ALTERANTIVNI NAČINI PREHRANJEVANJA ONKOLOŠKIH … · 2020. 3. 31. · 2.5.1.6 Alkalna prehrana 23...

II

UNIVERZA V LJUBLJANI

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA ŽIVILSTVO

Jutra ČERNILOGAR

ALTERANTIVNI NAČINI PREHRANJEVANJA

ONKOLOŠKIH BOLNIKOV IN STANJE V

SLOVENIJI

MAGISTRSKO DELO

Magistrski študij - 2. stopnja Prehrana

Ljubljana, 2018

brought to you by COREView metadata, citation and similar papers at core.ac.uk

provided by Repository of the University of Ljubljana

https://core.ac.uk/display/162309697?utm_source=pdf&utm_medium=banner&utm_campaign=pdf-decoration-v1

III

UNIVERZA V LJUBLJANI

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA ŽIVILSTVO

Jutra ČERNILOGAR

ALTERNATIVNI NAČINI PREHRANJEVANJA ONKOLOŠKIH

BOLNIKOV IN STANJE V SLOVENIJI

MAGISTRSKO DELO

Magistrski študij - 2. stopnja Prehrana

ALTERNATIVE NUTRITION IN CANCER PATIENTS AND THE

SITUATION IN SLOVENIA

M. SC. THESIS

Master Study Programmes: Field Nutrition

Ljubljana, 2018

IV

Magistrsko delo posvečam Zarji, sestri, dvojčici in prijateljici. Rekla si, da me boš naučila

živet, zdaj se učim sama.

Černilogar J. Alternativni načini prehranjevanja onkoloških bolnikih in stanje v Sloveniji.

Mag. delo (Du2). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2018 II

Magistrsko delo je zaključek magistrskega študijskega programa 2. stopnje Prehrana. Delo

je bilo opravljeno na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na Oddelku za živilstvo v

sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana.

Komisija za študij 1. in 2. stopnje je za mentorico magistrskega dela imenovala doc. dr.

Nado Rotovnik Kozjek in za recenzentko doc. dr. Tanjo Pajk Žontar.

Mentorica: doc. dr. Nada ROTOVNIK KOZJEK

Onkološki inštitut Ljubljana, Oddelek za prehrano in dietoterapijo,

Enota za klinično prehrano

Recenzentka: doc. dr. Tanja PAJK ŽONTAR

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik:

Član:

Član:

Datum zagovora:

Jutra Černilogar


Mag. delo (Du2). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2018 III

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Du2

DK UDK 613.2:616-006:641.56(043)=163.6

KG rak, onkološki bolniki, prehrana, alternativna prehrana, alternativna medicina,

zdravilci

AV ČERNILOGAR, Jutra, dipl. inž. živ. in preh. (UN)

SA ROTOVNIK KOZJEK, Nada (mentorica), PAJK ŽONTAR, Tanja (recenzentka)

KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo

LI 2018

IN ALTERNATIVNI NAČINI PREHRANJEVANJA ONKOLOŠKIH BOLNIKOV

IN STANJE V SLOVENIJI

TD Magistrsko delo (Magistrski študij - 2. stopnja Prehrana)

OP XI, 54 str., 4 pregl., 4 sl., 120 vir.

IJ sl

JI sl/en

AI Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, katerim alternativnim načinom

prehranjevanja so podvrženi onkološki bolniki, kakšna je ponudba informacij o

alternativni medicini in kakšna je kakovost spletnih strani ponudnikov teh storitev.

Za oceno vpliva različnih prehranskih režimov smo na spletnih portalih in preko

ustnih priporočil iskali izvajalce alternativnega zdravljenja rakaste bolezni. Tekom

raziskave smo ugotovili, da je v Sloveniji veliko ponudnikov alternativnega načina

zdravljenja, toda le majhen delež se jih trži preko spletnih portalov. Odzivnost je

bila slaba, saj smo od 23 poslanih prošenj dobili le 13 odgovorov. Po Sandvikovi

lestvici smo ocenili kakovost spletnih strani. Večina spletnih strani je bila ocenjena

kot »srednje dobra kakovost« kar je zaskrbljujoče. V spletni iskalnik Google smo

vnesli iskalni niz »alternativno zdravljenje raka«. Pregledali smo prvih 50 povezav.

40 % povezav je bilo povezanih s članki o alternativnem zdravljenju rakaste

bolezni. Rezultati so pokazali tudi, da je večina izvajalcev prehranskih pristopov

alternativnega zdravljenja brez ustrezne formalne izobrazbe zdravstvene smeri.

Marsikateri alternativni zdravilec meni, da je njegov način zdravljenja uspešnejši od

konvencionalnega zdravljenja, in da je razlog neuspeha nekonvencionalne terapije,

da onkološki bolniki k njim pridejo prepozno. Rezultati magistrskega dela so

prikazali stanje alternativnega zdravljena v Sloveniji na področju prehrane

onkoloških bolnikov.


Mag. delo (Du2). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2018 IV

KEY WORDS DOCUMENTATION

ND Du2

DC UDC 613.2:616-006:641.56(043)=163.6

CX cancer, oncology patients, nutrition, alternative nutrition, alternative medicine,

healers

AU ČERNILOGAR, Jutra

AA ROTOVNIK KOZJEK, Nada (supervisor), PAJK ŽONTAR, Tanja (reviewer)

PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Food Science and

Technology

PY 2018

TI ALTERNATIVE NUTRITION IN CANCER PATIENTS AND THE SITUATION

IN SLOVENIA

DT M. Sc. Thesis (Master Study Programmes: Field Nutrition)

NO XI, 54 p., 4 tab., 4 fig., 120 ref.

LA sl

Al sl/en

AB Goal of the thesis was to find out what nutritional regime is used by oncological

patients, what is the offer of information about alternative medicine and what

quality are websites with information regarding nutritional regimes of oncological

patients. To evaluate the influence of other nutritional regimes we looked for

organization and provides who perform alternative treatment on the world wide

web. During the research we discovered that there are many providers of the

alternative treatments in Slovenia, but only a fraction of them in present on the

world wide web. Responses of providers were poor, we only got 13 replies of 23

requests. We used Sandvik scale to evaluate the quality of the websites. The quality

of these sites was socred on a point system. Most of the websites were of medium

quality, which is a concern. On the online search in Google, we are looked for

search phrase “alternative cancer treatment”. We reviewed first 50 links. 40 % of

which were associated with article of alternative cancer treatment. During the

research we discovered that there are many providers of alternative treatments who

do not have any formal healthcare education. They also think that patients with

cancer seek their help too late and therefore alternative treatment is not successful.

Results gathered valuable information to plan following healthcare measures for

treatment of cancerous disease in Slovenia.


Mag. delo (Du2). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2018 V

KAZALO VSEBINE

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III KEY WORDS DOCUMENTATION IV KAZALO VSEBINE V KAZALO PREGLEDNIC VII KAZALO SLIK VIII

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI IX

1 UVOD 1 1.1 NAMEN DELA 2

1.2 DELOVNE HIPOTEZE 2

2 PREGLED OBJAV 3 2.1 RAK 3

2.2 PRESNOVNE SPREMEMBE PRI RAKU 3

2.3 MOTNJE PREHRANJENOSTI 4

2.3.1 Kaheksija 5

2.3.2 Druge prehranske motnje 6

2.4 PROCES PREHRANSKE OBRAVNAVE ONKOLOŠKEGA BOLNIKA 7

2.4.1 Medicinska prehranska terapija 9

2.5 UPORABA RAZLIČNIH PREHRANSKIH REŽIMOV 10

2.5.1 Opis najpogostejših alternativnih prehranskih režimov 13

2.5.1.1 Gersonova terapija 13

2.5.1.2 Dieta Budwig 15

2.5.1.3 Veganstvo 16

2.5.1.4 Presna prehrana 18

2.5.1.5 Makrobiotika 21

2.5.1.6 Alkalna prehrana 23

2.5.1.7 Post 24

2.5.1.8 Ketonska dieta 26

2.5.1.9 Breussova terapija 28

3 METODE DELA 30 3.1 METODE DELA 30

3.2 POSTOPEK DELA 31

4 REZULTATI 32 5 RAZPRAVA 37 6 SKLEPI 43


Mag. delo (Du2). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2018 VI

7 POVZETEK 44 8 VIRI 46

ZAHVALA


Mag. delo (Du2). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2018 VII

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Strategija prehranske podpore pri fizioloških zapletih, ki se pojavijo pri

zdravljenju rakaste bolezni (Gangadharan in sod., 2017) ..................................................... 9 Preglednica 2: Podrobnosti iz Sandvikove lestvice (Schmid in Ernst, 2004) ..................... 31 Preglednica 3: Ocenjevanje kakovosti spletnih strani ......................................................... 33 Preglednica 4: Število strani in povprečno število točk za vsak kriterij po Sandvikovi

lestvici (n=19) ...................................................................................................................... 34


Mag. delo (Du2). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2018 VIII

KAZALO SLIK

Slika 1: Prikaz števila poslanih prošenj in števila dobljenih odgovorov (n=23) ................. 32

Slika 2: Razvrstitev dobljenih odgovorov (n=13) ............................................................... 33 Slika 3: Prikaz pojavnosti povezav, ki se pojavijo v prvih 50 zadetkih na google.si z

iskalnim nizom »alternativno zdravljenje raka« (n=50) ...................................................... 35 Slika 4: Prikaz posameznega tipa številčno razdeljenega glede na tip alternativne oblike

zdravljenja (n=50) ............................................................................................................... 36


Mag. delo (Du2). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2018 IX

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI

AMPK adenozin monofosfat – aktivirana proteinska kinaza

ASPEN Ameriško združenje za klinično prehrano (ang. American Society for

Parenteral and Enteral Nutrition)

CAM komplementarna in alternativna medicina (ang. Complementary and

alternative medicine)

DNK deoksirbonukleinska kisline

EP enteralna prehrana

ESPEN Evropsko združenje za klinično prehrano in presnovo (ang. European Society

for Parenteral and Enteral Nutrition and Metabolism)

FDA Uprava Združenih držav Amerike za hrano in zdravila (ang. Food and Drug

Administration)

g/kg/TM gramov na kilogram telesne mase

IGF-1 inzulinu podoben rastni faktor 1

IGF-1/Akt-mTor inzulinu podoben rastni faktor 1/protein kinaza B-tarča rapamicina pri

sesalcih

IGFBP-1 inzulinu podoben faktor, ki veže akterje 1

IL-1 interlevkin 1

IL-1α interlevkin 1 alfa

IL-1β interlevkin 1 beta

IL-6 interlevkin 6

ITM indeks telesne mase

kb kilobaza

kcal/kg kilokalorij na kilogram

kg/m2 kilogramov na kvadratni meter

mRNK informacijska ribonukleinska kislina

OPD oralni prehranski dodatki

PP parenteralna prehrana

RNK ribonukleinska kislina

TNF-α tumor nekrotizirajoči faktor alfa

WHO Svetovna zdravstvena organizacija (ang. World Health Organization)


Mag. delo (Du2). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2018

1

1 UVOD

Pri zdravljenju rakaste bolezni se od nekdaj pojavljajo oblike zdravljenja, ki niso del

običajnega zdravljenja. Veliko teh oblik zdravljenja se osredotoča na spremenjen vnos

hranil, ki bi lahko pomagal »zdraviti« rakasto bolezen ali pa »razstrupljati« telo zaradi

rakaste bolezni in konvencionalnega zdravljenja. Ravno zaradi tega je znanje o klinični

prehrani pri zdravljenju rakastih bolezni pomembno, saj vpliva na učinkovitost zdravljenja

rakastih bolezni in kakovost življenja onkološkega bolnika v času zdravljenja ter po njem.

Nekatere alternativne diete za »zdravljenje« rakaste bolezni namreč temeljijo na teorijah,

ki niso bile dokazane zaradi pomanjkanja nadzorovanih kliničnih raziskav, zato ostaja

terapevtska učinkovitost teh diet neznana. Hkrati pa so bile v kliničnih raziskavah

preučevane številne diete za zdravljenje rakaste bolezni, ki so se izkazale za neučinkovite

(Martiness in sod., 2005).

Vendar, kljub nedorečeni učinkovitosti številnih prehranskih režimov, jih onkološki

bolniki uporabljajo kot del komplementarne in alternativne oblike medicine (CAM,

complementary and alternative medicine). Komplementarna medicina je tista, ki se

uporablja za dopolnitev konvencionalnih metod zdravljenja rakaste bolezni, alternativna

medicina pa so tiste metode, ki se uporabljajo namesto konvencionalne terapije (Deng in

Cassileth, 2013). Bolniki neprestano iščejo informacije, kako si lahko sami še dodatno

pomagajo pri boju z boleznijo. Najpogosteje informacije o CAM dobijo od družine,

prijateljev in medijev. Poleg tega onkološki bolniki pogosto svojemu onkologu ne

razkrijejo uporabe CAM, zlasti uporabe diet, prehranskih dopolnil in zelišč (Huebner in

sod, 2014a).

Dejstvo je, da veliko onkoloških bolnikov uporablja različne vrste nekonvencionalnih

metod, da bi z njimi vplivali na potek rakaste bolezni ali pa da bi s tem vplivali na svoje

počutje in kakovost življenja. Uporaba in zanimanje za CAM je povezano tudi z

napredovanjem rakaste bolezni (zasevki, ponovitve rakaste bolezni), poleg tega se mlajši

onkološki bolniki pogosteje odločijo za CAM (Söllner in sod., 2000).

Iskanje informacij o dietah za rakasto bolezen je marsikdaj lahko razočaranje za bolnika,

saj ne dobijo vseh odgovorov o prehrani, manjkajo jim natančna navodila, kaj jesti in

katerim živilom se je potrebno izogibati. Posledično bolniki v stiski zaradi nevednosti

velikokrat poiščejo upanje v alternativnem načinu prehranjevanja, saj jim šarlatani s

svojimi pravili in metodami obljubljajo tako telesno kot tudi duševno zdravje. Večina teh

diet ne temelji na znanstvenih dokazih ali pa se znanstveni izsledki šarlatansko

interpretirajo (Huebner in sod., 2014a).

Ločiti je potrebno tudi izraza zdravilec in šarlatan. V Slovenskem medicinskem slovarju

(2014) piše, da je zdravilec kdor zdravi z metodami alternativne medicine in kdor se



2

ukvarja z zdravljenjem, navadno brez ustrezne medicinske izobrazbe. Šarlatan pa je tista

oseba, ki se ukvarja z zdravljenjem brez ustrezne poklicne izobrazbe. V magistrskem delu

smo v razpravi ločili izraza zdravilec in šarlatan tako, da je zdravilec tisti, ki ima izobrazbo

zdravstvene smeri, šarlatan pa tisti, ki je nima.

V magistrskem delu smo se pri pregledu literature o prehranskih pristopih pri zdravljenju

raka osredotočili na presnovne spremembe pri rakastih boleznih in konvencionalno

prehransko podporo, ki temelji na obstoječem stanju znanstvenih izsledkov in predstavlja

strokovno osnovana prehranska priporočila in smernice. Preučili smo razloge za uporabo

CAM in najbolj znane prehranske režime, ki se uporabljajo pri alternativnem zdravljenju

rakaste bolezni.

1.1 NAMEN DELA

Namen magistrskega dela je bilo ugotoviti, katerim režimom prehranjevanja so podvrženi

onkološki bolniki, kakšna je ponudba informacij o alternativni medicini in kakšna je

kakovost strani ponudnikov teh storitev. Poleg tega smo želeli preveriti tudi njihovo

odzivnost, pri ponudbi za sodelovanje v raziskavi.

1.2 DELOVNE HIPOTEZE

HD1: V Sloveniji je ponudba alternativnega načina zdravljenja rakaste bolezni velika.

HD2: Spletne strani, ki ponujajo alternativno zdravljenje so kakovostne.

HD3: Zdravilci/šarlatani želijo sodelovati v raziskavah, saj menijo, da bodo tako dokazali

učinkovitost svojega zdravljenja.

HD4: Zdravilci/šarlatani nam bodo pomagali pri raziskavi s tem, da nam bodo omogočili

stik s svojimi bolniki.



3

2 PREGLED OBJAV

2.1 RAK

Rak je skupina bolezni, za katero je značilna nenadzorovana rast in širjenje nenormalnih

celic. Če širjenje rasti nenormalnih celic ni nadzorovano, lahko povzroči smrt. Razlog za

nastanek mnogih vrst raka, posebej tistih, ki se pojavijo v otroštvu, ostaja neznan. Veliko

dejavnikov za nastanek rakaste bolezni pa je znanih. Mednje sodijo tudi dejavniki

življenjskega sloga, kot je uporaba tobaka, prevelika telesna masa in nespremenljivi

dejavniki kot so podedovane mutacije, hormonski in imunski sistem. Dejavniki tveganja

lahko delujejo hkrati ali pa tako, da zaporedno začnejo in/ali spodbujajo rast raka (ACS,

2018).

2.2 PRESNOVNE SPREMEMBE PRI RAKU

Pri onkološkem bolniku je zaradi telesnega odziva na tumorsko bolezen in zdravljenje

sprožen sistemski vnetni odziv (Petruzzelli in Wagner, 2016). Če je to kronično vnetje

nenadzorovano, je posledica neprestano zmanjševanje mase telesnih celic, kar vodi do

velike izgube mase telesnih celic in nato do kaheksije (Jensen, 2006).

Kronično vnetje posreduje različne citokine, eikozanoide in hormone, ki povzročijo izgubo

mase telesnih celic. Provnetni citokini, ki sodelujejo pri akutnih in kroničnih bolezenskih

stanjih so TNF-α, IL-1 in IL-6 (Jensen in sod., 2011). Presnovni odziv na vnetne

mediatorje je kompleksen in odvisen od različnih dejavnikov, zato raven citokinov v

serumu ni v neposredni korelaciji s pojavom kaheksije pri onkoloških bolnikih (Petruzzelli

in Wagner, 2016). V nastanek in razvoj rakaste kaheksije so vpleteni številni dejavniki,

odvisen je tudi od vrste rakaste bolezni in prehranskega stanja bolnika (Aversa in sod.,

2017).

Sistemski vnetni odziv povzroči spremembe v izločanju hormonov in delovanju organov,

ki jih prenesejo citokini. Akutno ali kronično vnetje je povezano s presnovnimi motnjami,

ki povzročijo izgubo mase telesnih celic, kar je ena izmed značilnosti kaheksije. Med

presnovne motnje spadajo še inzulinska rezistenca, povečana lipoliza, povečana oksidacija

lipidov in povečan obrat beljakovin. Sistemski vnetni odziv močno vpliva na mišice (Zoico

in Roubenoff, 2002). Provnetni citokini imajo ključno vlogo pri uravnavanju kinetike

beljakovin v mišicah, vključno s spodbujanjem razgradnje mišičnih beljakovin in

zmanjševanjem sinteze beljakovin, kar vodi do apoptoze, ki vpliva na krčenje in delovanje

mišic (Jensen in sod., 2011). V hudem katabolnem stanju je izguba mišične mase lahko

tako velika, da je očitna že pri telesnem pregledu bolnika (Wolfe, 2017).



4

Kot posledica anoreksije, ki spremlja vnetje, lahko pride do nezadostnega prehranskega

vnosa, kar še dodatno spodbuja izgubo pustega in maščobnega tkiva. Sistemski vnetni

odziv spremeni obrat vseh makrohranil, posledica je povečana poraba energije v

mirovanju. V poznejših stadijih kaheksije se poraba energije v mirovanju lahko zmanjša,

vendar ostane povečana, če se jo izrazi na kilogram puste mišične mase. Pri kroničnem

vnetju se zaradi neto izgube beljakovin poveča potreba po vnosu beljakovin, vnos je večji

od priporočene vrednosti za zdrave odrasle. Dokazano je, da prehrana z visoko vsebnostjo

beljakovin (1,5 g/kg TM na dan (gramov na kilogram telesne mase na dan)) izboljša

dušikovo bilanco, verjetno zaradi povečane sinteze beljakovin. Kljub temu zmanjšanje

izgube mišične mase ni bilo prepričljivo dokazano. Aminokisline, ki nastajajo pri

razgradnji mišičnih beljakovin, se deloma preoblikujejo, da se lahko uporabijo za sintezo

alanina in glutamina. Ti dve in še druge aminokisline se sproščajo v krvni obtok, kjer jih

nato prevzamejo drugi organi. Glutamin prevzamejo celice imunskega sistema, vključno s

celicami v jetrih in vranici. Druge beljakovine, ki so nastale pri neto razgradnji mišičnih

beljakovin, se predvsem porabijo za sintezo beljakovin akutne faze, kot so C-reaktivni

protein, albumin, fibrogen, imunoglobulin, beljakovine komplementa in druge beljakovine,

ki so povezane s kroničnim vnetjem (Jensen in sod., 2011).

Sinteza albuminov zmanjšuje ali poveča resnost različnih bolezni, vendar se njihova

plazemska koncentracija vedno zmanjša zaradi povečanega uhajanja beljakovin in tekočin

skozi kapilare. Posledica je povečanje zunajceličnega prostora, po katerem se porazdelijo

albumini, kar delno pojasnjuje zmanjšane plazemske koncentracije albuminov. Verjetno se

zmanjša tudi sinteza mišičnih beljakovin, ostane enaka ali pa se precej poveča, vendar je

vedno manjša kot razgradnja mišičnih beljakovin. Posledica je izguba mišične mase v

povezavi z vnetno aktivnostjo, ki povzroči šibkost mišic in zmanjšanje funkcije, kar vodi

do disfunkcije organskih sistemov, vključno s poslabšanjem delovanja imunskega sistema

in celjenja ran. V povezavi s podhranjenostjo se disfunkcija organskih sistemov poslabša

(Jensen in sod., 2011).

