AMERIKANSKI SLOVENEC Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.

ŠTEVILKA 47. JOLIET, ILLINOIS, 12. MAJA 1914. LETNIK XXIII

PRIGETEK MIROVNE »KONFERENCE 18, T . M ,

Huerta odposlal tri delegate na mi-rovna pogajanja v Niagara

Falls, Canada. : a

RiPRAVE ZA VSE SLUČAJE.

Nadaljnje odpošiljanje čet iz Galves-tona v Vera Cruz.

I

' " W a s h i n g t o n , D. C., 9. maja. — Pri-tek mirovnih poga jan j v Niagara

allsu, Kanada, dne 18. t. m., je bil da-les zagotovljen po naznanilu, da so ehikanski delegatje odpotovali iz exico City. Med tem časom se bo

'adaljevalo s prevažanjem ameriških ;et iz Galvestona v Vera Cruz. Dva ajst ladij je pripravljenih v to svrho, •eloma za konjiške konje in strelivo,

—j ;'vež itd. Vsekako se ima general )jf'Funston usposobiti za pohod v mehi-

ško glavno mesto, če bi bilo prodira-l e potrebno.

To vojno oboroževanje je v kriče-, cem nasprotju z mirovnimi prizadeva-j ki se vrše ob istem času in z ena-

ko gorečnost jo.

Nov vstaški Hspeh.

Mexico City, 9. maja . — Mesto Ma-r t i a n utegnejo vstaši vsak hip zavze-

Mestni uradniki so snoči pobegnili a krovu topničarke "Guerrero" in arnika "Limontona" . Obe ladji plu-eta v Salina Cruz.

Zavezno Tojaštvo je zapustilo top-fličarko "Mordos". jj Boj t ra ja že tri dni. Meščanje se

shaja jo v paniki podobnem strahu bežijo.

Poroča se, da sta bila Američan C. "elly in Anglež G. Williams usmr-er>a ter dva druga Američana, Wat-er Neal in Patr ick Baird blizu rud-

nika E1 Tacor pri Hostatiquillu umor-jena.

Otok Lobos zaseden.

Washington, D. C., 10. maja. — Ptok Lobos, v sredi med Tampicom l t l Vera Cruzom, so zasedli ameriški ^ornar j i , in ta čin smatra general Wuerta za nov prekršek dogovora za. Prenehanje sovražnosti .

I Ta otok je bil zavzet, da se bo ra-kot epirališče za pomorske nasto-

I Zavzet je bil brez krvolitja.

Huerta odposlal delegate. V e r a Cruz, Mehika, 10. maja .—Pred-

1 <55=—

sednika Huer te troji mirovni komisar-ji, senator Emilio Rabasa, August ino Rodriguez in Luis Elguero, so dospeli semkaj danes na svoji poti v Niagara Falls, Kanada, kjer se bo vršila konfe renca med posredovatelji in zastopniki prizadetih strank v poravnavo spora med Združenimi Državami in Mehiko.

Poroka v Beli hiši.

Washington, D. C., 7. maja . — V zgodovinski višnjevi dvorani Bele hiše sta bila danes ob 6. uri popoludne po-ročena gospica Eleanor Randolph Wil son, najmlajša hči predsednikova, in zakladniški tajnik Williafn Gibbs Mc-Adoo.

K o m a j sto oseb — med njimi le malo uradnih osebnosti — se je ude-ležilo svatbe. Poroko je izvršil Rev. Sylvester W. Beach, pastor prve prez-biterijanske cerkve v Princetonu, N. J., v katero je hodila družina predsed-nikova dolgo let k službi božji.

Deželna prohibicija.

Toledo, O., 7. maja . — Mnenje, da se glasovanje o deželnem prohibicij-skem popravku k zavezm ustavi v zbornici prejkone odloži do jeseni, je danes izrazil kongresnik Richmond P. Hobson, spočetnik v dotični resoluciji vsebovane misli.

G. Hobson je dospel danes semkaj, da je imel neko predavanje in je govo-ril o položaju z znanimi deželnimi voditelji prohibicijskega gibanja, med drugimi z Rev. Per ley A. Bakerjem, superintendentoin zveze "National An-ti-Saloon League", in gospico Nannie Gordon, uradujočo predsednico zveze "National Women ' s Christian Tem-perance Union".

Če se glasovanje res odloži do časa po jesenskih kongresnih volitvah, se ima med kampanjo vsak kandidat za kongres prisiliti, da se izreče o prohi-bicijskem vprašanju. Tudi to je da-nes naznanil spočetnik misli za dežel-no prohibicijo.

Bivši sodnik obsojen.

Pontiac, 111., 8. maja . — Bivši okraj-ni sodnik Fred C. White, ki je bil za-radi ponare janja menic obsojen, je bil danes izročen od svojih porokov, ko je bil tri dni po primernem sodnem ukrepu na svobodi. Davi šo ga prijeli v Chicagi in popoludne odvedli v Jo-liet, kjer ostane v državni kaznilnici nedoločen čas.

^ h o t o a by American Press Association.

ODADMIRAL FLETCHER. PRVI ZAŠČITNIK AMERIČANOV V VERA CRUZU.

h e h i S k e a m n v r o l F 1 n t C h e r ' T , ^ ! 1 * Z d r , , i c " i h Držav brodovja v vzvhodnem s n n n J J ' M d ° , i n ° S t 5 Č , ' l i t i * v l j e n j a in lastnino Američanov

, popad, zaveznih ,„ vs ta iklh čet. Slika kaže admirala F le tcher ja in na krovu njegove prapornc ladje.

RUDARJI ZOPER SPLOŠNOSTAVKO.

Poseben odbor poroča, da splošen štrajk ne bi bil umesten

ob tem času.

ZA STAVKARJE V COLORADU.

U. M. W. of A. hočejo z denarjem podpirati štrajkarje.

Indianapolis, Ind., 8. maja. — " T o ni del modrost i za rudar je v organizi-ranih državah, započeti splošno stav-ko v tem posebnem času," se je glasi-lo danes poročilo posebnega odseka deželnemu izvrševalnemu odboru zdru ženili rudarjev ameriških (United Mine Workers of America) , zasedajočemu tukaj .

Po izjavi, da je bil paložaj skozin-skozi proučen in pretehtan, pravi po-ročilo o predmetu splošne stavke na-dalje:

"Mislimo, da bolje podpiramo svoje hrabre brate v Coloradu, če ostanemo pri delu in tako zagotovimo našo naj-popolnejšo finančno pomoč možem, ženskam in otrokom, ki se že dolgo udeležujejo velike borbe v Coloradu. Biti moramo v položaju, da z denar-jem primerno podpiramo stavko v oni državi nedoločen čas, dokler ne bo uspeh rudarske borbe zagotovljen, in splošna stavka ob tem času bi utegnila staviti naš položaj v tem oziru v ne-varnost, ne da bi s tvarno pripomogla k uspehu coloradske stavke."

Poziv za denarno pomoč.

Poziv za pomoč, ki so ga podpisali predsednik John P. White, podpred-sednik Frank J. Hayes in tajnik-bla-gajnik William Green, pravi:

"Ali hočete podpirati coloradske stavkarje in družine v njihovem boju proti John D. Rockefellerju ml. in koristim, ki jih zastopa? P rošn ja predsednika Združenih Držav po nje-govem osebnem zastopniku, da naj g. Rockefeller uporabi svoj vpliv v prid miru, je bila odklonjena. Ko je odre-kel predsednikovi prošnji , se je pre-drznil biti večji nego vlada sama. Ali naj tako razmerje trpi svobodno l jud-stvo? Ali so g. Rockefeller in koristi, ki jih zastopa, večji in mogočnejši ne-go vlada Združenih Držav?

"Mi pot rebujemo vaše pomoči, va-šega sočutja in vaše podpore. Poživ-l jamo vas, da se odzovete brzo in ra-dodarno ter se postavite pošteno in pravično na stran vsega ljudstva proti John D. Rockefellerju ml., čigar ime je neločljivo spojeno s Standard Oil Co."

O preganjanju rudarjev.

Poročilo navaja dolgo vrsto prega-njanj , katerim so baje bili rudarj i pod-vrženi, dokler niso dosegla viška v "klanju pri Ludlowu" dne 20. aprila. Potem pravi, da še ni bilo gr je zločin-stvo ali sirovejše dejanje zaznamova-no na straneh ameriške zgodovine, nego tragedija pri Ludlowu.

" T o je strašna žrtev," pristavlja poročilo, "ki bi se pa dala preprečiti, če bi bil John D. Rockefeller ml., ki je zavzemal tako mogočno stališče v f inančnem svetu, izpregovoril eno be-sedo v prid poravnavi v seji med za-stopniki premogovnih družb in za-stopniki stavkajočih zaposlencev. In kako na j se ta bitka, pokončevanja nadal juje?

"Obra t nazaj ali v s t ran je nemo-goč. Dosedanje žrtve so prevelike. Klanje nedolžnih zahteva od nas našo najpolnejšo mero vdanosti.

"Z odločnim namenom in trdnim sklepom se "United Mine Workers of America' s tem zavezujejo, podpirati rudar je v Coloradu in jih podpirati ta-ko dolgo, dokler se bo ta borba nada-ljevala, pa najsi bi t rajala tudi deset let, dokler ne bodo njihove pravice pripoznane in se ne doseže častna po-ravnava glede plač."

Vest ugaja v Denveru.

Denver, Colo., 8. maja . — Poroči lo iz Indianapolisa, da je posebni odbor zveze "United Mine Worke r s of Ame-rica" odsvetovali sklic deželne stavke "ob tem posebnem času," so sprejeli guverner Amnions in v glavnem ura-du premogovnih družb brez vsake o-pazke.

Tajn ik in blagajnik E. L. Doyle, v tuka jšn jem okrožnem uradu U. M. W . of A., je izrazil zadovoljstvo nad vest-jo. Razveselila ga je zagotovitev pod-pore za coloradske stavkarje.

Vse osebe v š t ra jkovnem okrožju južnocoloradskih premogovišč mora jo po danes izdanem vojaškem razglasu izročiti s trelno orožje jutri. Zavezne čete so razdeljene po vsem št ra jkov-nem okolišu v svrho, da spre jmejo o-rožje in strelivo.

Častniki so prevzeli tristo zaplenje-nih armadnih pušk in 200 nabojev stre liva za vsako puško, naslovljenih na

agenta U. M. W. of A. v Ratonu, N. M., iz New Yorka.

Položaj še resen.

Polkovnik Lockett , poveljnik 11. ko-njiškega polka Z. D., je rekel, da sma-tra položaj ponekod, zlasti v krajih Glenwood Springs, Oak Creek in Crested Buttes, skra jno resnim. Pri-poročal je, naj pošlje guverner Am-nions dodatne milice v te okraje. Za-veznih čet ne preostaja za tamošnjo službo, če se ne pomnože vsaj za 300 mož, je izporočil polkovnik Lockett.

Polkovnik Lockett je rekel, da je naznanil položaj tajniku Garrisonu in pričakuje nadaljnih naročil iz vojnega departmenta.

Polkovi. 'k Lockett je obvestil unij-ske voditelje, da je predložil vprašanje o zopetni napravi šatorišča v Ludlowu predsedniku Wilsonu, da se bodo morali nadalje pogajati v tem oziru s predsednikom samim. Rekel je, da smatra to stvar za prevažno, da bi jo kdo drugi odločil nego predsednik.

Sramota države Colorado.

K štrajkovnim nemirom v Coloradu piše katoliška "Amerika" in po n je j "Der Wanderer" med drugim sledeče:

Eden prvih velikih delavskih š t ra j -kov, o katerih smo natančneje pouče-ni, je oni z leta 1525. v St. Joachims-thalu na Češkem. One znane sprem-ne prikazni štrajka, izgredi in nasilja, niso nedostajale tudi takrat. Zato je bila poslana velika vojaška moč, da za-tre nemire; a prišlo ni do krvavega spopada, -nego se je postavilo razsodi-šče, v katero so poslali delavci štiri zastopnike. Dosegla se je 35 točk ob-segajoča poravnava, v kateri so se pravične zahteve delavske vpoštevale in se je zlasti stiskanju od strani pod-rejenih uradnikov napravil konec.

T o je bilo pred skoro 400 leti, kon-cem "mr:,čnega srednjega veka"! Ta-ko radi se bahamo, kako neizmerno daleč in visoko stoji naša prosveta nad ono srednjega veka; in vendar pripu-ščamo, da je prišlo tako rekoč do upo-ra rudarskega, in sicer ne le v enem okrožju, marveč obenem v treh drža-vah: Colorado, Michigan, Wes t Vir-ginia. In povsod iste prikazni: delav-ci, ki se,:pritožujejo zastran neugod-nih, trdih delovnih pogojev, podjetni-ki, ki hočejo delovne pogoje brez vmešavanja t ret j ih urediti, t. j. dikti-rati ali narekovati, in tako žalostno slaba in nesposobno upravljana držav-na oblast, da se podjetniki in delavci kosajo z oboroženo roko, kakor spor-ni graščaki in mesta v strašnem, brez-vladnem č a s u . . . .

Kakor je položaj v Coloradu, je mo-rala zavezna vlada poseči vmes. Kar je bilo tamkaj , je bila državljanska vojna — in državni uradniki so tvorili stranko. Samo na Ruskem med pro-gromom je prišlo v našem stoletju do bojev, kakor so bili boji zadnjih ted-nov v Coloradu. Strel janje na šatori-šče stavkajočih rudar jev s strojnimi puškami bo zabeleženo v leto'pisih zgodovine te dežele kot grozodejstvo najgrše vrste. Državna oblast, ki iz-kuša samo s takimi sredstvi zapeljane državljane spametovati , je vnaprej iz-gubila v igri.

Slučaj Becker.

New York, 8. maja . — Izbiranje po-rotnikov v drugi pravdi policijskega nadzornika Charles Beckerja je bilo danes dokončano.

