodnosti mogo-če pridruži še kdo!Gregor Maček, elektroinženir

Veliko mojim sošolcem in so-šolkam je prosti čas pomagal preživljati IRC. Meni ni bil pre-več všeč, zato sem se lotil lo-kalizacije Mozillinih izdelkov. Pred desetletjem uporabniki niso imeli izbire med brskal-niki, saj je en sam obvladoval sedemindevetdesetodstotni

tržni delež, njegov izdelovalec pa ga ni želel več razvija-ti, kar bi lahko pomenilo tudi konec spleta. Zato je ne-profitna organizacija Mozilla ponudila Firefox, ki je kljub zanemarljivemu proračunu pretresel trg, saj ga je sku-pnost prostovoljcev ponesla po vsem svetu. Eden izmed njih sem bil tudi sam.

Mozilla je globalna skupnost ljudi, ki verjamemo v moč tehnologije pri bogatenju človeških življenj. Verjamemo, da je internet kot najbolj pomemben družbeni in teh-nološki dosežek našega časa javni vir, ki mora ostati od-prt in dostopen vsem. Zato spodbujamo možnost izbire, inovativnost in iskanje priložnosti na internetu.

Tako kot nekoč monopol med brskalniki, želimo zdaj raz-biti duopol in patentno vojno na mobilnem trgu, zato za prihodnje leto pripravljamo mobilni operacijski sistem Firefox OS. Na voljo bo v skoraj 100 jezikih, za lokalizaci-jo pa bomo uporabljali programsko opremo, ki jo razvi-jam sam. Pri tem za komunikacijo s sodelavci in lokaliza-torji uporabljam dobri stari IRC. Moji sošolci ga verjetno že zelo dolgo niso niti odprli, zagotovo pa uporabljajo Firefox.Matjaž Horvat, univ. dipl. inženir računalništva in informa-tike, localization driver pri Mozilla Corporation

Zaradi pretirane uporabe anti-biotikov v preteklosti je vedno več bakterij nanje odpornih, zato morajo biti raziskovalci pri načrtovanju novih antibiotikov vedno bolj prebrisani. V Singa-purju, kjer delam na Institute of High Performance Compu-ting, se ukvarjam z razvojem antimikrobnih polimerov, ki jih

je mogoče načrtovati tako, da delujejo zgolj proti enemu tipu bakterij, na druge (npr. tiste v debelem črevesju) pa ne, in je hkrati verjetnost, da se bo odpornost razvi-la tudi pri bakterijah, zelo nizka. Omenjene polimere je mogoče načrtovati tako, da uničujejo tumorske celice.

Slika električnega motorja, za katerega smo raz-vili celoten akumulatorski sistem in je opremljen tudi s prototipnim sistemom za daljinski prenos podatkov teleCONN.

Foto

: Des

igan

Chi

nnia

h

18 NOVEMBER 2012

TEMA

V letu 2011 sem svoje življenje temeljito obrnil na gla-vo, saj sem se zaradi zdravstvenih težav »moral« začeti ukvarjati s športom, vse ostalo pa se je dogajalo povsem spontano; od možnosti za delo v Singapurju, intervjuja, preselitve, spoznavanje novega okolja in ljudi in še česa.dr. Jernej Zidar, univ. dipl. biokemik

Po štirih letih študija strojni-štva sem se z namenom pri-dobivanja dodatnih izkušenj pridružil razvoju sistema za la-sersko spajanje termostatov, ki ga za podjetje Danfoss Trata d.o.o. izvaja Katedra za optodi-namiko in lasersko tehniko pod vodstvom doc. dr. Matije Je-

zerška. Namen projekta je izboljšanje kakovosti izdelkov ter racionalizacija proizvodnje. Termostat je naprava za uravnavanje temperature tople vode, pri čemer za svo-je delovanje izkorišča princip termične ekspanzije plina, s katerim je napolnjen. Da opravlja svojo nalogo, mora termostat tesniti skozi celotno predvideno življenjsko dobo, ki naj bi bila najmanj dvajset let. Ker je sestavljen iz večjega števila kovinskih kosov, morajo biti ti medse-bojno kakovostno spojeni.