2.3 MOTNJE PREHRANJENOSTI

Podhranjenost je definirana kot stanje do katerega je prišlo zaradi premajhnega vnosa ali

izkoristka hranil, kar vodi do spremenjene sestave telesa (zmanjšanje puste mase) in

celične mase, katere posledica je zmanjšana fizična in psihična funkcija telesa ter slabša

napoved izida bolezni. Podhranjenost je lahko posledica lakote, bolezni ali starosti (na

primer starejši nad 80 let) (Cederholm in sod., 2016). Pri onkoloških bolnikih pa je

podhranjenost najpogosteje povezana z vnetjem. V raziskavi, kjer so spremljali veliko

populacijo onkoloških bolnikov (2068 bolnikov), so ugotovili, da je 39 % onkoloških

bolnikov nezadostno prehranjenih in da 42,4 % podhranjenih onkoloških bolnikov ne

prejema prehranske podpore, 55 % onkoloških bolnikov pa je zmanjšalo vnos hrane, ko so

izvedeli za svojo diagnozo (Hébuterne in sod., 2014).



5

ESPEN (Evropsko združenje za klinično prehrano in presnovo) je leta 2016 klasificiral

naslednje motnje prehranjenosti (Cederholm in sod., 2016):

podhranjenost:

o bolezenska podhranjenost z vnetjem – kaheksija,

o bolezenska podhranjenost brez vnetja,

o podhranjenost brez prisotnosti bolezni,

sarkopenija in krhkost,

prekomerna telesna masa in debelost,

primanjkljaj in/ali pribitek mikrohranil,

sindrom ponovnega hranjenja.

Diagnostični kriteriji glede na ESPEN smernice za razvoj podhranjenosti so (Cederhom in

sod., 2015):

ITM < 18,5 kg/m2 in kombinacija dejavnikov:

o nenamerna izguba telesne mase: izguba telesne mase ˃ 10% nedavne običajne

telesne mase v daljšem časovnem obdobju ali ˃ 5% v zadnjih treh mesecih

o vsaj eden od dveh naslednjih dejavnikov:

zmanjšan ITM: ITM < 20 kg/m2 pri mlajših od 70 let ali < 22 kg/m2 pri

starejših od 70 let,

nizek indeks puste telesne mase: pri ženskah < 15 kg/m2, pri moških <

17 kg/m2.

ASPEN (Ameriško združenje za klinično prehrano) smernice pa za diagnozo

podhranjenosti upoštevajo šest meril: nizek energijski vnos, izguba telesne mase, izguba

podkožne maščobe, izguba maščobe v telesu, zadrževanje tekočine in merjenje moči stiska

roke. Za diagnozo podhranjenosti je potrebno zadostiti najmanj dvema zgoraj navedenima

kriterijema (White in sod., 2012).

2.3.1 Kaheksija

Kaheksija je opredeljena kot kompleksni presnovni sindrom, povezan z osnovno boleznijo

in vnetjem ter vodi do propadanja puste telesne mase z ali brez izgube maščobne mase.

Značilnost kaheksije je kronična bolezen ter z njo povezane nevrohormonalne in presnovne

spremembe ter vnetno stanje, ki skupaj vodijo do negativne energijske bilance ter fizične

oslabelosti (Fearon in sod., 2011). Kaheksija pri onkoloških bolnikih je specifična oblika

bolezenske podhranjenosti (Cederholm in sod., 2016). Kaheksija je povezana s slabšo

kakovostjo življenja in vodi do slabše prognoze rakaste bolezni. Pogosto jo spremlja

anoreksija, ki jo povzročijo proinflamatorni citokini (IL-1α, IL-1β, IL-6, TNF-α). To vodi

do prevladovanja anoreksigeničnih znakov, kot so pro-opiomelanokortini in do

pomanjkanja oreksigeničnih signalov, kot je nevropeptid Y (Gorenc in sod., 2015).



6

Na napredovanje kaheksije vplivajo različni dejavniki, kot so vnos hrane, vrsta in stadij

rakaste bolezni, zmanjšan odziv na terapijo za zdravljenje rakaste bolezni (Gorenc in sod.,

2016). Poznamo več stadijev kaheksije in sicer prekaheksijo, kaheksijo in refraktarno

kaheksijo. Prekaheksija je opisana kot upad telesne mase (≤ 5% telesne mase), anoreksija

in presnovne spremembe. V stadij kaheksije se uvršča bolnike, ki so v zadnjih šestih

mesecih izgubili več kot 5 % telesne mase ali pa imajo ITM manjši od 20 kg/m2 in so

izgubili več kot 2 % telesne mase ali pa so sarkopenični in so izgubili več kot 2 % telesne

mase. Refraktarna kaheksija je povezana z aktivnim katabolizmom in neodzivnostjo na

protirakavo terapijo, upadanja telesne mase se ne da več ustaviti. Povezana je z nizko

zmogljivostjo, pričakovana življenjska doba bolnika je manj kot tri mesece (Fearon in sod.,

2011).

2.3.2 Druge prehranske motnje

Sarkopenija, krhkost, prekomerna telesna masa in debelost spadajo med prehranske motnje

povezane s prehranjevanjem ob prisotnosti bolezni ali brez bolezni (Cederholm in sod.,

2016).

Sarkopenija je sindrom za katerega je značilna izguba in progresivno propadanje mišične

mase ter izguba moči in/ali funkcije skeletnih mišic. Čeprav je sarkopenija pogost pojav pri

staranju (primarna sarkopenija), se lahko razvije tudi kot posledica patogenih mehanizmov

(sekundarna sarkopenija), ki so povezani z boleznijo in s tem nedejavnostjo ali pa s

prehrano (na primer pomanjkanje beljakovin) (Cederholm in sod., 2016). S pojavom

sarkopenije so povezane številne posledice zdravljenja, kot so slabše preživetje, večja

toksičnost zdravljenja in pojav invalidnosti (Lieffers in sod., 2012).

Prekomerna telesna masa in debelost sta opredeljeni kot nenormalno ali prekomerno

kopičenje maščevja, ki lahko poslabša zdravje. Klasifikacija prekomerne telesne mase in

debelosti pri odraslih se določa z ITM, glede na kriterije WHO. ITM med 25 in do 30

kg/m2 pomeni prekomerno telesno maso in ITM, ki je enak ali večji od 30 kg/m2 pomeni

debelost. Pri prekomerno težkih oziroma debelih posameznikih, ki nimajo primerne

prehrane v času bolezni, lahko prav tako pride do podhranjenosti (Cederholm in sod.,

2016).

Sarkopenična debelost je opredeljena kot debelost v kombinaciji s sarkopenijo, ki se pojavi

tudi pri debelih onkoloških bolnikih. Mehanizem sarkopenične debelosti vključuje vnetno

komponento in je povezan s presnovnimi posledicami neaktivnosti pri onkoloških bolnikih.

Pojavi se lahko pri bolnikih v vseh starostnih obdobjih (Cederholm in sod., 2016). Pri

debelih onkoloških bolnikih izguba puste mase lahko privede do sarkopenične debelosti.

Tako sarkopenija kot sarkopenična debelost sta neposredno povezani s slabim odzivom na



7

zdravljenje rakaste bolezni. Onkološki bolniki s sarkopenično debelostjo so bolj občutljivi

na toksične zaplete pri zdravljenju rakaste bolezni (Anandevadivelan in sod., 2016).

Krhkost je opredeljena kot večdimenzionalen sindrom, za katerega je značilna zmanjšana

zmogljivost in zmanjšana odpornost proti povzročiteljem stresa. Krhkost je v glavnem

povezana s starostjo, vendar velja, da je njeno pojavnost možno zmanjšati z načinom

življenja (Landi in sod., 2015). Fried in sod. (2001) so za fenotip krhkosti postavili pet

kriterijev, od katerih morajo biti za potrditev diagnoze krhkosti identificirani vsaj trije:

izguba telesne mase, šibkost (meri se s stiskom moči roke), izčrpanost, počasnost, nizka

fizična aktivnost.

2.4 PROCES PREHRANSKE OBRAVNAVE ONKOLOŠKEGA BOLNIKA

Prehranska obravnava onkološkega bolnika se izvaja sistematično in zajema postopke, ki si

med seboj zaporedno sledijo. Ti postopki vključujejo oceno tveganja za razvoj

podhranjenosti, oceno prehranskega statusa, diagnozo, prehranski načrt, prehransko

podporo in prehransko terapijo, spremljanje in vrednotenje učinkov prehranske podpore in

terapije (Cederholm in sod., 2016).

Ocena tveganja prehranske ogroženosti ali že podhranjenosti je hiter proces, ki se ga opravi

s presejalnimi testi. ESPEN predlaga, da se za presejalno orodje uporablja naslednja

orodja: Nutritional Risk Screening 2002 (NRS 2002) in Malnutrition Universll Screening

Tool (MUST). Za starejše osebe ESPEN priporoča uporabo Mini Nutritional Assessment

(MNA) (Cederholm in sod., 2016). Patient-Generated Subjective Global Assessment (PG-

SGA) priporoča Ameriško združenje dietetikov kot standard za ocenjevanje tveganja za

prehransko ogroženost pri onkoloških bolnikih. To je veljavno in zanesljivo orodje za

identifikacijo bolnikov s tveganjem za podhranjenost in razvoj kaheksije, ki potrebujejo

prehransko podporo (Bauer in sod., 2002). PG-SGA vključuje prehransko anamnezo

(telesno maso, vnos hrane, simptome oziroma prehranjevalne težave in funkcionalno

zmogljivost), ki jo lahko deloma izpolni bolnik sam, nato pa prehransko in zdravstveno

anamnezo opravi še usposobljen izvajalec vprašalnika (Isenring in sod., 2003).

Če se s presejalnimi testi oceni tveganje za razvoj podhranjenosti, je potrebno narediti še

oceno prehranskega stanja v skladu z diagnostičnim postopkom za oceno prehranskega

stanja/statusa ter diagnosticirati podhranjenost ali druge motnje prehranjenosti, če so pri

bolniku prisotne. Ocena prehranskega statusa vključuje prehransko anamnezo (informacije

o telesni masi, telesni višini, ITM, telesni sestavi, zgodovino prehranjevanja in vzrok za

zmanjšan vnos hrane, omejitve, socialno in psihično stanje kot npr. osamljenost in

depresija, prehranske potrebe ter določitev potreb po energijskem vnosu in vnosu tekočin,

potreb po beljakovinah in tudi mikrohranilih) ter zdravstveno anamnezo (zdravstveno

stanje ali stanje bolezni in druge diagnoze, biokemične analize). Presejanje tveganja za



8

razvoj podhranjenosti in posledično tudi oceno prehranskega statusa bolnikov se v praksi

pogosto zanemari (Cederholm in sod., 2016).

Prehranski načrt je shema, ki temelji na oceni prehranskega statusa. Prehranski načrt naredi

multidisciplinarna ekipa skupaj z bolnikom in njegovim skrbnikom. Prehranski načrt

vsebuje razloge in pojasnila za določeno prehransko terapijo, predloge za spremljanje

učinkovitosti načrta in ponovno oceno prehranskega statusa. Prehranski načrt vključuje

tudi informacije o dnevnem energijskem vnosu (med 25 in 30 kcal/kg TM na dan), vnosu

hranil (priporočen vnos beljakovin je med 1 in 1,5 g/kg/TM na dan) in tekočine v skladu s

prehranskimi smernicami bolnikov, navodila za izvajanje določene prehranske terapije,

način vnosa hrane, predviden čas trajanja zdravljenja, parametre spremljanja ukrepov ter

cilje prehranske terapije, pa tudi usposabljanje bolnika za izvajanje prehranskega načrta v

domači oskrbi (če je izvedljivo) (Cederholm in sod., 2016; Arends in sod., 2017).

Prehranska podpora, tako pri preventivni prehrani kot pri klinični prehrani, obsega celoten

postopek prehranskega načrta, od oblike prehrane, vnosa hranil do edukacije o ustrezni

prehrani (Cederholm in sod., 2016). Specifični cilji prehranske podpore pri onkološkem

bolniku so preprečevanje in zdravljenje podhranjenosti, izboljšanje zdravljenja rakaste

bolezni, zmanjšanje nezaželenih učinkov zdravljenja rakaste bolezni in izboljšanje

kakovosti življenja (Arends in sod., 2006). Prehranska terapija pa opisuje, v kakšnih

oblikah so hranila na voljo za zdravljenje različnih prehranskih stanj. Prehranska terapija

se izvaja oralno (običajna prehrana, terapevtska prehrana, na primer obogatena živila,

oralni prehranski dodatki (OPD)), preko sonde (enteralna prehrana (EP)) ali pa preko žil

(parenteralna prehrana (PP)) (Cederholm in sod., 2016). V preglednici 1 so navedeni

prehranski ukrepi pri fizioloških zapletih, ki se pojavijo pri zdravljenju rakaste bolezni in

vključujejo prilagoditev navadne prehrane, enteralno prehrano in/ali parenteralno prehrano,

po potrebi pa tudi farmakološko intervencijo (Gangadharan in sod., 2017).



9

Preglednica 1: Strategija prehranske podpore pri fizioloških zapletih, ki se pojavijo pri zdravljenju rakaste

bolezni (Gangadharan in sod., 2017)

Klinična stanja in

simptomi

Prehranska podpora

Anoreksija majhni visoko beljakovinski in visoko energijski obroki

več mlečnih izdelkov

farmakološka intervencija

Kaheksija enteralna prehrana

parenteralna prehrana


Disfagija enteralna prehrana s hrano v gladki konsistenci

Dampinški sindrom obroki bogati z beljakovinami in kompleksnimi ogljikovimi hidrati

izogibanje sladkim pijačam in alkoholu

Slabost in bruhanje pogosto uživanje suhe, nezačinjene hrane in veliko tekočine

izogibanje preveč sladki, mastni, pečeni, začinjeni hrani


Oralni zapleti krioterapija

peroralno spiranje s sodo ali soljo


Diareja povečati vnos tekočine in dodajanje probiotikov

izogibanje alkoholu, kofeinu in hrani, ki napihuje

Sprememba ali izguba

vonja in okusa

dodatki cinka


uživanje hladne hrane in uživanje močnih okusov

uporaba plastičnega pribora, namesto kovinskega

uporaba antioksidantov in kelatnih sredstev

Postradiacijski enteritis izogibanje mleku, polnozrnatim izdelkom, izdelkom iz čokolade

vključiti živila bogata z beljakovinami in sadje


Spremljanje prehranske terapije je ukrep, s katerim se preverja in prilagaja prehranski

načrt, s katerim se poizkuša doseči pričakovane rezultate. Pri spremljanju gre za

individualen načrt z opredeljenimi cilji prehranske terapije (Cederholm in sod., 2016).

2.4.1 Medicinska prehranska terapija

Pri individualnem načrtu prehranskih ukrepov se po potrebi vključi uporaba medicinske

prehranske terapije, kot je izbira OPD, EP in/ali PP (Cederholm in sod., 2016). Ko klinični

dietetik oceni, da je bolnik prehransko ogrožen ali že podhranjen, je prva izbira

prehranskega načrta uvedba OPD (Paccagnella in sod., 2011). Možnost prehranske terapije

z EP in PP sledi, če se bolniku prehransko stanje še poslabšuje ali ne izboljša. EP je pri

bolnikih, ki imajo ohranjeno funkcijo prebavil morda boljša izbira, ne samo zaradi nižjih

stroškov, ampak tudi zaradi znanih boljših rezultatov, ki so jih pokazale raziskave (Chow

in sod., 2016).



10

Uporaba OPD kot pomoč pri zagotavljanju primernega energijskega vnosa je enostavna

podpora za bolnike pred operacijo. V primerjavi z drugo prehransko terapijo so OPD

enostavni in poceni, ni zapletov pri uporabi, možno je tudi izbrati med različnimi okusi ter

so manj invazivni od druge oblike prehranske podpore. Raziskave so pokazale, da imajo

tudi pozitivni izid na zdravljenje po operaciji. OPD se dodajajo, če bolnik s hrano ne

pokrije priporočenih prehranskih potreb (Smedley in sod., 2004; Paccagnella in sod.,

2011). OPD zagotavljajo rešitev, da se doseže primeren energijski vnos in primeren vnos

hranil. So v obliki tekočin za pitje, krem ali praškov, ki se dodajo pijači ali živilu

(Cederholm in sod., 2016).

Z EP se poveča ali zagotovi celoten vnos hranil, kadar je gastrointestinalni trakt

funkcionalen in hranjenje preko ust ni izvedljivo ali pa je vnos hranil oralno nezadosten.

Sonda se lahko vstavi preko nosne votline (nazogastrična sonda) ali perkutano z

endoskopom (perkutana endoskopska gastrostoma) oziroma s kirurškim posegom (kirurška

gastrostoma). Endoskopsko ali kirurško vstavljena sonda se prednostno izbira za

dolgoročno zdravljenje, saj je potrebno nazogastrično sondo zamenjati vsakih 6 tednov

(Caccialanza in sod., 2016).

EP ima v primerjavi s PP manj konsistenten učinek na sestavo telesa, povzroči povečanje

telesne mase in izboljša dušikovo ravnotežje (August in sod., 2009).

PP se ne priporoča za rutinsko uporabo pri zdravljenju rakaste bolezni. Tako evropske kot

ameriške smernice jasno navajajo, da se PP uporablja le pri bolnikih, ki so podhranjeni ali

imajo v obdobju daljšem od sedem dni, neustrezen energijski vnos in kadar je uporaba EP

neučinkovita (Caccialanza in sod., 2016). S PP se lahko doseže tudi povečanje telesne

mase, čeprav mnogokrat na račun povečanega deleža telesne maščobe in izboljša dušikovo

ravnovesje (August in sod., 2009).

2.5 UPORABA RAZLIČNIH PREHRANSKIH REŽIMOV

Komplementarna in alternativna medicina (CAM) je izraz, ki se uporablja za opisovanje

številnih vrst izdelkov, praks in sistemov, ki jih ne uvrščamo pod običajno zdravniško

zdravljenje (ACS, 2015a).

Uporaba CAM se je v zahodnih industrializiranih državah v zadnjih 25 letih bistveno

povečala. V Združenih državah Amerike ljudje za uporabo CAM na letni ravni porabijo

približno 30 milijonov dolarjev, kar presega njihove izdatke za konvencionalne metode

zdravljenja na ravni primarnega zdravstva (Fønnebø in sod., 2007). Dostopnost do CAM

terapij (na primer dostopnost brez recepta) je lahka. Temu se pogosto pridruži zmanjšano

zaupanje v konvencionalno medicino, ki pomanjkljivo prepozna potrebe bolnika, zato ni



11

presenetljivo, da je iskanje in uporaba CAM pri onkoloških bolnikih pogosta (Yates in

sod., 2005).

Mnogo načinov CAM zdravljenja temelji na tem, da se razlikujejo od konvencionalne

medicine. Temeljijo na ocenjevanju in obvladovanju bolezni, pogosto vključuje tudi interes

za dobro počutje bolnikov, kot tudi priporočila glede načina življenja in kakovosti življenja

kot celote (Fønnebø in sod., 2007).

Predstavlja se, da je CAM način zdravljenja popolnoma varen in neškodljiv (Yates in sod.,

2005). Zato mnogo ljudi nekritično verjame, da tovrsten način zdravljenja nima škodljivih

učinkov. Stranski učinki določenih alternativnih bioloških terapij so pogosto podobni

stranskim učinkom zdravljenja s kemoterapijo. Skupno CAM načinom zdravljenja je

pomanjkanje epidemioloških in kliničnih dokazov, ki bi podprli njihove trditve. Ena

glavnih slabosti je, da onkološki bolniki zaradi alternativnega zdravljenja odklonijo ali

preložijo konvencionalno zdravljenje, pri tem pa tumor raste naprej in se lahko razširi na

druge dele telesa. Druga slabost je, da lahko nekatere CAM terapije resno škodujejo in

ogrozijo življenje. Podatkov potencialne škode CAM zdravljenja, ki vpliva na slabšo

prognozo, je zaradi neobveščanja FDA (Uprava Združenih držav Amerike za hrano in

zdravila), malo. Svojci bolnikov redko podajo prijavo. Prav tako o negativnih učinkih

alternativnega zdravljenja najdemo dokaj malo objav v medicinskih revijah, saj se

zdravniki, ki spremljajo tovrstne bolnike, ne odločijo tega objaviti. Očitno je težko

zagotovo trditi, da se bo poročalo in objavljalo o vseh nezaželenih učinkih alternativnega

zdravljenja (ACS, 2015b).

Bolniki pogosto navajajo, da se po vključevanju CAM zdravljenja počutijo bolje. Placebo

učinek, ki običajno traja le krajši čas in je zagotovo eden od razlogov, zaradi katerih se

ponovno odločajo za vključitev določenih vrst CAM. Običajno že krajše izboljšanje

počutja bolnike prepriča, da CAM res pomaga (ACS, 2015b).