Glavni zagovornik Burke Cockron je izjavil, da "se ne gre za nepristran-sko pravdo, nego za premišljen umor", in pričakovalo se je, da bo vsled te opazke poklican na odgovor zaradi preziranja sodišča. Cockrana danes ni bilo v sodišču, in raznašala se je go-vorica, da se je umaknil.

Charles Becker, glavna oseba v sen-začni pravdi, goji upanje na oprostitev in je dobre volje. Prišel je davi v no-vi obleki in se je dalje časa šepetaje pogovarjal s svojo soprogo. Št ir je morivcev igralničarja Rosenthala so svoj zločin plačali z glavo na električ-nem stolu pred nekaj tedni. Becker-ju pa, ki je tudi spoznan krivini umo-ra, so dovolili novo pravdo.

i Pomiloščeni.

Springfield, III., 8. maja . — Zastran pogumnega obnašanja pri nedavnem požaru v državni kaznilnici v Chesteru je danes guverner po priporočilu dr-žavnega pravdnika in sodnika, ki je predsedoval v dotični pravdi, pomilo-stil kaznjenca Lotona Dale iz okraja White. Dale, ki je bil leta 1909. zara-di umora obsojen na 14 let v kaznilni-co, bo dne 30. maja izpuščen na svo-bodo.

Pomiloščena sta bila nadalje, tudi po priporočilu pristojnih sodnikov in dr-žavnih pravdnikov, sledeča:

Andrew Henyez iz okraja St. Clair, obsojen leta 1907. zaradi umora na 14 let v kaznilnico.

John McCuIly iz okraja Randolph, obsojen leta 1890. zaradi uboja v do-smrtni zapor v kaznilnici.

STRAŠEN POTRES NA OTOKU SICILIJI

Izbruh ognjenika Etne opustošil cve-točo krajino in razdejal

mnogo krajev.

ŠTEVILO MRTVIH NAD 2 0 0 .

Samo v veliki vasi Linera 110 oseb usmrčenih in 300 ranjenih.

Catania, Sicilija, 9. maja . — Strašen potres vsled izbruha ognjenika Etne je povzročil snoči fiesrečo, kakor jih ni mnogo obiskalo otoka Sicilije. Me-sto Catania in 9 okolnih vasi je v raz-valinah.

Po še nepopolnih poročilih znaša število mrtvih od 100 do 200, a število ranjenih do 1,000.

Velik del prizadetega ozemlja še ni bil pregledan in bati se je, da pre-teko tedni, predno bo ugotovljen polni ob-seg nesreče, ker je bilo prejkone mno-go kmetov pokopanih v podrtinah svo-jih hiš v osamljenih okraj ih po otoku.

Okoliš katas t rofe se razteza od Zaf-farane, najvišje vasi na gori Etni, do mor ja med krajem Aci Reale na jugu in Giarre na severu. Obsega vasi Li-nera, potresno središče, Pisano in San-ta Venerina.

Samo v vasi Linera je bilo 110 oseb usmrčenih in 300 ranjenih. Stresi so sledili naglo drug za drugim. Prebi-vavci so . bežali kriče iz hiš daleč pod milo nebo. Drugi spet pa se niso ho-teli umekniti, nego so vztrajali pri mrtvih ali ranjenih svojcih.

V 800 prebivavcev broječi vasi je bilo število mrtvih primeroma majh-no, ker se je večina prebivavcev ob času potresa nahajala na polju.

Najhi t re je na lice mesta poklicano vojaštvo je brž postavilo 1000 šatorov za ljudi brez strehe.

Velik del prebivavstva prireja pod vodstvom duhovnikov procesije po di-mečih se razvalinah. V molitev se mešajo vzkliki vsled prestanega strahu zblaznelih žensk.

Mesto Catania, ki šteje 140,000 pre-bivavcev, je bilo po potresu strašno prizadeto. Mesto leži na vznožju Et -ne, je zgrajeno na lavi in njegove ce-ste so z lavo tlakovane. T o je največ-ji kra j na otoku Siciliji in leži južno od Messine na vzhodni brežini. Izza svo-je ustanovitve leta 729 pr. Kr. je bilo večkrat obiskano po potresu. Leta 421. po Kr. je bilo deloma razdejano po izbruhih ognjenika, ravno tako le-ta 1169., ko se je velik tok lave razlil v mesto. L. 1693. je bila Catania po-polnoma razdejana.

Drugi potres.

Rim, 10. maja. — Danes popoludne se je pripetil drugi močan potres na Siciliji, a po drugih krajih nego po-tres zadnje petkove noči. Stres je bil najsilnejši v kraju Randazzo na seve-rozapadnem pobočju gore Etne, ka-cih petnajs t ali dvajset milj od prizo-rišča petkovih stresov.

V Randazzu je bila panika. Kra j šteje 10,000 prebivavcev. Znano še ni, ali je bilo kaj smrtnih slučajev.

Poročila o petkoVem potresu so še nepopolna. Med žrtvami ni Američa-nov.

Cesar še bolan.

Dunaj , 7. maja . — Zopet zazname-n ju je jo zdravstveno s tanje cesarjevo kot omahljivo. Hud kašelj še vedno moti nočni počitek. Zdravniki pa iz-javl jajo, da je zdravstveno s tanje vla-dar jevo zadovoljivo.

Sleparstva obdolžen.

Los Angeles, Cal., 8. maja.—Charles Wil l iamson, predsednik tvrdke "Na-tional Tuna & Fishing Company", je bil danes pri jet pod obtožbo, da je gospo Minnie Emerson osleparil za $22,000.

Vlada, ki je nastopila kot tožitelji-ca. k e r ' s e je Will iamson posluževal pošte za razpoši l janje delnic, trdi, da je imenovanec opeharil gospo Emer-son z zemljiško lastnino brez vsake vrednosti .

Parnik v plamenih.

Erie, Pa., 7. maja. — Tovorni parnik "City of Rome" je davi na vožnji iz Buffala v Toledo pričel goreti in sicer blizu obrežnega kra ja Ripley, N. J . Moštvo se jc rešilo v čolnih.

Strela udarila v balon.

Berlin, 8. maja . — V 22 milj južno od Berlina ležečem kra ju Zossen je u-darila danes strela v pripet balon. Člo-veških žrtev ni obžalovati. Balon so rabili za poizkuse za brezžično brzo-javstvo. . 1

Drobtinice. •

Lojze Pire je moral imeti nekje ne-srečo. Ali je par sto funtov železa padlo na njegovo glavico ali je pa kje z glavo trčil v kako stritkaro, ker zna-ki podobne nesreče se vsak teden jav-l ja jo v "Cl. A." Damo mu prav go-rak nasvet, na j se brž da preiskati od najboljših zdravnikov, ker silno b i Lojzeka pogrešal v Ameriki mili na-rod slovenski. Zadnjič je pisal, da so slovenski duhovniki šufti, bedaki vseh bedakov, požeruhi, takoj pa je zapisal, l judje božji, nikar psovk, le lepo olikano pišite — znamenje pretre-senih možganov; danes piše: "Cleve-landska Amerika" je in bo ostala gla-silo in branitelj slovenskih delavcev, in če tudi kakor dosedaj, tudi za na-prej večji del svojega berila posvečati delavskim koristim, psovanje, senzacije in dnevne buletine o zdravju papeža, Franc Josipa in drugih malenkostih prepuščati Am. SI. da z njimi svoje trapaste čitatelje zabava in omam-ljuje."—Takoj poleg pa, na isti s t rani : "Nov katoliški angleški tednik se zač-ne tiskati v Clevelandu. Uredovala ga bodeta bivša urednika "News" in "Press". List bo imel tudi v Rimu po-sebnega zastopnika, menda da bo po-šiljal papeževe blagoslove v Cleve-land."

Glej, kaka skrb za papeža in njegove blagoslove! Na jp re j piše, da opazke o papeževem zdravju prepušča "A. S.", sam se pa na isti strani živo zanima celo za papeževe blagoslove. Prvič kaže Lojzek s tem svoje neomajeno katoliško srce, drugič pa je to zopet dokaz, da si je nekje prav korenito pohabil možgane. Cleveland, ti ne veš kak biser imaš v svojem gostol jub-nem naročju, čuvaj ga!

Delavcu je pa tudi seveda silno po-magano, če se Lojzek norčuje iz pa-peževega blagoslova, to se pravi nam-reč "posvečati se delavskim koristim." Kolikokrat bo delavec sit od Lojzeko-vega "posvečevanja"?

Lojzek ima čarodejno ali pa čudo-delno roko. V njegovi roki se spre-meni blato v zlato. Pr ime za blato, pokaže zlato. Če "A. S." imenuje de-lavske škodljivce sleparje, je to blato, če pa on, Lojzek, vse duhovnike po-vprek in vsakega posebej imenuje sle-parje in šufte, je pa to zlato. Tako pravi namreč Lojzek.

Kako socialisti gospodarijo, kjer je l judstvo tako neprevidno, da j im da v roke mestno zastopstvo, kaže nam prav jasno mesto Schenectady, N. Y. Tu je bil izvoljen sodrug Lunn za žu-pana in aldermani socialisti. Toda socialistična nebesa so se kaj slabo pojavila. Državni preglednik računov (comptroller) je našel mesto v straš-nem neredu. Nesposobnost in neved-nost pri upravl janju mestnih denarjev je naravnost gorostasna, knjigovod-stva skoro nobenega, ali silno slabo in pomanjklj ivo, denar je brez vse pravice prelagal v druge sklade kakor je bil namenjen, nobenih pobotnic in receiptov. Sodrugi ne . poznajo niti najnavadnejših pravil uradnega poslo-vanja. V letu 1913., v zadnjem letu Lunnovega županovanja je bil zvišan mestni dolg za 50.4 odstot., torej več ko za pol. Zavodi, ki so v mestni upravi kakor: t rgovina s kolonialnim blagom, tovarna za led, skladišče za premog, mes tno prenočišče in delav-ska poizvedovalnica so imeli v enem letu izgube 6,309 dolarjev. Po krivici in brez pobotnic se je vzelo iz mes tne blagajne 21,100 dolarjev. O nakup-1 j enem blagu ni nikakih zapiskov, de-nar posameznim mestnim delavcem se je dajal brez potrebnih receiptov. Da bi se sodrugi na zunaj hlinili, da varr čujejo z mestnim denarjem, so plače-vali mestne uslužbence na račun raz-nih nedotakljivih fondov, na pr. so plačali jani tor ja iz stavbenega sklada-za novo visoko šolo, motorcycle so plačali na račun sklada za odvodne kanale — sewer. In tako gre dalje in dalje brez konca. Svoje poročilo sklfcne državni uradnik tako-le: Iz za-motanih in nejasnih računov se ne more dognati, k je se konča "poslova-nje R. Lunna in tovarišev ko privat-nih oseb in k je se začenja njih poslo-vanje kot mestnih funkcionarjev." — Krasna slika socialistične bodočnosti. Kdor se hoče na lastne oči prepričati, kako "vzorno" znajo gospodarit i so-ciali-ti in kako "us tvar ja jo nebesa ne-zemlji", ta naj voli socialiste v javne urade. Pr ipomnimo, da ta vzgled iz Schenectady ni osamljen, ampak slič-no gospodari jo sodrugi tudi drugod, k jer pridejo k polnim jaslim. Volk sit in ovca cela, to ne more biti, si misli jo sodrugi, to je po socialistovsko: Vo-diteljčki lepo rejeni in bogati, ubogo ljudstvo, masa pa na j strada, kaj za to! Dokaz: Voditel j Bebel zapustil mili-jon, mnogo, mnogo socialistov na Nemškem pa strada.

Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891.

Prvi, največji in e d i n i s lovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo

K. S. K. Jednote.

Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba

' i n k o r p . 1. 1899. T lastnem domu 1006 N. Chicago St.

Joliet, Illinois.

Predsednik Anton Nemanich Tajnik Wil l iam Grahek Blagajnik John Grahek ijrednik Rev. John Kranjec

Te le fon i : Chicago in N. W , 100.

Naročnina: Za Združene države na leto $2.00 Za Združene države za pol l e t . .$1 .00 Za Evropo na leto $3.00 Za Evropo za pol leta $1.50 Za Evropo za četrt leta $1.00

P L A Č U J E S E V N A P R E T .

Dopisi in denarne posiljatve naj se pošiljajo na:

A M E R I K A N S K I S L O V E N E C Joliet. Illinois.

Pri spremembi bivališča prosimo na-ročnike, da nam natančno naznanijo P O L E G N O V E G A T U D I S T A R I N A S L O V .

Dopise in novice priobčujemo brez-plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.

Rokopisi se ne vračajo.

Cenik oglase poš l jemo na prošnjo.

A M E R I K A N S K I S L O V E N E C Establ ished 1891.

E n t e r e d as second class m a t t e r M a r c h 11th, 1913, a t the P o s t O f f i c e a t Jo l ie t , 111., u n d e r t he ac t of M a r c h 3rd, 1879.

T h e first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.

Published Tuesdays and Fridays by the

S L O V E N I C - A M E R I C A N P T G . CO. Incorporated 1899.

Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.

Advertis ing rates sent on application.

Iz slovenskih naselbin.

Joliet, 111., 11. m a j a . — Dekl i ška Ma-r i j ina D r u ž b a je v č e r a j spet pokaza la , da je naša nase lb ina l ahko p o n o s n a n a n j o . U p r i z o r i l a n a m je ig rokaz "Cve t ina B o r o g r a j s k a " z n a j v e č j i m u-s p e h o m . Vedel i smo, da je v dekliški d ružb i zb ran cvet naših dekle t , a da ima v svoj i s redi t a k o lepo š tevi lo igra lsk ih t a l en tov , s m o z vese l im s t r -m e n j e m spozna l i šele vče ra j . Da l j š e poroč i lo o te j izredni p r i red i tv i pr ine-s e m o p r ihodn j i č .