V ta namen smo v okviru projekta najprej naredili pro-totip naprave za spajanje in na njej izdelali testno seri-jo. Na podlagi dobrih rezultatov je sledil dogovor o ra-zvoju in izdelavi industrijske verzije sistema. Industrijski sistem je trenutno v fazi testiranja in iskanja delovnih parametrov s ciljem, da bi bil med tisoč narejenimi ter-mostati največ en slab. Poleg bistveno boljše kvalitete spojev se je za trikrat skrajšal tudi čas izdelave, kar za podjetje predstavlja velik prihranek pri stroških proizvo-dnje. Postopek laserskega spajanja termostatov je edin-stvena rešitev, saj združuje lasersko lotanje in varjenje, za kar je bila vložena tudi patentna prijava.

Na projektu sem sodeloval pri razvoju optomehanskih sklo-pov, krmilnih algoritmov, izde-lavi tehnične dokumentacije, montaže in testiranja. V tem sklopu sem opravil kar nekaj študijskih obveznosti, čaka pa me še diplomska naloga na to temo. Sodelovanje pri omenje-nem projektu mi je dalo nepre-cenljive izkušnje, hkrati pa je tovrstno povezovanje industri-je s fakulteto primer dobre pra-kse, ki je po mojem mnenju v slovenskem prostoru še vedno manjka.Luka Pirnat, absolvent ljubljanske Fakultete za stroj-ništvo (smer Mehatronika, mikromehanski sistemi in avtomatizacija)

Že od nekdaj me je privlačilo naravoslovje. Želja po opra-vljanju koristnega dela me je po študiju mikrobiologije pe-ljala na Medicinsko fakulteto, natančneje na Inštitut za bio-kemijo, kjer sem v sklopu dok-torskega dela začela preuče-vati rak želodca. Gre za enega

pogostejših rakov, ki ima zelo visoko stopnjo umrljivo-sti. Ker ni specifičnih kliničnih znakov v zgodnji stopnji, ko je rak bolj površinski in morebitno kirurško ozdravljiv, večino bolnikov diagnosticirajo šele, ko je bolezen že v napredovanem stadiju; temu primerno je prognoza sla-ba. Po drugi strani pa je preživetje bistveno boljše pri tistih redkih bolnikih z diagnozo zgodnje stopnje bole-zni. Izboljšanje (zgodnjega) zaznavanja je zatorej nujno potrebno.

NOVEMBER 2012 19

TEMA

Eden izmed načinov zaznavanja raka je s pomočjo ozna-čevalcev – snovi, ki se razlikujejo med normalnimi in ra-kavimi celicami. Sama sem iskala takšne razlike na ravni proteinov. Ugotovila sem štiriinpetdeset proteinov, ka-terih količina je spremenjena med rakavim in okoljskim nerakavim želodčnim tkivom. Po analizi literature in po-trditvenih testih jih je v ožji izbor prišlo dvanajst (npr. GKN1, MRPL12, TPT1). Te sedaj v upanju, da bi morda nekoč lahko pomagali pri diagnosticiranju raka želodca, analiziram naprej.

Nina Kočevar, dr. biokemije in molekularne biologije

Biotehnologija, genetsko testiranje ter določanje tve-ganja za bolezni. Kar je bilo še pred kratkim znanstve-na fantastika, je sedaj nov način pristopa do življenja in zdravljenja.

Po osnovni šoli sem svojo izobraževalno pot nadaljeval na Škofijski klasični gimnaziji. Kljub trdnemu prepriča-nju osnovnošolskih znancev, da bom postal škof, kar je seveda logično za ljudi, ki gredo na Škofijsko klasično gimnazijo, sem jih razočaral. Vpisal sem se namreč na Biotehniško fakulteto, smer biotehnologija. Že od ma-lega so me zanimala zdravilna zelišča ter njihova upo-raba v alkoholnih pripravkih. Še posebej sem, in še ve-dno počnem, rad izdeloval bolj nepoznane zvarke, kot so šipkovo vino, glogovo vino, regratov šampanjec, be-zgov punč, žajbljev liker in mnogi drugi zanimivi priprav-ki. Študentsko izobraževanje ni bilo toliko usmerjeno v predhodno omenjene interese. Biotehnologija po defi-niciji sicer uporablja organizme za proizvodnjo dobrin za človeka in izdelava vina že od vekomaj spada vanjo. Med študijem pa smo se bolj opirali na sodobno vejo bioteh-nologije – genetiko, in z njo povezane procese in tehno-logije. Sem sodijo tudi genetske spremembe v dednem materialu, s čimer je povezano moje trenutno delo.