Uporaba CAM se povečuje, še posebej pri bolnikih z boleznimi, kot so AIDS in rak, ter

med starejšimi (Shen in sod., 2002). Uporaba CAM je večja pri bolnikih v kasnejših

stadijih rakaste bolezni, kar je lahko posledica stiske ali pa večja potreba bolnika po

nadzoru. Nekateri posamezniki pa z vključevanjem CAM iščejo bolj celovit pristop k

zdravljenju (Wilkinson in sod., 2002).

Čeprav še ni dovolj zanesljivih informacij o učinkih takšnega načina zdravljenja, je CAM

za onkološke bolnike zelo vabljiv, zato jih lahko izvajalci CAM zlahka prepričajo.

Raziskave na tem področju so omejene in pri številnih CAM terapijah še ni zanesljivih

dokazov o njihovi učinkovitosti in varnosti (Ernst, 2003), še manj pa je znanega o

interakciji CAM terapij pri sočasnem zdravljenju s kemoterapijo in radioterapijo

(Buchanan in sod., 2005).



12

Kljub bistvenemu napredku v zdravljenjih, ki so na voljo onkološkim bolnikom in

pozitivnim vplivom le-teh na preživetje, kemoterapija in radioterapija povzročata vrsto

nezaželenih stranskih učinkov, kot so utrujenost, motnje spanja, tesnoba, slabost in

bruhanje. Te nezaželene učinke je pogosto težko omiliti ali obvladati, hkrati pa znatno

zmanjšajo kakovost življenja onkološkega bolnika. Zaradi nezaželenih učinkov, ki se

pojavijo pri zdravljenju z uradno medicinsko terapijo (na primer kemoterapija ali

radioterapija), kot tudi dojemanja, da je konvencionalno zdravljenje neučinkovito pri

preprečevanju in olajševanju teh stranskih učinkov, mnogi onkološki bolniki iščejo pomoč

pri CAM (Yates in sod., 2005). Razlogi so različni: možnost, da se zanesejo sami nase, ne

želijo izpustiti nobene od možnosti zdravljenja, zaradi misli, da jim bo tak način

zdravljenja okrepil imunski sistem, da se izognejo stranskim učinkom konvencionalnega

zdravljenja ali jih zmanjšajo (Huebner in sod., 2014b).

Posameznik, ki izve za onkološko diagnozo, se pogosto odloči spremeniti prehranski režim

in v svoje zravljenje vključiti alternativno medicino, vključno s prehranskimi dopolnili,

zelišči, vitamini in minerali (Dixon, 2012). Onkološki bolniki uporabljajo CAM zaradi

občutka, da sami prevzamejo nadzor nad boleznijo, se bolj angažirajo in imajo občutek

odgovornosti nad svojim načrtom zdravljenja. Hkrati se poveča tudi njihovo upanje za

ozdravitev (Yates in sod., 2005). Ženske, ki so zbolele za rakom, pogosto navedejo, da so

se odločile za CAM zato, ker jim izvajalci CAM (zdravilci) bolj prisluhnejo, na takšen

način se tudi same aktivno borijo proti bolezni in tudi menijo, da jim to daje možnost

celostnega zdravljenja, saj mislijo, da se tako zmanjša možnost povrnitve bolezni. Moški

bolniki pa se pogosteje odločijo za CAM, ker so jim to priporočili družinski člani ali

prijatelji (Wortmann in sod., 2016). V Evropi se bolniki odločajo za CAM, ker jim

izvajalci CAM znajo bolje prisluhniti, si vzamejo več časa za obravnavo in ker bolniki

ugotavljajo pozitive učinke CAM (Huebner in sod., 2014b).

Približno 50 % onkoloških bolnikov uporablja CAM, ker želijo s tem izboljšati sposobnost

svojega telesa za boj proti bolezni (Molassiotis in sod., 2005). V nemško govorečih

državah kar 40 % onkoloških bolnikov uporablja CAM, podatki iz Nemčije pokažejo, da

kar 90 % bolnic z rakom na dojki uporablja CAM, podatki iz Združenih držav Amerike pa,

da CAM uporablja približno 70 % onkoloških bolnikov. Ker je delež uporabnikov CAM

visok, lahko zdravniki onkološkega bolnika zaznajo nezaželene učinke zaradi interakcije

med CAM in konvencionalnim zdravljenjem (Huebner in sod., 2014b).

Približno 55 % onkoloških bolnikov pridobi informacije o CAM terapijah od prijateljev,

sledijo informacije pridobljene od družinskih članov in iz medijev (Molassiotis in sod.,

2005), informacij o CAM pa ne dobijo od zdravnikov (Huebner in sod., 2014b).

V iskanju načina ozdravite se mnogi onkološki bolniki odločajo tudi za zdravilce, ki niso

zdravniki (šarlatane), uporabe CAM pa ne razkrije svojemu zdravniku. Večina študentov



13

medicine in zdravnikov se ne počuti dovolj usposobljene za svetovanje o uporabi CAM

(Hueber in sod, 2014b).

Zdi se, da so onkološki bolniki zadovoljni z vplivom CAM na njihovo zdravje, tudi če ne

vidijo očitne koristi. Eden od glavnih razlogov za uporabo CAM je koncept »upanja«. Več

kot dve tretjini onkoloških bolnikov od tistih, ki se odločijo za uporabo CAM, uporablja

CAM neposredno za boj proti raku ali pa za povečanje sposobnosti svojega telesa za boj

proti raku, čeprav sčasoma niso imeli več koristi. Zdi pa se, da tistim onkološkim

bolnikom, ki se odločijo za uporabo CAM zaradi izboljšanja fizičnega in čustvenega

počutja, uporaba koristi (Molassiotis in sod., 2005).

2.5.1 Opis najpogostejših alternativnih prehranskih režimov

Priporočila za prehransko obravnavo onkoloških bolnikov, ki jih je izdal ESPEN,

odsvetujejo prehranske režime, ki ne temeljijo na kliničnih dokazih, saj nimajo dokazane

učinkovitosti in so lahko potencialno škodljivi. Onkološkemu bolniku, ki se odloči za

alternativno prehranjevanje lahko veliko škode povzroči pomanjkanje mikrohranil, pride

do poslabšanja stanja podhranjenosti, poleg tega pa so ti prehranski režimi pogosto tudi

dragi (Arends in sod., 2017). Kljub temu se veliko onkoloških bolnikov odloči za

prehranske režime, ki naj bi pripomogle k ozdravitvi (Huebner in sod., 2014a).

V nadaljevanju so opisani nekateri prehranski režimi za katere se odločajo onkološki

bolniki.

2.5.1.1 Gersonova terapija

Max Gerson je bil nemški zdravnik, ki je verjel, da imajo oksidirani encimi, ki se jih v telo

vnese z uživanjem presnih sokov, pozitiven učinek na onkološkega bolnika, saj izboljšajo

bolnikove telesne funkcije in tako so rakaste celice v slabšem položaju. Verjel je, da

rakaste celice energijo porabijo s fermentativnim metabolizmom (Weitzman, 2008; Gar

Hildenbrand in sod., 1995). Gerson je prehransko terapijo razvil kot presnovno terapijo, za

katero je trdil, da pozdravi številne kronične in degenerativne bolezni, saj naj bi s to

terapijo razstrupljali telo in izboljšali imunski sistem (Molassiotis in Peat, 2007).

Gerson je svojo prvo knjigo objavil leta 1958, v kateri je podrobno opisal »zdravljenje«

bolnikov z napredovalim rakom. Že ob izdaji prve knjige je bila uradna medicina zelo

skeptična in je ostro nasprotovala temu načinu prehranskega zdravljenja rakaste bolezni

(Molassiotis in Peat, 2007).



14

Gersonova terapija je priljubljena med odraslimi onkološkimi bolniki (Weitzman, 2008), ki

verjamejo, da ima ta način prehranjevanja vpliv na presnovo in da zato deluje proti rakasti

bolezni. Znanstvene podlage za ta režim prehranjevanja ni (Molassiotis in Peat, 2007).

Gerson je trdil, da je pri onkoloških bolnikih na celični ravni uničeno ravnovesje med

kalijem in natrijem, zato je potrebno popraviti ravnovesje regresije rakastih celic

(Weitzman, 2008). Terapija je bila izpeljana zaradi prepričanja, da je rak rezultat slabega

metabolizma ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob (Brown in sod., 2003).

Gersonova terapija temelji na izločitvi soli iz prehrane in uživanju velike količine kalija

(Weitzman, 2008). Verjel je, da omejitev energijskega vnosa poveča njeno izrabo in

hiperalimnacijo (hranjenje, ki presega normalne potrebe) mikrohranil. To privede do

zatiranja razvoja primarnih tumorjev kot tudi metastaz (Gar Hildenbrand in sod., 1995).

Gerson je trdil, da predelana in kuhana hrana vsebuje več natrija, posledično pa se zato

spremeni presnova mineralov v celicah človeškega telesa. Zaradi tega se poškodujejo

šibkejše »nenormalne« celice, ki so v vsakem organizmu in te celice zaradi želje po

preživetju svojo presnovo spremenijo iz oksidativne v fermentativno stanje. Takšne celice

se nato začnejo vzdrževati z uničevanjem tkiva v svoji okolici, uničujejo ga s svojimi

strupenimi presnovki, sčasoma pa ubijejo telo gostitelja. Zdravljenje z Gersonovo terapijo

tako poskuša ustvariti »skoraj normalno stanje oksidacijskega sistema v telesu, na katerega

se maligne celice, zaradi svojega fermentativnega sistema, ne morejo prilagoditi« (ACS,

1973).

Gersonova terapija zahteva, da se bolnik strogo drži diete, ki je sestavljena iz presne

zelenjave, sadja in sokov. Prvotno je bil sok sestavljen iz presne zelenjave, sadja in surovih

telečjih jeter (Green, 1992). Toda zaradi več primerov hudih okužb s patogeni so prenehali

uživati surova jetra. Poleg sokov naj bi ljudje uživali razna prehranska dopolnila (Brown in

sod., 2003). Priporoča se uživanje surove veganske prehrane, pri čemer se dnevno zaužije

13 kozarcev sveže pripravljenih zelenjavnih in sadnih sokov, ki so pripravljeni iz

ekološkega sadja in zelenjave. Sok se uživa vsako uro, tekom dneva (Maritess in sod.,

2005).

Gersonova terapija vključuje tudi klistiranje s kavo, prehrano bogato s kalijem in brez

strupov. Zagovorniki takega čiščenja telesa podpirajo klistiranje, ker verjamejo, da ima

»nezastrupljeno telo« večje »rezerve« in lahko prepozna in uniči raka (Green, 1992).

Slabosti in stranski učinki načina prehranjevanja po Gersonu so elektrolitsko in tekočinsko

neravnovesje, glavobol ter izčrpanost telesa. Zaradi pomanjkanja vnosa beljakovinskih

živil je imunska funkcija telesa slabša in pride do pomembnega upada puste telesne mase.

Pogosto uživanje sokov lahko povzroči zgodnjo sitost in drisko. Odrasla oseba se lažje



15

prisili, da se drži omenjene diete, skoraj gotovo pa se ne da v to dieto prepričati otroka

(Weitzman, 2008; Cassileth, 2010). Zabeleženi so tudi primeri smrti ali sepse in kome pri

bolnikih na Gersonovi terapiji, zaradi hiponatremije in hiperkalemije (Huebner in sod.,

2014a).

2.5.1.2 Dieta Budwig

Dr. Johanna Budwig (1908-2003) je bila nemška kemičarka. Bila je farmacevtka z licenco

in raziskovalka z doktoratom iz kemije in fizike (Mannion in sod., 2011).

Dr. Budwig je razvijala dieto za zdravljenje različnih degenerativnih in avtoimunih

bolezni. V zgodnjih petdesetih je odkrila, da veliko zdravil za raka vsebuje sulfidrilne

skupine. Verjela je, da so sulfidrilne skupine pomembne v celičnem metabolizmu, zlasti pri

celičnem dihanju. V svoji raziskavi se je osredotočila na razvoj raka kot posledico

spremembe oziroma napake v celičnem dihanju ob odsotnosti sulfidrilnih skupin in/ali

maščobnih kislin. Posledica te spremembe je okolje z malo kisika, kar spodbudi rakaste

celice k razmnoževanju (Mannion in sod., 2011).

Leta 1953 je dr. Budwig analizirala vzorce krvi bolnih in zdravih posameznikov in

spremljala razlike v njihovi maščobno kislinski sestavi. Je ena izmed prvih znanstvenikov,

ki so se spraševali o posledicah uživanja maščob na zdravje. Tako je spremenjeno uživanje

maščob postalo temelj za razvoj Budwigove diete (Mannion in sod., 2011).

Dr. Budwig (1956) je svojo dieto razvila na podlagi hipoteze, da je razlog za nastanek raka

zmanjšana absorbcija kisika s celičnih membran v odsotnosti maščobnih kislin omega-3,

kot je α-linolenska kislina. Dr. Budwig je menila, da je rak posledica nepopolne celične

delitve. Trdila je, da bodo celice začele proces mitoze, vendar se zaradi pomanjkanja

substrata, potrebnega za izdelavo celične membrane, ki je bogata z lipoproteini, ne bodo

razdelile popolnoma. Rezultat nepopolne delitve je nastanek tumorja v telesu. Ta teorija

domnevno govori o poliplodiji ali prisotnosti več sklopov kromosomov, ki se jih opazi pri

rakastih celicah. Nadalje je trdila, da biokemična aktivnost nenasičenih maščobnih kislin

pospešuje hitrost delitve celic, kar povzroči samouničenje in nastanek tumorja (Mannion in

sod., 2011).

Dr. Budwig je verjela, da onkološki bolniki potrebujejo veliko nenasičenih maščobnih

kislin, zlasti linolne kisline in α-linolenske kisline, ki so substrat za nastanek celične

membrane in za celično dihanje. Uživanje prehrane, ki ne vsebuje omenjenih maščobnih

kislin, pripelje do pomanjkanja substrata za proces celičnega dihanja in posledica je s

kisikom revno okolje, kar ovira celično presnovo. Olje iz lanenega semena je ključna

sestavina Budwigove diete. Vsebuje 18-20 % linolne kisline, 58-60 % α-linolenske kisline

in manjše količine nasičenih in enkrat nenasičenih maščobnih kislin. Teorija Budwigove je

bila, da imajo nasičene maščobne kisline iz lanenega semena interakcijo s sufidrilnimi



16

skupinami iz skute in zaradi tega se sprosti shranjena energija v maščobnih kislinah in

izboljša okolje revno s kisikom (Mannion in sod., 2011).

Dr. Budwig (1959) je v svojem delu o lanenem olju in njegovem učinku proti artritisu,

srčnemu infarktu, rakasti bolezni in drugimi bolezni napisala ugotovitve, da je v oljih iz

semen, v različnih količinah vedno prisoten haptophor (del molekule, ki omogoča, da se

veže na drugo snov) za lipotropne snovi. Lipotropne beljakovinske povezave (na primer

cistein), ki so prisotne v skuti ali oreščkih, povzročijo, da maščoba iz zelo nasičenih

rastlinskih olj iz semen (laneno olje), postane vodotopna, ko se zmeša skupaj s skuto.

Dieta Budwig je lakto ovo vegetarijanska dieta. V času diete Budwig so predelane

maščobe, kot je hidrogenirana maščoba, prepovedane. Verjela je, da so trdne maščobe

inertne za kisik. Prav tako je nasprotovala uporabi sintetičnih prehranskih dopolnil, kot so

posamezni vitamini ali multivitamini, saj je trdila, da sintetična hranila niso dobra za telo.

Prepovedano je tudi uživanje mesa, sladkorja, predelane moke, predelane hrane,

margarine, masla in alkohola (Mannion in sod., 2011; Geeraert, 2017).

Pozitiven učinek Budwigove diete je, da se z dodatnim vnosom skute in lanenega olja

poveča energijski vnos. Potencialni stranski učinki Budwig diete pa so driska, vetrovi in

občutek slabosti. Poročali so tudi o alergijskih reakcijah. Visoki odmerki lanenega semena

brez zadostne količine vode lahko povzročijo zaprtje črevesja. Poleg tega lahko laneno

seme medsebojno deluje z nekaterimi zdravili, saj lahko nekatera zdravila prenehajo

delovati pravilno. Če pa rakav bolnik striktno sledi dieti, lahko pride do pomanjkanja

vitaminov in drugih mikrohranil (Huebner in sod., 2014a; Cancer Research UK, 2018).

2.5.1.3 Veganstvo

Veganstvo ni zgolj način prehranjevanja ampak je način življenja, ki teži k izključitvi vseh

oblik krutosti in izkoriščanja živali za hrano, obleke in druge namene. Vegani trdijo, da na

ta način boljše skrbijo za zemeljske vire in okolje, zanj se odločajo zaradi etičnih vprašanj

o skrbi za živali, uporabi antibiotikov in rasnih hormonov pri reji živali, zaradi tveganj za

okužbo z boleznimi, ki jih prenašajo živali in zaradi zdravstvene prednosti hrane

rastlinskega izvora (Craig, 2009).

Dnevni energijski vnos je pri veganih za približno 14 % manjši kot pri vsejedcih, prav tako

imajo manjši vnos beljakovin, retinola, vitamina B12, vitamina D, kalcija in cinka. Imajo pa

večji vnos prehranske vlaknine, vitamina B1, folata, vitamina C, vitamina E, magnezija in

nehemske oblike železa (Davey in sod., 2002).

Zelo malo je raziskav, ki ocenjujejo in primerjajo vsejedo, vegetarijansko in vegansko

prehrano ločeno, kot različne eksperimentalne skupine. Zato je težko ugotoviti ali bi lahko

vegansko prehrano, ki se ji pripisuje mnoge preventivne učinke, posplošili na vse



17

vegetarijance ali celo na ljudi, ki zmerno uživajo meso in se zdravo prehranjujejo (Glick-

Bauer in Yeh, 2014).

Večina velikih prospektivnih epidemioloških opazovalnih raziskav je pokazala, da ima

vegetarijanska prehrana majhen vpliv na zaščito pred nastankom raka (10-12 % zmanjšanje

možnosti tveganja za nastanek raka), rezultati za specifično rakasto bolezen, pa so manj

jasni. Zelo malo je trdnih povezav med načinom prehrane in preprečevanjem raka. Ena

ključnih omejitev pri raziskovanju povezave med vegetarijanstvom in rakasto boleznijo je,

da bi bile randomizirane klinične raziskave zelo drage in neetične, tako da so dolgoročne,

prospektivne raziskave trenutno zlati standard, čeprav imajo tudi te omejitve (Lanou in

Svenson, 2011).

Beljakovine živalskega izvora so visokokakovostne beljakovine, saj vsebujejo veliko

esencialnih aminokislin. Teza veganske prehrane je, da visoka vsebnost esencialnih

aminokislin nazdoruje aktivnost IGF-1 in s tem pospeši razvoj rakaste bolezni. Od manj

kakovostnih beljakovin rastlinskega izvora pa se lahko pričakuje ravno nasprotni učinek.

IGF-1 deluje kot »faktor napredovanja« za normalne in pred-neoplastične celice, čeprav

pogosto ne zadošča, da povzroči mitozo. Običajno IGF-1 deluje skupaj z rasnim faktorjem,

ki spodbuja zamenjavo starih celic z novonastalimi. Indukcija receptorja IGF-1 je pogosto

eden od bistvenih razlogov za delovanje rastnih faktorjev. Raziskave tudi kažejo, da lahko

IGF-1 zavira apoptozo v mnogih normalnih in neoplastičnih celicah. Domneva se, da je

genetsko poškodovana apoptoza celic lahko ključna za preprečevanje raka, da promotorji

raka vedno kažejo apoptotično dejavnost (McCarty, 1999).

IGF-1 moduliran z načinom prehrane ima lahko vpliv na tveganje za nastanek raka in

napredovanje raka. Med veganskim načinom prehranjevanja je mogoče pričakovati

zmanjšano aktivnost IGF-1, zaradi povečane regulacije IGFBP-1, ampak je potrebno

upoštevati, da lahko prehrana le malo zmanjša sintezo IGF-1, ki ga producirajo hepatociti.

Zdi se, da se lahko ta učinek pripisuje pomanjkanju nekaterih esencialnih aminokislin, ki

se jih ne dobi z veganskim načinom prehranjevanja. Nizek vnos esencialnih aminokislin

tudi znatno destabilizira 7.5 kb obliko IGF-1 mRNK in tako lahko ovira pretvorbo IGF-1

mRNA (McCarty, 1999).

Zmanjšane regulacije aktivnosti IGF-1 pri veganski dieti ni mogoče pripisati samo

uživanju beljakovin rastlinskega izvora. Veganska prehrana v primerjavi z vsejedo, vsebuje

nizko vsebnost maščob (še posebej nasičenih maščob) in visoko vsebnost vlaknin, ti

dejavniki pa lahko povečajo občutljivost na inzulin akutno ali pa s preprečevanjem razvoja

debelosti. Večja občutljivost na inzulin zmanjša izločanje inzulina, kar poveča razmerje

glukagon/inzulin in posledično poveča regulacijo IGFBP-1 (McCarty, 1999).