— K r a t k a zakonska sreča. U m r l j c zadn j i pe t ek v bolnišnici sv. J o ž e f a za neko ope rac i j o g. J o h n Schaue r ml., 32 let s ta r , sodeležnik v t rgovin i svo jega 9 C t u k a j g o d i . N a j p r v o m o r a m se ozi-oče ta , g. Char les S c h a u e r j a , 1008 N. , r a t i n a g j [ a v n o s t v a r i t o j e de lavske B r o a d w a y , živeč v Jo l i e tu izza leta , r a z m e r e . K a k o r se sliši, da so velike 1886. P o k o j n i J o h n S c h a u e r j e bil ro-1 de lavske s tvar i v ve l ikem bo ju s e d a j j en v Avs t r i j i , a vzgo j en v t e m mes tu . p o c e i i Amer ik i , r a v n o t a k o je tudi Ze več let je p o m a g a l s v o j e m u očetu j t u k a j j ) e | 0 j e j l o po enih j a m a h že v g roce r i j sk i t rgovin i . P r e d kakimi L | a | , 0 i i e t 0 ) j„ s c , l a j je pa " š t a p " ali t r emi meseci se je poroči l z gdč. An* poči tn ice ali š t r a j k , sami ne vemo, ka j t on i j o Papež , h č e r k o našega r o j a k a g. ho. U r e g r e d o za u rami in dnev i t a -Mihae la Papež , s t a n u j o č e g a v lastni i k o n a p r e j , ubogi de lavec pa že pos luša hiši na R u b y s t ree tu . In že po t reh | 0 ( j j a l ) r j | a n a p r e j , k a k š n o n a z n a n i l o m e s e c i h je n e n a d o m a prišel konec n j u - , bo pr i le te lo odkod . " U b o g i " boga t in ,

Pr i š la je v s p r e m s t v u svoje te te , go-spe J o h n Česnikove.

— " S e w e r " na N o r t h Chicago s t ree tu . N a z a d n j e so venda r l e pričeli z de lom za kana l izac i jo N. Ch icago ceste. Zad-nj i t eden so začeli izkopavat i , v r t a t i in razs t r e l j eva t i k a m e n j e pod ces tno pla-s t j o od B e n t o n s t r e e t a p ro t i severu . K o bode " s e w e r " dogo tov l j en , pos tavi ces tna železnica dvo jne tire, in p o t e m se pr ične z a s f a l t i r a n j e m ceste .

— N e s t a n o v i t n o v r e m e i m a m o še v e d n o : danes vroče, ju t r i h ladno , in vmes pa v e č k r a t n e nevih te z obi ln im dež jem, ki prav b l a g o d e j n o vpliva na ras t l ins tvo .

— Salooni v L o c k p o r t u zapr t i . Sa-loone ali gos t i ln ice v b l i žn j em L o c k -por tu so zapr l i opo lnoč i od 7. na 8. t. m. za p r i h o d n j i dve leti po zakonu . Za-prli so sa loone ob vel ikem šundru . Množ ice l j uds tva so se zbirale po g lav-ni cesti, in o b 11. uri so pričele žvižgat i piščali p o ž a r n e b r a m b e in so piskale kake pol ure . M n o g i prebivavci so mislili, da je izbruhni l kak požar , a po-zne j e so doznal i , da j e piskalo v zaba-vo " s u h a č e m " , ka r je povzroč i lo še večji h rup . T u d i s t re l ja l i so več ur po ces tah , in d r u g o j u t r o so ces tni p o m e -tači pobi ra l i č r e p i n j e razbi t ih s tekle-nic. Vs led z a p r t j a sa loonov je pr iš lo m e s t o L o c k p o r t v vel iko f i n a n č n o sti-sko. Mes tn i f i nančn i o d b o r ne ve, ka j bi ukren i l v o d p o m o č . O g n j e g a s n i de-p a r t m e n t je p red p o l o m o m . S a m o en pol ic is t j e v m e s t u in še tega ne m o -r e j o plačevat i . M e s t o j e b rez razsve t -l jave , več cest p o t r e b u j e t l aka in v p r a -š a n j e o m e s t n e m smet i šču p o s t a j a res-no. A m p a k s icer bo L o c p o r t p r ihod-n j i dve leti vzo rna v a s ! — Sa loone v Pla in f ie ldu so zapr l i p o v s e m mi rno .

— " N a r o d n i V e s t n i k " z dne 30. m. m. je pr inese l neki dopis iz Jo l i e t a , po ln laži in o b r e k o v a n j a . D o p i s u n se spo t ika zlast i nad naš imi t rgovci , ka-te r im oči ta s eb i čnos t in d r u g e lepe čednos t i . Č u d i m o se samo , da busi-n e s s m a n Geo. L. Broz ich , ki ima vpliv-no besedo pri N. V., p r ipušča t a k o pod lo s r a m o t e n j e s lovensk ih t r govcev in p o d j e t n i k o v ; ali tudi o n ne ve, k a j je bus iness?

— P i s m a na pošt i k o n c e m z a d n j e g a t edna so imeli : M a r i n a c G ju ro , Muč ik A n d r e j , Zupanč ič Ma t i j a .

Bradley, 111., 6. m a j a . — C e n j e n i g. u redn ik ! T u k a j v Brad leyu s m o imeli sv. mis i jon od 26. apr i la do 3. m a j a . Vodil i so ga čast i t i o č e t j e pas ionis t i iz Chicage , ka te r i so imeli vsak dan res-no p rep r i čeva lne in j a k o poduč l j ive govore . T u k a j š n j i ro jak i so se prav lepo udeleži l i sv. mis i jona . D a s m o pa tudi mi Slovenci zadost i l i svoj i ver-ski dolžnost i , po t rud i l se je čast . g. A. Berk , ka te r i j e prišel v ponede l j ek večer 4. maja,- iz Jo l i e ta . V n a š e m mi lem m a t e r n e m jez iku nas je č. g. poduči l in pr ipravi l na sv. spoved , ka-te re so se ro jak i udeleži l i s k o r a j b rez iz jeme.

T u d i naše d r u š t v o sv. P e t r a in P a v -la št. 62 K. S. K. J . je porab i lo to pri-liko in t ako s m o v to r ek j u t r o z rega-l i j ami s k u p n o pr is topi l i k mizi Gospo -dovi. Člani našega d ruš tva , ka te r i s ta -n u j e j o izven Brad leya , se t e m p o t o m o p o m i n j a j o , da tudi oni z ados t i j o p ra -vi lom d ruš tva in J e d n o t e in p o š l j e j o spovedne l is tke t a j n i k u kako r h i t ro mogoče .

P r i j a z n e m u in č. g. A. Berku se na j -top le je zahva l imo za t rud in poduk i i že l imo, da bi nas še večkra t obiskal .

Zastopnik.

Bridgeport, O. , 6. m a j a . — L j u b i mi A m e r . Slov.! P r o s i m vas za neko l iko p r o s t o r a , v listu, da n a z n a n i m , kako

ni d o s m r t n i zvezi. Res ža los ten slu-1 ča j , a t e m ža los tne j š i , ker je bil mladi Sc l iauer še v petek z j u t r a j z d r a v in že j p o p o l u d n e i s t ega dne mr t ev . P r i svo- j j e m delu se je n a m r e č p re tegn i l , da s e m u je p r e t r g a l a kila, in za pone-

ki p r e m o r e mi l jone , pa gleda okoli se-be, pa ne vidi in ima ušesa z a m a š e n a napol , da ne sliši in vidi u b o g e g a de-lavca pred seboj , ki m u neče dat i , ka r spada k n j e m u , a m p a k drži bič v roki in se hoče š e n a d a l j e bo j eva t i p ro t i

s r e č e n o o p e r a c i j o je umr l . P o g r e b se u b o g e m u t rp inu . In ti u b o g o o r o ž j e -:i i 1...1 t. o .,.-; , - , ' » je vršil danes d o p o l u d n e ob 9. uri s

č r n o sv. m a š o v s lovenski cerkvi sv. J o ž e f a na n e m š k o ka to l i ško pokopa l i -šče sv. J a n e z a K r s t . S o r o d n i k o m na-še sožal je , a p o k o j n i k u večen mir in p o k o j !

— R o j a k umr l . V bolnišnic i sv. J o ž e f a je umr l g. Math . K l o b u č a r iz j

kapi ta l i s ta , ti ubogi k r a m p in lopa ta , ki skebaš in delavcu in n j egov i ubogi družinici k r a d e š k r u h e k od ust , g o r j e t i !

T o r e j d r ag i ro jaki , vam ne s v e t u j e m n o b e n e m u sem hodi t i , dok l e r se raz-m e r e ne z b o l j š a j o .

Da ne p o z a b i m povedat i , da s m o I imeli sv. mis i jon t u k a j v Br idgepor t ! !

Kockda la , s t a r okol i 43 let,^ oženjer t , y c e r k v ; s v A n t o n a P a d o v a n s k e g a , in član d ruš tva sv. F r a n č i š k a Sal. š t . 29 : . . . K. S. K. J. P o g r e b se bo vršil j u t r i ( t o r e k ) dopo ludne .

— P o k o p a n je bil v č e t r t e k mlad i H r v a t T o m o P leše iz Rockda la . U m r l je v bolnišnic i sv. J o ž e f a , p rev iden $

je ho te l skoči t i n a t o v o r e n vlak, pa je padel pod kolesa .

— N a obisku. G. W a l t e r P r e d o -vich iz Puebla , Colo., se mud i te dni v tem m e s t u na obisku svo je ses t re , go -spe F r a n c e s J o s . S i ta r , s o p r o g e d o b r o z n a n e g a s lovenskega t rgovca . — Iz Wi l l a rda , Wis. , j e pr iš la na obisk v Jo l i e t gdč. M a r y Česnik , 161etna hči g. I g n a c a Česnik, u s t anov i t e l j a s loven-ske f a r m a r s k e nase lb ine wi l la rdske .

s lovenski mis i jon , ke r nas je Slovence ob iska l s lovenski duhovn ik m i s i j o n a r iz N e w Y o r k a Rev. Kaz imi r Z a k r a j š e k , k a t e r e g a s m o že več let že-leli. Z vel ikim vese l j em s rito ga spre-jeli , a s težkim s lovesom s m o se ločili.

sv. z ak ramen t i . Zadnj i" p o n e d e l j e k " d o - j l ™ 1 ' s v - m i ! , i i o n 0 , 1 2 2 »P r i )» d ? po ludne mu je bilo o d t r g a l o nogo , ko 26. apri la . Gosp. m i s i j o n a r je imel pri

d igo vsaki večer ob 7:30 ur i in vsako j u t r o sv. m a š o in p r id igo o b 8. uri , V pe tek je bila p o s e b n a pr id iga za o m o -žene žene, in v s o b o t o pa za može . T o jc bi lo r a v n o k a k o r v s t a r e m kra ju . In da ne pozab im, da dne 26, apri la je bil pa sklep sv. m i s i j o n a in konec na-šega vesel ja . Bila je 3 popo ldne ura , ko so se začeli og laša t i z a d n j i k r a t za slov. mi s i jon , ke r ne v e m o , ali b o d o še ka t e r i k r a t nas klicali. Za t e m so prišl i s lovenska dek le tca in maHi fan-

t ički; deklice so bile ob lečene vse v belem, imele so male vence na glavi, in fan t ičk i so bili pa lepo oblečeni . Bili so sami s lovenski otroci , bilo jih je kakih 30—40. N a j p r v o je bila pri-diga za sklep, p rav v srce segl j iva. Re-čem, da n i sem še videl t ako lepega in tako ču t l j ivega sv. mis i jona kako r je bil tuka j . P o pridigi je bil g. Z a k r a j -šek izpostavi l sv. R e š n j e T e l o in vsi o t roc i so se s k u p n o zbral i pred sv. R e š n j i m T e l e s o m in na m i s i j o n a r j e v o v p r a š a n j e je bil vsaki o t rošk i o d g o v o r klic za o d p u š č e n j e pri Bogu. P o t e m sklepu je bilo še eno. Mis i jona r je za-pel l i tan i je M a t e r e Bož j e po s loven-sko. I n na koru se je zasl išalo slo-v e n s k o p e s e m : " M a r i j a , k tebi uboge reve" i. t. d. P remi l i g lasovi so se raz-lili po celi cerkvi , da j e bilo pe t je , da ga je bilo vese l je slišati. Vsak Slove-nec in S lovenka se je spomni l na svo j ro j s tn i k r a j , kako je bilo e n k r a t t am, k j e r je zibelka tekla . In k a k o je bilo t a m veselo p e t j e vsak, teden , ne le en-k r a t v letu. Sicer t u k a j j ih ni bilo še n ikda r s lovensk ih l i tani j , z a to jih n iso l j u d j e še nikoli slišali, ka r so iz s ta re -ga k ra j a . In pa tudi, kako so Anglež i imeli velike oči, ke r tudi sami niso še videli t ako lepega mis i jona , ko je ta bil. G o s p o d Z a k r a j š e k je nas zapust i l p o p o l u d n e o b 6. uri . T o je bilo žalo-s tno , ko s m o se ločili zope t od gospo -da Z a k r a j š k a . Cela nase lb ina je bila ža los tna in s k o r o vsak je rekel , kako n a m je do lgčas po gospodu . R a v n o privadil i s m o se, pa je zope t mini lo . S lovencev se j e udeleži lo to leto toli-ko, da še n o b e n k r a t popred . I dru-š tvo sv. B a r b a r e štev. 23 K. S. K. J . je oprav i lo v n e d e l j o 26. apr i la s k u p n o sv. o b h a j i l o ; d r u š t v o sv. št. 123 K. S. K. J . ( ž e n s k o ) pa v s o b o t o dne 25. apr i la . T a k o se p rav lepo zahva l imo Rev. K a z i m i r Z a k r a j š k u vsi Slovenci skup za n j e g o v o delo in t rud , ki se je trudi l za naše duše. In m u že l imo dol-go ž iv l j en je in l j ubo zdrav je , da bi še več tac ih sv. m i s i j o n o v imel in na srce polaga l , k a k o r jih je t u k a j . In se pri-p o r o č a m o že zanap re j , ako B o g nas pust i na svetu , da se z o p e t - s n i d e m o v cerkvi sv. A n t o n a P a d . v Br idgepor tu , O., za le to 1915. N a m bodi v spomin sv. mis i jon . P o z d r a v l j e n gosp. Rev. K a z i m i r Z a k r a j š e k v N e w Yorku .