V podjetju GenePlanet izvajamo genetsko testiranje. Osebi tako rekoč povemo, katere prednosti in slabosti mu prinašajo njegovi geni – ali ima povišano tveganje za razvoj določene bolezni, ali bodo specifična zdravi-la nanj učinkovito delovala, katere so njegove specifič-ne telesne lastnosti itd. Celotna analiza je zgrajena na znanstvenih ugotovitvah ter genetskih študijah popula-cij. Med razvojnim delom smo upoštevali le zanesljive znanstvene članke s kakovostnimi parametri kontrole raziskovalnega dela. Za razvito storitev smo celo prejeli pohvalo s strani Gospodarske zbornice Slovenije v obliki zlatega priznanja za inovacijo. Pomembno je izpostaviti, da omenjeno genetsko testiranje ni diagnostična stori-tev. Gre za preventivno oceno dejavnikov tveganja. Vča-sih so babice za otroka rekle, da je občutljiv na sladkor, ker ima to v družini, sedaj pa vse te »občutljivosti« po-kaže naša storitev. Namen GenePlanet storitve je, da lju-dem predstavi posamezno nevarnost, nato pa jih usme-ri na pot preventive in odpravljanju navedenih tveganj. Na razvoj analiziranih tveganj poleg genov namreč vpli-va tudi okolje. V kolikor so geni slabši, je treba dati ve-čji poudarek okolju oziroma stilu življenja ter se zdravo prehranjevati in živeti. To pa je bistvo GenePlanet stori-tve; predstaviti ljudem njihove gene, jim razložiti, kaj ti za njih pomenijo in spodbujati zdravo življenje.

Pred časom sem ob večernem druženju očarljivemu dekletu kazal svojo genetsko analizo. Imam kar dobre gene, kar je komentirala s trditvijo, da sem kar za oženit. Ob tem se spomnim na film Gattaca, kjer so imela de-kleta za večerni poljub dodatni motiv. Na ta način so na-mreč dobile fantove ustne celice, jih kasneje analizirale ter preverile, ali so našle primernega partnerja. Naša re-alnost je daleč proč od omenjenega primera, pa vseeno dvakrat pomislim na motive tistega večera … Andrej Kraševec

Proteini so na t. i. dvodimenzionalnih gelih vidni kot okrogle lise. Levo zgoraj: gel iz proteinov ra-kavega tkiva; desno zgoraj: gel iz proteinov ne-rakavega tkiva; spodaj: primeri nekaterih protei-nov s spremenjeno količino pri bolnikih z rakom želodca.

Jošt Klemenc, zdravnik in homeopat in Alenka Klemenc, psihologinja

informacije in naročanje na telefon: 040 817887 www.celostnozdravljenje.si

20 NOVEMBER 2012

Za poslasticoS pomočnicami v uredniškem odboru smo se strinjale, da s tokratno številko naše publikacije uvedemo novo rubri-ko z naslovom Za poslastico. Tokrat je nova rubrika še v povojih, verjamemo pa, da se vas bo v prihodnjih števil-kah odzvalo še več. Hvala Jelki, Marku, Lučki, Juriju in Nini, ki so bili pripravljeni z nami deliti del svojega življenja.

Ker je vedno lepo doživeti kaj novega, sva lansko pole-tje s fantom naredila potapljaški tečaj. Tako že dobro leto raziskujeva morski in sladkovodni svet. Vredno je bilo premagati strah pred globino, saj se pod vodo od-prejo drugačne, pisane in skrivnostne, pokrajine, zato z vsakim potopom raje načrtujeva naslednjega.Jelka Pohar, univ. dipl. mikrobiologinja

V zadnjem letu se je v mojem podjetju podvojilo šte-vilo zaposlenih, podpisali smo pogodbo z Disneyjem za videospot in spletno serijo Talking Friends (http://tinyurl.com/talkingfriends), nedavno pa smo zagnali tudi lastno spletno trgovino s plišastimi igračami, maji-cami in etuiji za telefone (http://talkingfriends.eu/), ki jih krasijo naši Govoreči prijatelji.Marko Štamcar, razvijalec mobilnih rešitev in soustanovi-telj Outfit7 Ltd.

Junija letos je v samozaložbi izšla otroška slikanica Ča-robna voda, avtorice Jerneje Pavček in z mojimi ilustra-cijami. Nastajale so približno pet mesecev, precej časa pa sem posvetila tudi grafičnemu oblikovanju knjige. Občutek, ko držiš v rokah »svojo« knjigo, je res dober, še lepše pa je videti iskrive otroške oči, ki si ogledujejo pisane strani.