18

Prehrana z veliko sadja, zelenjave in polnozrnatih izdelkov je pomembna za zdravje in

zmanjšuje tveganje za kronične nenalezljive bolezni, kamor poleg srčno žilnih bolezni sodi

tudi rakasta bolezen. Fitokemični izvlečki iz sadja in zelenjave imajo močne

antioksidativne in antiproliferativne lastnosti, večji del celotne antioksidativne aktivnosti

nastaja iz kombinacije fitokemikalij. Dodatki in sinergijski učinki fitokemikalij v sadju in

zelenjavi so odgovorni za močno antioksidativno in protirakavo aktivnost. Koristna je

prehrana z veliko sadja, zelenjave in polnozrnatih žit (Liu, 2004). Trenutni dokazi kažejo,

da imajo fitokemikalije boljši učinek, če se jih uživa kot celotno živilo ali mešanico živil,

kjer so te spojine prisotne (Khan in sod., 2008).

V preglednem članku so Block in sod. (1992) pregledali približno 200 raziskav, ki so

raziskovale razmerja med uživanjem sadja in zelenjave, ter rakom pljuč, debelega črevesja,

prsnega koša, materičnega vratu, požiralnika, v ustih, želodca, mehurja, trebušne slinavke

in jajčnikov. Statistično dokazan učinek uživanja sadja in zelenjave je bil dokazan v 128 od

156 prehranskih študij, katerih rezultati so bili izraženi glede na relativno tveganje. Največ

rakastih bolezni se pojavi pri ljudeh, ki imajo nizek vnos sadja in zelenjave (nižji kot tista

četrtina populacije, ki uživa največ sadja in zelenjave), saj imajo kar dvakrat večje tveganje

za nastanek rakaste bolezni, kot tisti, ki imajo visok vnos. Pri raku pljuč je bila v 24 od 25

raziskav ugotovljena zaščitna vloga sadja in zelenjave, ko so odstranili kajenje kot

dejavnik tveganja, pomembno je bilo predvsem uživanje sadja. Močni dokazi o zaščitnem

delovanju sadja in zelenjave so se pokazali tudi pri raku trebušne slinavke in raku želodca

(v 26 od 30 raziskav), kot tudi pri raku črevesja in raku mehurja (v 23 od 38 raziskav). Pri

raku materičnega vratu, jajčnikih in raka maternice pa je bil zaščitni učinek sadja in

zelenjave dokazan v 11 od 13 raziskav. Pri raku dojk je bil v meta analizi zaščitni učinek

sadja in zelenjave nespremenljiv in nedosleden. Nobena izmed zgoraj navedenih raziskav

ni pokazala da s tem načinom prehranjevanja preprečimo nastanek rakastega obolenja,

temveč je le potrdila splošno veliko korist za zdravje, če je uživanje sadja in zelenjave del

uravnotežene prehrane posameznika.

Pozitivni učinki veganstva so velik vnos prehranske vlaknine, vitamina C in E, folne

kisline, magnezija in majhen vnos nasičenih maščob. Poveča pa se tveganje za izgubo

telesne mase in pomanjkanje vitamina B12, D, kalcija in cinka (Huebner in sod., 2014a).

2.5.1.4 Presna prehrana

Presno prehrano sestavljajo živila rastlinskega izvora. Hrana je nekuhana ali ni segreta nad

47 ºC (Link in sod., 2008). Presna prehrana vključuje kaljena semena, kalčke, žita,

zelenjavo, sadje in oreščke (Havala Hobbs, 2005). Proizvodnja nekaterih živil, ki so

vključena v presno prehrano, potrebuje določeno segrevanje (na primer med, hladno

stiskano olje), vključena pa so tudi živila, ki med obdelavo zahtevajo določeno količino

toplote (na primer suho sadje, suho meso in ribe, nekateri oreščki). Presna prehrana lahko



19

vključuje tudi hladno prekajene izdelke (na primer meso in ribe), kot tudi kislo ali

fermentirano zelenjavo (Koebnick in sod., 1999).

Presna veganska prehrana (nekuhana hrana, pripravljena brez živalskih produktov, mlečnih

izdelkov ali jajc) postaja vse bolj priljubljena. Že Pitagorejci so zagovarjali presno

prehrano, v Združene države Amerike pa so jo prinesli Nemci, ki so se konec 19. stoletja

naselili v južni Kaliforniji. Ann Wigmore, soustanoviteljica Hipokratovega zdravstvenega

inštituta pa jo je še naprej popularizirala, zagovarjala jo je kot koristen način

prehranjevanja, tako za zdrave posameznike kot za tiste s kronično boleznijo (Link in

Jacobson, 2008). Presna prehrana zadnje čase dobiva vse več pozornosti. Različne knjige

in spletne strani trdijo, da ima presna prehrana zdravilne lastnosti (Link in sod., 2008).

Podlago za ta način prehranjevanja njeni zagovorniki iščejo v domnevni povezavi z

evolucijo človeka. Človeku najbližji sesalec je primat bonobo (Pan paniscus), ki ne je

mesa, temveč večinoma le sveže sadje in zelenjavo. Homo sapiens se je razvil šele pred

150.000 leti in le v zadnjih 10 % teh let (pred 10 do 15 tisoč leti) so ljudje pomembno

spremenili svojo prehrano. Ljudje so se pričeli ukvarjati s poljedelstvom, gojiti živali in

pričeli kuhati, predelovati ter shranjevati meso in zelenjavo. Trenutni epidemiološki dokazi

in predlogi za preprečevanje raka na prostati in dojkah kažejo, da bi se ljudje morali vrniti

na hrano, ki so jo uživali naši predniki. Prav razvoj zahodnega načina prehranjevanja naj bi

bil tudi povezan z nastankom raka dojke in prostate. Menijo, da je izpostavljenost hormonu

estrogenu ter prehranski vnos fitoestrogenov v kombinaciji z vnosom maščob, debelostjo

in uživanjem predelane hrane lahko povezana s hormonsko kancerogenezo in

oksidativnimi poškodbami DNK (Coffey, 2001).

Malo je raziskav, ki so osredotočene le na učinke presne veganske prehrane (Link in sod.,

2008). Toda nekateri podatki kažejo, da je presna prehrana bolj koristna kot kuhana (Link

in Potter, 2004). Znano je, da netopna prehranska vlaknina v zelenjavi zmanjša tranzitni

čas blata in poveča količino blata in s tem se poveča vezava in izločanje rakotvornih snovi,

toda vsebnost netopne prehranske vlaknine se zmanjša s toplotno obdelavo (Link in

Jacobson, 2008). Presna in sveža zelenjava je v raziskavah na primerih pokazala najbolj

dosledno zaščitno pred nastankom rakaste bolezni, saj se je v več kot 85 % raziskav

pokazala povezava. Ugotovitve so bile vezane na zeleno solato, listnato zeleno, križnice,

česen, paradižnik, korenje in agrume, saj je približno 70 % raziskav ugotovilo njihovo

zaščitno vlogo (La Vecchia in sod., 2001).

Med presnim prehranjevanjem posamezniki zaužijejo zelo malo holesterola, zaužijejo pa

veliko semen, oreščkov, žit in stročnic, poleg tega je ta prehrana bogata z rastlinskimi

steroli. Stroga presna veganska prehrana zmanjšuje serumski holesterol in fosfolipide

(Ågren in sod., 2001). Ni pa veliko informacij o učinku presne veganske prehrana na

imunski sistem (Link in sod., 2008).



20

Link in Potter (2004) sta v preglednem članku prišla do ugotovitve, da uživanje zelenjave

zmanjša tveganje za nastanek rakaste bolezni. V 88 % primerov je bilo dokazano, da

presna zelenjava zmanjšuje tveganje za nastanek rakaste bolezni, enako pa je bilo v 88 %

primerov dokazano za kuhano zelenjavo. Rezultati raziskave o uživanju presne in kuhane

zelenjave niso dosledni. Razlikovanje med presno in kuhano zelenjavo je netočno, ker so v

raziskavah »kuhanje« opredelili na različne načine.

Micozzi in sod. (1990) so v raziskavi dokazali, da toplotna obdelava uniči nekatera hranila

in encime v živilih, spremeni se struktura in s tem prebavljivost hrane. Toplotna obdelava

povzroči nastanek stranskih produktov, ki so lahko škodljivi. Pri toplotni obdelavi se, na

primer v živilih bogatih z reducirajočimi sladkorji in aminokislinami, peptidi ali proteini

sproži Maillardova reakcija. Maillardova reakcija spremeni barvo hrane (rjava) in pogosto

pozitivno vpliva na okus hrane, toda uniči delež esencialnih aminokislin, beljakovine lahko

postanejo težje prebavljive. Nekateri produkti Maillardove reakcije, kot je tripsin, lahko

zavirajo delovanje prebavnih encimov. Poleg tega se zdi, da so nekateri produkti

Maillardove reakcije mutageni. Daljši čas in višja temperatura toplotne obdelave lahko

pripeljeta do glikacije. Produkti Maillardove reakcije dokazano povišajo vnetne

mediatorje, kot je C-reaktivni protein in tumor nekrizirajoči faktor. Toda, ker ima večina

zelenjave nizko vsebnost beljakovin in sladkorja, ta reakcija ne bi smela povzročati večjih

težav, vendar pa se Maillardova reakcija pojavi v zelenjavi z več sladkorja, kot je korenje

in paradižnik, pa tudi v gomoljih, stročnicah in sadju. Poleg biološke spremembe

dostopnosti hranilnih snovi, encimskega delovanja in spremembe v strukturi, lahko

toplotna obdelava zelenjave vpliva tudi na njen glikemični indeks. Nekaj raziskav je

pokazalo, da lahko uživanje hrane z visokim glikemičnim indeksom poveča tveganje za

nastanek raka na dojkah, pljučih in raka črevesja (Link in Potter, 2008).

Presnojedci zagovarjajo svoj način prehranjevanja, saj menijo, da so zaradi tega načina

prehranjevanja zdravi, z njim preprečujejo bolezni in imajo dolgo zdravo življenje. Skoraj

vsem ljudem, ki preidejo na presno prehrano se telesna masa lahko zelo zmanjša.

Presnojedci zagovarjajo svoj način prehranjevanja kot del zdravega življenjskega sloga,

kar pomeni več kot le alternativna prehrana. So bolj fizično aktivni, popijejo manj

alkoholnih pijač in ne kadijo. Ravno tak način življenja kaže preventivni učinek pred

razvojem bolezni, ki so povezane s prehrano in življenjskim slogom (Koebnick in sod.

1999).

Ob vseh koristih presnojedstva, ki jih navajajo njeni zagovorniki, pa praviloma ne

upoštevajo, da je funkcionalna sposobnost prebavil za prebavo hrano in privzemanje hranil

neposredno odvisna od zdravja posameznika in je takrat, ko se že razvije rakasta bolezen,

lahko močno zmanjšana v presnovnih stanjih, ki so povezana s podhranjenostjo in

razvojem kaheksije ob rakastih boleznih ter prizadetostjo prebavil kot posledico



21

specifičnega zdravljenja rakastih bolezni. Pri diagnozi prizadetosti ali odpovedovanja

prebavil je lahko takšno prehranjevanje zdravstveno škodljivo (Pironi in sod., 2016).

2.5.1.5 Makrobiotika

Makrobiotika je filozofija, ki jo je ustanovil Japonec Georges Oshawa, v Združenih

državah Amerike pa jo je populariziral Mishio Kushi. V obdobju po drugi svetovni vojni

sta si prizadevala ustvariti celosten pristop k življenju, ki naj bi spodbujal zdravje, mir in

srečo ljudi celega sveta (Dwyer in Mayer, 2003; Kushi in sod., 2001). Makrobiotika je

način prehrane skoraj brez hrane živalskega izvora, zaradi prepričanja, da so živila, ki se

biološko čim bolj razlikujejo od človeka, boljša in taka hrana bi morala biti osnovna hrana

človeka za dolgo in zdravo življenje. Živila živalskega izvora se uporabljajo le v majhnih

količinah kot začimbe in ne kot glavni del prehrane. Georges Oshawa je verjel, da se lahko

vsaka bolezen pozdravi s primerno terapijo, ki jo sestavlja uravnoteženje sil Yin in Yang.

Filozofija makrobiotike vidi bolezen kot posledico Yin in Yang neravnovesja, zato je

bolezen mogoče pozdraviti z idealno prehrano (Dwyer in Mayer, 2003).

Makrobiotika je ena od popularnih alternativnih in dopolnilnih življenjskih slogov. Na

priljubljenosti je pridobila predvsem zaradi poročil, ki ji pripisujejo pomoč pri okrevanju

onkoloških bolnikov s slabo napovedjo izida bolezni (Harmon in sod., 2015).

Makrobiotična prehrana je prehrana z veliko vsebnostjo polnovrednih ogljikovih hidratov

in visoko vsebnostjo maščob. Večji del diete je vegetarijanska prehrana (Ernst, 2017). V

nasprotju z večino diet je makrobiotična prehrana osredotočena na osebo in je prilagojena

zdravstvenemu stanju posameznika (Lerman, 2010).

Sestava makrobiotične diete (Ernst, 2017):

50-60 % cela žita,

20-25 % zelenjava,

5-10 % morske alge,

5 % zelenjavna juha,

občasno se lahko dodajajo oreščki, semenasto sadje in ribe.

V skladu z makrobiotičnim načinom življenja se živila, ki se jih je potrebno izogibati,

razlikujejo glede na podnebje, kjer oseba, ki se je odločila za makrobiotični način življenja,

živi. Na primer, če oseba živi v zmernem podnebju so živila, ki se jih mora izogibati meso,

živalske maščobe, mlečni izdelki, čokolada, tropsko sadje, krompir, paradižnik, jajčevci,

paprika, šparglji, pekoče začimbe in močne alkoholne pijače. Če pa se za makrobiotični

način življenja odloči bolnik, so te omejitve strožje. Na primer, pri raku dojk je

prepovedano uživanje vseh živil živalskega izvora, vsa ledeno mrzla hrana in pijača,

izdelke iz moke je dovoljeno uživati le občasno, iz prehrane se za obdobje od enega do



22

dveh mesecev izloči ali zmanjša tudi rastlinska olja z nasičenimi maščobnimi kislinami

(Lerman, 2010). Individualizirana prehrana temelji na klasifikaciji raka glede na vzhodni

klasifikacijski sistem kot je Yin in Yang. Makrobiotična prehrana je lahko skladna z

zdravo prehrano, toda osebe, ki so prebolele rakasto bolezen in sledijo načelom

makrobiotike, morajo poskrbeti, da zaužijejo dovolj energije in pridobijo zadosti hranil, kar

je z makrobiotično prehrano težko izvedljivo (Brown in sod., 2003).

V vsakem obroku morajo biti prisotna živila, ki se razlikujejo po okusu, barvi in teksturi. V

idealnem primeru se izbira lokalna hrana, saj naj bi le-ta prebivalcem tega območja pokrila

vse potrebe. Potrebno se je izogibati predelani hrani. Makrobiotika tudi spodbuja zavestno

prehranjevanje, torej, da se jé do občutka sitosti, ne več. Žvečenje mora biti zavestno in

temeljito (najmanj petdesetkrat), kar omogoča večjo prebavljivost hrane. Tri ure pred

spanjem se ne sme uživati hrane, poleg tega je potrebno prigrizke jesti zmerno in niso

nadomestilo obroka. Pomembna je samorefleksija prehranjevanja, vključno z užitkom in

hvaležnostjo za hrano, kot tudi kuhanje z mirnim umom in z ljubeznijo (Lerman, 2010).

Bolniki, ki sledijo makrobiotičnemu življenjskemu slogu imajo občutek, da s tem

prispevajo k svojemu zdravljenju. Vendar mnogi bolniki, zaradi pomanjkanja

razpoložljivosti primerne hrane in stranskih učinkov zdravljenja raka, takemu načinu

prehranjevanja težko sledijo. Posameznik mora pri takem načinu prehranjevanja za

izpolnitev hranilnih potreb zaužiti veliko količino hrane, saj se uživa večina hrane z nizko

energijsko gostoto. Onkološki bolniki težko dosežejo priporočen energijski vnos, saj se

pogosto spopadajo s pomanjkanjem apetita, kar je posledica zdravljenja rakaste bolezni.

Priprava hrane po makrobiotičnemu načinu vzame veliko časa in tudi stroški ekoloških

živil so precej visoki (Maritess in sod., 2005). Ena od težav je lahko tudi omejena

dostopnost do hrane, poleg tega pa je potrebna skrb in čas za pripravo hrane, čemur je

težko slediti (Lerman, 2010).

Makrobiotika je bila predlagana kot pristop k preprečevanju in zdravljenju raka, ta predlog

pa temelji predvsem na anekdotskih dokazih ali pa na zgodovinskih primerih remisij

bolezni pri pacientih z napredovalno maligno boleznijo (Lerman, 2010).

Čeprav nekatere raziskave podpirajo zdravstvene koristi makrobiotike, izsledki raziskav pri

onkoloških bolnikih ostajajo omejeni in sporni. Za onkološke bolnike, ki so dobro

prehranjeni, se makrobiotična prehrana lahko uporablja kot dodatek h konvencionalnemu

zdravljenju s skrbnim načrtovanjem in zagotavljanjem prehranske ustreznosti in

raznolikosti (Brown in sod., 2003). Raziskave o makrobiotiki ovira retrospektivna zasnova

teh raziskav, pomanjkanje zadostne dokumentacije, sočasna uporaba alopatskih posegov,

pomanjkanje ustreznega nadzora, financiranja in/ali pristranskost. Posamezniki seveda

pripisujejo koristi makrobiotiki, ampak znanstvenih dokazov ni (Lerman, 2010).



23

V literaturi je zabeleženih le nekaj primerov onkoloških bolnikov, ki so striktno sledili

makrobiotičnem načinu prehranjevanja. Zavedati se je potrebno, da pri tem načinu

prehranjevanja pride do izgube telesne mase, pomanjkanja beljakovin, vitaminov B12, C in

D, cinka, kalcija in železa, lahko pride do anemije in skorbuta (Huebner in sod., 2014a).

Čeprav je vidik mnogih živil glede preprečevanja rakaste bolezni še vedno v veliki meri

neznan, priporočila življenjskega sloga makrobiotike lahko zmanjšajo tveganje za nastanek

rakaste bolezni, saj ta priporočila vključujejo poudarek na telesni dejavnosti in

zmanjševanje stresa, pa tudi izogibanju pesticidom, drugim kemikalijam in

elektromagnetnem sevanju (Lerman, 2010).

2.5.1.6 Alkalna prehrana

Zagovorniki alkalne prehrane trdijo, da izbira bolj alkalne hrane preprečuje tako

imenovano zakisanost telesa in ima sposobnost zdravljenja raka. Alkalna prehrana temelji

na konceptu, da mineralna sestava živil naredi telo kislo, alkalno ali nevtralno. Namen

alkalne prehrane je zagotoviti več alkalnih ionov po presnovi, kar temelji na podlagi 100

let stare hipoteze o kislem pepelu (Fenton in Huang, 2015).

Acidogena prehrana je tista, ki vsebuje velike del živalskih beljakovin in soli in majhen

delež sadja in zelenjave, kar lahko privede do subklinične ali nizke stopnje presnovne

acidoze. S prehrano povzročena acidoza lahko vpliva na molekularne aktivnosti na celični

ravni, ki spodbujajo kancerogenezo ali napredovanje tumorja (Forrest Robey, 2012).

Fenton in Huang (2015) v sistematičnem pregledu člankov nista našla znanstvene podlage

za hipotezo o kislem pepelu, ki zagovarja, da kislina iz hrane povzroča oziroma prispeva k

razvoju raka.

Neto kislinska prehrana ali acidogena prehrana določa ravnotežje med kislino in bazo, ki jo

tvorijo sestavine prehrane. Večina sadja in zelenjave so neto baze, ki jih proizvajajo živila

med presnovo, so organski anionski predhodniki, kot je citrat, sukcinat in konjugativne

baze karboksilnih kislin (Forrest Robey, 2012). Končni presnovek teh predhodnikov je

bikarbonatni anion. Aminokisline, ki vsebujejo žveplo, metionin in cistein najdemo v

mesu, jajcih in mlečnih izdelkih. Oksidirajo v žveplovo kislino, ki jo uvrščamo pod

nastanek neto kislin (Cordain in sod., 2005).

Hipoteza o kislem pepelu predpostavlja, da je potrebno, če želimo doseči bolj alkalno

obremenitev telesa, zaužiti več sadja in zelenjave, ter imeti zmeren vnos beljakovin.

Zagovorniki alkalne diete pravijo, da se z upoštevanjem tega prehranskega režima zviša

sistemski pH (Fenton in Huang, 2016), ampak kvalitetne randomizirane raziskave so

pokazale, da se krvni pH zviša le za 0,014 enote, medtem ko se pH urina poveča za 1,02

enote, torej sprememba prehrane lahko spremeni pH urina, ne more pa spremeniti pH krvi

(Buclin in sod., 2001).



24

Acidoza se pojavi v določenih bolezenskih stanjih, vendar prehrana nima velikega pomena

za razvoj acidoze, kljub temu da šarlatani napačno agrumentrirajo in izkoriščajo

neznanstvene argumente za prehrano, ki temelji na preveliki količini kisline v obliki živil

ali na nezdružljivosti različnih elementov živil (Tobey, 1936).

Alkalnost lahko povzroči dodatno korist za nekatera kemoterapevtska zdravila, ki

zahtevajo višji pH, ni pa nobene znanstvene literature, ki bi ugotovila korist alkalne diete

pri preprečevanju raka (Schwalfenberg, 2012).

2.5.1.7 Post

Post je delna ali popolna omejitev uživanja hrane v določenem času. Stradanje pa je

dolgotrajno neuživanje ali premajhno uživanje hrane, zaradi katerega se organizem ne

more normalno razvijati oziroma vzdrževati (Slovenski medicinski slovar, 2014).

