AlpES - Kartiranje, ohranjanje in upravljanje ekosistemskih storitev v

alpskem prostoru

AlpES

Idejna zasnova in besedilo: Suzana VurunićPregled: Tadej Kogovšek, mag. Tina Klemenčič, Mateja KocjanFotografije: Tadej Kogovšek, Suzana Vurunić, Špela Habič, mag. Mateja Nose Marolt, mag. Teo Hrvoje Oršanič, Martin Vernik, Matej Petkovšek, mag. Slavko Polak, Andrej Hudoklin, Miha Naglič, Jošt Stergaršek, arhiv KP Pivška presihajoča jezera, arhiv Notranjski regijski park, arhiv ZRSVN, arhiv projekta AlpESKartografsko gradivo: dr. Anže Japelj, Tadej Kogovšek, EURAC Research, UIBKSlike: projekt AlpESOblikovanje: Aleksandra AnzulovićZaložil in izdal: Zavod RS za varstvo naraveProdukcija: Birografika BORI d.o.o, LjubljanaNaklada: 200 izvodovLjubljana, december 2018

AlpES

Zaključno publikacijo smo izdelali v okviru projekta AlpES. Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF) preko programa Interreg Alpine Space. | Spletna stran projekta: http://www.alpine-space.eu/projects/alpes/en/home

Vsebina1. PROJEKT AlpES .........................................................................................................................

2. EKOSISTEMSKE STORITVE – ALPSKI KONCEPT..........................................................................

2.1. KAJ SO EKOSISTEMSKE STORITVE?...........................................................................................

3. KARTIRANJE IN OCENJEVANJE EKOSISTEMSKIH STORITEV.......................................................

4. REZULTATI KARTIRANJA IN OCENJEVANJA IZBRANIH EKOSISTEMSKIH STORITEV....................

4.1. SLOVENSKO PILOTNO OBMOČJE – PRIMORSKO-NOTRANJSKA STATISTIČNA REGIJA..............

4.1.1. ZAVAROVANA OBMOČJA..........................................................................................................

4.1.2. NARAVNE VREDNOTE...............................................................................................................

4.2. REZULTATI KARTIRANJA NA PILOTNEM OBMOČJU...................................................................

5. VKLJUČEVANJE EKOSISTEMSKIH STORITEV...............................................................................

6. WEBGIS IN WIKIALPS................................................................................................................

7. DELO Z DELEŽNIKI.....................................................................................................................

8. PREIZKUSITE SVOJE ZNANJE O EKOSISTEMSKIH STORITVAH …...............................................

9. ZAKLJUČEK................................................................................................................................

SLOVAR - GLOSSARY................................................................................................................................

UPORABNI VIRI IN LITERATURA.............................................................................................................

4

5

5

7

8

17

18

20

21

27

30

31

33

34

36

38

4

1. PROJEKT ALPES

Cilji projekta so bili: • razvoj koncepta alpskih ekosistemskih storitev;• izvedba kartiranja in ocenjevanja izbranih ekosistemskih storitev v

alpskem prostoru in testiranje v izbranih pilotnih območjih;• vzpostavitev interaktivne spletne aplikacije WebGIS in WIKIAlps;• prenos rezultatov projekta s treningi in delavnicami.

Trajanje projekta: december 2015–december 2018.

Partnerstvo: V partnerstvu so sodelovale vse države alpskega prostora razen Švice (status projektnega opazovalca):• vodilni partner: EURAC Research – Evropska akademija iz Bolzana (IT),• UIBK – Univerza v Innsbrucku (AT), • IGF/ÖAW – Avstrijska akademija znanosti, Inštitut za interdisciplinarno

raziskovanje gora (AT),• CEREMA – Središče za študije o tveganjih, okolju, mobilnosti ter urbanem in ruralnem planiranju (FR),• FondMS – Fundacija za varnost v gorah (IT),• VR – Dežela Benečija (IT),• PiemR – Dežela Piemont (IT),• Office of Environment – Kneževina Lihtenštajn (LI),• Ifuplan – Inštitut za okoljsko načrtovanje in prostorski razvoj (DE),• ZRSVN – Zavod RS za varstvo narave (SI).

Na projektu je bilo več kot 20 opazovalcev (v Sloveniji Ministrstvo za okolje in prostor).

Namen projekta AlpES je bil razviti skupno transnacionalno razumevanje ekosistemskih storitev, poenotiti metode kartiranja in ocenjevanja ter upravljanja z ekosistemskimi storitvami v alpskem prostoru. Za usposabljanje in podporo deležnikov ter ciljnih skupin so bila razvita različna interaktivna orodja.

AlpES – delovni paketi

WP T1 Ekosistemske storitve –

Alpski konceptifuplan (DE)

WP T2 Kartiranje in ocenjevanje

EURAC (IT)

WP T3 Web GIS in WIKIAlps

ÖAW/IGF (AT)

WPT4 Model krepitve zmogljivosti

FondMS (IT)

WP M: ManagementEURAC (IT)

WP C: KomunikacijaCIPRA International v imenu Office of Environment (LI)

5

Program Območje Alp (Alpine Space Programme) je evropski transnacionalen program sodelovanja za Alpsko regijo. Območje je pomembno za zagotavljanje ekosistemskih storitev, ki so eden glavnih stebrov zelene ekonomije in ključni dejavnik razvoja v Alpah. Koristi ekosistemskih storitev občuti tako prebivalstvo kot tudi različne gospodarske panoge, kot so turizem, gozdarstvo, kmetijstvo, energetika in promet. Ker segajo ekosistemi in njihove storitve preko državnih meja, je za njihovo zaščito, trajnostno rabo in upravljanje potreben transnacionalen pristop.