Jožef Hočevar.

Brockway, Minn., 5. ma jn ika .—Slav -no u r e d n i š t v o : — Minu lo s?edo zvečer 29. apri la je po p r ece j dolgi bolezni za-spal v G o s p o d u in za v e d n o vzel s lovo od z e m l j e 781etni s o f a r a n g. T o m a ž P e t e r n e l st., ki je bil ro j en na D o v -jem, K r a n j s k o ; služil j e tudi v o j a k e svo j čas. M n o g o let pa je bival s eda j t u k a j s svo jo druž ino , 3 sinovi, ka te r i i m a j o vsak svo jo k m e t i j o t u k a j seda j , in 4 hče rami , od ka te r ih tri o m o -žene. P o k o j n i k zapušča o m e n j e n e o-t roke in s o p r o g o te r še dva b ra ta tu-ka j v B r o c k w a y . P o g r e b je bil v pe-tek ob devet i uri s pe to č r n o sv. mašo .

Duša n a j sveti r a j uživa, t r u p l o n a j v zeml j i počiva! E n k r a t pa t r o b e n t e glas zbudil bo na-s.

N a š e g a č. g. župn ika n a d l e g u j e bo-lezen, da s t e ž a v o oprav l j a s lužbo bož-jo. Na obisku je č. g. Solnce. O b e -ma čas t i t ima g o s p o d o m a žel imo, ka-kor tudi vsem boln im, da bi se kmalu vrni lo zd rav j e , da bi uživali spomla -d a n s k o k ra so to .

Gospica M a r i j a T r o b e c je tudi na obisku tuka j .

D a n e s s ta bila p o r o č e n a f a r a n a J o -žef Šavbah , s lovenski mladenič , in H e -lena Kni t te l , nemšk ih , v to f a r o spa-da joč ih s ta r i šev hči. B o g d a j obi len b lagos lov i

K r a s o t a m a j a se razl iva po gozdih in pol ju . V gozdu k u k a j o prve cve tke iz l is t ja , po l j e pa t ravniki pa ze lene ; ptičice pa lepo žvrgo l i jo svoje l jubke pesemce Kra l j i c i m a j a , Ave M a r i a ! Vsaki dan s e d a j ob pol osmi uri nas vab i jo zvonovi k šmarn i cam, ki so po sv. maši . So lnce se n a m pa le skr iva , in meglen i oblaki se voz i jo po nebu. 1'a u p a m o , da tudi kmalu se pokaže lepo solnce, da bo d a j a l o še bo l j šo ras t r a s t l i nam.

P o z d r a v e r o j a k o m S lovencem. Vsi z d r u ž i m o se in p le t imo lep venec ver-nega , č e d n o s t n e g a ž iv l jen ja , k a t e r e g a d a r u j m o Mar i j i Mater i Božj i ; tudi ona nam bo enkra t po t em dala venec zma-ge. "i John Poglajen,

t Denver, Colo., 4. m a j a . — Drag i mi

g. u r edn ik Am. SI.! P r o s i m Vas za m a l o p r o s t o r a v n a m p r i l j u b l j e n e m li-stu. V r e m e s m o imeli j a k o d e ž e v n o doseda j , večkra t i tudi še sneg. Z de-lom se tudi ne m o r e m pohval i t i , ker jc še z m i r a j dos t i b r e z p o s e l n i h ; z a t o r e j ne s v e t u j e m sem za de lom hodi t i .

Z a d n j i m e s e c 21., 22., 23. in 24. s m o imeli sv, spoved , ker nas je č. g. Rev. I v a n P e r š e obiskal , kakor v s a k o leto, na povabi lo dr . sv. Roka , in s t e m so imeli vsi Slovenci in H r v a t j e pr i lož-nos t , oprav i t i ve l ikonočno do lžnos t , k a t e r i h je tudi bilo v ob i lnem števi lu. T o r e j se z a h v a l j u j e m v imenu dr . sv. Roka in sploh vseh S lovencev in H r -va tov č. g. Rev. Ivan P e r š e t u za ob-isk in lepe pr id ige . Zahva la <?re tudi p o l s k e m u župn iku Rev. J e r z i n s k y za cerkev za o m e n j e n i čas. Z a h v a l j u j e m se tudi p e v k a m in pevcem za n j ih kra-s n e sv. pesmi pri veče^nicah vsaki večer . Seveda je bi lo tudi n e k a j t a -cih, ki so se bo l j m r z l o držal i ali bo l je r e č e n o m a l o bo l j m o d r o , češ , k a j b o m hodil v cerkcv . Ali ko so čuli o lepih p r j d igah in o lepem pe t ju , pa so se tudi oni približali in s k o r o vsi opravi l i svo jo do lžnos t . Z a k a j pa tudi ne, d r a -gi k r i s t j a n , s a j i m a m o s a m o enk ra t v letu p r i ložnos t , sl išati pr id ige v slo-v e n s k e m jez iku , in Je t e d a j bi z a m u -

dil? Seveda i m a m o polskega župni-ka ; neka te r i so se d o b r o privadil i pol-skega jezika. T o r e j še e n k r a t lepa zahva la v sem s k u p a j : B o g vam povrn i za vaš t r u d !

T e m p o t o m vab im ro j ake in ro jak i -n je v D e n v e r j u , ka ter i niste še pri naši s lavni K. S. K. Jedno t i , da pr i s top i t e k d ru š tvu sv. Roka , ker s e d a j je s a m o 3 d o l a r j e p r i s t opa in d a j e 7 do la r j ev na t eden bo lne p o d p o r e ter skrb i za d u š e v n o in te lesno pomoč .

P o z d r a v vsem č lanom in č lan icam K. S. K. J e d n o t e .

Louis Andolšek, tajnik dr. sv. Roka.

Fores t City, Pa., 3. m a j a . — Zope t se og l a šam, a ne iz vesel ja , nego z ža-los tno novico. D n e 30. apr i la je šel g. J o s i p G e r č m a n zdrav in vesel na svoje veče rno delo v nadi, da se zopet v rne zd rav in vesel d o m u k svoj i d ru -žini. Ali okol i 7. ure zvečer se u t r g a p las t k a m e n j a nad n j i m in ga ubi je prec do smrt i . P o k o j n i Jos ip Gerč-m a n zapušča t u k a j ž a lu jočo vdovo in 5 nedoras l ih o t roč ičev , ka t e r ih n a j s t a -re jš i je s t a r 9 let in n a j m l a j š i 3 leta. In zapušča t u k a j tudi še dva b ra ta in več druz ih so rodn ikov , ka te r i ž a l u j e j o za n j im. P o k o j n i je bil d o m a iz fa re V i š n j a g o r a pri Zatičini . P o g r e b po-k o j n e g a J . G e r č m a n a se je vršil danes p o p o l u d n e o b 3. uri. Da je bil g o t o v o p r i l j ub l j en m e d t u k a j š n j i m i rojaki , mi ni t r eba še posebe j omeni t i . Ve l ikan-ska udeležba l judi je dokaz, ne s a m o Slovencev, tudi še drugih na rodnos t i , t ako da s m e m trdit i , da doseda j je bil še eden na jveč j ih pogrebov , ka r se j ih je vrš i lo doseda j . Da je bil tudi go -tovo sk rben m o ž ženi in svo j im o t r o -k o m s k r b e n oče, je n a m v dokaz to, da je bil č lan dveh podporn ih d ruš t ev ; je bil č lan n a j v e č j e g a t u k a j š n j e g a d ru -š tva sv. J o ž e f a št . 12 K. S. K. J e d n o t e in e n e g a d ruš tva , ki spada k S. S. D. Z. v Ch icagu ; t ega z a d n j e g a d ruš tva je bil č lan še ma lo časa. T o je zope t dokaz , k a k o p o t r e b n a in kor i s tna so d r u š t v a ! K a m bi se d ja la zda j l e žena p o k o j n e g a s 5 mal imi ot ročič i , ako bi ne bil on že presk rbe l se tudi že pri d ruš tv ih za to , da če n j e g a s m r t zade-ne, da o la j ša venda r t r p l j e n j e svoj i že-ni in t ako p reskrb i svo j im o t roč i čem bo l j še ž iv l jen je . Z a t o r e j S lovenci in Slovenke , ako je še k a t e r j k j e tak , da ima d ruž ino pa da ni pri d ruš tvu , n a j vam bo vzgled r avno ta s lučaj . Ni t reba odlaša t i " b o m že še", a m p a k prec v d r u š t v o in K. S. K. J e d n o t o , ka j t i ona je naša d r u g a zemel j ska m a -ti. T e ž k o bi bilo m a t e r i teh S o t roč i -čev prež iv l ja t i j ih b rez m a t e r e J e d n o -te, ali ž d a j jih bode v e n d a r vel iko lož-je. Seveda , m o ž a o z i r o m a oče ta ne plača noben denar , ali vendar , ko ve-mo, da m o r a m o umre t i , je n a m pa le v pomoč . Z a t o r e j ne o d l a š a j t e : " Ja , s a j ne b o m še umrl , je še čas ." T u d i on je to si mislil , da ne bo še umrl , je bil še mlad , 34 let je bil s tar , ali pa v e n d a r se je p resk rbe l v teh misl ih " k a j pa, če bi?" In m o r a l je še t ako n e n a d n e smr t i , ka r č loveka ž ivega še bo l j p re t r e se . Bil je p o k o j n i Jožef G e r č m a n t u k a j okol i 12 let in je bil z m i r o m m i r o l j u b e n č lovek, p o s e b n o pa t ačas skozi 10 let, ka r se je oženil. S k r b n j e g o v a je le bila, d^i je v mi ru in da preživi s v o j o d ruž ino ko l ikor mu je m o g o č e d o b r o in v katol iški ve-ri. Z a t o lahko r ečemo , da če je p rav t ako h i t re in n e n a d n e smr t i mora l se ločiti od svoj ih dragih , da niti še mi-sliti ni dos t i imel časa n a n j e , pa ven-dar je bil p r ip rav l j en na smr t . B o g m u d a j večen mir in poko j , in lahka m u bod i t u j a z e m l j a ! N j e g o v i družin i in s o r o d n i k o m pa soža l je .

P o z d r a v vsem S l o v e n k a m in Slo-vencem š i rom A m e r i k e in v s e m člani-cam in č l a n o m K. S. K. J e d n o t e ! T e -bi, A. S., pa želim, da bi kmalu zaha -jal v v s a k o s lovensko hišo.

Mary Spec.

ker so vedno pod k a k š n o ru to skr i t e , da se ne vidi jo.

F r a n c e Baloh, ka te r i se še tudi med k r a n j s k e ko ren ine š te je , j e z a d n j o zi-m o začel bolehat i , in ni ka j u p a n j a , da bi okreval . P o m l a d nas zope t vse po-živi, in upamo, da tudi n j e m u povrne zdrav je .

Z a d n j i č e t r t ek zvečer s m o s lavno pričeli za ta mesec v s a k d a n j o Mar i j i no pobožnos t . Vel iko dekle t je bilo belo o b l e č e n i h ; vsaka teh je pr ines la Mari j i velik venec cvetlic, ka te re ji je na al-t a r položi la ; m e d t e m so ji tudi gin-l j ivo pesem zapele.

P r i St. Benedic t ' s Col lege so z a d n j e le to lepo novo cerkev zgradil i . S t ane n e k a j črez pe tdese t t isoč. J e vsa iz kamena . O d z n o t r a j je na j l epša na daleč ok rog . P o s e b n o ob večer ih je lepo notr i , k a d a r vse e lek t r i čne lučice gore , ka te r ih je več sto. Na ve l ikem a l t a r j u je šest angelov , in ti d rž i jo ve-liko z la to k rono , v ka te r i je od z n o t r a j polno lučic, in se ka r blišči k rona , ke-da r vse gore .

V r e m e n a n i m a m o k a j posebnega . Z a d n j i t eden je s a m o s e d e m dni dež šel ; in danes nam že zope t celi dan d o b r o moči . Ze l en ja ni še ka j . T r a -vica je že m a l o pogleda la iz z e m l j e ; pa se k a j kr ivo drži , ker j o zebe.

P o z d r a v l j a m vse n a r o č n i k e A m e r . S lovenca . Korenina.

Pittsburgh, Pa., 7. m a j a . — D r u š t v o Mar i j e Device š tev. 33 K. S. K. J . je na svoj i z adn j i seji skleni lo, da se zbe-re k o r p o r a t i v n o dne 17. t. m. ob 2. uri popo ldan v K r a n j s k o - S l . D o m na 57. in But le r cesti . O d tod b o d e m o s to-

pali do župnišča. "Ker bo isti dan sv. birma, bode navzoč mil. gosp. pit tsbur-ški škof in v ta n a m e n mu b o d e m o na redili čas t od s t rani d ruš tva .

Z a t o r e j p ros im člane, da se polno-š tevi lno z b e r e j o o m e n j e n o u r o z re^ gal i jami .

Bra t sk i in ses t rsk i p o z d r a v po širni Amerik i č l anom in č lan icam naše slav-ne o rgan izac i j e .

John Filipčič, tajnik.

8,000 A K R O V F A R M S K E ZEMLJE.