Lučka Berlot, absolventka likovne pedagogike

V zadnjem letu sem naredil izpit za poklicnega pilota in inštruktorja letenja. Drug dosežek: sem sveže poročen. O izkušnjah v zakonu je še težko govoriti, je pa gotovo voziti letalo veliko lažje in bolj sproščujoče, kot se pri-pravljati na poroko … Jurij Vene, prof. francoščine in geografije, univ. dipl. strojnik

Znova sem lovila svetlobo v kristalnem steklu in na-stali so lestenci Waterfall. Te »kristalne padavine« so pravzaprav odpadek redne proizvodnje in odkrivajo novo vrednost reciklirane-ga materiala. Ustvarjeno v Steklarni Rogaška v sodelo-vanju s Svetili Strle. Napro-daj v salonih Rogaška.Nina Malovrh, industrijska oblikovalka z magisterijem iz oblikovanja embalaže in bla-govnih znamk (University for the Creative Arts, Farnham, United Kingdom)

NAŠI USPEHIFo

to: K

ostja

Mak

arov

ič

Potop na Bledu

NOVEMBER 2012 21

IZ ŠOLSKE KRONIKE

Adhuc meministis, socii? (Še pomnite, tovariši?)

Med brskanjem po kroniki ŠKG sem sprva zaman iskala kakršen koli do-godek v povezavi z naravoslovjem in tehniko. Šele v zapisih iz leta 1995 sem zasledila prvo omembo dosežka dijakov na naravoslovnem področju. No, v prvih letih gimnazije pa je v za-vodsko stavbo prispel tudi tehnolo-ški napredek … in dijaki ter zaposleni so morali sesti za računalnike.

Začel se je začetni tečaj računalništvaRačunalniška učilnica prav nič ne po-čiva; v tednih, ko ni pouka, učenci v njih ustvarjajo, pišejo ali pa so tečaji za učitelje.(22. november 1994)

V zbornici je bila za profesorje pred-stavitev mednarodne računalniške mreže.(19. april 1995)

Lepa uvrstitev na tekmovanju iz fizikeDijak 3. b razreda Urban Bitenc je na državnem tekmovanju iz fizike dosegel 2. mesto. To je za našo šolo kot celoto pomembno še posebej zato, ker pretežno ni naravoslovno usmerjena.(22. april 1996)

Evropsko tekmovanje v BremnuNaš dijak Blaž Demšar je skupaj z mentorico prof. Metko Zevnik od-šel na evropsko tekmovanje enain-devetdesetih mladih, ki so naredili

raziskovalne na-loge s področja varstva okolja. Tam je z dijakom Mihom Pavšičem iz Maribora za-stopal Slovenijo in za to dobil tudi priznanje.(25. november 1996)

Na 11. srečanje mla-dih raziskovalcev in mentorjev Ljubljane je naša šola prijavila devetindvajset razi-skovalnih nalog. Komi-sija je naloge ocenjevala na dvajse-tih različnih področjih. Prvo mesto je zasedla tudi:

Fizika (povprečna ocena 9,8)

Naslov naloge: Absolutni posluh

Avtorica: Barbara Šetina

Mentor: Tine Golež(11. maj 1997)

Škofijska strela je v šolski knjižnici po pouku priredila okroglo mizo o klo-niranju. Na povabilo so se odzvali strokovnjaki biotehničnih znanosti. Tema je izredno zanimiva, kar kaže tudi visoka udeležba dijakov, saj je znanstvenikom prisluhnilo prek sto dijakov.(28. januar 2003)

Jedrska energija je kljub »mladosti« (poznamo jo približno sto let) po-membna na številnih področjih:

v znanosti, pri energetski oskr-bi … ne nazadnje tudi pri oborože-vanju. Je zato nevarna? Ali je kljub temu pomemben strateški vir? To sta samo dve od mnogih vprašanj, s katerimi smo soočili goste letošnje Škofijske strele: Matjaža Podjavor-ška (Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost), Igorja Fifnjo (vod-ja strokovnega usposabljanja v Nu-klearni elektrarni Krško) in dr. Jožeta Kuniča (nekdanjega slovenskega ve-leposlanika v Iranu). Kljub zanimivi temi pa se je vabilu na okroglo mizo odzvalo nekoliko manj občinstva kot po navadi. Krivec je bil med drugim tudi nogometni turnir, ki je prav ta-krat potekal v telovadnici, ter obisk drame. A kljub temu smo navzoči di-jaki skupaj z gosti ustvarili zelo prije-tno okroglo mizo.(10. januar 2007)

Zbrala Olga Osredkar

22 NOVEMBER 2012

OBLETNICA

Pravi trenutekSrečanje škofijcev šeste generacije

ob deseti obletnici mature v soboto, 22. septembra 2012, od 15h do 19h v

Zavodu sv. Stanislava

Povezanost med nekdanjimi škofijci me je od nekdaj navduše-vala. V tej povezanosti vidim nekaj izjemnega in močnega – iz kroga ŠKG izhaja neverjetno število ljudi, ki so že štirinajst let ali več vedno z mano, pa tudi če jih dejansko ni v neposredni bližini.