Ekosistemske storitve so koristi, ki jih ljudje pridobivamo iz ekosistemov. So neposredne in posredne storitve ekosistemov, ki prispevajo k človeški blaginji. Imajo pomemben vpliv na našo varnost, osnovne življenjske potrebščine, zdravje, dobre socialne odnose in svobodo izbire ter delovanja.Ekosistemske storitve oziroma dobrobiti narave delimo na:• OSKRBOVALNE STORITVE (hrana, voda, material, energija …),• URAVNALNE STORITVE (čiščenje zraka, vode, preprečevanje hrupa,

varstvo pred poplavami in plazovi, opraševanje …),• KULTURNE STORITVE (rekreacija, sprostitev, izobraževanje, znanstvena in

simbolna vrednost …).

Na projektu smo izhajali iz klasifikacije CICES (Common International Classification of Ecosystem Services), v katero je vključenih skoraj 50 ekosistemskih storitev. Za kartiranje in ocenjevanje na ravni alpskega prostora smo izbrali 8 ekosistemskih storitev.

2. EKOSISTEMSKE STORITVE - ALPSKI KONCEPT

2.1. KAJ SO EKOSISTEMSKE STORITVE?

Lokacije projektnih partnerjev AlpES na Območju Alp

Vodilni partner projekta: European Academy of Bozen/BolzanoPartnerji projekta: University of Innsbruck / Institute for Interdisciplinary Mountain Research, Austrian Academy of Sciences / Centre For Studies and Expertise on Risks, Environment, Mobility and Urban and Country planning / Safe Mountain Foundation / Veneto Region / Piedmont Region / Zavod RS za varstvo narave / Principality of Liechtenstein, Office of Environment / Institute for Environmental Planning and Spatial DevelopmentTrajanje projekta: december 2015–december 2018 / Spletna stran projekta: www.alpine-space.eu/AlpES

AlpES

EKOSISTEMSKE STORITVEKartiranje, ohranjanje in upravljanje ekosistemskih storitev v alpskem prostoru

DOBROBITI, KI NAM JIH DAJE NARAVA

OSKRBOVALNE STORITVE

URAVNALNE STORITVE

KULTURNE STORITVE

HRANA

OPRAŠEVANJE

SIMBOLIČNA VREDNOST

PITNA VODA

URAVNAVANJE KLIMEPONOR CO2

IZOBRAŽEVANJE

MATERIAL IN ENERGIJA

VARSTVO PRED POPLAVAMI

SPROSTITEV

GENSKI VIR

FILTRACIJA ZRAKA

REKREACIJA

€ 1.829.886,45

6

V projektu izbrane ekosistemske storitve in kazalniki za kartiranje ter ocenjevanje:

Kazalnike so razvili partnerji iz EURAC Research in Univerze v Innsbrucku (UIBK). Vse karte ekosistemskih storitev na ravni alpskega prostora so dostopne na spletni strani WebGIS: http://www.alpes-webgis.eu

*NEL = neto energija laktacije

Ekosistemskastoritev

Kazalniki kartiranja in ocenjevanja

zaloga raba povpraševanje

Pitna voda Zaloga vode(m3/ha/leto)

Poraba načrpane vode v gospodinjstvih (m3/ha/leto)

Vsa načrpana voda (m3/ha/leto)

Travniška biomasa Bruto produkcija krme (t suhe snovi/ha/leto)

Neto energijska vrednost krme (MJ NEL/ha/leto)*

Potrebe živine po energiji (MJ NEL/ha/leto)*

Les kot kurivo Prirastek lesa (m3/ha/leto)

Posek (m3/ha/leto) Poraba lesa po gospodinjstvih (m3/ leto)

Filtracije površinske vode

Zadržan dušik (t/ha/leto) Depozicija dušika (t/ha/leto)

Varstvo pred snežnimi plazovi, blatnimi tokovi in skalnimi podori

Varovalni gozdovi (%) Zaščitni gozdovi (%) Ogroženost infrastrukture

Ponor CO2 Ponor CO2 v gozdovih (t/ha/leto) Emisije CO2 (t/ha/leto)

Rekreacija na prostem

Privlačnost in dostopnost območij za rekreacijo

Stopnja obiska območja

Koristniki rekreacije

Simbolne alpske rastline, živali in pokrajine

Razširjenost alpskih vrst

Pogostost uporabe alpskih vrst za imena hotelov

Željene simbolne vrste in pokrajine

7

3. KARTIRANJE IN OCENJEVANJE EKOSISTEMSKIH STORITEV

Primer kazalnikov za kartiranje vseh štirih vidikov je ekosistemska storitev les:

Zaloga Raba Povpraševanje

Potencialna zaloga Razpoložljiva zaloga

Prirastek lesa(m3/ha/leto)

Etat(m3/ha/leto)

Posek lesa(m3/ha/leto)

Poraba lesa kot kurivo po gospodinjstvih (m3/ha/leto)

RAZPOLOŽLJIVA ZALOGA

POTENCIALNA ZALOGA

RABA POVPRAŠEVANJE

POTENCIALNA ZALOGA

RABA

POVPRAŠEVANJE

RAZPOLOŽLJIVA ZALOGA

Primer 1: Trajnostna raba – raba ne presega razpoložljive zaloge. Ta predstavlja le del

potencialne zaloge (npr. etat).