N a d 8,000 a k r o v rodov i tne farmsk*') zeml je l a s t u j e j o Slovenci na Willardt in okolici , v državi Wiscons in . To ie

na jveč j a s lovenska f a r m s k a naselbina v Amerik i . N a s e l b i n a ima svoje šole, pošto , pos t a jo , t rgovini , f a r o s cerkvi-j o i td. ; še to p o m l a d dobi svo jo za ' d r u ž n o s i ra rno . V o d s t v o občine je v slovenskih rokah . K a j s l ičnega se ro-j a k o m n i k j e r d r u g j e ne nudi. Lel vspeh s ta r ih nase l j encev V a m žago tav l ja V a š vspeh. Še vel iko zemlj' na p roda j . Cena je tudi le tos sam« $18.00 a k e r ; z a k a j bi p o t e m plačevat več za z e m l j o na s l abšem k r a j u ? P'3' čilni pogo j i po Vaš i volj i . Vsa nada'j' n j a po jasn i la da j e

L E O Z A K R A J Š E K , d ržavni naselniški z a s topn ik za Wis-consin, naselniški za s topn ik za "So" L i n e " železnico t e r za Fa i rch i ld N o r t h eas t e rn železnico in up rav i t e l j

A D R I A C O L O N I Z A T I O N CO. 124 — 5th Street, Milwaukee, W& Sta re dopisn ike o p o z a r j a m o na MB

novi naslov. Adv. 4714 (

JOLIET CITIZENS BREWING CO-North Collins St., Joliet, 111.

Houston , Pa . , 6. m a j a . — P o dolgi in os t r i zimi srciQ v e n d a r dočakal i za-že leno l jubo spomlad . Vse zeleni , vse cvete. Za s ad j e kaže letos b o g a t o le-t ino.

/. de lom gre pri nas še v e d n o bo l j slabo. U p a m o pa, da se v k r a t k e m času vse na bo l j e ob rne .

N a š a nase lb ina čeda l j e bo l j n a p r e -duje . Ro jak g. J o h n T e l b a n iz H a c -ke t ta , Pa. , j e kupil 12 lo tov od tuka j -šn j e Ci t izens T r u s t Co. V k r a t k e m si misli zg rad i t i več pos lopi j , — G. J o h n O k l e š č a u , po d o m a č e J a g e r , si s e d a j gradi iz o p e k e k r a s n o pos lop je . — Slo-venski porok i s ta bili že seda j dve po Veliki noči, in par jih je v oklicih.

D n e 29. apr i la s m o us tanovi l i novo p o d p o r n o d ruš tvo . I m e s m o m u dali sv. J e r o n i m . Pr ik lopi l i s m o ga k m o -gočn i in slavni o rgan izac i j i K. S. K. J T a J c d n o t a že obs to j i 20 let. V s e g a p r e m o ž e n j a ima $308,(»0 (be r i : t r i s to o s e m t i s o č d o l a r j e v ) . O n a ima svoje-ga d u h o v n e g a v o d j o , t o r e j sme lo t rdi mo, da b o kot naša l juba ma t i sk rbe la za nas , ne le za telesni , a m p a k tud i za duševn i b lagor .

T o r e j d rag i ro jak i , lepa pri l ika vam je d a n a seda j , da vsi t isti , ki še veru je te , ka r so vas l jubi s tar iš i naučili , ti-sti, ki še nis te odpadl i od sv. vere, pri-s topi te h ka to l i škemu d ruš tvu , na ka te -ro s m o l ahko ponosn i . N i k d a r se pa ne d a m o us t raš i t i kak im zas l ep l j en im kr ičačeni .

P o z d r a v č i t a t e l j e m A m e r . S lovenca in Ave Mar ia . John Pelhan.

St. Joseph, Minn., 3. maja. — Ako-ravno je »e nekaj starih kranjskih ko-renin (in tudi mladih) tukaj, se nikdar ne sliši iz tega kraja. Se nekaj prav najstarejših slovenskih mamic se lah-ko dobi tukaj; samo iskati ne mora,

I P i i t e E l k . B r a n d " p i v o

Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.

J \

Union Coal & Transfer Co 515 CASS STREET, JOLIET, ILL.

Piano and Furniture Moving. Chicago tel. 4313. N o r t h w e s t e r n tel. 4

— g g ^

John Vidmar 1112 North Broadway

JOLIET, ILL.

Kupujem in prodajam zc' Ijišča, hiše in lote; zav«jj jem poslopja in pohištva p** ti ognju.

8 1 9 i Če kupite uro od tovarne prihranite vsaj $19, ker v prodajalni stane ista $25, a v tovarni $6. Ce hočete $25 uro za $6 izrežite ta oglas in ga nam pošljite z nas lovom in poš l jemo vam uro na ogled zastonj. Kdor kupi uro od nas ne riskira nič, ker lahko uro pregleda, če je taka kot mi pravimo, in če se prepričate, da je ura res vre-dna $25 in je res 14 K Gold Filled, jamčena za 20 let od tovarne, z zna-nim kolesovjem, potem še le plačate

kspres agentu $6 in nekaj centov za pošiljatev. Popravljamo svoje ure 20 t't in premenimo za drugo. Velik ce-

nik na zahtevo. N A T I O N A L C O M M E R C I A L CO.

505 E. 5th St., N e w York, N. Y. Dept. 112. 47t2

Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod UstanovI]e>. 1. 1895.

Anton Nemanich in Si*1

1002 N. Chicago Street Konjttšniica na 205-207 Ohio St.. Joliet H '

'jih ^

Priporoča slavnemu občinstvo »voj zavod, ki Je eden n a , v C . f l ^ mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Jo l i e t a tvaške vozove in kočije.

N a pozive »e posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v nai i stroki »e oglasite ali telefonajte-

tel. 2575 In N. W . 344. N a i i kočijaži in vsi delavci so Slovene' .

C

;fl

IZ S T A R E D O M O V I N E ,

— Otvoritev belokranjske železnice. Ljubl janski "Slovenec" z dne 24. aprila poroča: Otvoritev belokranjske želez-nice je določena za sedaj na dan 25. majnika. Konferenca, ki se je vršila včeraj pri predsedstvu deželne vlade, je določila otvoritveni program. Bla-goslovl jenje proge se naj bi izvršilo na kolodvoru v Novem mestu, odtod naj bi šel slavnostni vlak na jpre j do Se-miča in se po poti ustavil v Kandiji, Birčni vasi, Uršnih selih, Toplicah in Rožnem dolu. Iz Semiča naj bi šel vlak naravnost do Rosalnic, od tam naza j v Metliko, k jer bi bil zaj trk, iz Metlike mimo Dobravic in Gradca do Črnomlja , k jer bo slavnostni obed. Po-drobnost i se bodo končno določile sporazumno z belokranjskim odborom koncem aprila. — Lokvice: Priprav-ljalni odbor za otvoritev belokranjske železnice je imel svojo sejo 16. apr. v Metliki. Med drugim se je sklenilo, da se slovesnosti na kolodvorih vde-leži tudi šolska mladina in sicer v na-rodnih nošah.

— Imenovanja na novi belokranjski železnici. Imenovani so: za postaje-načelnika v Virčni vasi Rudolf Bajde, postajenačelnik v Št. Pet ru v Šumi; dodeljen Jožef Jamnik, postajenačel-nik v Kranjsk i gori; za postajenačel-nika v Uršnih selih — Toplice Franc Windisch, postajenačelnik v Volčji Dragi, dodeljen Ivan Gasparič, posta-jenačelnik v Št. Janžu; za postajena-čelnika v Semiču Jakob Saje, postaje-načelnik v Novem mestu, dodeljen Si-m o n Javernik, postajenačelnik v Viž-mar j ih ; za postajenačelnika v Rož-nem dolu — Pribišju Aleksander Po-trato, postajenačelnik v Dovju ; za postajenačelnika v Črnomlju Alojzi j Potočnik, ad junkt v Podbrdu, dode-l jen Karel Gliha, postajenačelnik v Mirni; za postajenačelnika v Gradacu Ivan Najevec, postajenačelnik v Mo-kronogu — Bistrici; za postajenačel-nika v Metliki gosp. Jožef Žnidaršič, asistent- v Štanjelu—Kobdil ju, dodelje-ni so: Ponitsek Iv., postajenačelnik v Červinjanu; Jožef Grašič, skladiščnik iz Herpel ja—Kozina; Alojzij Štrukelj, skladiščnik iz Ljubl jane. Zadnji je prestavl jen v Bubnarce. •

— "Oljki ." Proizvajanje najnovej-šega dela P. Hugolina Sat tner ja dne 22.'*aprila je pod mojs t r sko roko kon-cer tnega ravnatelja M. Hubada občin-stvo, ki je popolnoma napolnilo "Unionovo" dvorano, sprejelo z na j -večjim navdušenjem in burnimi ovaci-jami skladatelju, kateremu je bil po-klonjen lavorov venec s slovenskimi trakovi, ovit s srebrnim redovnim pa-som. Navzočen je bil deželni pred-sednik baron Schwarz, nadškof dr. Se-dej iz Gorice, knezoškof dr. Jeglič, de-želni glavar dr. Šusteršič, dvorni svet-nik grof Chorinsky Kliment in Julij Polec, več državnih in deželnih po-slancev in drugih odličnjakov. Po-sebno mnogoštevi lno je bila zastopana duhovščina, med občinstvom je bilo tudi mnogo glasbenikov iz vnanjih kra jev. Poslušalcev cenijo na 1800. Naj -boljši je, kakor je splošno mnenje , drugi del, ki je pravi glasbeni biser. Občinstvo je točko za točko spremlja-lo z največj im oduševljenjein. Zbor je štel okolu 180 pevk, orkester na 60 mož. Uspeh dela je bil velikanski.

Kranjska industri jska družba je v "Neuc Freie Presse" objavila ta-Ie komunike! Kranjska industrijska druž-ba konstatira, d a ni nobenega sklepa upravnega sveta, vsled katerega bi družba svoj sedež na Dunaj prenesla. Ravno tako ni nobenega sklepa glede opustitve obrata družbe na Gorenj-skem ali p a t ransfer i ranja obrata v •Skedenj, — \ z t e g a se vidi, da je bilo pisanje • neniško-liberalnih in sloven-skih listov samo umetno uprizorjena Konja proti ureditvi deželnih financ potom deželnih doklud.

T i T i , ! i l i r s k a v h a n k a s e b o ustanovila v Ljubi an.. Na čelu , e akcije stojita F < r' S

LU 9 t e r ' ^ i" Jean Pollak. To

' . n i b a n < ' » zavod, kjer bodo Slo-, a , "C 1 R a d a r j i in bodo Slovenci tudi 'ahko službe dobili.

— Zgradba kapnie na Dolenjskem. Pomanjkanje pitne v o d e je ena naj-hujs.h nadlog na Dolenjskem. V mno-«! > Slučajih ni mogoče izpeljati veli-

" dragih vodovodov in postaviti liniHV v o d n i * k o v ' Z a napravo maj-

• . k-ipnic in vodnjakov ni doslej dr-*ava ničesar dajala. Z ozirom na po-sebne potrebe dolenjskega prebival-stva se je sedaj poljedelsko minister-«tvo udalo, da bo podpiralo tudi na-Pravo majhnih vodnjakov in kapnic. i deželni odbornik dr. Lampe je dobil zagotovilo, da bo ministerstvo že za to i l l . deželnemu odboru kranj-skemu 20,000 K.

— Smrtna k„sa. V Spodnji Šiški je umrl g. Avgust Križaj, finančne straže komisar v p. _ v D o „ Maharovcu je umrl p O S P S l I l i k J a n c z Ruparsic, star 72 let.

— Umrli so v Ljubljani: Josip To-'"azič, mestni delavec, 63 let. — M.i-tij'a Južnik, poljski dninar, 63 let,— A | ojz i j Schober, železniški strojevodja ? Pok,, 56 let. — Fran Bučar, plinar-

nični delavec, 32 let. — Ivan Sterniša, žel. sprevodnik v p., 59 let. — Anton Merčun, posestnikov sin-hiralec, 36 let. —Marija Pogačar, poljska delavka, 74 l?t. — Andrej Kristan, posestnik, 57 let.

— Utopl jenega vpokojenega slugo Briskoleta so potegnili pri Fužinah iz vode.

— V usta si natresel smodnika in ga zažgal. V Preski pri Dobrniču si je dne 20. aprila dopoldne posestnik Špe-lič v usta natresel smodnika in ga za-žgal. Špelič je eno uro pozneje vsled strašnih ran umrl. Špelič je bil po-šten mož, občinski odbornik. Nesreč-ni mož si je svojčas v Ameriki oko po-kvaril, od takrat mu je nezamorjeni živec pritiskal na možgane, vsled če-sar je večkrat tožil, kako ga boli v glavi.

— Požar . Dne 24. apr. je pogorela Šmar tnem pod Šmarno goro hiša

posestnika Janeza Narobe. Gospodar sam se nahaja v Ameriki. Doma ni bilo nikogar in so zažgali na jbrže otroci.

— Grozen zločin se je izvršil dne 19. aprila v Novem Kotu, dober s t re l ja j od hrvaške meje. Posestnik Mihelič, vulgo Tušek, je šel z ju t ra j k maši v Prežice, a so ga preko poldneva zadr-žali sorodniki, tako da ni prišel do no-či domov. Ženo je moževa odsotnost skrbela in ga je šla iskat z njegovo 14 let s taro sestro. Ko sta prišli ne-daleč od doma, sta skočila iz grmovja dva lopova in ju napadla. Zahtevala sta nekaj od žene, bržkone denar, na-kar j ima je žena odgovorila: " T o jaz sama rabim." Moževa sestra je zbe-žala ter začela klicati na pomoč, ko je videla, da sta lopova pobila ženo na tla. Hitela je v gostilno, k jer so bili mož in drugi, ter povedala, kaj se je zgodilo. Vsi so hiteli na lice mesta, kjer je našel mož svojo ženo umorje-no, z rabito glavo. Umor jenka je ime-la usta zamašena s cunjo. Bila je sta-ra kakih 27 let. Zločinca sta pobeg-nila in ju še niso izsledili. Zločinca sta menda dva Hrvata . Umor jena že-na zapušča tri otročiče in je na jmanjš i star tri mesece.