Prepričan sem, da marsikdo deli moje občutke, zato si je treba vzeti čas in ustvariti priložnost za srečanje, še posebej ko pride tak, pravi trenutek, da se lahko spet vidimo in pridemo v nepo-sredno bližino.

Deset let je hitro minilo. Bilo je popolnoma jasno, da ga mo-ramo izkoristiti. Sestavili smo organizacijski odbor, ki je precej-šnjo mero truda vložil v zbiranje kontaktov in obveščanje nek-danjih sošolcev o srečanju. Trud je bil poplačan, saj se nas je v Zavodu, kjer se je »vse skupaj začelo«, nabralo kar blizu sto iz generacije, še posebej pa je dogajanje popestril naraščaj – ško-fijci smo tudi v tem smislu zelo pridni.

Zelo sem vesel, da nam je uspelo izpeljati nekaj malega pro-grama, še najbolj pa fotografiranje po razredih. Te fotografije bodo čez nekaj desetletij zagotovo neprecenljive. Zahvaljujem se vsem, ki so prijazno priskočili na pomoč. Naj omenim To-neta Česna, ki nas je nagovoril v imenu Zavoda, in Anjo Mari-jo Arko, ki je predstavila Klub Alumni ŠKG. Z veseljem smo na koncu ugotovili, da bomo od zbranih prispevkov za pogostitev lahko sto petdeset evrov namenili zavodskemu skladu za po-moč družinam. Majhna gesta, a zelo dobro sprejeta med ude-leženci srečanja.

To je bilo že drugo srečanje celotne generacije. Lani so okroglo obletnico mature praznovali že leto starejši škofijci. Želim si, da to nakazuje začetek dobre prakse. Po prvih odzivih sodeč se je zelo splačalo priti.

Tako se povezanost med nekdanjimi škofijci nadaljuje. Ni tre-ba veliko, ker imamo res veliko skupnega, le izkoristiti je treba prave trenutke.Matej Rajk

NOVEMBER 2012 23

Že tretji občni zbor Kluba Alumni ŠKG je potekal v soboto, 26. 5. 2012, v dvorani Zavoda sv. Stanislava. Po izvolitvi delov-nega predsedstva je predsednica kluba Anja Marija Arko po-dala poročilo o aktivnostih v mandatnem obdobju 2011/2012. Med drugim je navzočim predstavila novo spletno evidenco članov, zadnji dve številki publikacije Amo® ter podala poro-čilo o drugih izvedenih projektih (srečanje alumnov po aka-demiji sv. Stanislava, dobrodelni ples Alumni, okrogla miza o EU in priložnostih za mlade, okrogla miza o poklicih, spletna rubrika »Intervju meseca«, srečanji predstavnikov generacij itd.). Na koncu se je predsednica zahvalila vsem, ki sodelujejo pri projektih Kluba Alumni ŠKG, saj brez njih vseh zgoraj na-štetih dogodkov in aktivnosti ne bi bilo. Sledile so javne voli-tve predsednika in članov upravnega odbora. Za predsednico kluba je bila soglasno izvoljena Anja Marija Arko, člani nove-ga upravnega odbora pa so Marko Balažic, Lučka Berlot, Mar-tin Nahtigal in Matija Mitja Štih. Za člane nadzornega odbo-ra so bili izglasovani Boris Mark Andrijanič, Martin Petrovčič in Rok Robežnik. Sledile so še volitve predstavnikov generacij in točka razno. Pod točko razno se je razvila razprava med člani Kluba Alumni o možnostih financiranja kluba s člana-rinami ter o možnostih povezovanja nekdanjih škofijcev na poslovnem področju. Člani UO kluba Alumni so potrdili, da razmišljanja in razprave v tej smeri že potekajo, in pozdravili predloge ter vse sodelujoče v razpravi povabili k nadaljnjemu sodelovanju ter h konkretnim aktivnostim. Sledile so še če-stitke novoizvoljenim članom organov kluba in zahvala vsem navzočim za udeležbo.