Primer 2: Netrajnostna raba – raba presega potencialno zalogo. Razpoložljiva zaloga je tako

zaradi posegov človeka povečana (npr. gnojenje).

Na projektu smo za kartografski/prostorski prikaz razvili različne kazalnike. Z njimi smo kartirali:• zalogo (supply), ki jo delimo na: * potencialno zalogo (natural potential; maksimalen iznos glede na naravne pogoje) * razpoložljivo zalogo (stock; razpoložljiv iznos) • rabo (flow; dejanska raba v prostoru in času)• povpraševanje (demand)

8

4. REZULTATI KARTIRANJA IN OCENJEVANJA IZBRANIH EKOSISTEMSKIH STORITEV Rezultat kartiranja in ocenjevanja izbranih alpskih ekosistemskih storitev predstavlja 21 kart (raven občin). V nadaljevanju je prikazanih 8 kart kazalnikov zaloge za vse izbrane ekosistemske storitve.

0 300 600km

45015075

< 1001

1001 - 2500

2501 - 5000

5001 - 6000

6001 - 8000

8001 - 10500

> 10500

water availability (m3 ha-1 y-1)

SUPPLYsurface water for drinking with minor or no treatments

Pitna voda – zaloga

Alpe so pomemben vir vode tako za alpske države kot tudi druge dele Evrope (napajajo Donavo, Ren, Rono …). V goratih/hribovitih predelih Alp so vrednosti zalog površinske pitne vode visoke.

Razpoložljiva voda (m3/ha/leto)

9

0

1

2

3

4

5

> 5

gross fodder production (t DM ha-1 y-1)

SUPPLYbiomass production from grassland

0 300 600km

45015075

Travniška biomasa – zaloga

Pitna voda – zaloga

Alpski prostor, kjer še danes pasejo krave, koze, konje in ovce na alpskih pašnikih, je zaznamovalo tradicionalno pašništvo. Največje zaloge travniške biomase glede na naravne pogoje so na severu, po nemskih nižinah. Na to vplivajo nižje nadmorske višine in blažji vremenski pogoji.

Bruto proizvodnja travniške biomase (t suhe snovi/ha/leto)

10

< 4,1

4,1 - 6,0

6,1 - 7,3

7,4 - 8,3

8,4 - 9,3

9,5 - 10,4

> 10,4

forest biomass increment (m3 ha-1 y-1)

SUPPLYfuel wood

0 300 600km

45015075

Les kot kurivo – zaloga

Gozdnate površine so ena od prepoznavnih naravnih bogastev Alp (41 % območja). Nudijo številne družbene in ekonomske koristi; ena izmed pomembnejših je les. Zaloga lesa kot vir kuriva kaže, da glede na prirastek izstopajo obalni deli Ligurije, vzhodni deli Francije, sever Švice, jug Nemčije in velik del Slovenije.

Prirastek lesa (m3/ha/leto)

11

< 7

7 - 13

14 - 20

21 - 28

29 - 41

42 - 62

> 62

nitrogen removals (kg ha-1 y-1)

FLOW / SUPPLYfiltration of surface water by ecosystem types

0 300 600km

45015075

Les kot kurivo – zaloga Filtracija površinske vode – zaloga in raba

Filtracija vode je uravnalna storitev, ki je odvisna od sestave tal in živih organizmov. Za kartiranje smo izbrali eno najvplivnejših onesnažil – dušik, katerega povečanje je posledica gnojenja in odplak. Sposobnost filtracije dušika, ki je predstavljena kot količina dušika, ki jo lahko ekosistemi zadržijo, je največja v Padski nižini v Italiji in nižinskih občinah Francije in Nemčije.

Zadržan dušik (kg/ha/leto)

12

< 7

7 - 17

18 - 31

32 - 45

46 - 59

60 - 72

> 72

site-protecting forest (%)

SUPPLYprotection against avalanches, mudslides and rockfalls

0 300 600km

45015075

Varstvo pred snežnimi plazovi, blatnimi tokovi in skalnimi podori – zaloga

Pomembna ekosistemska storitev v Alpah je varstvo pred skalnimi podori, blatnimi tokovi in snežnimi plazovi. Vzrok temu so reliefna razgibanost in obilica ledu, snega ter vode. Zaloga te storitve prikazuje pokritost z gozdovi, ki imajo varovalno vlogo. Ti zavzemajo največje površine v alpski gorski verigi, kjer je veliko plazovitih območij.

Gozdovi, ki imajo varovalno vlogo (%)

13

< 4,2

4,2 - 6,2

6,3 - 7,6

7,7 - 8,9

9,0 - 10,1

10,2 - 11,4

> 11,4

FLOW / SUPPLYCO2 sequestration by forests and bogs

CO2 sequestration (t CO2 ha-1 y-1)

0 300 600km

45015075

Ponor CO2 – zaloga in raba

Ogljikov dioksid (CO2) je eden glavnih plinov, ki vpliva na globalne podnebne spremembe. Največjo sposobnost ponora CO2 v Alpah imajo gozdovi in močvirja. Karta prikazuje letne količine ponora CO2 v gozdovih, kar ima globalni vpliv na blaženje podnebnih sprememb. Najvišja sposobnost ponora je v Sloveniji, južni Nemčiji, Švici, vzhodnih delih Francije in Liguriji.