— Posojilnico osleparil. 331etni o-ženjeni delavec Anton Jamnik je letos meseca februar ja prišel v posojilnico v Stari Loki in se predstavil za pose-stnika Ivana Jamnik iz Godešič. Pro-sil je za posojilo 400 K in se izkazal z zemljeknižnim izvadkom. Posojilnica se je informirala o premoženjskih raz-merah Ivana Jamnika, in ker je dobila ugodne podatke, je Antonu Jamniku izplačala zaprošeno posojilo. Kasne-je se je pa izkazalo, da je Anton Jam-nik zlorabil ime in listine svojega bra-ta Ivana in si tako prisleparil 400 K. Antona Jamnika so že zaprli.

gih. — Pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. je umrl kmečki korenjak Janez Zor-ko, star 82 let. — V Solčavi je umrl Luka Havdej, star 83 let. Bil je mož samoraslega značaja, ki si je z lastno pridnost jo in samevučenjem pridobil obširno in temeljito znanje starega Kanizijevega katekizma, ki je izšel v 3. natisu 1. 1839. v Ljubljani. — V Bojsnu pri Brežicah je umrl večletni občinski svetovalec g. Franc Pšenič-nik, star 59 let.

— Sv. Tomaž. Nesrečno pijančeva-nje je zopet zahtevalo svojo žrtev. Na velikonočni ponedeljek so popivali fan-' t je iz Ternovc v gostilni Škerlec pri Sv. Tomažu. Med njimi se je naha-jal znani pretepač Alojz Bobnar, o-moženi posestnik in oče 4 otrok iz Rakove. Sporekli so se že v gostilrii, ker je Bobnar v pijanosti fantom raz-lil vino. Gostilničar Škrlec je prepre-čil pretep v gostilni s tem, da je po-slal po orožnike, kateri so fante spra-vili proti domu. Med pot jo domov napade Bobnarja posestniški sin Lov-renc Zelenjak iz Ternovc in ga pahne z ostrim nožem v stegno desne noge s tako močjo, da mu prereže žilo od-vodnico, vsled česar je padel Bobnar v nezavest in ker mu nihče ne pride na pomoč, na mestu izkrvavi in v teku pol ure umrje. Storilec, ki je znan ra-di pijančevanja in š tajerči janskega mi-šljenja, se je drugi dan sam javil sod-niji v Ormožu.

— Pobrežje pri Ptuju. Dne 20. apr. se je v svojem logu v Sturmovci obe-sil Franc Pernat , p. d. Levak, velepo-sestnik v Pobrežju pri Ptuju . Ka j ga je gnalo v smrt, ni znano. Zadnji čas je bil jako udan pijančevanju.

— Zastrupiti se je poizkusila v Za-grebu 24 let stara sobarica Betika Ži-dan, rodom iz Brežič. Zdravniki so ji pa rešili mlado življenje.

škofovem pismu je rečeno, da ne gre pri predstoječih volitvah za narodni boj, ampak za krščanska in protikr-ščanska načela. Zato polaga škof žup-nikom na srce stvar Kristusa in poziva duhovnike, naj se gori omenjenega zborovanja udeleže ter delujejo za do-ber in srečen izid volitev. — T o pismo poreškega škofa Pederzollija je vzbu-dilo veliko razbur jenje v italijanskih krogih, ki očitajo škofu, da hoče s tein priti na pomoč Slovanom.

— Francoski list o bojih med Slova-ni in Italijani v Pr imor ju . Pariški "Temps" od 21. apr. priobčuje dopis, ki se bavi z boji med Slovani in Itali-jani ob Adriji. Dopis navaja statistič-ne podatke o številne mrazmer ju med Slovani in Italijani v Istr i in Trstu. Omenja tudi zadnje boje na trgovski šoli Revoltella, kjer je tekla tudi kri. Popisujoč boje za italijansko univerzo v Trs tu pravi dopisnik doslovno: "Ako dobi Trs t vseučilišče, bo moralo to biti jugoslovansko, a nikdar italijansko." In dalje: "Vrši se evolucija, proti ka-teri so Italijani kolikor Nemci brez moči."

HRVATSKO.

m

C ŠTAJARSKO 1 — Upravno sodišče je dne 22. apr.

razpravljalo o pritožbi Nemcev in nemškutar jev zoper občinske volitye v Vuzenici ( trgu ob koroški železnici), pri katerih so zmagali Slovenci. U-pravno sodišče je nemško pri tožbo za-vrnilo v celoti. Tako so nemškutar j i zopet za eno blamažo bogatejši.

— Lep uspeh na narodni meji. Ob-činske volitve pri Sv. Miklavžu pri Hočah so potrjene. Rekurz nemšku-tarjev je odbit. Dosedaj je bil občin-ski odbor na polovico slovenski, polo-vico pa nemškutarski. Pri zadnjih volitvah se je pa vrlemu županu g. Florjaneiču posrečilo vreči nemšku-tarje v vseh treh razredilf na tla. Sv. Miklavž leži v najbližji mariborski o-kolici. Naši priprosti kmečki možje umejo s pametno politiko pridobivati naši slovenski stvari tla na najnevar-nejših mestih.

— llraslovče. Od kar imamo pri nas c. kr. pošto, in to že blizu 50 let, smo imeli vedno slovenske uradnike, oziro-ma uradnice. Zadnji čas pa, od kar je odšel g. Lihteneker, nam je poslalo poštno ravnatel js tvo neko nemško "f ra j lo" , ki niti slovenski ne zna. Ali res Nemci mislijo, da smo Slovenci za-radi nemških uradnikov na svetu?

— Sadje na Štajerskem. Z dne 24. aprila poroča jo : Kakor vse kaže, bo letos na š ta je r skem obilo sadja. Vsak grm, tudi tam, k jer je lani obrodilo, je skoro popolnoma v cvetju. Slana dne 20. in 21. t. m. je le malo škode nare-dila. Strokovnjaki in vremenski pre-roki pravijo, da se ni več bati mraza.

— Smrtna kosa. Pri svojem sinu č. 8- Josipu Ozmcc, župniku in dež. po-slancu v Št. Lovrencu na Dravskem polju, je dne 21. apr. umrla vrla^ žena Ana Ozmec, stara 77 let. — Pri Sv. Rupertu v Slov. gor. so pokopali na \ eliko soboto zavednega iti uglednega kmeta z Gorenje Voličine, g. Jakoba Rebernik, moža vseskozi krščanske misli, člana okrajnega zastopa. — V Loperčicah pri Orinožu je umrla ga. Alojzija Zadravec roj. Siderič, žena posestnika in mlinarja, v 67. letu svo-je starosti. Nad 48 let je gospodinjila na posestvih v Humu in sedaj v Lo-perčicah. Pokojnica je bila ugledna žena, je vzredila mnogo svojih in so-rodnih otrok ter bila dobrotnica ubo-

— Sijajen protestni shod v Velikov-cu. Protes tni shod, ki so ga sklicali koroški Slovenci kot odgovor na sin-čeveški shod nalašč v zagrizenem nem-škutarskem Velfkovcu na delavnik dne 22. aprila, je bil s i ja jno obiskan. Slo-venci iz Velikovca in nad 300 sloven-skih kmetov iz velikovške okolice je s i ja jno manifestiralo za pravice našega ljudstva na Koroškem in soglasno pro-testiralo zoper resolucije nemških he-carjev v Sinčivasi, ki so hoteli glaso-va t i v imenu slovenskih kmetov. Na shodu sta govorila dr. Janko Brejc, msgr. Podgorc in drugi. Nasprotniki so imeli prej posvet, pa se niso upali na shod, ker bi jih bili naši v odgo-vor na dogodke v Sinčivasi pometali iz

i zborovališča. Na shodu je bil kot vlad-ni zastopnik gospod komisar Matej Kaki. Ta shod je bil šele uvod za ve-lik slovenski tabor v središču Pod-junske doline, kjer bo dala masa ko-roških Slovencev odgovor^ na nemške predrznosti in pobalinstva.

— Zverinski vojak umoril mlado de-kle na velikonočno nedeljo blizu Be-ljaka na Koroškem. Popoldne ob pol 5. je slišal v lesu lovec Šimen Unter-kofler stokanje. Pod dračjem je na-šel z razbito glavo v krvi ležati umira-jočo mlado dekle, ki je imelo čisto raztrgano obleko. Šel je po krepčilo, in ko se je vrnil, je dekle že izdihnilo. Naznanil je takoj orožnikom v Blei-bergu. Še isti večer je prišla iz Belja-ka komisija, ki si je ogledala truplo in kra j umora. V krogu 50 stopinj so le-žale na tleh raztresene reči umor jene deklice, zlata ura z raz t rgano dolgo verižico, klobuk, ročna torbica in dva žepna robca nesrečnega dekleta. V bližini je bila klop in miza brez deske. Izmed štirih kolov za mizo je morilec izdrl enega in ž nj im ubil deklico. V njeni torbici so našli velikonočno kar-to, po kateri so dognali, da je umor-jena 17 let stara Jožefina Finding iz Bleiberga. Sledovi odtiskov morilče-vih čevljev so kazali, da je morilec kak vojak. Komisija je pustila dekle-ta na licu mesta in se je drugo jutro vrnila s policijskim psom. Pes je po-vohal kol in takoj začel slediti. Sled je vodila naravnost v kasarno v gornji Beli pri Beljaku, in sicer v kantino in od tam v zapor, kjer je pes zalajal nad zaprtim vojakom 3.' gorskega topničar skega polka. Vojaka so že v nedeljo zaprli, ko se je izvedelo o umoru, ker je prišel domov s krvavo bluzo. Ko so peljali psa v sobo, k jer je bila oble-ka in obuvalo topničarja, je zopet la jal. Mož je tajil. Ko so ga pa pri vedli na lice mesta, je priznal, da je dekle ubil ob 11. dopoldne; popoldne ob treh se je vrnil k umorjenki , da se prepriča, če je že mrtva. Ker je še di-hala, ji je s kamenom zdrobil črepinjo Morilec je 22 let stari Janez Laschitz iz Ljutomera in je bil že zaradi posil-stva in tatvine predkaznovan.

•— Premeščenje hrvaških polkov. 16. polk je iz Bjelovara prestavljen na Dunaj , 71. polk iz Pet r in ja v Budim-pešto in 96. polk iz Karlovca v Te-mešvar.

— Razlastilni zakon. Hrvatsko-srbska koalicija je dovolila Madjarom novo nasilje nad hrvaškim ljudstvom. Sklenil se je razlastilni zakon za hrva-ško morsko obrežje. Po tem zakonu bo pomorska oblast v Reki lahko vzela Hrva tom vso obalo od Reke pa do dalmatinske meje. Madjari bodo po-tem naseljevali svoje ljudi ob celem obrežju in čez nekaj desetletij se bode od Reke do Obrovaca govorilo ma-djarski. Po Hrvaškem prirejajo opo-zicijonalne stranke velike protestne shode, ki pa bodo ostali brezuspešni.

—• Hrvatica proti mažarskim izzi-vačem. Na veliki četr tek so gojenci reške pomorske akademije s svojimi profesorj i priredili izlet v Grebinštino v hrvaškem Pr imorju . V gumbnicah so vsi imeli ogrske državne grbe z o-grskim trobojnim trakom. Ko so pri-šli do vasi, jih je opazila kmečka žena Agata Klič iz Dražice. Brž je stekla

vas, sklicala ljudi, sama se pa obo-rožila s koso in hitela Mažarom na-sproti. Ko je dospela do njih, jim je zaklicala, naj takoj snamejo mažarske znake, ker je to hrvaška zemlja in se Hrva t j e na svojih tleh ne pustijo izzi-vati. Ako tega ne store, jih napade s koso. Za n jo je stala vsa vas kakor en mož. Mažarski izletniki so uvideli, da tu ni šale ter so vsi do zadnjega skrili svoje znake, s katerimi so oči-vidno hoteli pokazati, da je hrvaško Pr imor je po znanem zakonu postalo mažarska posest. Nato so jih vaščani pustili lepo v miru in postopali z njimi kot z gosti.

Nova Iliria Slovenska naselbin^ pri

D V C E F L R I I L . L . , W I S . Vsem onim, ki se zanimajo za farme in ki so nam že pisali, nazna-

njamo, da smo otvorili novo poslopje s pisarno na postaji v Merrill, k jer se lahko vsak zglasi, ki si ogleduje zemljo v teh krajih. Kupuj te zemljo samo pri večjih industrijskih mestih; tam je bodočnost. Nova naselbina "New Iliria" leži do pet milj od mesta Merrill s blizu 15,000 prebivalci, veliko cvetočo industrijo, ki se po celej dolini nenavadno hitro razvija. Glavna reka države "Wisconsin.r iver" teče mimo mesta in skoz naselbino. Gradite se dve novi železniški progi in več cest v tem času. Eno miljo od naselbine so dve leti stari naseljenci, ki so letos zgradili novo sirarno. Svet je najrodovitnejši v državi; nič peska nič kamenja ; zemlja valovita brez vsacega močvirja, s dobrim trdim lesom, ki se lahko proda. Cena samo.še za m a j in juni $16. Plačilni pogoji lahki in po dogovoru. Kedor ne najde vse natanko ko je opi-sano se mu povrne vožnja. Nobenih knj ig in podob. Ne hodite da-leč od industrijskih mest v gozde, glejte, da bo Vaša zemlja hitro rasla v ceni, kar je mogoče le pri velikih industri jskih mestih s veliko bodočnostjo. Pišite po pojasni

Iliria Colonization Co. jjj SHEBOYGAN, WIS.