Druženje so navzoči nadaljevali na tradicionalnem pikniku ob specialitetah z žara, več o tem pa naj povedo fotografije.

občni zbor Kluba AlumniŠkofijske klasične gimnazije v Šentvidu3.

24 NOVEMBER 2012

In še vtis ene izmed udeleženk dogodka:

Na občnem zboru se nas je na žalost zbrala le peščica, precej manj kakor pred letom dni. Vodstvo kluba nam je predstavilo aktivnosti tega leta, vmes pa je prikapljalo še nekaj zamudni-kov. Ob koncu zasedanja se je ravila živahna debata v zvezi s tem, kako naj alumni konkretno pomagajo bivšim škofijcem. Prišli smo do zaključka, da je nujno, da se v ta proces vključijo tudi člani sami in to z dejanskimi predlogi ter pobudami, saj sami najbolj vedo, kako jim klub lahko pomaga, predvsem pa, kakšno pomoč potrebujejo. Brez dvoma bi bila razprava še bolj učinkovita, če bi bilo navzočih več članov.

Po uradnem delu je sledil piknik. Počasi se je število jedcev ve-čalo, zaslediti je bilo kar nekaj mladih družin in videti je bilo, da se vsi odlično zabavajo.Povzela Lučka Berlot

Predstavniki generacij

1. generacija: Martin Martinčič

2. generacija: Aleš Štampfl

3. generacija: Izak Matej Ciraj

4. generacija: Petra Ferdin

5. generacija: Peter Zorin

6. generacija: Matej Rajk

7. generacija: Dominik Zupančič

8. generacija: Gašper Sojar

9. generacija: Petra Rajk

10. generacija: Marko Weilguny

11. generacija: Sanja Martinec

12. generacija: Anja Cimerman

13. generacija: Peter Šušnjar

14. generacija: Petra Balažic

15. generacija: Simon Jemec

»Skozi tebe kipela bo rast«20 let škofijske klasične gimnazije

Ob 20-letnici Zavoda sv. Stanislava vabimo vse nekdanje dijake Škofijske klasične gimnazije, da se udeležite literarnega natečaja pod naslovom

»Tu teče šole dolgi strah in čas /…/ o lepi čas!«(R. M. Rilke)

Prispevki so lahko v obliki kratke zgodbe (črtice, novele) ali pesmi oz. cikla pesmi; obsegajo naj do 10.000 znakov.Prispevke podpišite s šifro in jih pošljite v zaprti kuverti z oznako »Literarni natečaj ob 20-letnici ŠKG« v tajništvo gimnazije do 28. februarja 2013; poleg naj bodo v posebni zaprti ovojnici napisani vaši osebni podatki (šifra, ime in priimek, naslov).Najboljše prispevke bo komisija (učitelji slovenščine na ŠKG) nagradila in bodo objavljeni v zbor-niku ob 20-letnici Škofijske klasične gimnazije.

Obilo ustvarjalnega navdiha!Bernarda Podlipnik,

za organizacijski odbor

NOVEMBER 2012 25

KLUB ALUMNI ŠKG

SPLETNA ISKALNICAKlikni na http://alumni.si/evidence/ ter preveri in dopolni svoje podatke.

S pomočjo evidence članov kluba poišči in povabi prijatelja iz gimnazijskih let na kavo.

Več informacij o evidenci najdeš na www.alumni.si ali nam piši na alumni@stanislav.si.

ŠE NISI čLAN/ICA KLuBA?Ne prejemaš informacij o dejavnosti kluba?

Želiš biti vpisan/a v evidenco članov in imeti dostop do nje?

Vpiši se v Klub Alumni! Enostavno in hitro – izpolni priloženo prijavnico in jo pošlji na naslov Klub Alumni ŠKG, Štula 23, 1210 Šentvid nad Ljubljano.

Prijavnico in več informacij najdeš tudi na www.alumni.si ali nam piši na alumni@stanislav.si.

Gorenjska banka ponuja ugodne pogoje za odpira-nje računov čla-nom Kluba Alu-mni ŠKG. Ponudba Gorenjske banke za vaše oseb-ne račune zajema:

- pet ugodnosti ob odprtju računa za starejše od 27 let,

- paket »vse zastonj« ob odprtju računa za stare od 15 do 27 let.