Ponor CO2 (t CO2 ha/leto)

14

< 16

16 - 22

23 - 28

29 - 35

36 - 43

44 - 51

> 51

recreational offer ( index)

SUPPLYoutdoor recreation activities

0 300 600km

45015075

Rekreacija na prostem – zaloga

Pomembna kulturna ekosistemska storitev v Alpah je rekreacija, ki ima pozitiven vpliv na psihično in fizično zdravje ljudi. Prikaz največje zaloge oziroma potenciala za rekreacijo na prostem kaže heterogeno sliko alpskega prostora, z višjimi vrednostmi vezanimi na hribovite/gorate predele.

Potencial za rekreacijo (indeks)

15

< 0,05

0,05 - 0,12

0,13 - 0,22

0,23 - 0,34

0,35 - 0,48

0,49 - 0,64

> 0,64

SUPPLYsymbolic alpine plants, animals and landscapes

habitats of symbolic species ( index)

0 300 600km

45015075

Rekreacija na prostem – zaloga Simbolne alpske rastline, živali in pokrajine – zaloga

Alpe so vroča točka biotske raznovrstnosti v Evropi in dom številnim endemitom. Te imajo simbolni pomen za ljudi, ki živijo v Alpah. Rezultati ankete so pokazali, da so najbolj izstopajoče živalske vrste: kozorog, rjavi medved, gams, planinski orel in alpski svizec ter rastlinske vrste: dlakavi sleč, planika, Clusijev svišč, evropski macesen in različne vrste bora. Karta prikazuje razširjenost teh vrst in kaže, da jih večina poseljuje višje nadmorske višine centralnih in jugozahodnih Alp.

Razširjenost simbolnih vrst (indeks)

16

V projektu smo izbrali 9 pilotnih območij, v katerih so bili testirani kazalniki izbranih ekosistemskih storitev.

17

Velikost: 1.456 km2

Število prebivalcev: 52.582 (2017)Občine: Bloke, Cerknica, Loška dolina, Ilirska Bistrica, Pivka, PostojnaNaravovarstveno pomembna območja: • Natura 2000 (54 % regije),• ekološko pomembna območja (osrednje območje življenjskega prostora

velikih zveri, Reka (Velika voda), Snežnik – Pivka, Notranjski trikotnik, Slivnica …),

• naravne vrednote,• zavarovana območja: Notranjski regijski park, Krajinski park Pivška

presihajoča jezera, Mašun, območje Planinskega polja, območje Nanosa, Rakova kotlina pri Rakeku (Rakov Škocjan).

Izbrano območje je ena manjših regij v Sloveniji. Je pretežno podeželska regija z najmanjšo gostoto poselitve v državi. Je značilna kraška pokrajina s številnimi jamami, vrtačami, kraškimi polji, presihajočimi jezeri itd. Večina regije je pokrita z gozdovi, petino predstavljajo travniki.

Izbrane ekosistemske storitve projekta so na pilotnem območju zelo relevantne. Pitna voda in les sta pomembna naravna vira, ki poleg travišč kot najpomembnejše kmetijske rabe prostora predstavljata glavne oskrbovalne ekosistemske storitve območja. Iz ohranjenih gozdov in zalog vode izhajajo uravnalne sposobnosti ekosistemov, da zadržujejo erozijo prsti, filtrirajo onesnažila in skladiščijo CO2. Prav tako pa nudijo možnosti za rekreacijo na prostem in imajo za domačine kot tudi obiskovalce simbolni pomen.

4.1. SLOVENSKO PILOTNO OBMOČJE - PRIMORSKO NOTRANJSKA STATISTIČNA REGIJA

rečna mrežaNadmorska višina (m)

18

Narava na pilotnem območju je dobro ohranjena. Poleg velikega dela regije v mreži Natura 2000, zavarovanih območij in naravnih vrednot so prisotni tudi veliki jamski sistemi, za katere je značilna visoka biotska raznovrstnost. Posebej izstopa veliko število endemitov, kar uvršča regijo med t. i. »vroče točke« biotske raznovrstnosti za podzemni kraški svet.

4.1.1. ZAVAROVANA OBMOČJAKrajinski park Pivška presihajoča jezera je bil ustanovljen leta 2014 z občinskim odlokom Občine Pivka. Njegova površina je 140 km2.

Glavna značilnost parka so Pivška presihajoča jezera; v dolini jih je kar 17. Območje odlikuje velika biotska raznovrstnosti; raziskovalci so tukaj našteli 182 vrst rastlin, 211 vrst hroščev, 106 vrst dnevnih metuljev in 133 vrst ptic. Svoj življenjski prostor so tukaj našle tudi velike zveri, medved, volk in ris. Veliko rastlinskih in živalskih vrst, ki se tukaj dobro počutijo, so drugod ogrožene ali pa so celo že izginile.Lokalno prebivalstvo s svojim delovanjem ohranja kulturno krajino in s tem visoko stopnjo ohranjenosti narave. Kar 40 % kmetijskih površin je namreč vključenih v ekološko kmetijstvo. Rabo prostora narekuje pokrajina, saj plitka zemlja in kraško površje ne dopuščata intenzivne kmetijske rabe. Tako se ob jezerih in na gmajnah pasejo drobnica, govedo in konji in tako skrbijo, da se krajina ne zarašča.