Sfi H Sfi m sfi

sfi m sfi m Sfi m s

m Sfi m s m m s si; m Sfi m Sfi

» s Sfi m m

Sfi m Sfi ^ Sli m m 31 m Sfi m K S Hi » S SR Sfi 25 S Hi Sfi S5

Buchanan-Daley Co. Desplaities and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS

Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu

PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO

TELEFONI 597

Square Deal Vsakemu

Zoper bolnp grlo

poskusite Severov Antisepsol. G. Jur-ko Borowski, Mechanicsville, N. Y., nam je pisal sledeče: "Imel sem bol-no grlo; toda Severov Antisepsol mi je zelo uspešno pomagal." — Drugi, ki so nam pisali pravijo, da je Severov Antisepsol izborili pripravek zoper o-tekle zobrne, zoprn dih, antiseptično čistilo za rane in ureze in za rabo v mrzličnem stanu kože in za britje. Po-skusite ga. Cena 25 centov v vseh lekarnah. Vpraša j te za Severov An-tisepsol in ne vzemite nadomestitev. Ako ga ne morete dobiti, naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Ra-pids, Iowa. — Adv.

JOLIET, ILL.

PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Tel ephones 26. JOLIET, ILLINOIT.

Najhitreje in najceneje pošiljo t

DENARJE V STARO DOMOVINO

ice i: c, t poštna hrani lnic i i M a i l

— Tržaški škof dr. Karlin je bil dne 21. apr. vsprejet v Vatikanu od papeža v Avdijcnci.

— Pismo poreškega škofa glede vo-litev. Glasilo italijanske nacijonalno-liberalne stranke "Giornaletto" v Pu-Iju objavlja dve zaupni pismi, ki sta jih naslovila poreški škof Pederzolli in laški krščansko-socialni državni posla-nec Spadaro na italijapske župnike po-reške ikofije. S tema pismoma se va-bijo vsi župniki na dan 23. apr. na po-svetovanje v zadevi istrskih deželno-zborskih volitev v puljsko župnišče. V

82 Cortland St. New York.

F O I D P l T J Ž J l S r i C ^ :

6104 S t . Clair Ave. , N . E . Cleveland, Ohio.

m K • Junaštvo in zvestoba.

Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije. (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI . )

»i

S s •fjj Nemško spisal Jos. Spillmann S. J .

s

« Poslovenil * * * kfj

x m m m x m

(Dalje.) Prece j zadovoljen s kupčijo sem se

tore j vračal v Courbevoie. Ko sem šel mimo Tuilerij , sem videl, da so na-ši l judje na straži. Poročnik Glutz iz Solothurna mi je povedal, ko sem šel m i m o njegovega mesta, da bomo mi posihmal skupno z narodno stražo imeli službo v gradu. Sodrga je baje zelo predrzna; nekatere osebe da so splezale celo do oken pritličja in ostra-šile madamo Elizabeto, kral jevo se-stro. Potem me je še vprašal, kje je stotnik Reding? Zdi se, je rekel,' da je danes rano brez dopusta odjezdil, kdo ve kam. Major Bachmann se je baje malo povoljno izrazil o tem. Jaz sem smeje rekel, da ga ta zločin pač ne spravi pred vojni sod; kar vem, je odjezdil radi zelo nujnih poslov. S temi besedami sem odšel prot i Cour-bevoie.

V Boulognski Šumi, skozi katero me je vodila pot, je bilo tisti dan tako ča-robno lepo, da sem sedel na klop blizu velikega slapu ter mirno premislil do-godke di^eva. Potegnil sem listnico ter začel računati : 190 louisov za voz, odštevši mo jo opravnino — 360 loui-sov za konje, deset louisov za Baruha, k temu gotovo še 30 do 40 louisov za opravo; nadalje moram najet i kočija-i a , plačati hlevarino in k rmo: konec, da moja gotovina in menica za vse to ne zadostujeta . Toda, saj se Reding po ju t r i šn jem vrne ter mi lahko večjo izda. K a j pa če bi, s lučajno zadržan, ne prišel? Dan potem sem moral pla-čati, ker nisem hotel izgubiti 80 loui-sov zadatja. Pa saj gotovo pride! Si-cer bi mi ta Baruh Frankfu r t e r gotovo posodil 100 ali 200 louisov.

In zdaj mi je mahoma prišla misel, da bi bila zame še veliko večja čast, ako bi sam otel kralj ico! Sicer bo go tovo več ko polovica slave padla na bol j znano ime mojega pri jatel ja , in mene samega bodo kvečjemu imeno-vali kot pomočnika ali celo nič. Mi-slim sicer, da sem se pošteno boril zo-per take nevoščljive misli ter sem pri-ja te l ju privoščil n jegov delež slave. Vendar me je ta misel zalezovala, in skoro sem na tihem želel, da bi Red-inga kak zadržek ustavil. Za ta slučaj sem sklenil, brez odlašanja na lastno pest delati. Po tem sem zidal gradove v oblake in mislil: "Kako se bodo ču-dili Zurlauben, veliki sodnik, in moja l juba mamica in eVrenka, kadar bodo slišali: "Poročnik Muos je kraljico in dofena otel čez Ren!"

T a k o sem prišel ob solnčnem zaho-du, poln zlatih sanj v Courbevoie. Ma-jor me ni posebno milostno sprejel. Reding in jaz se zadnji čas bolj in bolj odtezava službi, je rekel. Sluti, da ti-či za tem kakšno l jubkovanje, kakor navadno pri mladih častnikih. N a j preudar im pred Bogom in vestjo, če ni docela podlo početje, mlademu dekle-tu brez resnih namenov glavo mešati, da niti ne govori o šesti božji zapove- ' di. Slišal da je nekaj namigavati o neki Ivanki. Saj te mi vendar boter nikoli ne dovoli poročiti. T o je da kot m a j o r j u mu stvar nič mari ni; a kot očetovski pri jatel j me je hotel po-svariti. Ze marsikateri mladi častnik je po tej poti šel po zlu. Sic;er pa bo poskrbel, da v prihodnje ne bom imel toliko prostega časa za take igrače. Za jutri imam povelje iti na stražo v Tui-lerije.

S temi besedami mi je major obrnil svoj široki hrbet in me prepustil moji jievolji. Naposled pa sem se zasmejal ,ter rekel pri sebi: "Na, čudil se boš še ' l jubkovanju z Ivanko' , kadar enkrat— na, sa j boš videl in slišal!"

V svoji sobi sem našel Verenino pi-s m o s pravcato karajočo pridigo za-vol jo tega, ker sem spremenil politič-no mišljenje. Bral sem ga z zavestjo, da imam že v roci odpuščanje za svoj prebeg. Saj sem bil gotov, ako se po-sreči naj ino veliko početje, da mi v s i odpust i ta veliki sodnik in posebno nje-gova hčerka.

"Dobr i o t rok! Le potrpi in čakaj pr ihodnje vesti o meni, in tvoje srce se razširi od pravičnega ponosa na tvojega Damiana! — Da le pojde po sreči." T o sem rekel in smehl ja je po-ložil Verenino pridigo k drugim nje-nim pismom.

X X I .

Menica.

Naslednj i dan tore j sem moral biti na straži ob velikem železnem omrež-ju, ki s T r g a za Karroussel (b. Ka-ruse l j ) vodi v veliki osrednj i Tuileri j -ski dvor. Ta se prost ira pred "pavil-jonom z uro", srednj im delom kralje-ve palače, koder je glavni dohod z mes tne strani. Imel sem tore j dovolj posla. Zakaj vsak hip sem moral kot častnik straže odločati, kdo sme iti skozi, kdo ne. Ko sem naposled mi-slil, da bom zamenjan, me je eden to-varišev prosil, na j še zanj prevzamem par ur službe. Tako sem se vrnil šele jtvečer drugi dan po Redingovem od-hodu v Courbevoie. Nes t rpno sem zdaj vsak t renotek pričakoval n jegove-ga povratka. A znočilo se je, in on ni prišel. Čakal sem do polnoči — za-man. Ko je ura bila dvanajs t , sem šel še enkrat po stopnicah navzdol in prašal s t ražo na vratih vojašnice, če

se stotnik Reding ni še vrnil. Nihče ga ni videl.

Čuden nemir se me je polastil. "Ju-tri," sem si dejal, "ali danes pravza-prav (sa j polnoč je proč) moram pla-čati, a menica za 500 louisov ne zado-stuje! In ako ne plačam, bosta trgo-vec z vozovi in konjar z veseljem vtak nila moj visoki zadatek v žep in kup-čijo razveljavila." Zakaj cene so bile v resnici že nečuveno zrastle. Plem stvo je te dni never je tno podvizalo z izseljevanjem. Okoli 60 tisoč, kakor sem pozneje slišal, jih je pobegnilo le v Švico. Teda j plačati sem moral na vsak način; in sicer danes!

A kako? Da bi velikega sodnika prosil za posojilo 200 louisov, je bilo izključeno. Tudi ko bi bila v dobrih odnošajih, bi mi tolike svote nikoli ne posodil, ne da bi vedel, čemu. Major me je bil ravno pred kratkim še ujezil s svojo pridigo. Ne, tema dvema ne privoščim, da bi tudi le z enim bera-škim louisom pospešila krasni načrt! Kateri od mojih tovarišev med čast-niki? Kar sem jih poznal od Luzern-cev in Solothurncev, ki so bili bolj dobrodušni, bi mi težko da kdo mogel pomoči. Plemiški gospodje iz Berna in Freiburga so mi bili pa vedno tuji. Ne ostaje drugega, moram tega Baru-ha Frankfur t e r j a prositi posojila. A storil sem to od sile nerad; ta človek je imel nekaj v lokavem pogledu, kar me je plašilo.

Mej tem razmišl janjem sem nehote položil Redingovo menico pred se na mizo ter nevoljno gledal na 500 louis-dorjev, ki niso zadoščali. Ko bi bil Reding vedel, kako bodo cene rastle, bi bil zapisal 1000 ali vsa j 800!

Tu mi je hipoma šinila v glavo mi-sel: kaj, ko bi to 5ico v 8ico spreme-nil?! Saj to je bilo tem lože, ker Red-ing v naglici števila ni bil z besedami pripisal. Brez odlašanja sem tudi že prijel za pero, da misel izvršim. Pri-šel mi je sicer pomislek, da je to ven-dar nekakšna ponaredba; a rekel sem si: "Saj delaš čisto v Redingovem smislu. Njegova menica ima biti po njegovem namenu nekaka "banko-me-nica", in gotovo mi docela pritrdi, da sem moral tako ravnati. Saj od tega tudi nima na jmanjše izgube, nasprotno pa bi morala temu Baruhu Frankfur -ter ju plačati ogromne obresti."

Ta misel me je popolnoma potolaži-la. Pomočil sem pero v t into in s krepko potezo je iz 500 nastalo 800 louisov. Po tem sem mirno legel na sofo in spal do jutra.

Moj prvi pogled z jut ra j , ko sem se prebudil, je zadel menico. Tudi vaje-no oko ni moglo spoznati, da je bila številka prepisana. Vendar pa že ni-sem bil tako miren kakor tisti hip po noči, ko me je bila nenadno navdala misel, izvršiti spremembo. Vzdihnil sem in vtaknil pisanje v listnico, me-neč: "Sa j že še pride Reding o pra-vem času, da mi te stvari ne bo treba izročati bankirju."

A Reding ni prišel. Oblekel sem svojo črno civilno suk-

n jo ; zakaj pri Arignacu in Barignacu sem moral kot oskrbnik voz plačati. Ob eni uri sem naročil Baruhu Frank-fur te r ju priti v nemško menjalnico v Rue Cassette (b. Ri Kase t ) , da mu tam plačam konje za botra Levija, ka-teremu je bil trgovski drug. Najkas-neje ob 11 sem torej moral oditi iz Courbevoie. Položil sem žepno uro pred se in čakal Redinga do zadnje minute; a ga ni bilo, in naposled sem moral odriniti v Pariz.

Na cerkvi Saint-Sulpice je ravno bi-la ura eno, ko sem zavil v Rue Casset-te, in resnično, tam je tudi že stal moj Baruh Frankfur te r ter me čakal Skupaj sva stopila v menjalnicb, in stal je tesno za menoj, ko sem pri mizi izročil menico.

"800 louisov na račun pl. Redinga," sem rekel.

Uslužbenec me je os t ro pogledal, in čutil sem, kako pos ta jam zbegan. Ali ste vi ta gospod Damian Muos, na ka-terega se menica glasi?" je vprašal.

Pritrdil sem. "Ali imate kaj pri se-bi, s čemer se lahko izkažete? Časi so tako nevarni, da neznancu take svote ne moremo izplačati."

> Moja častniška karta je bila ostala v uniformi. Zbal sem se, da je mož o-pazil p remembo števila; da tore j zato hoče odloga do jutri, da bo to pre-iskoval. Rekel sem, da rabim denar-ja nemudoma in tore j prosim, da mi veruje, da sem gospod, ki ga menica imenuje. Obžaloval je, da običaj hiše ne dovoljuje izplačila; s temi besedami mi je vrnil menico.

Baruh F rankfu r t e r se je zdelo, da je tega pričakoval. A muzal se je za-dovoljno. "Da j t e mi papirček le za dvajset inko enega t renutka I" je rekel. Dal sem mu. Zid je stopil z n j im k oknu ter ga natanko preiskoval. Na-posled je rekel: "S ramota je, velika sramota za tako veliko menjalnico, da se brani posoditi denar na menico, ki je v naj lepšem redu. Pust i te papirček meni, preljubi gospod poročnik; jaz ga prevzamem kot plačilo za krasno četverko svojega botra Levija."

"A ta stane le 360 louisov, in osta-nek rabim za druga plačila, ki jih mo-

ram tudi še danes izpolniti," sem od-govoril.