V vsem živalskem svetu se pojavljajo obdobja stradanja, saj v določenih obdobjih pride do

pomanjkanja hrane. Naši predniki, ki so se preživljali z lovom in nabiralništvom so bili

prav tako izpostavljeni obdobjem stradanja. Glede na našo preteklost bi lahko trdili, da je

naše telo navajeno občasnega stradanja, in ne stanja, da je hrana neprestano na voljo

(Cathcart in sod., 2017).

Človek je prilagojen kratkotrajnemu (do 72 ur) ali dolgotrajnemu (nad 72 ur) enostavnemu

stradanju (stradanje brez bolezni), v tem obdobju se porabijo rezervne zaloge ogljikovih

hidratov, maščob in beljakovin. Prilagoditvi na stradanje sta zmanjšana poraba energije in

ohranjanje telesnih beljakovin. Ko človek ponovno zaužije hrano, se telesne zaloge znova

nadomestijo. Dolgotrajno delno ali popolno enostavno stradanje povzroča fenotip

marzamičnega propadanja. Če je poleg stradanja prisoten tudi stresni odziv, katabolizem in

propadanje telesa potekata hitreje. Izgube beljakovin se povečajo zaradi povečanih potreb

po glukozi (proces glukoneogeneze), glutaminu in aminokislinah, ki so potrebni za sintezo

visceralnih beljakovin in za obnovo poškodovanega tkiva. Izguba telesne mase, tako pri

enostavnem kot pri stresnem stradanju, povzroči oslabljeno duševno in telesno funkcijo ter

slabši klinični izid z več zapleti (Soeters in sod., 2011).

Omejevanje vnosa hranil, vključno s stradanjem, energijsko restrikcijo in stradanjem s

prekinitvijo velja, da naj bi delovalo zaščitno pred različnimi boleznimi, kot so s starostjo

povezane bolezni in rakaste bolezni (Cangemi in sod., 2016).

Pri stradanju s prekinitvijo gre za sorazmerno kratko obdobje brez energijskega vnosa in ne

dalj časa trajajoče zmanjšanje energijskega vnosa, kot pri energijski restrikciji. Stranski

učinek je lahko dehidracija, saj oseba pije le vodo in z njo ne nadomesti izgubljenih

elektrolitov. Dehidracija lahko pri bolniku pripelje do sinkopalnih epizod ali celo do

aritmije (Simone in sod., 2013).



25

Raziskave, ki so potekale na in vitro in in vivo modelih so pokazale, da stradanje lahko

vpliva na proliferacijo in apoptozo celic pri različnih vrstah tumorjev. Pri kombinaciji

energijske restrikcije in kemoterapije pride do povečane citotoksičnosti, posledica pa je

poškodba tumorja. Pri zdravljenju s kemoterapijo pride do poškodbe DNK in celične smrti.

Do oksidativnih poškodb ne pride samo na tumorju, ampak tudi na normalnem zdravem

tkivu. Toda povečanje oksidativnih poškodb deluje sinergistično z energijsko restrikcijo in

kemoterapijo, saj se zdi, da pri postu pride do selektivne zaščite normalnih celic pred

toksičnim delovanjem kemoterapije (Cangemi in sod., 2016).

Vprašanje, ki se pojavlja je: ali stradanje s prekinitvijo res izstrada raka? Dejstvo je, da

imajo rakaste celice hitrejšo presnovo kot normalne celice. Glede na to, da je glukoza

glavni vir energije rakastih celic obstaja teorija, da stradanje s prekinitvijo zmanjša

koncentracijo glukoze. V raziskavah se je pokazalo, da stradanje povzroči zmanjšanje

koncentracije inzulin rastnega faktorja, posledica pa je celična smrt (Cathcart in sod.,

2017). Večina znanstvenih dokazov o zdravilnih učinkih stradanja s prekinitvijo pri ljudeh

je izpeljanih na živalskih modelih (Patterson in sod., 2015). V raziskavah, ki so potekale in

vivo ali in vitro se je izkazalo, da stradanje s prekinitvijo mogoče vpliva na zmanjšanje

rasti tumorja in poveča apoptozo rakastih celic (Simone in sod., 2013).

Energijska restrikcija pomeni vnos hranil enkrat dnevno ali trikrat tedensko, energijski

vnos pa je omejen. Zdi se, da ima energijska restrikcija veliko koristnih učinkov, kot je na

primer zmanjšano tveganje za nastanek srčno žilnih bolezni, večja občutljivost na inzulin,

boljša funkcija mitohondrijev (povzroča tudi nastanek novih), izboljša kvaliteto kontrole

celic z avtofagijo in zmanjšuje oksidativno škodo v DNK in RNK. Ti dejavniki kažejo, da

bi se lahko post ali energijska restrikcija uporabila kot zaščita bolnikov pred toksičnim

delovanjem kemoterapije, vendar pa so in vivo predklinične študije pokazale, da ljudje, ki

so se odločili za energijsko restrikcijo, lahko potrebujejo več mesecev, da pridejo do

varovalnega učinka stradanja in zato ni primerno za onkološke bolnike, ki so bolj nagnjeni

k izgubi telesne mase (Cangemi in sod., 2016). Energijska restrikcija lahko povzroči

izgubo puste mase (in mišične mase), povzroči utrujenost, lahko pride do neravnovesja

elektrolitov, dehidracije in sprememb v razpoloženju (Simone in sod., 2013).

Terapije, ki temeljijo na manipulaciji s presnovo lahko postanejo potencialno dober

dodatek k standardnemu zdravljenju rakaste bolezni. Usmerjene so na molekularne poti,

kot so IGF-1/Akt/mTor, kot tudi AMPK in na odziv mitohondrijskega stresa in njegove

učinke. Preden bodo te študije prišle do randomiziranih kliničnih študij, bo potrebno

optimizirati te diete (energijska restrikcija, stradanje s prekinitvijo in ketogena dieta)

(Simone in sod., 2013).

Pri onkoloških bolnikih, ki se odločijo za postenje, moramo biti še posebej previdni, saj

lahko pride do razvoja podhranjenosti in sarkopenije ter pospešenega razvoja kaheksije,



26

kar še poslabša zdravstveno stanje. Poleg tega ponavljajoča in daljša obdobja postenja

predstavljajo oblike stresnega stradanja, ki so povezane z večjo toksičnostjo zdravljenja in

zmanjšanim odzivom na zdravljenje raka, zmanjšana je kakovost življenja in slabša

napoved zdravljenja bolezni (Caccialanza in sod., 2018).

2.5.1.8 Ketonska dieta

Tako kot energijska restrikcija in stradanje s prekinitvijo tudi ketonska dieta spada med

presnovne manipulacije, ki naj bi imele, glede na raziskave na živalskih modelih potencial

za zmanjšanje incidence tumorja in upočasnijo rast primarnega tumorja (Simone in sod.,

2013). Proti-tumorski mehanizmi, na katerih temelji teorija ketogene prehrane, energijska

restrikcija in stradanje s prekinitvijo niso v celoti razumljeni, vendar podatki na živalskih

modelih kažejo, da je sprememba presnove lahko zelo učinkovita terapija in bi lahko bila

zelo učinkovit pripomoček za zdravljenje poleg standardne terapije zdravljenja malignih

možganskih tumorjev. Ketogena dieta in/ali omejitev kalorij sta edina terapevtska pristopa,

ki hkrati ciljata na več značilnosti rakaste bolezni, kot je presnovno stanje, angiogeneza in

vnetje (Woolf in Scheck, 2014).

Ketonska dieta omejuje vnos ogljikovih hidratov, zaužije se malo beljakovin (le toliko, kot

jih je potrebno za rast), ti dve makrohranili pa se nadomeščata z maščobo, ki predstavlja

80-90 % energijskega vnosa (Simeone in sod., 2013; Gasior in sod., 2006). Na splošno

prehrana z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov vodi do nastanka ketonskih telesc v jetrih.

S padcem glukoze v krvi in povišanjem koncentracije ketonov v serumu, celica za

pridobivanje energije začne namesto glikolize v citoplazmi bolj aktivno izvajati Krebsov

cikel v mitohondriju preko respiracije. Ketoni, ki najpogosteje nastanejo sta β-

hidroksibutirat in acetoacetat, ki nastajata pri maščobno kislinski oksidaciji v jetrih.

Prehrana s 50 gramov ogljikovih hidratov na dan se pogosto uporablja za prekinitev

nastajanja ketonskih telesc, prehrana z visoko vsebnostjo beljakovin pa pogosto ustavi

nastanjanje ketonskih telesc, torej za ketozo mora biti nujno povišan vnos maščob. Ketoni

so vir energije, ki jih možgani v času pomanjkanja ogljikovih hidratov uporabijo kot vir

energije (Simone in sod., 2013). Ketonska dieta temelji na principu Warburgovega efekta,

ki temelji na dejstvu, da so tumorske celice odvisne od presnove glukoze, pri ketonski dieti

pa pride do nastanka ketonskih telesc, ki se uporabljajo kot alternativno gorivo in posledica

je zmanjšanje tumorskih celic (Thomas in sod., 2009).

Teorija ketogene diete je, da se s tem načinom prehranjevanja zaužije visok delež maščob

in majhen delež glukoze in drugih ogljikovih hidratov, s tem se prisili rakaste celice v

oksidacijo maščobnih kislin v mitohondrijih, posledično se selektivno povzroči stres v

rakastih celicah. Povečan presnovni oksidativni stres v rakastih celicah naj bi povzročil, da

bi bile rakaste celice bolj občutljive na konvencionalno terapijo zdravljenja raka kot sta

kemoterapija in radioterapija (Allen in sod., 2014).



27

Seyfried in sod. (2003) so naredili raziskavo na eksperimentalnem modelu tumorja na

miših in o vplivu prehrane na rast tumorja. Normalne možganske celice sesalcev so

sposobne pridobivati energijo tako iz glukoze kot iz ketonskih telesc. Količina glukoze in

ketonov v možganih je sorazmerna s količino v krvi, možgani odraslih sesalcev običajno

ne uporabljajo ketonov kot vir energije, ampak bodo uporabljali energijo ketonov, le če se

zmanjša raven glukoze v krvi. Večina možganskih tumorjev pridobiva energijo z glikolizo,

torej naj bi bili v veliki meri odvisni od pridobivanja energije z glikolizo. Avtorji

predlagajo, da omejitev energijskega vnosa zavira nastanek eksperimentalnega tumorja, saj

mora za svojo rast uporabiti alternativne energijske substrate. Napake mitohondrijev in

nezmožnost tumorskih celic za presnovo ketonskih telesc naj bi bili razlogi za odvisnost

tumorjev od energije, ki jo dobijo preko glikolize. Teorija je, da naj bi energijska

restrikcija prisilila celice, da preidejo iz porabe glukoze do porabe ketonov za svojo rast.

Zaradi genetske napake pri tumorskih celicah je ta prehod počasnejši, kot pri normalnih

celicah. Rezultati njihove študije so pokazali, da bi s takim nadzorom lahko nadzirali rast

tumorja na možganih. Ugotovili so, da je rast eksperimentalnega tumorja povezana z

zmanjšano količino glukoze v krvi. Avtorji tudi predlagajo, da presnova ketonskih telesc,

ki jih normalnim možganskih celicam zagotavlja alternativni visoko-energijski substrat,

zmanjša vnetne aktivnosti tumorskih gostiteljskih celic. Presnova ketonskih telesc

zmanjšuje proste kisikove radikale in poveča toleranco do hipoksije in tako lahko prepreči

disfunkcijo organov pri vnetnih procesih. Torej bi premik v energetski presnovi iz glukoze

v ketone povečal bioenergetski potencial normalnih možganskih celic, medtem ko bi

zmanjšal rast tumorskih celic in vnetne lastnosti tumorja. IGF-1 je biomarker za

angiogenezo in rast tumorja. V raziskavi so ugotovili, poleg napovedovanja rasti

eksperimentalnega tumorja, da glukoza v plazmi tudi napoveduje plazemsko vrednost IGF-

1. Prav tako so ugotovili, da zmerna omejitev normalne prehrane ali ketonska dieta

zmanjša raven IGF-1. Ta ugotovitev podpira antiangiogene učinke omejitve energijskega

vnosa.

Seyfried in sod. (2003) so z raziskavo pokazali, da imajo miši hranjene z običajno prehrano

opazno rast tumorja, medtem ko rast tumorja pri miših na dieti z visoko vsebnostjo maščob

(ketonska dieta) nimajo opazne rasti tumorja. Po drugi strani pa se je rast tumorja znatno

zmanjšala, če so prehrano omejili na 60 % energijskega vnosa v primerjavi s kontrolno

skupino. S tem so pokazali, da je bolj kot izvor kalorij pomembna energijska restrikcija.

Ketogena dieta je s senzoričnega vidika neokusna, zaradi česar je lahko energijski vnos

nezadosten, kar lahko povzroči izgubo telesne mase. Kliničnih raziskav, ki bi dokazale

korist ketogene diete pri onkoloških bolnikih ni (Arends in sod., 2017). Pri ketogeni dieti

pride do pomanjkanja nekaterih mikrohranil, izgube apetita, slabosti, zaprtja, izgube

telesne mase, hipoglikemije, hiperlipidemije, dehidracije, presnovne acidoze in izčrpanosti

(Huebner in sod., 2014a).



28

2.5.1.9 Breussova terapija

Rudolph Breuss, rojen 1899 v Avstriji, je bil po izobrazbi električar. Ukvarjal se je tudi z

zdravilstvom. Razvil je Breussovo zdravljenje raka in Breussovo celotno zdravljenje raka.

Napisal je tri knjige, v katerih je opisal zdravljenje rakaste bolezni, vendar pa ni jasno ali

so založniki kaj spremenili, dodali ali izničili izvirne izjave. Na primer, angleški prevod

Breussove knjige ne navaja, da v času »zdravljenja« po Brusssu bolnik ne sme biti v

postopku zdravljenja s sevanjem ali injekcijami (Krumwiede in Horneber, 2017).

Breuss je trdil, da je od leta 1950 uspešno zdravil več kot 2000 bolnikov, do leta 1986 pa

še dodatnih 40 tisoč bolnikov z rakom in z drugimi »neozdravljivimi boleznimi«. Kot

dokaz je navedel priporočila in zahvale ozdravljenih bolnikov. Trdil je tudi, da se napake

pri njegovem zdravljenju pojavijo le, če bolnik strogo ne upošteva navodil (Krumwiede in

Horneber, 2017).

Breussova teorija je temeljila na tem, da rakaste celice živijo izključno od trde hrane. Trdil

je, da rakasta celica ne more živeti od zelenjavnih sokov in čajev, zato odmre. Breuss se je

zanašal na trditve Bruna Vornarburga, da se rakasta bolezen razvija samo na beljakovinski

hrani, teorija je bila, da če onkološki bolnik ne uživa beljakovin, tumor ne more rasti.

Teorija Breussove terapije je tudi, da zaradi pomanjkanja beljakovin in večjega uživanja

tekočine in mineralov, pride do izločanja strupov in s tem do »umiranja« rakaste bolezni

(Krumwiede in Horneber, 2017; Hübner in sod., 2013).

Breuss je opisal priporočila za uporabo ekstraktov zelišč, ki spodbujajo pozitivne rezultate

pri zdravljenju rakaste bolezni z uporabo »42 dnevnega medicinskega posta«. Napisal je

tudi priporočila različnih izvlečkov zelišč, za različne vrste raka. Toda za vse vrste raka, pa

je potrebno uporabiti tri vrste čajev in sicer žajbljev čaj, ledvični čaj in čaj krvomočnice

(Ponizovskiy, 2015).

Žajbljev čaj je sestavljen iz žajblja (Saliva officinalis), šentjanževke (Hypericum

perforatum), poprove mete (Mentha piperita) in navadne melise (Melissa officinalis). Čaj

je potrebno precediti skozi trojno plast gaze, da ne pride do uživanja morebitnih ostankov

prehranskih vlaknin (Ponizovskiy, 2015).

Ledvični čaj je sestavljen iz jagodičevja (Equistetum arvense), velike koprive (Utrica

dioica), dresni (Polygonum aviulare) in šentjanževke (Hypericum perforatum). Ščepec te

mešanice se pripravi v vroči vodi in se jo filtrira skozi trojno plast gaze, nato je potrebno

ostanke iz gaze kuhati 10 minut in ponovno filtrirati skozi trojno plast gaze. Potem se

zmeša obe tekočini skupaj. Razlaga tega načina priprave je, da se nekatere snovi ne smejo

kuhati, da ne pride do razpada. Ledvični čaj se uživa le prve tri tedne (Ponizovskiy, 2015).



29

Čaj iz krvomočnice pa vsebuje samo krvomočnico (Geranium roberatianum), ki se 10

minut namaka v vodi in nato precedi skozi trojno plast gaze. Ta čaj se uživa vsak dan po

pol skodelice. Krvomočnica vsebuje majhno količino radija. Zato je Breuss ugotovil, da

njegov način zdravljenja vključuje tudi aktualne metode zdravljenja preko uporabe majhne

količine radija, kot citotoksičnega zdravila v stanju dolgega medicinskega posta

(Ponizovskiy, 2015).

Pri Breussovi terapiji se poleg čajev uživa zelenjavni sok, ki je sestavljen iz 55 % rdeče

pese, 20 % iz korenja, 3 % iz surovega krompirja in 2 % iz črnega radiča. Breuss v svojih

knjigah opozarja, da se zelenjavnega soka ne sme popiti več kot pol litra na dan.

Zelenjavni sok je prefiltriran, ne sme vsebovati sedimentov. Krompir ni obvezna sestavina

zelenjavnega soka, razen pri raku na jetrih (Ponizovskiy, 2012).

Pri Breussovi terapiji se pojavi tveganje za podhranjenost in izgubo telesne mase. Pri

Breussovi terapiji bolnikom svetujejo, da zavrnejo konvencionalno zdravljenje (Huebner in

sod., 2014a).



30

3 METODE DELA

3.1 METODE DELA

Preko spletnega iskalnika Google, družbenih omrežij in ustnih priporočil ter preko dveh

društev onkoloških bolnikov, smo iskali organizacije ali posameznike, ki se ukvarjajo z

alternativnim zdravljenjem in za katere smo sklepali, da se ukvarjajo tudi z zdravljenjem

rakastih bolezni. Preko organizacij oziroma posameznikov, ki se ukvarjajo z alternativnim

zdravljenjem smo želeli pridobiti informacije o njihovem načinu zdravljenja in kontakte

onkoloških bolnikov, ki se zdravijo pri njih. Tem alternativnim zdravilcem smo preko

kontakta (elektronska pošta) poslali dopis s prošnjo o sodelovanju v raziskavi. Če smo

dobili odgovor smo jim še enkrat in natančneje obrazložili, kaj bo raziskava obravnavala in

kakšna bo njihova vloga.

V okviru raziskave smo ocenili tudi kvaliteto spletnih strani tistih organizacij oziroma

posameznikov, ki imajo svojo spletno stran in smo jim poslali prošnjo za sodelovanje v

raziskavi. Ocenjevanje kvalitete spletnih strani je temeljilo na Sandvikovi 14 točkovni

lestvici (preglednica 2), ki je bila razvita na podlagi Health On the Net Code (HON) in je

bila prvotno potrjena za določanje urinske inkontinence. Avtorja članka Schmid in Ernst

(2004) sta jo priredila za oceno kakovosti spletnih strani, ki oglašujejo alternativne in

komplementarne načine zdravljenja.

Vsaka od spletnih strani je bila ovrednotena po Sandvikovi lestvici (preglednica 2).

Rezultate te lestvice lahko razporedimo od 9 do 14 točk, kjer 14 točk pomeni optimalno

kakovost. Avtorji lestvice so se odločili, da so spletne strani s skupno oceno od 0 do 5 točk

»slabe kakovosti«, od 6 do 10 točk »srednje dobre kakovosti« in od 11 do 14 točk »odlične

kakovosti« (Schmidt in Ernst, 2004).



31

Preglednica 2: Podrobnosti iz Sandvikove lestvice (Schmid in Ernst, 2004)

Lastnik strani Avtor strani

2 = jasno navedeno ime in vrsta lastnika

1 = vsi ostali znaki lastništva

0 = nobenih znakov lastništva

2 = jasno ime in kvalifikacija avtorja

1 = vsi ostali znaki avtorstva

0 = ni navedeno, kdo je avtor

Vir Kakovost

2 = sklicevanje na znanstveno literaturo

1 = navedeni so drugi viri

0 = ni navedenih virov

2 = datum ali posodobitev je jasno navedena na

strani

1 = vsi drugi znaki kakovosti

0 = nobenih znakov kakovosti

Možnost komunikacije (interaktivnost) Usmerjanje

2 = dobro vidna možnost komentiranja ali

postavljanja vprašanj

1 = informacije, ki jih z iskanjem najdemo le s

težavo

0 = ni možnosti komunikacije

2 = informacije se zlahka najde po povezavah iz

domače strani z e-naslovom ali povezavo do obrazca

1 = če so informacije na spletni strani široko

razpršene je pri iskalniku je naveden katerikoli drug

e-naslov

0 = informacije so razpršene, brez možnosti uporabe

iskalnika

Ravnotežje

2 = uravnoteženi podatki

1 = pristranskost v korist lastnih izdelkov ali storitev

0 = samo promocija lastnih izdelkov ali storitev

Ena od metod dela je bila tudi, da smo preverili kaj se najde, če v spletni brskalnik

google.si vnesemo iskalni niz »alternativno zdravljenje raka«.