Več na: http://www.pivskajezera.si/

19

4.1.1. ZAVAROVANA OBMOČJA

Notranjski regijski park leži znotraj meja občine Cerknica in obsega dobrih 222 km². Leta 2002 ga je ustanovila občina Cerknica. Namen zavarovanja je varovanje biotske raznovrstnosti ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine tega območja. Odlikujejo ga visoka stopnja ohranjenosti naravnih življenjskih prostorov, številni naravni spomeniki in izjemna pestrost živih bitij. Na drugi strani pa obsega razpoznavno kulturno krajino, ki jo je zaznamoval dolgotrajen kakovosten preplet človeka in narave, zato se ponaša z veliko ekološko, biotsko in krajinsko vrednostjo. Glavne naravne znamenitosti parka so Cerkniško presihajoče jezero, Rakov Škocjan, Križna jama, Slivnica, Javorniki, Menišija in soteska Iške ter Zale.Na Cerkniškem jezeru in v njegovi okolici je bilo opaženih že več kot 250 vrst ptic, od tega jih na jezeru gnezdi več kot 100. Mnoge od njih imajo tu eno svojih zadnjih gnezdišč v Sloveniji. Na Cerkniškem jezeru se ustavi, prezimuje ali gnezdi tako veliko število ptic, da je jezero tudi zaradi njih razglašeno za območje Natura 2000. Tu najdemo tudi veliko število svetovno ogroženih življenjskih prostorov. V preteklih stoletjih je bilo precej idej, da bi se jezero osušilo, poplavilo, da ne bi nikoli več presahnilo … danes pa je prednostna naloga parka varovanje njegovih naravnih in kulturnih vrednot. Presihajoče Cerkniško jezero, podzemni jamski sistem Križne jame, Karlovic, Zelških jam in Rakov Škocjan s Tkalca jamo so bili leta 2006 vpisani med najpomembnejše svetovne vodne ekosisteme Ramsarske konvencije.

Več na: https://www.notranjski-park.si/

20

4.1.2. NARAVNE VREDNOTEKrižna jama je 8.273 m dolg jamski sistem pod območjem med Blokami, Loškim in Cerkniškim poljem. Poimenovanje jame je po bližnji cerkvi sv. Križa. Spada med odprte jame z nadzorovanim vstopom in med turistične jame. Značilnost jame je veriga podzemnih jezerc s smaragdno zeleno vodo. Križna jama je po biološki raznolikosti četrti največji poznani jamski ekosistem na svetu.

Ždrocle so geomorfološki naravni pojav – kraške depresije in območje naravne vrednote, ki je težko dostopno ter neprimerno za gospodarjenje z gozdom. Posledično se je na območju ohranil gozd z delno pragozdnim značajem. Bukovi gozdovi gozdnega rezervata Snežnik-Ždrocle so bili poleg gozdnega rezervata Krokar (Kočevsko) 7. 7. 2017 uvrščeni na Seznam svetovne dediščine UNESCO.

Več na: https://krizna-jama.si/

21

4.1.2. NARAVNE VREDNOTE 4.2. REZULTATI KARTIRANJA NA PILOTNEM OBMOČJUNa pilotnem območju smo s testiranjem kazalnikov, razvitih za alpsko območje, in nekaterimi prilagoditvami, obravnavali vseh osem izbranih ekosistemskih storitev. Ocenili smo kazalnike zaloge/rabe/povpraševanja za vsako od ekosistemskih storitev in vrednosti kartografsko prikazali. Presodili smo tudi uporabnost podatkov, ki so razpoložljivi za državo in pilotno območje, ter podali predloge za izboljšanje metodologije ocene kazalnikov in vhodnih podatkov. Ponekod smo za kartiranje uporabili drugačen pristop.

Primer kartografskega prikaza zaloge pitne vode v Primorsko-notranjski statistični regiji

Avtor: dr. Anže Japelj

Primorsko-notranjska regija obsega gozdnata območja obsežnih kraških vodonosnikov, ki hranijo velike zaloge kakovostne podzemne vode. Največje razpoložljive količine vode se nahajajo v masivu Javornikov in Snežnika ter izvirajo ob vznožju teh planot. Med njimi sta najizdatnejša izvira Malni in Bistrica, ki s pitno vodo oskrbujeta širše območje.

22

Zaradi uporabe nacionalnih podatkov so se naše ocene pogosto močno razlikovale od ocen, ki jih je za celotne Alpe pripravila projektna skupina. Le v primerih, ko smo uporabili isto modelsko orodje InVest, so bile ocene podobne. Ugotovili smo, da generalni modelski pristop ocenjevanja ekosistemskih storitev ni vedno primeren, zato je treba na ravni države razviti prilagojene pristope ocenjevanja, ki bodo zagotovili relevantne in konsistentne rezultate. Hkrati bo treba oblikovati postopke zbiranja manjkajočih podatkov.

Pomen vode na pilotnem območju

23

Primer 1: TRAVNIŠKA BIOMASA Petino rabe tal Primorsko-notranjske regije in kar 90 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi predstavljajo trajni travniki in pašniki. Travniška biomasa je ena ključnih ekosistemskih storitev travinja, ki spada med oskrbovalne storitve in je pomemben vir prehrane ter stelje za rejne živali. Na območju se največ kmetijskih gospodarstev ukvarja z govedorejo, rejo drobnice ter konjerejo.

Na pilotnem območju so poleg intenzivnih prisotni tudi ekstenzivni travniki. Na slednjih se izvaja tradicionalna kmetijska raba (npr. pozna košnja …), ki omogoča ohranjanje biotske raznovrstnosti, redkih vrst in habitatov ter predstavlja pomembno zalogo naravne semenske banke. S povečanjem intenzivnosti kmetijstva (večkratno dognojevanje, obremenilna paša, povečevanje števila košenj …) se sicer povečuje krmni donos travnikov, a se s tem osiromaši njihova biotska raznovrstnost.