Za vsak odprt račun s strani naših članov Gorenjska banka klubu donira 30 evrov, kar bo olajšalo delo-vanje kluba. V kolikor se odločite za odprtje računa pri Gorenjski banki ste tako posredno (brez stroškov za vaš žep) sponzorji kluba. Enako velja za vse, ki ste morda pri Gorenjski banki v preteklih šestih mesecih odprli bančni račun. Potrebno je le, da nas o vašem odprtju računa obvestite na alumni@stanislav.si.

Brezplačno pravno svetovanjeza vse nekdanje škofijce in njihove družine, gospo-darske družbe, samostojne podjetnike in druge pravne osebe, ki jo nudi odvetniška pisarna nekda-njega škofijca – 1 ura/leto za fizične osebe in 2 uri/

leto za pravne osebe. Za več informacij in kontakt z odvetniško pisarno nam piši na alumni@stanislav.si.

Podrobnosti v rubriki Ugodnosti za člane na www.alumni.si.

TO IN ONO

Si prejel/prejela revijo na svoj stari naslov ali je bila naslovljena celo na tvoj dekliški priimek?Da bo drugič revija prav naslovljena, nam javi tvoj nov priimek oz. naslov skupaj z vpisnico v klub ali na alumni@stanislav.si.

Bliža se že 20. obletnica ponovne ustanovitve Škofijske klasične gimnazije.Bo že res, saj nas je že 16 generacij alumnov!

ŠKG ob tej obletnici načrtuje enoletno praznova-nje, ki bo potekalo od akademije sv. Stanislava 2012 do akademije leta 2013. K oblikovanju praznovanja smo povabljeni tudi nekdanji dijaki.

V pomladnem razpisu je bilo za praznovanje izbrano geslo Skozi tebe kipela bo rast. O drugih priložnostih vas bomo obveščali sproti. Za okus, in da se že zač-nete pripravljati, naj povemo, da objavljamo literar-ni natečaj o vaših spominih na gimnazijske dni, pri-hodnje leto pa sta načrtovana dva koncerta nekda-njih dijakov ŠKG – koncert resne glasbe in koncert popularne glasbe – za kar ne bo razpisan le natečaj za izvajalce, ampak tudi natečaj za sodelavce v or-ganizacijskih odborih koncertov. Poleg tega sta za maj in oktober 2013 načrtovani dve razstavi bivših dijakov, ki so dejavni na področju likovne umetnosti (vsi, ki vas sodelovanje zanima, lahko to sporočite koordinatorju razstav, dr. Juriju Selanu iz 5. genera-cije alumnov ŠKG, na elektronski naslov: jbselan@yahoo.com). Prav tako bomo preko natečaja poiskali alumna »PR-ja«, ki bo poskrbel za medijsko promo-cijo celotnega enoletnega praznovanja. Zavod bo iz-branemu nekdanjem škofijcu prav tako ponudil, da režijsko oblikuje slavnostno praznovanje akade-mije sv. Stanislava leta 2013, torej zaključno deja-nje enoletnega praznovanja. Omenjenih je le nekaj možnosti za sodelovanje alumnov. Posamezne raz-pise bomo objavljali na spletni strani kluba ter jih članom kluba Alumni ŠKG pošiljali tudi preko elek-tronske pošte.

Vabljen/vabljena, da že sedaj izraziš interes za sode-lovanje v posamezni omenjeni aktivnosti. Piši nam na alumni@stanislav.si!

26 NOVEMBER 2012

Ustanova »Fundacija Alojzija Šuštarja« Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid, TRR: SI56 0203 3025 8577 268.

Osebni podatki se uporabljajo samo za delovanje Ustanove »Fundacija Alojzija Šuštarja«. Na podlagi 32. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov lahko uveljavljate svoje pravice pri: Zavod sv. Stanislava, Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid.

Našo dejavnost lahko podprete z darovi preko plačilnega naloga.Na plačilni nalog vpišete želeno vsoto. Nakazilo na:

ustanova »Fundacija Alojzija Šuštarja«Fundacijo Alojzija Šuštarja sta spomladi 2010 ustanovila Zavod sv. Stanislava in Nadškofija Ljubljana. Temeljni namen ustanove je zagotavljanje finančnih in drugih sredstev za izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, ki je trenutno s strani Ministrstva za šolstvo in šport financirana v višini 85 %.

Ustanova »Fundacija Alojzija Šuštarja«Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid

T: 01/58-22-208 E: fundacija@stanislav.si I: www.stanislav.si/fundacija

Sklad za pomoč družinamSklad za pomoč družinam je bil ustanovljen v letu 1995. Temeljni namen sklada je zbiranje sredstev za pomoč druži-nam, ki bi zaradi slabšega social nega položaja težko plačevali prispevek za nadsta ndardni program v gimnaziji in/ali prispevek za bivanje v dijaškem domu.