3.2. POSTOPEK DELA

Raziskava je potekala v naslednjem zaporedju postopkov:

iskanje ponudnikov alternativnega zdravljenja preko spletnih portalov in ustnih

priporočil,

pošiljanje ponudb za sodelovanje v raziskavi zdravilcem/šarlatanom, od katerih smo

želeli pridobiti informacije o načinu njihovega zdravljenja in kontakte onkoloških

bolnikov, ki se zdravijo pri njih,

ocenjevanje kvalitete spletnih strani ponudnikov alternativnega zdravljenja po

Sandvikovi lestvici.



32

4 REZULTATI

Preko spletnih portalov in ustnih priporočil smo iskali ponudnike alternativnega

zdravljenja. Prošnjo za sodelovanje smo poslali 23 posameznikom ali organizacijam, ki se

ukvarjajo s tovrstnim zdravljenjem. Od 23 poslanih prošenj za sodelovanje smo prejeli le

13 odgovorov (slika 1).

Slika 1: Prikaz števila poslanih prošenj in števila dobljenih odgovorov (n=23)

Od 13 odgovorov smo dobili dve takojšnji zavrnitvi in tri odgovore, da se ne ukvarjajo z

zdravljenjem rakaste bolezni. Dva izvajalca alternativnega zdravljenja sta imela

neizvedljive zahteve. Neizvedljive zahteve so bile povezane s pogoji, ki sta jih postavila in

jih je bilo nemogoče oziroma neetično izpolniti. Šest izvajalcev alternativnega zdravljenja

je potrdilo sodelovanje, dva od teh šestih pa sta prekinila kontakt po tem, ko jima je bilo še

enkrat razloženo, da želimo stik tudi z njihovimi onkološkimi bolniki in ne samo

sodelovanje zdravilca (slika 2). Dogovorili smo se za sodelovanje s štirimi izvajalci

alternativnega zdravljenja, toda na koncu nam ni uspelo dobiti nobenega

zdravilca/šarlatana ali onkološkga bolnika, ki bi se zdravil pri njih,. Ni se nam uspelo

dokončno dogovoriti ali pa so jasno izrazili, da odklanjajo sodelovaje.

0

5

10

15

20

25

poslane prošnje odgovori

štev

ilo (

n)



33

Slika 2: Razvrstitev dobljenih odgovorov (n=13)

Pri ocenjevanju skupne ocene spletnih strani (preglednica 3) po Sandvikovi lestvici je od

devetnajstih spletnih strani le ena bila ocenjena s »slabo kakovostjo«, vse ostale spletne

strani, pa so bile ocenjene kot »srednje dobra kakovost«.

Preglednica 3: Ocenjevanje kakovosti spletnih strani

Številka spletne

strani

Lastnik

strani

Avtor

strani

Vir Kakov-

ost

Interak-

tivnost

Usmerj-

anje

Ravno-

težje

Skup-

aj

1. spletna stran 0 1 1 1 1 2 0 6

2. spletna stran 2 2 0 2 1 2 0 9

3. spletna stran 2 1 0 1 2 2 0 9

4. spletna stran 0 1 0 0 2 2 0 5

5. spletna stran 2 1 0 1 2 2 0 8

6. spletna stran 0 1 0 1 1 2 1 6

7. spletna stran 2 2 1 2 1 2 0 10

8. spletna stran 2 1 0 2 2 2 0 9

9. spletna stran 2 2 0 2 1 2 0 9

10. spletna stran 2 1 2 2 1 1 1 10

11. spletna stran 2 1 1 0 1 1 1 7

12. spletna stran 2 2 1 2 1 1 1 10

13. spletna stran 2 1 0 2 1 1 0 7

14. spletna stran 2 2 0 1 2 2 0 9

15. spletna stran 2 2 0 2 1 2 0 9

16. spletna stran 2 2 0 2 1 1 1 9

17. spletna stran 2 1 0 2 0 2 1 8

18. spletna stran 2 2 0 2 1 2 1 10

19. spletna stran 2 2 0 2 1 2 0 9

0

1

2

3

4

5

zavrnitev se ne ukvarjajo zzdravljenjem

rakave bolezni

neizvedljivezahteve

po pogovoruzavrnitev

sodelovanje

štev

ilo o

dgo

voro

v (n

)



34

Povprečna ocena posameznega dela ocenjevanja po Sandvikovi lestvici (preglednica 4) je

bila najvišja pri točki lastnik strani, kjer je bila 1,68, najnižja povprečna ocena in sicer 0,32

je bila pri navajanju virov. Najnižji oceni z 0,37 povprečne ocene sledi ravnotežje, kar

pomeni, da se je izkazala velika pristranskost v korist promocije lastnih izdelkov oziroma

storitev.

Preglednica 4: Število strani in povprečno število točk za vsak kriterij po Sandvikovi lestvici (n=19)

0 1 2 Povprečno število

točk

Lastnik strani 3 0 16 1,68

Avtor strani 0 10 9 1,47

Vir 14 4 1 0,32

Kakovost 2 5 12 1,53

Interaktivnost 1 13 5 1,21

Usmerjanje 0 5 14 1,74

Ravnotežje 12 7 0 0,37

Raziskali smo, katere informacije lahko dobi onkološki bolnik, če v spletni iskalnik Google

vnese iskalni niz »alternativno zdravljenje raka«. Spletni brskalnik google.si nam je v 0,4

sekunde s tem iskalnim nizom pridobil 105.000 zadetkov. Najprej smo pregledali prvih

100 povezav toda, ker so se strani začele ponavljati, smo se odločili, da bomo pregledali le

prvih 50 povezav. Povezave smo razdelili glede na to, za kakšno vrsto objave gre in sicer

na članek o alternativnem zdravljenju, članek/objava/intervju o alternativnem zdravljenju

povezan z uradnim zdravstvom, negativni oziroma opozorilni članek povezan z

alternativnim zdravljenjem, forum, blog, vabilo na predavanje, organizacija, ki se ukvarja z

alternativnim zdravljenjem, spletna trgovina, opis oziroma prodaja knjig in oglasi.

Zanimivo je, da so se na prvih 50 povezavah pojavili oglasi od treh podjetij kar trikrat, en

se je pojavil dvakrat in dva po enkrat, vsako smo vsakokrat upoštevali. Dobljeni rezultati

so glede na delež pojavnosti prikazani na spodnji sliki (slika 3).



35

Slika 3: Prikaz pojavnosti povezav, ki se pojavijo v prvih 50 zadetkih na google.si z iskalnim nizom

»alternativno zdravljenje raka« (n=50)

Dobljene povezave smo pregledali in poiskali kakšen način alternativnega zdravljenja

rakaste bolezni omenjajo. Alternativno zdravljenje smo razdelili na tri možnosti in sicer na

alternativne oblike zdravljenja, ki vključujejo prehrano ali prehranska dopolnila, druge

alternativne oblike, ki ne vključujejo prehrane (kot je na primer zdravljenje s frekvencami,

bioenergijo, masažami, itd.) in na objave, ki omenjajo oba načina oziroma kombinacijo

obeh. (slika 4).

40%

8%2%6%

8%

2%

6%

4%

4%

20% članek

članek/objava/intervju uradnozdravstvonegativni/opozorilni članek

forum

blog

vabilo na predavanje

organizacija

spletna trgovina

opis/prodaja knjig

oglas



36

Slika 4: Prikaz števila posameznega tipa objav razdeljenega glede na tip alternativne oblike zdravljenja

(n=50)

11

1 1 2 2 25

2

21

1

1

3

7

12

1

12

2

0

5

10

15

20

25

kombinaija prehranskih in neprehranskih alternativnih oblik zdravljenja

druge alternativne oblike, ki ne vključujejo prehrane

alternativne oblike zdravljenja, ki vključujejo prehrano in/ali prehranskadopolnila

štev

ilo o

bja

v



37

5 RAZPRAVA

Pri pregledu literature smo predstavili nekatere alternativne prehranske režime za katere se

odločajo onkološki bolniki. Za njih se odločajo kljub temu, da so dokazi o alternativnem

zdravljenju oziroma o alternativnih terapijah nejasni, ker niso bili znanstveno preizkušeni

ali pa so raziskave dokazale njihovo neučinkovitost (ACS, 2015c). ESPEN smernice

zavračajo prehranske nasvete, ki povečajo tveganje za nastanek podhranjenosti oziroma

poslabšajo že obstoječe stanje podhranjenosti. Alternativne diete so na splošno zelo

omejujoče glede na vrsto in količino določenih živil in na splošno omejujejo vnos hrane.

Onkološki bolnik, ki se odloči za spremenjen način prehranjevanja, ima tako povečano

tveganje za nezadostni energijski vnos, vnos maščob in beljakovin, posledica pa je tudi

pomanjkanje nekaterih mikrohranil. Nekatere od teh diet so diete z nizko energijsko

gostoto in/ali nizko vsebnostjo beljakovin. Pri onkoloških bolnikih, ki so že podhranjeni je

to nevarno, zato se je potrebno teh prehranskih režimov izogibati (Arends in sod., 2017).

Podhranjenost se pogosto pojavi pri onkoloških bolnikih, saj se pri rakasti bolezni pojavijo

spremembe v presnovi, povečane so potrebe po makro in mikrohranilih. Podhranjenost je

klinično stanje neravnovesja v energijskem vnosu, vnosu beljakovin in drugih hranilnih

snovi. Če se podhranjenost ne obravnava pravilno, se ne zdravi, napreduje do kaheksije

(Santarpia in sod., 2011). Podhranjenost vpliva na imunski sistem in na odpornost proti

okužbam. Posledica oslabljenega imunskega sistema je povečana dovzetnost za okužbe in

zmanjšana sposobnost imunskega sistema za obrambo (van Bokhorst-de van der Schueren

in sod., 2011). Nevarnost alternativnih prehranskih režimov je tudi, da bolniki zamudijo ali

povsem opustijo zdravljenje rakaste bolezni. Na primer, namesto kirurške odstranitve

zgodnjega stadija raka dojke se bolnik lahko odloči za alternativno »naravno« zdravljenje.

Do takrat, ko bolnik ugotovi, da takšno zdravljenje ni nadzorovalo rasti rakaste bolezni se

bolezen razširi. Poleg vseh naštetih negativnih lastnosti je težava tudi visok strošek

takšnega zdravljenja. Alternativno zdravljenje morajo bolniki plačati sami, zato se pogosto

zadolžijo zaradi zmotnega upanja, da prejemajo učinkovito zdravljenje. Posledica je

finančna stiska bolnika in njegove družine. Zdravilci dajejo lažno upanje obupanemu

bolniku, obljubljajo rezultate, ki jih ni mogoče doseči, pravzaprav ga prevarajo in izdajo

njegovo zaupanje. Zdravilci in šarlatani pogosto tudi trdijo, da ozdravijo onkološkega

bolnika, tudi če se ni odzval na konvencionalno zdravljenje (Deng in Cassileth, 2013).

Zavedati se je potrebno, da se onkološki bolniki pogosto želijo pogovarjati o različnih

prehranskih možnostih oziroma o različnih prehranskih režimih, saj se želijo boriti proti

rakasti bolezni z izbiro živil, za katere so slišali, da delujejo »zaščitno« proti bolezni. Take

bolnike je potrebno prepoznati in jim nuditi nepristransko svetovanje o tej temi, kaj se s

prehrano lahko doseže in kaj ne, razložiti tveganja, ki so povezana z neustreznimi ali

omejevalnimi dietami (Arends in sod., 2017).

Z raziskavo smo želeli potrditi naše štiri hipoteze. S prvo smo želeli pokazati, da je

ponudba alternativnega načina zdravljenja bolezni v Sloveniji velika. Z drugo smo želeli



38

dokazati, da so spletne strani, ki ponujajo alterativno zdravljenje kakovostne. S tretjo

hipotezno smo želeli raziskati, če zdravilci/šarlatani želijo sodelovati v raziskavah, saj bi ti

tako lahko dokazali učinkovitost svojega zdravljenja. Pri četrti hipotezi pa smo želeli

raziskati, če nam bodo zdravilci/šarlatani pomagali pri raziskavi s tem, da nam bodo

omogočili stisk s svojimi onkološkimi bolniki.

Prvo hipotezo smo potrdili. Že na spletnih straneh in forumih se najde veliko podatkov o

alternativnih načinih zdravljenja. Toda ti podatki se redkokdaj nanašajo direktno na

posameznega zdravilca/šarlatana. Na splošno pa je mnenje o alternativnih načinih

zdravljenja pozitivno, kar je zaskrbljujoče. Med pogovorom z enim izmed šarlatanov smo

izvedeli, da je oglaševanje na spletu le majhen delež ponudnikov alternativnega zdravljenja

v Sloveniji. Večinoma se informacije o njih dobi preko ustnih priporočil. Ebel in sod.

(2017) so v raziskavi spremljali pogostost uporabe spleta med onkološkimi bolniki v

Nemčiji. Onkološki bolnikom so poslali anonimno anketo in ugotovili so, da jih kar 78 %

(od 255 vprašanih) uporablja splet za iskanje informacij o zdravju ali medicini.

Prav tako smo potrdili drugo hipotezo. Pri ocenjevanju kakovosti spletnih strani je le ena

spletna strani bila ocenjena s »slabo kakovostjo«, vse ostale pa so bile ocenjene s »srednje

dobro kakovostjo«, toda nobena spletna stran ni dobila oceno »dobra kakovost«. Glede na

to, da so bile skoraj vse spletne strani ocenjene s »srednje dobro kakovostjo« je to lahko

zaskrbljujoče, saj to pomeni, da te spletne strani zagotavljajo precej kakovostne

informacije. Enako sta v svoji raziskavi ugotovila tudi Schmidt in Ernst (2004). Bolniki so

lahko izpostavljeni škodljivim nasvetom in posledicam, ki odvračajo od uporabe

konvencionalnega načina zdravljenja in s tem dajejo »lažno upanje« in spodbujanje

uporabe CAM (Kim in sod., 2009).

Tretje hipoteze nam ni uspelo potrditi. Menili smo, da bodo zdravilci/šarlatani imeli

zanimanje za sodelovanje, saj bodo tako dokazali učinkovitost svojega zdravljenja, ampak

odzivnost na naše prošnje je bila slaba. Od 13 odgovorov smo dobili le štiri obljube za

sodelovanje. Toda vsi ti zdravilci in šarlatani so sodelovanje kasnjeje odklonili. Nasprotno,

pa je uspelo Vagheli in sod. (2007), ki so v pilotni raziskavi ocenjevali zdravljenje rakaste

bolezni v organizacijah, ki se ukvarja z alternativnimi pristopi k zdravljenju raka s stališča

zdravilcev in njihovih strank. V omenjeni pilotni raziskavi so bili zdravilci zadovoljni, da

so bili izbrani za sodelovanje v raziskavi. Eden od razlogov za nesodelovanje so lahko

okvirna izhodišča za zakon o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah

diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki so bila 27. 11. 2017 dana v javno razpravo.

Predlog zakona bi uveljavil ureditev CAM, podobno kot je urejeno v drugih državah

članicah Evropske unije. Zdravniki in ostali zdravstveni delavci bi na podlagi tega zakona

v skladu s svojimi kompetencami lahko izvajali različne dopolnilne, tradicionalne ali

alternativne oblike zdravljenja ter rehabilitacije, ki so del zdravstvene dejavnosti, ne da bi

bili za to sankcionirani. Glede na trenutno dostopne podatke je v Sloveniji že več kot 100



39

zdravnikov, ki se ukvarjajo z nekonvencionalnimi metodami zdravljenja. Namen ureditve

CAM z zakonom je primerna, kakovostna in varna obravnava oziroma oskrba pacientov, ki

bodo uporabljali te storitve, saj jih bodo lahko izvajali le zdravstveni delavci z ustreznimi

kompetencami in izobrazbo. Temeljno vodilo bo, da se te oblike zdravljenja izvajajo na

način, ki ne škoduje zdravju (MZ, 2017).

Prav tako nam ni uspelo potrdili četrte hipoteze. Zdravilci/šarlatani nam niso pomagali pri

raziskavi s tem, da bi nam omogočili stik s svojimi onkološkimi bolniki. Zato smo iskali

raziskavo, za katero bi lahko ocenili, da je okolje dokaj podobno našemu, da bi izvedeli,

zakaj se onkološki bolniki poslužujejo alternativnega načina zdravljenja. Našli smo

raziskavo, ki so jo izvedli v Srbiji. Nikolić in sod. (2012) so v raziskavi želeli pridobiti čim

več informacij o uporabi in metodah alternativnega zdravljenja. Z anonimnim

vprašalnikom so spremljali bolnike z rakom prebavnega trakta. V raziskavi so ugotovili, da

večina onkoloških bolnikov, ki išče informacije o alternativnem zdravljenju le-te dobi od

sorodnikov ali drugih onkoloških bolnikov. To dokazuje pomen medsebojne komunikacije

med uporabniki alternativne medicine in dejstvom, da onkološki bolniki v veliki meri

verjamejo izkušnjam drugih onkoloških bolnikov, kar je velikega pomena pri odločanju za

uporabo alternativne medicine. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da je želja bolnikov,

da si pomagajo pri zdravljenju rakaste bolezni na kakršenkoli način, vključno z metodami,

ki niso znanstveno utemeljene. Rezultati v tej raziskavi so tudi pokazali, da onkološki

bolniki niso nehali verjeti v konvencionalno medicino, želeli so le izboljšati svoje možnosti

zdravljenja z združevanjem metod alternativne in konvencionalne medicine. Prav tako so

onkološki bolniki poudarjali pomen lajšanja simptomov in podaljševanje življenja.

Izvajalci alternativnega in komplementarnega načina zdravljenja menijo, da alternativno

zdravljenje ne deluje, ker se onkološki bolniki odločijo za zdravljenje šele takrat, ko je

konvencionalno zdravljenje izčrpano in ko izvejo, da za njih ni več možnosti preživetja.

Schraub (2000) je ugotovil, da se kar 80 % bolnikov odloči za uporabo nepreverjenih

metod zdravljenja, ko izvejo, da je njihova bolezen neozdravljiva. Najpogosteje se za

CAM odločijo onkološki bolniki in bolniki z AIDS-om.

Alternativni zdravilec, s katerim nam je uspelo navezati stik, je po izobrazbi zdravnik in se

ukvarja z zdravljenjem s tradicionalno kitajsko medicino. Povedal je, da ima onkoloških

bolnikov zelo malo, saj jih večina po pomoč pride prepozno. Poleg tega je trdil, da pri

njegovi terapiji pri bolnikih ne pride do beljakovinske podhranjenosti in izhaja iz izhodišča

da imajo bolniki vsaj pet večjih beljakovinskih obrokov na teden. Priporočen vnos

beljakovin za onkološkega bolnika je med 1 in 1,5 g/kg/TM na dan (Arends in sod., 2017).

Glavna razlika med zahodno in kitajsko medicino je v tem, da tradicionalna kitajska

medicina predstavlja celovit pristop, ki obravnava oziroma analizira celotno telo človeka,

medtem ko je zahodna medicina osredotočena na to, da se bolezen analizira na celični,



40

molekularni in farmakološki ravni. Znanstveni dokazi o učinkovitosti in varnosti

tradicionalne kitajske medicine so pomanjkljivi (Efferth in sod., 2007).

»Zdravljenje« drugega alternativnega zdravilca brez zdravstvene smeri izobrazbe (torej

šarlatana), s katerim nam je uspelo vzpostaviti stik, poteka tako, da se z bolnikom najprej

pogovorijo o prehrani. Njihov temeljni predlog je, da »v času zdravljenja z jedilnika

izločijo vse (ali kolikor največ lahko) živalske maščobe, prehranske »bele smrti« (rafiniran

sladkor, bela moka, prečiščena sol), alkohol, kavo, predelana živila in umetne dodatke«.

Sledi pogovor o energijah in vedenjskih vzorcih, o okolici, o energiji človeka in o odločitvi

za zdravljenje. Priporoča tudi knjige, med katerimi se pojavi tudi alkalna prehrana in

Gersonova terapija (Slovenski konopljin socialni klub, 2015).

Če bolnik na zdravljenju prejema kemoterapijo, šarlatan močno priporoča uživanje

konopljinega olja, ki naj bi »lajšalo slabost, povečalo apetit, omililo mišične krče in

poglabljalo krepčilni spanec« (Slovenski konopljin socialni klub, 2015). V večih

raziskavah se je ocenjevalo potencialne učinke THC na stimulacijo apetita pri bolnikih z

AIDS-om, zato so začeli preučevati učinke THC tudi pri onkoloških bolnikih. Dronabinol

je pridobil dovoljenje za stimulacijo apetita pri bolnikih z AIDS-om, toda znanstveniki

imajo različna mnenja o učinku konoplje na apetit pri onkoloških bolnikih. V nekaterih

raziskavah je bilo ugotovljeno, da obstaja manjša učinkovitost THC pri izboljšavi okusa in

izboljšanem apetitu onkoloških bolnikih z naprednim stadijem rakaste bolezni. V drugih

raziskavah pa med onkološkimi bolniki in placebo skupino ni bilo bistvenih razlik v

kakovosti življenja in apetitu tekom uživanja THC, ekstraktov kanabisa. Do danes ni

dokazov, da je stimulacija apetita pri onkoloških bolnikih enako učinkovita kot pri bolnikih

z AIDS-om. Proti lajšanju težav s slabostjo in bruhanjem so na voljo učinkovita zdravila,

zato se kanaboide ne priporoča kot prvo zdravljenje. Poleg tega so podatki o varnosti

konoplje za lajšanje teh težav pomanjkljivi, zato se uživanje konoplje odsvetuje (Bouquié

in sod., 2018). Akutni škodljivi učinki uživanja konoplje pri prekomernem uživanju so

anksioznost in napadi panike ter povečana verjetnost prometne nesreče v primeru, da je

voznik pod vplivom THC. Kronična uporaba konoplje lahko pripelje do odvisnosti pri

enem od desetih uživalcev konoplje (Hall in Degenhardt, 2009).