24

Kazalnik razpoložljiva zaloga travniške biomase je opredeljen kot proizvodna sposobnost travinj za proizvodnjo travniške biomase glede na naravne pogoje (relief, temperatura, padavine, naklon in ekspozicija). Kazalnik, razvit za alpsko območje, v naših razmerah ne daje primernih rezultatov. Rezultat sicer kaže, da je največja produkcija travnikov v nižinskem delu regije, a so izračunane količine letnega prirasta previsoke (do 14 t/ha). Povprečen pridelek zelinja je v Sloveniji ocenjen na 5 t/ha (Čop, 2010) oziroma 4,1 t/ha pridelka trajnih travnikov in pašnikov v Primorsko-notranjski regiji (SURS, 2018). Kazalnik je treba v večji meri prilagoditi lokalnim razmeram oziroma dopolniti z bolj natančnimi vhodnimi podatki.

Rezultat kartiranja: zaloga travniške biomase

25

Primer 2: REKREACIJA NA PROSTEM Narava nam nudi številne priložnosti za rekreativne dejavnosti, ki obsegajo raznolike oblike telesne in psihične sprostitve ter ustvarjanja prijetnih izkušenj. Tako udejstvovanje ima lahko blagodejen vpliv na dobro počutje in krepitev zdravja. Običajno so ekosistemi, ki so manj spremenjeni, bolj privlačni in se ljudje v njih raje zadržujejo. V Primorsko-notranjski regiji najdemo številne možnosti za rekreacijo, oddih in sprostitev. V letu 2009 je bila vzpostavljena tržna znamka Zeleni kras, ki v turistični strategiji območja opredeljuje ključne značilnosti destinacije, ki temeljijo na kraških naravnih pojavih in bogati kulturno-zgodovinski dediščini ter možnostih aktivnega preživljanja prostega časa v neokrnjeni naravi skozi vse leto (jame, gradovi, jezera, živalstvo in rastlinstvo, tematske poti, pohodne in kolesarske poti, ježa konjev, trekingi …).

Za oceno razpoložljive zaloge ekosistemske storitve rekreacija na prostem smo ocenili privlačnost pilotnega območja in dostopnost. Pri oceni privlačnosti smo upoštevali: rekreacijsko vrednost zaščitenih območij, stopnjo naravnosti, razdaljo do vodnih teles, raznolikost rabe tal, razgibanost terena in pogostost vrhov vzpetin. Rezultati kartiranja kažejo, da je največji potencial za rekreacijo na prostem na območju obeh zavarovanih območij, v okolici Slivnice in Cerkniškega jezera, dolini reke Reke ter na Snežniku.

Rezultat kartiranja: zaloga rekreacije na prostem

26

Primer 3: SIMBOLNE VRSTE IN POKRAJINEV okviru projekta smo analizirali pomembnost alpskih simbolnih živali, rastlin in pokrajin za ljudi. Da bi razumeli, kaj je za prebivalce izbranega območja v Alpah pomembno, smo s pomočjo partnerjev oblikovali anketo Simboli Primorsko-notranjske statistične regije. Izbrano pilotno območje ni tipično alpsko, zato smo na Zavodu RS za varstvo narave izvedli anketo prilagojeno značilnostim regije. Na anketo je odgovorilo 158 anketirancev.

Izpostavljeni simboli regije so kraška polja oz. jezera, jame, hribi oz. gore ter živali (predvsem velike zveri). Glede na rezultate ankete ugotavljamo, da so simbolne živali regije medved, človeška ribica, volk in v manjši meri ris. Za simbolno rastlino se je pojavilo več različnih odgovorov, pri čemer noben posebno ne izstopa. Še najbolj prepoznane vrste so bukev, smreka, razne vrste orhidej in brin. Simbolni elementi pokrajine so (presihajoča, kraška) jezera oz. polja.

27

5. VKLJUČEVANJEEKOSISTEMSKIHSTORITEVZačetki proučevanja ekosistemskih storitev spadajo v obdobje okoljskega gibanja v 60. letih. Leta 1997 je bila izdana prva knjiga posvečena ekosistemskim storitvam – Nature’s services. V zadnjem desetletju so zaradi del Milenijske ocene ekosistemov (MEA – Millennium Ecosystem Assessment) in študij s strani globalne iniciative TEEB (The Economics of Ecosystems and Biodiversity) postale tudi del političnih agend EU (okoljskih, kmetijskih in na področju biotske raznovrstnosti). V Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do 2020 so postavljeni cilji za ohranjanje ekosistemov in njihovih storitev. Ustanovljena je bila tudi delovna skupina MAES (Mapping and Assessment of Ecosystems and their Services), ki je razvila okvir za ocenjevanje in kartiranje ekosistemskih storitev.

Slovenska zakonodaja ne obravnava neposrednih ciljev za ohranitev ekosistemskih storitev. V nekaterih dokumentih so posredno navedene ali pa se omenja pomen njihovega zagotavljanja. Na temo razumevanja koristi in dobrin narave ter njihovega vrednotenja je bilo spisanih nekaj člankov in elaboratov; večina je osredotočenih na zavarovana območja in sektorja gozdov ter voda. To sovpada s študijami po Evropi in svetu.