Skupni znesek razdeljene pomoči je zadnjih nekaj let skoraj 100.000 EUR letno.

Pri podeljevanju denarnih pomoči družinam se upoštevajo naslednji kriteriji:• nizek osebni dohodek na družinskega člana,• družine z več otroki,• učni uspeh in nadarjenost,• oddaljenost od šole,• bivanje v Jegličevem dijaškem domu

(za dijake ŠKG).

Družine prejemajo pomoč v višini od 15 do 162 EUR. Sklad pridobi večino sredstev za pomoč od posameznikov, ki redno mesečno prispevajo svoj dar. Trenutno imamo 400 članov. V zadnjih desetih letih pa je, žal, kar nekaj dobrotnikov dokon-čalo svojo življenjsko pot in tako pridobimo v sklad manj sred-stev, kot jih potrebujemo za nemoteno delovanje.Vir sredstev je tudi Slomškova ustanova, s katero dobro sode-lujemo pri organizaciji skupnih dogodkov (božično-novoletne voščilnice, vsakoletna oddaja po Radiu Ognjišče in koncert v Cankarjevem domu vsako drugo leto). Precejšen del pomoči lahko razdelimo tudi s pomočjo Brezni-kovega sklada, v katerega je sredstva podaril že pokojni Dušan Breznik.V skladu želimo, da bi tudi v prihodnje lahko pomagali števil-nim družinam, ki so se posebej v zadnjem letu znašle v nezavi-dljivem socialnem položaju zaradi gospodarske krize. Vsak od

prejemnikov pomoči podpiše izjavo moralne obveze, da »se s podpisom moralno obvezuje, da bo v SKLAD za pomoč druži-nam tudi sam daroval, ko bodo za to ustvarjeni primerni pogo-ji«. Določba »primerni pogoji« predvideva vsaj dve leti redne-ga delovnega razmerja.Vse, ki ste v preteklosti prejemali pomoč in ste že v rednem delovnem razmerju, vabimo, da se pridružite članom sklada (s pristopno izjavo, ki jo pošljite na naš naslov, ali z občasnim darom). Naj se veriga dobrote nadaljuje tudi za prihodnje rodove.

Našo dejavnost lahko podprete:• Z darovi preko plačilnega naloga. Na plačilni nalog vpiše-

te želeno vsoto. Nakazilo na Karitas v Zavodu sv. Stanisla-va, Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid, TRR SI56 0203 2009 1434 483.

• S pristopno izjavo. Vsak mesec nakažete vsaj 5 EUR. Vso-to, ki jo želite darovati, vpišete v za to pripravljen prostor. Sklad bo sproti pošiljal izpolnjene položnice. Da nimate skrbi vsak mesec, lahko darujete enkrat, dvakrat ali več-krat večjo vsoto.

• Na druge načine. Darujete lahko ob življenjskih jubilejih ali namesto cvetja na grob umrlih. V sklad lahko prispeva-te iz zapuščin ali pa svoje premoženje po smrti namenite v stalno ustanovo, ki nosi Vaše ime.

Hvala vsem, ki ste se že odločili, in hvala vsem, ki se bo-ste odzvali temu vabilu.

POMOč BLIžNjeMU

www.stanislav.si/sklad/index.htm

Vabljeni na tradicionalno jesensko srečanje alumnov po slavnostni akademiji sv. Stanislava!

Srečanje nekdanjih dijakov ŠKG, alumnov, bo po slavnostni akademiji sv. Stanislava v Dvorani Matije Tomca ob 20.30. Druženje se bo pričelo s sprejemom 16. generacije alumnov,

maturantov preteklega šolskega leta. Poskrbljeno bo za glasbo, prigrizek in pijačo. Priporočen prostovoljni prispevek za udeležbo je 3 evre na osebo.

Prijazno vabljeni tudi na predhodni del obeležitve praznika sv. Stanislava, ki bo letos zaznamoval pričetek enoletnega praznovanja 20. obletnice ustanovitve Škofijske klasične gimnazije.

Slovesna sveta maša bo ob 15. uri v ljubljanski stolnici.Slovesna akademija z letošnjim naslovom Radost odraščanja bo ob 18. uri

v športni dvorani Zavoda sv. Stanislava.

Za več informacij nam piši na alumni@stanislav.si.

Praznik sv.Stanislavatorek, 13. novembra 2012