Pri dogovarjanju za sodelovanje v magistrskem delu je tudi ta šarlatan zavrnil sodelovanje

v magistrskem delu potem, ko smo ga prosili za tri dnevni prehranski dnevnik njegovih

strank, da bi pridobili podatke o njihovem dnevnem energijskem vnosu in podatke o

dnevnem uživanju konopljinega olja. Ker je v medijih izražal pozitivno mnenje o beleženju

prehranskega dnevnika, smo menili, da bo alternativni zdravilec k sodelovanju privolil. V

intervjuju za Dolce Vita Balkan (2014) je namreč izjavil, da »strankam naročijo beleženje

prehranskega dnevnika«. V intervjuju je dejal »da bo vsak bolnik, ki bo pisal prehranski

dnevnik, lahko pomagal drugim z enako boleznijo«. Našo prošnjo je zavrnil z



41

argumentom: »da se umirajoči bolniki ne bodo ukvarjali še s pisanjem dnevnika«. Šarlatan

ima izredno negativno mnenje o Onkološkem inštitutu v Ljubljani in farmaciji.

Uspelo nam je tudi navezati stik in dobiti obljubo za sodelovanje z večjo organizacijo, ki se

ukvarja z alternativnim zdravljenjem. V tej organizaciji imajo vsi zaposleni, razen

direktorja, izobrazbo zdravstvene smeri. Ta organizacija ima v Sloveniji kar dvajset

poslovalnic. Pri pogovoru smo izvedeli, da njihovo »zdravljenje« temelji na veganstvu in

uporabi lastnih olj, ki jih prodajajo strankam. Ko smo lastnika te organizacije vprašali, če

onkološki bolniki, glede na to, da jim priporočijo vegansko prehrano, uživajo beljakovine

rastlinskega izvora v prahu, da bi zadostili potrebam po beljakovinah, saj je priporočen

vnos za onkološkega bolnika med 1 in 1,5 g/kg/TM na dan (Arends in sod., 2017), je

odgovoril da »ne, ker po njegovem mnenju telo potrebne beljakovine sintetizira samo in da

vnos s prehrano ni potreben«. Na svoji spletni strani imajo objavljene tudi certifikate

strokovne presoje olj, ki jih prodajajo. Terapevti v tej organizaciji uporabljajo metodo

imenovano »TermoregulacijaTM, to je način naravnega popravljanja telesnih funkcij in ta

metoda ni zdravstena dejavnost. Njihova terapija poteka v treh korakih. Prvi korak je

neinvazivna analiza krvi (brez odvzema krvi), kjer z analizatorjem krvne slike pregledajo

131 biokemičnih, hemodinamičnih in imunoloških vrednosti organizma. Glede na te

rezultate naredijo hitro analizo organizma. Drugi korak je ugotovitev stanja v telesu na

podlagi posvetovanja, kjer v povezavi z meritvijo in izvorom težav v telesu ugotovijo

vzrok nastanka zdravstvenih težav. Tretji korak je terapija, ki poteka z njihovimi 100 %

naravnimi olji in prilagojenim načinom prehranjevanja« (Planet Zdravja, 2018).

Zadnja od posameznikov, ki se ukvarjajo z alternativnim zdravljenjem, s katero nam je

uspelo navezati stik je šarlatanka. Šarlatanka vodi skupinska postenja, lahko pa tudi vodi

posameznika preko celotnega postopka postenja. Za vodenje postenj se je odločila zaradi

osebnih izkušenj, saj kot pravi, je »s postom dokončno premagala raka«. Ko se ji je

bolezen ponovila, je začela iskati informacije o drugih načinih zdravljenja. Odločila se je

za post in nato je našla dieto po Breussu. Pravi, da po tem, ko je šla skozi Breussovo dieto,

ni več potrebovala zdravljenja, in da je s tem premagala raka. Med pogovorom nam je

zaupala, da »onkološkim bolnikom ne priporoča Breussa, ker onkološki bolnik mora jesti,

ampak jih vodi preko diete Johanne Budwig«. Šket (2008) v svoji knjigi poudarja, da

»postenje ne zdravi, ampak da so zdravniki tisti, ki zdravijo«. Pravi, da »je Breuss

preventiva proti raku, dieta Budwig pa je dieta proti raku«. Ne glede na izbiro alternativne

diete lahko pride do uživanja premalo ali preveč določenih hranil, zato take diete niso

primerne (Hübner in sod., 2012).

V svoji knjigi šarlatanka tudi opisuje prehod iz faze postenja nazaj na navadno hrano, saj

se zaveda nevarnosti pojava sindroma ponovnega hranjenja. Pravi, da se »takoj po postu ne

uživa sladkorja in beljakovin – niti grižljaja. Če traja post več kot šest dni, se izvaja

vsakodnevno klistiranje še tri do štiri dni po postu. Hrano se je počasi, v zmernih količinah



42

in se jo dobro prežveči. Na normalno prehrano se preide v petnajstih dneh« (Šket, 2008).

Sindrom ponovnega hranjenja je potencialno smrtno nevarna sprememba v tekočini in

elektrolitih, do katerega pride zaradi hitrega ponovnega hranjenja po obdobju nezadostnega

energijskega vnosa. Za sindrom ponovnega hranjenja je značilna hipofosfatemija, ki je

povezana s spremembami v tekočini in elektrolitih ter presnovnimi in kliničnimi zapleti.

Tveganje za nastanek sindroma ponovnega hranjenja imajo tisti bolniki, ki so kronično

podhranjeni ali pa so imeli malo ali nič energijskega vnosa v časovnem obdobju daljšem

od 10 dni, pri bolnih in starostnikih, pa se lahko pojavi že prej kot v 7 dneh (Mehanna in

sod., 2008).

Ko v spletni iskalnik Google vpišemo iskalni niz »alternativno zdravljenje raka« dobimo

veliko rezultatov. Najbolj zaskrbljujoče je to, da se vmes pojavljajo oglasi, ki obljubljajo

pomoč pri premagovanju rakaste bolezni. Najpogosteje se pojavljajo spletne strani, kjer se

predlaga pomoč oziroma zdravljenje z alternativnimi načini prehranjevanja ali

prehranskimi dopolnili. Poleg tega zelo malo spletnih strani navaja vire oziroma

znanstvene vire, od kje so dobili informacije, ki jih objavljajo na svojih spletnih straneh.

Eysenbach (2003) je že pred 15 leti ugotovil, da je težava informacij pridobljenih na

internetu to, da je internet dejansko velika tržnica, kjer je veliko informacij namenjeno

oglaševanju in prodaji izdelkov in storitev. Marsikatera raziskava je tudi pokazala, da

približno 50 % onkoloških bolnikov, ki išče informacije o zdravljenju na internetu, išče

informacije o CAM.



43

6 SKLEPI

Ugotovili smo, da lahko sprejmemo prvo hipotezo. V Sloveniji je ponudba

alternativnega načina zdravljenja rakaste bolezni velika. Toda le redki izvajalci

alternativnega zdravljenja se oglašujejo preko spleta. Splet je le majhen del ponudnikov

alternativnega zdravljenja, saj se večina informacij o alternativnem zdravljenju dobi od

posameznikov, ki so preboleli enako bolezen, sorodnikov ali prijateljev.

Ugotovili smo, da lahko sprejmemo drugo hipotezo. Osemnajst od devetnajst

pregledanih strani je bilo ocenjenih s »srednje dobro kakovostjo«, torej se jim lahko

zaupa, kar je zaskrbljujoče.

Tretjo in četrto hipotezo smo zavrnili. Izvajalci alternativnega zdravljenja niso bili

navdušeni nad tem, da bi sodelovali v raziskavi. Nekaj odziva je na začetku našega

kontakta sicer bilo, ko pa so izvedeli, da želimo tudi kontakt z njihovimi onkološkimi

bolniki, niso več bili pripravljeni sodelovati.

Marsikateri alternativni zdravilec meni, da je njihov način zdravljenja uspešnejši od

konvencionalne medicine. Menijo, da je razlog za njihov neuspeh, da onkološki bolniki

pridejo k njim prepozno, šele ko jim konvencionalna medicina pove, da nimajo več

možnosti ozdravitve.

Morebitni problem izvajalecv alterantivnega zdravljenja je tudi ta, da večina nima

formalne izobrazbe zdravstvene smeri, zaradi česar sodelovanje v tovrstnih raziskavah

odklanjajo.



44

7 POVZETEK

Alternativno zdravljenje rakaste bolezni je pogosta tema pogovora med obolelimi in

njihovimi svojci. Pojavljajo se raznovrstni prehranski režimi, ki obljubljajo ozdravitev

rakaste bolezni. Pri pregledu literature smo opisali nekatere izmed njih. Večina

alternativnih prehranskih režimov poveča tveganje za nastenek podhranjenosti oziroma

poslabšajo že obstoječe stanje podhranjenosti. Alternativni prehranskih režimi na splošno

omejujejo vrsto in količino določenih živil in na splošno omejujejo vnos hrane. Onkološki

bolnik, ki se odloči za tovrstno »zdravljenje« ima lahko poleg nezadostnega energijskega

vnosa tudi nezadosten vnos beljakovin in maščob, pa tudi nekaterih mikrohrani.

Namen magistrskega dela je bil pridobiti podatke, katerim načinom alternativnega

prehranjevanja so podvrženi onkološki bolnik in kakšna je dostopnost do informacij o

alternativnem zdravljenju v Sloveniji. Zanimalo nas je tudi, s kakšnim načinom

alternativnega zdravljenja se ukvarjajo zdravilci/šarlatani. Izvajalce alternativnega

zdravljenja smo povabili k raziskavi, saj nas je zanimala njihovo pripravljenost k

sodelovanju.

Kontakte izvajalcev alterantivnega zdravljenja smo iskali preko spleta in ustnih priporočil.

Ugotovili smo, da je izredno težko pridobiti kontakte, večina informacij na spletu pa je

takšnih, da se na forumih omenja, da je nekje v Sloveniji nekdo, ki se ukvarja s tem in da je

ozdravil nekega daljnega sorodnika, znanca. Zelo malo pa je na voljo konkretnih podatkov,

preko katerih bi lahko poiskali izvajalca samega.

Od 23 poslanih prošenj izvajalcem alternativnega zdravljenja za sodelovanje smo dobili le

13 odgovorov. Trije so odgovorili da se ne ukvarjajo z zdravljenjem rakaste bolezni, dva

sta imela nemogoče zahteve, dva sta sodelovanje takoj zavrnila, dva pa šele nato, ko smo

jim še enkrat obrazložili, kako bo potekala raziskava. Sodelovanje so obljubili štirje,

vendar so ga kasneje prav tako zavrnili.

Ko smo po Sandvikovi lestvici ocenili varnost spletnih strani alternativnih zdravilcev, ki

smo jim poslali prošnjo za sodelovanje, smo prišli do zaključka, da je večina spletnih strani

»srednje dobre kakovosti«, kar lahko daje lažni občutek varnosti.

Ko smo v spletni brskalnik Google vnesli iskalni niz »alternativno zdravljenje raka« smo

ugotovili, da večina spletnih strani ne odsvetuje alternativnega zdravljenja rakaste bolezni,

ampak se o alternativnem zdravljenju večino piše pozitivno, kar lahko ponovno da bolniku

lažni občutek upanja in varnosti v te načine zdravljenja.

Na podlagi izvedenih raziskav pa je mogoče potrditi, da veliko onkoloških bolnikov ne

zaupa samo zdravljenju z uradno medicino, ampak uživajo še različne prehranska



45

dopolnila, ki so jim jih priporočili znanci oziroma drugi strokovnjaki ali pa se odločajo za

alternativne prehranske režime. Ocenjujemo, da gre za resen in nevaren etični, zdravstveni

problem in tudi sociološki problem. Številni alternativni zdravilci priporočajo šarlatanske

prehranske prakse, ki lahko škodijo bolnikovemu zdravju, zmanjšujejo učinkovitost

onkološkega zdravljenja in ogrožajo kvaliteto bolnikovega življenja.



46

8 VIRI

Ågren J. J., Tvrzicka E., Nenonen M. T., Helve T., Hänninen O. 2001. Divergent changes

in serum sterols during a strict uncooked vegan diet in patients with rheumatoid

arthritis. British Journal of Nutrition, 85, 2: 137-139

Allen B. G., Bhatia S. K., Anderson C. M., Eichenberger-Gilmore J. M., Sibenaller Z. A.,

Mapuskar K. A., Schoenfeld J. D., Buatti J. M., Spitz D. R., Fath M. A. 2014.

Ketogenic diet as an adjuvant cancer therapy: history and potential mechanism. Redox

Biology, 2: 963-970

ACS. 2018. Cancer facts & figures 2018. Atlanta, American Cancer Society: 71 str.

https://www.cancer.org/content/dam/cancer-org/research/cancer-facts-and-

statistics/annual-cancer-facts-and-figures/2018/cancer-facts-and-figures-2018.pdf (25.

feb. 2018)

ACS. 2015a. What are complementary and alternative methods? Atlanta, American Cancer

Society: 3 str.

https://www.cancer.org/treatment/treatments-and-side-effects/complementary-and-

alternative-medicine/complementary-and-alternative-methods-and-cancer/what-are-

cam.html (3. feb. 2018)

ACS. 2015b. Why are complementary and alternative therapies hard to evaluate? Atlanta,

American Cancer Society: 7 str.


alternative-medicine/complementary-and-alternative-methods-and-cancer/why-cam-is-

hard-to-evaluate.html (3. feb. 2018)

ACS. 2015c. What kind of cancer treatment are there? Atlanta, American Cancer Society:

5 str.


alternative-medicine/complementary-and-alternative-methods-and-cancer/kinds-of-

treatment.html (5. jul. 2018)

ACS – American Cancer Society. 1973. Unproven methods of cancer management: Gerson

method of treatment of cancer. CA: A Cancer Journal for Clinicians, 23, 5: 314-317

Anandavadivelan P., Brismar T. B., Nilsson M., Johar A. M., Martin L. 2016. Sarcopenic

obesity: a probable risk factor for dose limiting toxicity during neo-adjuvant

chemotherapy in esophageal cancer patients. Clinical Nutrition Journal, 35, 3: 724-730

Arends J., Bachmann P., Baracos V., Barthelemy N., Bertz H., Bozzetti F., Fearon K.,

Hütterer E., Isenring E., Kaasa S., Krznaric Z., Laird B., Larsson M., Laviano A.,

Mühlebach S., Muscaritli M., Oldervoll L., Ravasco P., Solheim T., Strasser F., de van

der Schueren M., Preiser J.-C. 2017. ESPEN guidelines on nutrition in cancer patients.

Clinical Nutrition, 36: 11-48

Arends J., Bodoky G., Bozzetti F., Fearon K., Muscaritoli M., Selga G., van Bokhorst-de

van der Schueren M.A.E., von Meyenfeldt M., Zürcher G., Fietkau R., Aulbert E.,

https://www.cancer.org/treatment/treatments-and-side-effects/complementary-and-alternative-medicine/complementary-and-alternative-methods-and-cancer/kinds-of-treatment.html%20(5





47

Frick B., Holm M., Kneba M., Mestrom H. J., Zander A. 2006. ESPEN guidelines on

enteral nutrition: non-surgial oncology. Clinical Nutrition, 25: 245-259

August D. A., Huhmann M. B., American Society for Parenteral and Enteral Nutrition.

2009. A.S.P.E.N. Clinical guidelines: Nutrition support therapy during adult anticancer

treatment and in hematopoietic cell transplatation. Journal of Parenteral and Enteral

Nutrition, 33, 5: 472-500

Aversa Z., Costelli P., Muscaritoli M. 2017. Cancer-inducted muscle wasting: latest

findings in prevention and treatment. Therapeutic Advances in Medical Oncology, 9, 5:

369-382

Bauer J., Capra S., Ferguson M. 2002. Use of the scored Patient-generated subjective

global assessment (PG-SGA) as a nutrition assessment tool in patients with cancer.

European Journal of Clinical Nutrition, 56, 8: 779-785

Block G., Patterson B., Subar A. 1992. Fruit, vegetables, and cancer prevention: a review

of the epidemiological evidene. Nutrition and Cancer, 18: 1-29

Bouquié R., Deslandes G., Mazaré H., Cogné M., Mahé J., Grégire M., Jolliet P. 2018.

Cannabis and anti-cancer drugs: societal usage and expected pharmacological

interactions – a review. Fundamental & Clinical Pharmacology, 32, 5: 462-484

Brown J. K., Byers T., Doyle C., Courneya K. S., Demark-Wahnefried W., Kushi L. W.,

McTiernan A., Rock C. L., Aziz N., Bloch A. S., Eldridge B., Hamilton K., Katzin C.,

Koonce A., Main J., Mobley C., Morra M. E., Pierce M. S., Andrews Sawyer K. 2003.

Nutrition and physical activity during and after cancer treatment: an American Cancer

Society guide for informed choices. CA: A Cancer Journal for Clinicians, 53: 268-291

Buchanan D. R., White J. D., OʼMara A. M., Kelaghan J. W., Smith W. B., Minasian L. M.

2005. Research-design issues in cancer-symptom-management trials using

complementary and alternative medicine: lessons from the national cancer institute

community clinical oncology program experience. Journal of Clinical Oncology, 23:

6682-6689

Buclin T., Cosma M., Appenzeller M., Jacquet A.-F., Décosterd L. A., Biollaz J.,

Burckhardt P. 2001. Diet acids and alkalis influence calcium retention in bone.

Osteoporosis International, 12: 493-499

Budwig J. 1956. Cytostatic or cytodynamic treatment of cancer. Hippokrates, 27, 19: 605-

612

Budwig J. 1959. Flax oil, as a true aid against arthritis, heart infarction, cancer and other

diseases. Vancouver, Apple publishing Co. Ltd.: 27 str.

Caccialanza R., Pedrazzoli P., Cerada E., Gavazzi C., Pinto C., Paccagnella A., Beretta G.

D., Nardi M., Laviano A., Zagonel V. 2016. Nutritional support in cancer patients: a

position paper from Italian Society of Medical Oncology (AIOM) and the Italian

Society of Artificial Nutrition and Metabolism (SINPE). Journal of Cancer, 7, 2: 131-

135



48

Caccialanza R., Cereda E., De Lorenzo F., Farina G., Pedrazzoli P. 2018. To fast, or not to

fast before chemotheraphy, that is the question. BMC Cancer, 18: 337,

doi.org/10.1186/s12885-018-4245-5: 4 str.

Cancer Research UK. 2018. Budwig diet. London, Cancer Research UK: 3 str.

http://www.cancerresearchuk.org/about-cancer/cancer-in-

general/treatment/complementary-alternative-therapies/individual-therapies/budwig-

diet (25. feb. 2018)

Cangemi A., Fanale D., Rinaldi G., Bazan V., Galvano A., Perz A., Barraco N.,

Massihania D., Castiglia M., Vieni S., Bronte G., Mirisola M., Russo A. 2016. Dietary

restriction: could it be considered as speed bump on tumor progression road? Tumor

Biology, 37: 7109-7118

Cassileth B. 2010. Gerson regimen. Oncology (Williston Park, N. Y.), 24, 2: 201-201

Cathcart P., Craddock C., Stebbing J. 2017. Fasting: starving cancer. Lancet Oncology, 18,

4: 431-431

Cederholm T., Bosaeus I., Barazzoni R., Brauer J., Van Gossum A., Klek S., Muscaritoli

M., Nulasi I., Ockenga J., Schneider S. M., de van der Scheueren M. A. E., Singer P.

2015. Diagnostic criteria for malnutrition – an ESPEN consensus statement. Clinical

Nutrition, 34: 335-340

Cederholm T., Barazzoni R., Austin P., Ballmer P., Biolo G., Bischoff S. C., Compher C.,

Correia I., Higashiguchi t., Holst M., Jensen G. L., Malone A., Muscaritoli M., Naulasi

I., Pirlich M., Rothenberg E., Schindler K., Schneider S. M., de van der Schueren M.

A. E., Sieber C., Valentini L., Yu J. C., Van Gossum A., Singer P. 2016. ESPEN

guidelines on definitions and terminology of clinical nutrition. Clinical Nutrition, 36:

49-64

Chow R., Bruera E., Chiu L., Chow S., Chiu N., Lam H., McDonald R., DeAngelis C,

Voung S., Ganesh V., Chow E. 2016. Enteral and parenteral nutrition n cancer patients:

a systematic review and meta-analysis. Annals of Palliative Medicine, 5, 1: 30-41

Coffey D. S. 2001. Similarities of prostate and breast cancer: evolution, diet, and

estrogens. Urology, 57: 31-38

Cordain L., Boyd Eaton S., Sebastian A., Mann N., Lindeberg S., Watkins B. A., OʼKeefe

J., Brand-Miller J. 2005. Origins and evolution of the Wstern diet: healthe implications

for the 21st century. American Journal of Clinical Nutrition, 81: 341-354

Craig W. J. 2009. Health effects of vegan diets. Amerian Journal of Clinical Nutrition, 89:

1627-1633

Davey G. K., Spencer E. A., Appleby P. N., Allen N. E., Knox K. H., Key T. J. 2002.