V okviru projekta smo analizirali možnosti vključevanja ekosistemskih storitev v različne planske in razvojne dokumente Slovenije. Dokumenti, kot sta npr. Strategija prostorskega razvoja Slovenije in Program razvoja podeželja 2014–2020, omenjajo pomen zagotavljanja ekosistemskih storitev ali pa jih posredno navajajo. Na izvedbeni ravni (npr. načrti upravljanja zavarovanih območij, občinski prostorski načrti ...) ekosistemske storitve neposredno nimajo vpliva na načrtovane aktivnosti.

V sklopu projekta smo za analizo izbrali vključevanje ekosistemskih storitev v gozdnogospodarsko načrtovanje. Le to upošteva pozitivne učinke gozdov na družbo, ki so poleg lesa, divjačine in drugih gozdnih proizvodov, vključeni v upravljanje z gozdovi. Sistem gozdnih funkcij je del koncepta trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in zagotavlja večnamensko vlogo gozdov v družbi ter tako nudi možnost za nadgradnjo z vsebinami ekosistemskih storitev.

Funkcije gozda obravnavajo širok nabor (17) pozitivnih učinkov gozdov na družbo. Z analizo zakonskih okvirjev opredeljevanja funkcij (Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (2011)) smo njihovo vsebino primerjali s tremi pristopi kartiranja ekosistemskih storitev (zaloga/raba/povpraševanje). Ugotovili smo, da funkcije zajemajo le enega ali največ dva pristopa (zalogo in rabo), ne obravnavajo pa povpraševanja. Trenutnega sistema funkcij gozda tako ne moremo neposredno uporabiti za vpeljavo koncepta ekosistemskih storitev, predvsem njihovega kartiranja. V bodoče pa bi lahko ta del nadgradili s tesnejšo povezavo med ekosistemskimi storitvami gozda in potrebami družbe, ki mora upoštevati nosilno sposobnost ekosistemov.Ekosistemske storitve postajajo univerzalni ‘jezik’, ki se uveljavlja na različnih področjih (kmetijstvo, naravovarstvo, vodarstvo, turizem, podjetništvo …). Omogočajo transparentno in uravnovešeno določanje razmerij med različnimi interesnimi skupinami v prostoru (npr. lastniki gozda, obiskovalci gozda …) in sklepanje kompromisov pri rabi različnih ekosistemskih storitev (oskrbovalne, uravnalne in kulturne).

28

29

30

6. WEBGIS IN WIKIALPS V okviru projekta smo:• vzpostavili interaktivni spletni pregledovalnik kart WebGIS, ki omogoča

pregled vseh 21 v projektu izdelanih kart kazalnikov izbranih ekosistemskih storitev

• razširili podatkovno zbirko spletne enciklopedije WIKIAlps

www.alpes-webgis.eu/

http://www.wikialps.eu/doku.php  

31

7. DELOZDELEŽNIKITekom projekta smo imeli več sestankov, delavnic, telefonskih pogovorov in komunikacije preko elektronske pošte z deležniki na pilotnem območju in predstavniki različnih državnih ter raziskovalnih/strokovnih institucij. Organizirali smo tudi več ekskurzij in terenskih ogledov območja. Namen vseh aktivnosti je bil širiti znanje o ekosistemskih storitvah, uporabnosti kartografskih/prostorskih prikazov in preučiti možnosti vključevanja ekosistemskih storitev v vsakdanje delo deležnikov.

Ministrstvo za okolje in

prostor

Ministrstvo za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano

Direkcija RS za vode

Zavod za gozdove

Gozdarski inštitut

Slovenije

Geografski inštitut Antona

Melika - ZRC SAZU

Urbanistični inštitut RS

Univerza v Ljubljani –

Biotehniška fakulteta

Inštitut za antropološke in

prostorske študije - ZRC

SAZU

Planinska zveza

Slovenije

Občina Pivka

Krajinski park Pivška presihajoča

jezera

Notranjski regijski

park

BOREO

RRA Zeleni kras

32

Za delo z deležniki in tarčnimi skupinami projekta smo izdelali različne komunikacijske izdelke: letak, poster, mobilno stojalo za plakate, koledarje, rokovnike, razstavo.

Letak

Razstava Narava gorskega sveta – včeraj, danes, jutri (plakata Obnašanje v gorah in Ekosistemske storitve)

Poster Koledar

Ekosistemske storitve (ES ) so storitve ekosistemov, ki koristijo ljudem. To so dobrine, kot je les in storitve, kot sta čiščenje zraka in vode. Alpski prostor in njegovi ekosistemi nudijo mnoge tovrstne dobrine in storitve, ki imajo pomembno vlogo. Nastali so pod vplivom različnih klimatskih pasov, strmih pobočij, višinskih razlik, tanjše plasti prsti, dobro prilagodljive biodiverzitete idr. in so eni izmed bolj ranljivih ekosistemov. Ene najpomembnejših ek-osistemskih storitev v alpskem prostoru so varstvo pred naravnimi nesrečami, kot so snežni in zemeljski plazovi, dostop do pitne vode, zagotavljanje možnosti za turistične in prostočasne dejavnosti. Ker segajo ekosistemi in njihove storitve preko državnih meja, je za njihovo zaščito, trajnostno rabo, upravljanje in preprečevanje tveganj potreben transnacionalen pristop. Skupni cilj projekta AlpES je vključiti ekosistemske storitve v regionalni/trans-nacionalni okvir okoljskega upravljanja in usposabljati ter podpirati ciljne skupine projekta AlpES – javne institu-cije, oblikovalce politik, nevladne organizacije, raziskovalce in gospodarske akterje – v procesih razumevanja, vrednotenja in upravljanja ekosistemskih storitev.