"E seveda, ostanka vam ne utržem. 360 louisov za botra Levija, 10 louisov opravnine, en odstotek agio (b. adžio) (nadavek, kadar se da zlat denar za papirnat) za menico, ki jo sprejmem— najnižj i agio, kar mogoče: znaša sku-paj 378 louisov, ostane 422 louisov. Bog pravični, kako vam jih bom mo-gel v gotovini plačati — tako veliko svoto!"

No, vendar je mogel, in jaz sem hi-tel v Ribiško Ulico, kjer sem plačal voz. Tam sem tudi kupil opremo za konje, in. zdaj je bilo vse v redu. Ko sem še najel kočijaža, ki mi ga je F rankfur te r priporočil, ter mu velel, zaenkrat peljati voz in konje v Neuilly (b. Neji) — prav blizu Courbevoie — sem se vrnil v vojašnico.

Reding še ni bil prišel. Da bi pre-gnal strah, ki me je zdaj v prsih tiščal, sem šel čez Seino v Neuilly, da p'reiz-kusim konje in voz. Prvo jezo sem imel s kočijažem, ki ga je bil Žid pri-poročil; napil se je bil na moj račun in zdaj je ležal, pijan ko čep, na slami poleg konj. Velel sem tore j hlapcu, da napreže moje vrance. Tako j mi je padla v oči velika razlika med ognje-vitimi konji na trgu in temi kljuseti, ki so se počasu drsajočega koraka in k tlom povešene glave dali peljati pred voz. No, mislil sem od kraja, da jih je Žid pustil zadnje dni brez hrane, zato sem jim velel dati nekoliko ovsa. Res so ne koliko poživeli, in konj pod sedlom je celo enkrat zarazgetal.

Obrnil sem voz proti Clichy-ju (b. Kliši-ju) in počasu vozil. Ko sem imel odpr to cesto pred sabo, sem po-skusil ostrejši tek in počil z bičem nad glavami konj . Res so četrt ure še do-bro tekli. T e d a j pa se je konj na voj-ko začel spotikati, in konj k ra j vojke šepati na zadnjo levo nogo. Ali je bi-la to ponosna četverka, ki so jo pred tremi dnevi na trgu vsi občudovali? Začel mi je vstajat i sum, ravno ko sta me srečala Gibelin in Liebegg, ki sta bila rano skupaj pojezdila v Saint-Denis.

"Halo!" je vzkliknil Gibelin. "Muos s četverko! In, častna beseda! res kavalirsko se drži na sedalu!"

" K o bi le kljuseta bila nekoliko bolj kavalirska," se je smejal poročnik von Liebegg. "A kaj nameravate, gospod tovariš? Mar hočete res v tem kaso-nu — ki je sicer prav gosposki, trisfo-medvedov, — odpeljati lepo Ivanko? Na, svoj živ dan bi si ne bil mislil, da ste sposobni za tako zanimivo pusto-lovino!"

Jaz sam sem bil poskrbel za to, da je prišla med tovariše govorica o ljubez-ni z mlado mlekarico v Trianonu. Za-to sem se le namuzal k zadnji Liebeg-govi opombi ter rekel, da je namen mojega voza zaenkrat še skrivnost.

Kar pa pravite o mojih vrancih, go-spod von Liebegg, se mi čudno zdi, ali pravzaprav me po t r ju je v sumu, ki se mi je pravkar zbudil. Jaz sem namreč te konje vsekakor kavalirsko plačal, 90 louisov za vsakega, in bojim se, da mi je navihanec od kon ja r ja poslal čisto druge živali, nego sem jih kupil."

"Po 90 louisov za ta kljuseta?" je vzkliknil Liebegg in skočil s konja. "Moramo si jih vendar nekoliko bliže ogledati!" Gibelin mu je sledil, in tu-di jaz sem naglo stopil s sedala.

Pri konju na vojko smo začeli pre-iskavo. Ogledali smo zobe, in Gibe-lin je rekel: "Starost se ne da določi-ti!" Jaz pa sem bil gotov, da konj na vojko na trgu ni imel čez osem let. Kon j kra j vojke je imel b ramor ja ; konj pod sedlom se je zdel nadušljiv. in konj kra j ruda je šepal. "Na, go-spod tovariš, tu ste pa gorostasno ope-harjeni! Sama stara fiakerska kljuse-ta! Vsa četverka ni vredna 90 loui-sov!" je slovpl končhi podatek preiska-ve. In moral sem pritrditi. Lahko si je misliti, kakšen srd me je pograbil!

Posvetovali smo se skupno, kaj je storiti. Vprašala sta me, če sem imel priče pri kupčiji. "Da, nekega trgov-čevega botra, Baruha Frankfur te r j a , ki se je ponašal, da je znan s stotnikom Rcdingom."

Oba sta se naglas zasmejala. "Frank fur te r ! Eden najhujš ih judovskih o-deruhov in pijavk, ki je lansko leto Redinga opeharil z belcem za ježo. Ta bo Leviju roko držal in noben način ne bo pričal zoper njega! A takoj gre-va z vami k Židoma in bomo videli, ka j bi mogli s skupno grožnjo izviti iz nji ju."

Vrnili smo se tore j skupaj v Neuilly, da bi najprej , če mogoče, kočijaža za-slišali. Gibelin mu je ulil posodo mr-zle vode na glavo in to ga je toliko spravilo k pameti, da nam je vedel po-vedati za Levijevo štalo in Frankfur -ter jevo s tanovanje . Vzel sem ga k sebi na sedalo, oba častnika sta sedla v voz, in tako smo se peljali, kar smo mogli naglo z nadložnimi kljuseti, na-zaj v Pariz.

"Na jp re j k F rankfur te r ju , " je del Gibelin; "ko n jega omečimo, pa z nj im k botru Levi ju!"

Oderuški Zid je stanoval v neki hiši med Ulico Penezarnice in Chatelet-om (b. Šat le- tom). V to blodišče tesnih in umazanih ulic ni mogel niti najlažji voz prodreti, nikar pa čveterovprežna kočija. Morali smo jo torej pustiti v bližini Novega Mosta. Nekega mest-nega stražnika smo prosili, da za na-pitnino malo pazi na voz; zakaj koči-jažu nismo preveč zaupali, da ne bi Židoma roke držal. Na to smo tvegali v mrežo tesnih ulic tega mestnega de-la.

Kakšne luknje in brlogi! če la viso-kih in poševnih hiš so se malone sti-kala in nikoli niso puščala solnčnemu

žarku do tal teh zagatnih ulic. Črna, vlačna, smrdeča nesnaga se je prije-mala naših čevljev, in zelenkast glen se je cedil po zidovih. Poročnik von Liebegg si je tiščal parfimiran žepni robec pred nos in usta, in Gibelin se mu je zato smejal. Naposled smo s povpraševanjem našli Ulico Gnilobe in stali pred. oderuhovim brlogom.

(Dal je prih.)

m Z A K R A T E K Č A S . &f|

S im ffi »fi !fi MWiWil

Dober sklep.

Prv j visokošolec: "Ti, Ivo, to ti pa povem, napil se od sedaj naprej ne bom nikdar več."

Drugi : "Zakaj pa ne?" Prvi : "Pomisli, zadnjič sem v svoji

pijanosti poplačal vse dolgove."

Pred poroto.

Zagovornik: "Kazen za mojega va-rovanca je previsoka. Ker je slab in bolehen, bo morebiti komaj par let živel, pa ga hočete obsoditi za celo življenje!"

lova slovenska naselbina

V W I S C O N S I N U , PRVI POLJE-D E L S K I DRŽAVI A M E R I Š K E

UNIJE.

Iz šole.

Učiteljica je nekega lenega dečka kaznovala. Mati njena pride k učite-ljici in zavpije ne vol jna:

"Mojega otroka ne bote več kazno-vali. Vi imate svojo plačo in vam je potlej vseeno, če imate v šoli enega osla več ali pa manj ."

Suehorobarjev vzdihljaj:

"Pre te tu so slabi časi! Oben člouk nejma gnar j a ; če ga pa gdu ima, pa jegov na j !"

Gosta megla.

Mornar pripoveduje: "Že marsikako meglo sem "doživel, ampak take pa še ne, kakor lansko jesen, ko smo se vo-zili proti Avstraliji . Včasih je bila že tako gosta in debela, da smo se kar s h rb tom ^nanjo naslanjali. Nekoč so rtam pa š t i r je morž je v mor je padli, ker nismo zapazili, da se je bila me-gla za našim hrb tom pretrgala."

V šoli.

"Zadnj ič sem vam razlagal pijavko. Med katere živali prištevamo pijavko?'

Tone : "Med sesalke."

Obsojena sufragetka.

Leeds, Angleško, 8. m^ja. — Lillian Lenton, ena bojevitih sufragetk, je bila danes v policijskem sodišču spoznana za krivo, da je meseca junija lani za-žgala Westf ield House, in obsojena na erio leto v kaznilnico.

Gospica Lenton je bila nedavno iz-puščena iz kaznilnice, ker je vsled stradalnega š t ra jka telesno opešala.

J O I I N N. W . P h o n e 348

m i i i i i i 1 i i i D MJIBMIMJMJ JMJMJMIMMI M

§TEFAN1CH :.:S1 »venska Gostilna:::

vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.

915 N. Scott St., Joliet, 111. pa]

Med vsemi državami prostrane re-publike zavzema Wisconsin najodlič-nejše mesto, kar se tiče poljedelstva, živinoreje in sadjereje. V nobeni dru-gi državi ne živi fa rmar v tako ugod-nih razmerah, kot ravno v tej napred-ni državi, katera tudi v marsičem dru-gem nadkri l juje ostale svoje sosestre. Wisconsin je država, katera po svo-jem zdravem podnebju, po svojih či-stih, hladnih vodah, po svojih krasnih jezerih, po svojih bogatih loviščih itd., najbol j prija našim ljudem. Zato pa je tudi v državi Wisconsin toliko slo-venskih farmarskih naselbin, kot v no-beni drugi državi Unije. L jud je se t rumoma nasel jujejo na farme, ker vedo, da je le NA F A R M A H njih bo-dočnost in ker jih razuntega k temu takorekoč silijo že skoro neznosne de-lavske razmere po mestih (splošna draginja, vedna nevarnost brezposel-nosti, slabe plače, naporno in nezdra-vo delo po smrdljivih tovarnah itd.)

Kar je bilo D O B R E farmarske zem-lje, dostopne doslej Slovencem, se je vsled kričeče judovske reklame od strani raznih slovenskih zemljiških a-gentov večinoma že vsa razprodala, tako da je sedaj to, kar še ponuja jo zemlja le bolj dvomljive kakovosti in manjše vrednosti.

Wisconsin pa je obsežna dežela in še daleč ne tako obljudena in naselje-na, kakor bi po svojih naravnih pred-nostih pred drugimi državami lahko bila. V Wisconsinu se še dobi DO-BRA Z E M L J A ; vendar Slovencem doslej ni bila na ponudbo, pač pa dru-gim Slovanom, v prvi vrsti podjetnim Čehom, ki so priznano najboljši polje-delci med vsemi Slovani. K je r se naseli razboriti Čeh, je to že samoob-sebi zadosten dokaz, da zemlja tam N I SLABA! —

Podpisani naselbinski družbi se je po dolgem prizadevanju posrečilo, da je dobila edino zastopništvo v svrho razprodaje te izvrstne farmarske zem-lje med Slovence.

Ne bomo hvalili naše zemlje, kakor hvalijo svojo na vse pretege razni slo-venski špekulantni agent je ; — kajti s toj imo na stališču, da se vsaka dobra stvar sama hvali, — pač pa Vam pri-poročamo le, da nam pišete še danes po natančen slovenski bogato ilustro-vani popis zemlje z dotičnim zemlje-vidom, ki ga na zahtevo pošl jemo vsa-kemu brezplačno. V tem popisu naj-dete vse, kar želite zvedeti o zemlji, ki jo hočete kupiti.

Pišite nam še danes in mi Vam dra-ge volje damo vsa potrebna pojasnila o tej novi slovenski naselbini.

Slovenska Naselbinska Družba

198 FIRST A V E N U E ,

M I L W A U K E E WISCONSIN.

Chicago Phone 2524.

John R. Herath 40-41 Young Bldg., Jefferson Street

J O L I E T , I L L .

ffi S3

PRODAJA ZEMLJIŠČA ZAVARUJE PROTI POŽARU

POSOJUJE D E N A R

Slovencem 'in Hrvatom se priporoča.

J MALI OGLASI. ^

Kdor kaj išče za vsakokratna piiob-čenje po 25c.

Za zahvale, naznanila in drugo p« 2 centa od vsake besede

V N A J E M H L E V , P R O S T O R E N za tri konje ali pa automobil. Več pove: Jos. Težak, 115 N. Broadway, Joliet, 111. 46t4

ZA

P I S M E N I PAPIR,

K U V E R T E ,

NAKAZNICE,

B O L N I Š K E L I S T E

I N PRAVILA

v slovenskem in angleškem je-ziku, ter vse vrste tiskovine, ogla-se in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno v Ameriki:

Amerikanski Slovenec J O L I E T , :: I L L I N O I S

D E L O J A M Č I M O .

ffi S Ifi S ffi g Bi K ifi »si K a? ffi m

POZOR, ROJAKINJE! i

Ali veste, kje je dobiti najbol jše me-so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici

J. & A. Pasdertz se dobijo najbol jše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižj i ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.

Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.

Ne pozabite tore j obiskati nas v našej mesnici in groceriji na voga-lu Broadway and Granite Streets .

Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.

Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257.

Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, ILL.

gostilničar YINO, ŽGANJE IN SMODKE.

Sobe v naiem in Lunch Room.

pflHffi

I Chi. Phone: Office 658, Res. 3704

Uradne ure: s 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. ff Ob nedeljah od 10. do 12.

I Dr. S.Gasparovich 1 Dentist Zobozdravnik

Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.

JOLIET, :-: ILLINOIS.

Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje

ter je najboljša pijača

E. Porter Brewing Company Ota telefona 405. S. Bluff St.. Joliet, 111..