EPIC – Oxford: lifestyle characteristics and nutrient intakes in a cohort of 33883 meat-

eaters and 31546 non meat-eaters in UK. Public Health Nutrition, 6, 3: 259-268

Deng G., Cassileth B. 2013. Complementary or alternative medicine in cancer care –

myths and realities. Nature Reviews in Clinical Oncology, 10: 656-664

Dixon S. 2012. Nutrition in complementary and alternative medicine. Seminars in

Oncology Nursing, 28, 1: 75-84



49

Dolce Vita Balkan. 2014. Intervju – Jaka Bitenc. Dolce Vita Balkan: 15 str.

http://www.dolcevitabalkan.com/intervjuji/intervju-jaka-bitenc/ (2. maj 2018)

Dwyer J., Mayer J. 2003. Macrobiotic diets. V: Encyclopedia of food sciences and

nutrition. Vol. 6. 2nd ed. Caballero B., Finger P., Toldra F. (ur.). Cambridge, Academic

Press: 3631-3638

Ebel M. D., Stellamanns J., Keinki C., Rudolph I., Huebner J. 2017. Cancer patients and

the internet: a survey among German caner patients. Journal of Cancer Education, 32,

3: 503-508

Efferth T., Li P. C. H., Badireenath Konkimalla V. S., Kaina B. 2007. From traditional

Chinese medicine to rational cancer therapy. Trends in Molecular Medicine, 13, 8:

353-361

Ernst E. 2003. The current position of complementary/alternative medicine in cancer.

European Journal of Cancer, 39: 2273-2277

Ernst E. 2017. Macrobiotic diets. Tromsø, CAM-Cancer: 5 str.

http://cam-cancer.org/The-Summaries/Dietary-approaches/Macrobiotic-diet (2. maj

2018)

Eysenbach G. 2003. The impact of the internet on cancer outcomes. Cancer Journal for

Clinicians, 53: 356-371

Fearon K., Strasser F., Anker S. D., Bosaeus I., Bruera E., Fainsinger R. L., Jatoi A.,

Loprinzi C., MacDonald N., Mantovani G., Davis M., Muscaritoli M., Ottery F.,

Radbruch L., Ravasco P., Walsh D., Wilcock A., Kaasa S., Baracos V. E. 2011.

Definition and classification of cancer cachexia: an international consensus. Lancet

Oncology, 12: 489-495

Fenton T. R., Huang T. 2015. Systematic review of the association between dietary acid

load, alkaline water and cancer. BMJ Open, 6: e010438, doi: 10.1136/bmjopen-2015-

010438: 6 str.

Fønnebø V., Grimsgaard S., Wallach H., Ritenbaugh C., Norheim A. J., MacPherson H.,

Lewith G., Launsø L., Koithan M, Falkenberg T., Boon H., Aickin M. 2007.

Researching complementary and alternative treatments – the gatekeepers are not at

home. BMC Medical Research Methodology, 7: 7, doi.: 10.1186/1471-2288-7-7: 7 str.

Forrest Robery I. 2012. Examining the relationship between diet-inducted acidosis and

cancer. Nutrition & Metabolism, 9: 72, doi: 101186/1743-7075-9-72: 11 str.

Fried L. P., Tangen C. M., Walston J., Newman A. B., Hirsch C., Gottdiener J., Seeman T.,

Tracy R., Krop W. J., Burke G., McBurnie M. A. 2001. Frailty in older adults:

evidence for a phenotype. Journal of Gerontology. Series A, Biological Science and

Medical Science, 56, 3: 146-156

Gangadharan A., Choi S. E., Hassan A., Ayoub N. M., Durante G., Balwani S., Kim Y. H.,

Pecora A., Goy A., Suh K. S. 2017. Protein calorie malnutrition, nutritional

intervention and personalized cancer care. Oncotarget, 8, 14: 24009-24030



50

Gar Hildenbrand G. L. G., Hildenbrand L. C., Bradford K., Cavin S. W. 1995. Five-yest

survival rates of melanoma patients treated by diet therapy after the manner of Gerson:

a retrospective review. Alternative Therapies in Health and Medicine, 1, 4: 29-37

Gasior M., Rogawski M. A., Hartman A. L. 2006. Neuroprotctive and disease-modifying

effects of the ketogenic diet. Behavioural Pharmacology, 17, 5-6: 431-439

Geeraert L. 2017. Budwig diet. Tromsø, CAM-Cancer: 6 str.

http://www.cam-cancer.org/The-Summaries/Dietary-approaches/Budwig-diet (9. sep.

2018)

Glick-Bauer M., Yeh M.-C. 2014. The health advantage of a vegan diet: exploring the gut

microbiota connection. Nutrients, 6: 4822-4838

Gorenc M., Rotovnik Kozjek N., Strojan P. 2015. Malnutrition and cancer cachexia in

patients with head and neck cancer treated with (chemo)radiotherapy. Reports of

Practical Oncology and Radiotherapy, 20, 4: 249-258

Green S. 1992. A critique of the rationale for cancer tretment with coffee enemas and diet.

JAMA: The Journal of the American Medical Association, 268, 22: 3224-3227

Hall W., Degenhardt L. 2009. Adverse health effects of non-medical cannabis use. Lancet,

374: 1383-1391

Harmon B. E., Carter M., Hurley T. G., Shivappa N., Teas J., Hébert J. R. 2015. Nutrient

composition and anti-inflammatory potential of a prescribed macrobiotic diet. Nutrition

and Cancer, 67, 6: 933-940

Havala Hobbs S. 2005. Attitudes, practices, and beliefs of individuals consuming a raw

foods diet. Explore, 1: 272-277

Hébuterne X., Lemarié E., Michallet M., Beauvillain de Montreuil C., Schneider S. M.,

Goldwasser F. 2014. Prevalence of malnutrition and current use of nutrition support in

patients with cancer. Journal of Parenteral and Enteral Nutrition, 38, 2: 196-204

Hübner J., Löser C., Stoll C. 2013. Vorstellungen zur therapie von malignomen mit

krebsdiäten. Der Onkologe, 19: 108-116

Hübner J., Marienfeld S., Abbenhardt C., Ulrich C. M., Löser C. 2012. Wie sinnvoll sind

»Krebsdiäten«? Eine kritische analyse als grundlage für die ärztliche beratung.

Deutsche Medizinsiche Wochenschrift, 137, 47: 247-2422

Huebner J., Marienfeld S., Abbenhardt C., Ulrich C., Muensteddt K., Micke O., Muecke

R., Loeser C. 2014a. Counseling patients on cancer diets: a rewiev of the literature and

recommendations for clinical practice. Anticancer Research, 34: 39-38

Huebner J., Micke O., Muecke R., Buentzel J., Josef Prott F., Kleeberg U., Senf B.,

Muenstedt K. 2014b. User rate of complementary and alternative medicine (CAM) of

patients visitin a counseling gacility for CAM of a German comprehensive cancer

center. Anticancer Research, 34: 943-948

Isenring E., Bauer J., Capra S. 2003. The scored Patient-generated subjective global

assessment (PG-SGA) and its association with quality of life ambulatory patients

receiving radiotherapy. European Journal of Clinical Nutrition, 57, 2: 305-309



51

Jensen G. L. 2006. Inflammation as the key interface of the medical and nutrition

universes: a provcative examination of the future of clinical nutrrition and medicine.

Journal of Parenteral and Enteral Nutrition, 30, 5: 453-463

Jensen G. L., Hsiao P. Y., Soeters P. B., Sobotka L. 2011. Nutrition aspects of chronic

inflammatory disease. V: Basics in clinical nutrition. 4th ed. Sobotka L. (ur.). Prague,

House Galén: 209-215

Khan N., Afaq F., Mukhtar H. 2008. Cancer chemoprevention through dietary

antioxidants: poogress and promise. Antioxidants & Redox Signaling, 10, 3: 475- 510

Kim D. Y., Lee H. R., Naem E. M. 2009. Assessing cancer treatment related information

online: unintended retrieval of complementary and alternative medicine web sites.

European Journal of Cancer Care, 18: 64-68

Koebnick C., Strassner C., Hoffmann I., Leitzmann C. 1999. Consequences of a long-term

raw food diet on body weight and menstruation: results of a questionnaire survey.

Annals of Nutrition & Metabolism, 43: 69-79

Krumwiede K., Horneber M. 2017. Breuss cancer cure. Tromsø, CAM-Cancer: 7 str.

http://www.cam-cancer.org/The-Summaries/Dietary-approaches/Breuss-Cancer-Cure

(25. jan. 2018)

Kushi L. H., Cunningham J. E., Hebert J. R., Lerman R. H., Bandera E. V., Teas J. 2001.

The macrobiotic diet in caner. Journal of Nutrition, 131, 11: 3056-3064

La Vecchia C., Altieri A., Tavani A. 2001. Vegetables, fruit, antioxidans and cancer: a

review of Italian studies. European Journal of Nutrition, 40: 261-267

Landi F. Calvani R., Cesari M., Tosato M., Martone A. M., Bernabei R., Onder G.,

Marzetti E. 2015. Sarcopenia as the biological substrate of physical frailty. Clinics in

Geriatric Medicine, 31, 3: 367-374

Lanou A. J., Svenson B. 2011. Reduced cancer risk in vegetarians: an analysis of recent

reports. Cancer Management and Research, 2011: 3, doi: 10.2147/CMR.S6910: 8 str.

Lerman R. H. 2010. The macrobiotic diet in chronic disease. Nutrition in Clinical Practice,

25, 6: 621-626

Lieffers J. R., Bathe O. F., Fassbender K., Winget M., Baracos V. E. 2012. Sarcopenia in

associated with postoperative infection and delayed recovery from colorectal cancer

resection surgery. British Journal of Cancer, 107: 931-936

Link L. B., Hussaini N. S., Jacobson J. S. 2008. Change in quality of life and immune

markers after a stay at raw vegan institute: a pilot study. Complementary Therapies in

Medicine, 16: 124-130

Link L. B., Jacobson J. S. 2008 Factors affecting adherence to a raw vegan diet.

Complementary Therapies in Clinical Practice, 14: 53-59

Link L. B., Potter J. D. 2004. Raw versus cooked vegetables and cancer risk. Cancer

Epidemiology, Biomarkers & Prevention, 13, 9: 1422-1435

Liu R. H. 2004. Potential synergy of phytochemicalis in cancer prevention: mechanism of

action. Journal of Nutrition, 134: 3479-3485



52

Mannion C., Page S., Heilman Bell L., Verhoef M. 2011. Components of anticancer diet:

dietary recommendations, restrictions and supplements of the Bill Henderson protocol.

Nutrients, 3, doi: 10.3390/nu3010001: 26 str.

Maritess C., Small S., Waltz-Hill M. 2005. Alternative nutriton therapies in cancer

patients. Seminars in Oncology Nursing, 21, 3: 173-176

McCarty M. F. 1999 Vegan proteins may reduce risk of cancer, obesity, and cardiovascular

disease by promoting increased glucagon activity. Medical Hypotheses, 53, 6: 459-485

Mehanna H. M., Moledina J., Travis J. 2008. Refeeding syndrome: what it is, and how to

prevent and treat it. British Medical Journal, 336: 1495-1498

Micozzi M. S., Beecher G. R., Taylor P. R., Khachik F. 1990. Carotenoid analyses of

selected raw and cooked foods associated with a lower risk for cancer. Journal of the

National Cancer Institute, 82: 282-285

Molassiotis A., Fernadez-Ortega F., Pud D., Ozden G., Scott J. A., Panteli V., Margulies

A. Browall M., Magri M., Selvekerova S., Madsen E., Milovics L., Bruyns I.,

Gudmundsdottir G., Hummerston S., Ahmad A. M. –A., Platin N., Kearney N., Patiraki

E. 2005. Use of complementary and alternative medicine in cancer patients: a European

survey. Annals of Oncology, 16: 655-663

Molassiotis A., Peat P. 2007. Surviving against all odds: analysis of 6 case studies of

patients with cancer who followed the gerson therapy. Integrative Cancer Therapies, 6,

1: 80-88

MZ. 2017. Izhodišča za Zakon o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah

diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije: javna razprava. Ljubljana, Ministrstvo za

zdravje: 14 str.

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javne_objave/27112017_Izhod

isca_za_javno_razpravo_-_KONCNI.doc (3. maj 2018)

Nikolić I., Smiljenić D., Kukić B., Bogdanvić B., Petrović T., Ivković-Kapicl T., Kozarski

D., Djan I. 2012. Application of alternative medicine in gastrointestinal cancer patients.

Vojnosanitetski Pregled, 69, 1: 947-950

Paccagnella A., Morassutti I., Rosti G. 2011. Nutritional intervention for improving

treatment tolerance in cancer patients. Current Opinion in Oncology, 23: 322-330

Patterson R. E., Laughlin G. A., Sears D. D., LaCroix A. Z., Marinac C., Gallo L. C.,

Hartman S. J., Natarajan L., Senger C. M., Martínez M. E., Villaseñor A. 2015.

Intermittent fasting and human metabolic health. Journal of the Academy of Nutrition

and Dietetics, 115, 8: 1203-1212

Petruzzelli M., Wagner E. F. 2016. Mechanisms of metabolic dysfunction in cancer-

associated cachexia. Genes & Development, 30, 5: 489-501

Pironi L., Arends J., Bozzetti F., Cuerda C., Gillanders L., Jeppesen P. B., Joly F., Kelly

D., Lal S., Staun M., Szczepanek K., Van Gossum A., Wanten G., Schneider S. M.

2016. ESPEN guidelines on chronic intestinal failure in adults. Clinical Nutrition, 35,

2: 247-307

Planet Zdravja. 2018. Kako poteka terapija. Ljubljana, As An, d.o.o.: 5 str.



53

https://www.planetzdravja.com/si/content/12-kako-poteka-terapija (2. maj 2018)

Ponizovskiy M. R. 2015. Cancer therapy leading to state of cancer metabolism depression

for efficient operation of small dosage cytotoxic drugs. Journal of Cancer Research &

Therapy, 3, 3: 26-43

Ponizovskiy M. R. 2012. The detailed description mechanisms of the herbs extracts

operations in the new method cancer disease treatment via the rearrangement of

metabolism form pathological development into normal development. Journal of

Clinical Trials, 2: 124, doi: 10.4172/2167-0870.1000124: 10 str.

Santarpia L., Contaldo F. Pasanisi F. 2011. Nutrition screening and early treatment of

malnutrition in cancer patients. Journal of Cachexia, Sarcopenia and Muscle, 2: 27-35

Schmidt K., Ernst E. 2004. Assessing websites on complementary and alternative medicine

for cancer. Annals of Oncology, 15: 733-742

Schraub S. 2000. Unproven methods in cancer: a worldwide problem. Supportive Care in

Cancer, 8, 1: 10-15

Schwalfenberg G. K. 2012. The alkaline diet: is there evidence that an alkaline pH diet

benefits health? Journal of Environmental and Public Health, 2012: 727630, doi:

10.1155/2012/727630: 7 str.

Seyfried T. N., Sanderson T. M., El-Abbadi M. M., McGowman R., Mukherjee P. 2003.

Role of glucose and ketone bodies in the metabolic control of experimental brain

cancer. British Journal of Cancer, 89: 1375-1382

Shen J., Andersen R., Albert P. S., Wenger N., Glaspy J., Cole M., Shekelle P. 2002. Use

of complementary/alternative therapies by women with advanced-stage breast cancer.

BMC Complementary and Alternative Medicine, 2: 8, doi: 10.1186/1472-6882-2-8: 7

str.

Simone B. A., Champ C. E., Rosenberg A. L., Berger A. C., Monti D. A., Dicker A. P.,

Simone N. L. 2013. Selectively starving cancer cells through dietary manipulation:

methods and clinical implications. Future Oncology, 9, 7: 959-976

Slovenski konopljin socialni klub. 2015. Kako poteka zdravljenje? Celostno. Ljubljana,

Društvo SKSK: 6 str.

http://sksk.si/article.php/KAKO_POTEKA_ZDRAVLJENJE (30. apr. 2018)

Slovenski medicinski slovar. 2014. 5 izd. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Medicinska

fakulteta: 1298 str.

Smedley F., Bowling T., James M., Stokes E., Goodger C., OʼConnor O., Oldate C., Jones

P., Silk D. 2004. Randomized clinical trials of the effects of preoperative and

postoperative oral nutritional supplements on clinical course and cost of care. British

Journal of Surgery, 91: 983-990

Soeters P. B., Allison S. P., Sobotka L. 2011. Simple and stress starvation. V: Basics in

clinical nutrition. 4th ed. Sobotka L. (ur.). Prague, House Galén: 170-178

Söllner W., Maislinger S., DeVries A., Steixner E., Rumpold G., Lukas P. 2000. Use of

complementary and alternative medicine by cancer patients is not associated with



54

perceived distress or poor compliance with standard treatment but with active coping

behavior. Cancer, 89, 4: 873-880

Šket S. 2008. Preventiva pred rakom in rehabilitacija onkološkega bolnika. Laško,

samozaložba: 129 str.

Thomas B., Seyfried N., Kiebish M., Marsh J., Mukherjee P. 2009. Targeting energy

metabolism in brain cancer through calorie restriction and the ketogenic diet. Journal of

Cancer Research and Therapeutics, 5: 7-15

Tobey J. A. 1936. The question of acid and alkali forming foods. American Journal of

Public Health, 26: 1113-1116

Vaghela C., Robinson N., Gore J., Peace B., Lorenc A. 2007. Evaluating healing for cancer

in a community setting from the perspective of clients and healers: a pilot study.

Complementary Therapies in Clinical Practice, 13: 240-249

Van Bokhorst-de van der Schueren M. A. E., Soeters P. B., Allison S. P. 2011. Influence of

malnutrition on function. V: Basics in clinical nutrition. 4th ed. Sobotka L. (ur.).

Prague, House Galén: 32-36

Weitzman S. 2008. Complementary and Alternative medicine (CAM) dietary therapies for

cancer. Pediatric Blood & Cancer, 50: 494-497

White J. V., Guenter P., Jensen G., Malone A., Schofield M. 2012. Consensus statement:

Academy of Nutrition and dietetics and American society for parenteral and enteral

nutrition: characteristics recommended for the identification and documentation of

adult malnutrition (undernutrition). Journal of Parenteral and Enteral Nutrition, 36, 3:

275-283

Wilkinson S., Gomella L. G., Smith J. A., Brawer M. K., Dawson N. A., Wajsman Z., Dai

L., Chodak G. W. 2002. Attitudes and use of complementary medicine in med with

prostate cancer. Journal of Urology, 168: 2505-2509

Wolfe R. R. The 2017 Sir David P Cuthberston lecture. Amino acids and muscle protein

metabolism in critical care. Clinical Nutrition, 37, 4: 1093-1100

Woolf E. C., Scheck A. C. 2014. The ketogenic diet for the treatment of malignant glioma.

Journal of Lipid Research, 56, 1: 5-10

Wortmann J. K., Bremer A., Eich H. T., Kleine Wortmann H. P., Schustr AL., Fühner J.,

Büntzel J., Muecke R., Prott F.J., Huebner J. 2016. Use of complementary and

alternative medicine by patients with cancer: a cross-sectional study at different points

of cancer care. Medical Oncology, 33: 78, doi: 10.1007/s12032-016-0790-4: 11 str.

Yates J. S., Mustian K. M., Morrow G. R., Gillies L. J., Padmanaban D., Atkins J. N. Issell

B., Kirshner J. J., Colman L. K. 2005. Prevalence of complementary and alternative

medicine use in cancer patients during treatment. Supportive Care in Cancer, 13: 806-

811

Zoico M. D., Roubenoff M. D. 2002. The role of cytokines in regulating protein

metabolism and muscle function. Nutrition Reviews, 60, 2: 39-51



ZAHVALA

Mentorici doc. dr. Nadi Rotovnik Kozjek se zahvaljujem za strokovno vodenje pri

magistrskem delu. Prav tako se ji zahvaljujem za pomoč pri nastajanju magistrskega dela

in njegov temeljit pregled.

Recenzentki doc. dr. Tanji Pajk Žontar se zahvaljujem za temeljit pregled magistrskega

dela. Zahvaljujem se ji tudi za vso pomoč in podporo, da mi je bilo omogočeno, da sem

magistrsko delo pravočasno zaključila.

Prav tako se zahvaljujem kliničnim dietetičarkam iz Onkološkega inštituta Ljubljana, ki so

mi nudile pomoč pri pisanju magistrskega dela.

Posebna zahvala gre vsem mojim najbližjim, ki so mi tekom študija stali ob strani, me

spodbujali in me podpirali.

ALTERANTIVNI NAČINI PREHRANJEVANJA ONKOLOŠKIH … · 2020. 3. 31. · 2.5.1.6 Alkalna prehrana 23...

Documents

Transcript of ALTERANTIVNI NAČINI PREHRANJEVANJA ONKOLOŠKIH … · 2020. 3. 31. · 2.5.1.6 Alkalna prehrana 23...