Trajanje projekta: december 2015–december 2018.Projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru programa Interreg Območje Alp (Alpine Space).

AlpESA l p i n e E c o s y s t e m S e r v i c e s kartiranje, ohranjanje, upravljanje

AlpES

Razvoj koncepta skupnega razumevanja ekosistemskih storitev v alpskem prostoru.

Kartiranje in vrednotenje ekosistemskih storitev v alpskemprostoru, vključno s testiranjem na izbranih pilotnih ob-močjih.

Zagotavljanje dostopa do rezultatov deležnikom v okviru vzpostavitve interaktivne spletne aplikacije WebGIS in z objavami v okviru WIKIAlps.eu.

Oblikovanje v ta namen prilagojenih in prenosljivih učnih orodij in ciljno usmerjenih aktivnosti s ciljem večnivojskega in medsektorskega širjenja rezultatov projekta AlpES.

1

2

3

4

Cilji in orodja projekta AlpES

O projektu

ü Kartiranje in GIS

ü Različna izobraževanja

ü Inovativna orodja

ü Transnacionalne delavnice

Alpine Ecosystem Services – kartiranje, ohranjanje in upravljanje

AlpES

€ 1.829.886,45

Program Alpski prostor (AP (Alpine Space)) je pomemben program za zagotavljanje ekosistemskih storitev (ES), ki so eden glavnih stebrov zelene ekonomije in ključni dejavnik razvoja v Alpah.Koristi ES občuti tako prebivalstvo kot tudi različne gospodarske panoge, kot so turizem, gozdarstvo, kmetijstvo, energetika in promet. Ker segajo ekosistemi in njihove storitve preko državnih meja, je za njihovo zaščito, trajnostno rabo in upravljanje potreben transnacionalen pristop.Skupni cilj projekta AlpES je uvajanje enotnega razumevanja ekosistemskih storitev v smislu regijskega in transnacionalnega okvira okoljskega upravljanja in usposabljanje ter podpora ciljnim skupinam AlpES pri razumevanju, vrednotenju in upravljanju teh storitev.

V okviru projekta AlpES se bo:

1. razvil koncept alpskih ekosistemskih storitev;2. izvedlo kartiranje in ocenjevanje ekosistemskih

storitev v okviru programa Alpski prostor, vključno s testiranjem v izbranih pilotnih območjih po celotnem alpskem prostoru;

3. deležnikom zagotavljalo rezultate s pomočjo interaktivne spletne aplikacije GIS;

4. zagotavljalo večnivojski in medsektorski prenos rezultatov projekta AlpES največjemu mogočemu številu deležnikov z naborom inovativnih, prilagojenih in prenosljivih učnih orodij in ciljnih dejavnosti.

Trajanje projektaDecember 2015–december 2018

Kontakt

Vodilni partnerEURAC – Evropska akademija v Bolzanu/ITCaroline Pechercaroline.pecher@eurac.edu+39 0471 055 321

Projektni partner v SlovenijiZRSVN – Zavod Republike Slovenije za varstvo naraveTadej Kogovšektadej.kogovsek@zrsvn.si+3861 230 95 08

www.alpine-space.eu/AlpES

Narava n� bogati ...

Narava n� varuje ...

Narava n� � krbuje ...

Na projektu sodelujejo: Eurac Research (IT), vodilni partner • University of Innsbruck (AT) • Insti tute for Interdisciplinary Mountain Research - Austrian Academy of Sciences (AT) • Centre For Studies and Experti se on Risks, Environment, Mobility, and Urban and Country planning (FR) • Safe Mountain Foundati on (IT) • Veneto Region (IT) • Piedmont Region (IT) • Zavod RS za varstvo narave (SI) • Principality of Liechtenstein, Offi ce of Environment (LI) • Insti tute for Environmental Planning and Spati al Development (DE).

Koledar smo izdelali v okviru projekta AlpES. Projekt je sofi nanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF) preko programa Interreg Alpine Space.

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

O N DJ F M J A SA M J1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

OktoberOctober

NovemberNovember

DecemberDecember

JanuarJanuary

FebruarFebruary

MarecMarch

Jul� July

AvgustAugust

SeptemberSeptember

AprilApril

MajMay

Jun� June

2018Ohranimo dobrobiti, ki nam jih daje narava

EKOSISTEMSKE STORITVEdobrobiti, ki nam jih daje narava

Zakaj so pomembne za nas?Imajo pomemben vpliv na človekovo blaginjo: na našo varnost, osnovne življenjske potrebščine, zdravje, dobre socialne odnose in svobodo izbire

ter delovanja.

EKOSISTEMSKE STORITVE so koristi, ki jih ljudje pridobimo iz ekosistemov. So neposredne in posredne storitve ekosistemov, ki prispevajo k naši blaginji.

EKOSISTEMSKE STORITVE SNEŽNIKA: narava nas OSKRBUJE, VARUJE in BOGATI

Snežniško pogorje in ekosistemske storitve, ki jih nudi (arhiv ZRSVN).

Iskanje kompromisov med ekosistemskimi storitvamiDa ohranimo ekosisteme (gozd, travnik, mokrišča …) zdrave in stabilne, je potrebna zmerna in premišljenaraba ekosistemskih storitev. Velikokrat moramo sklepati kompromise med rabo ene ali druge dobrobitinarave. Območje Snežnika so v 19. stoletju zaradi vzpostavitve pašnikov in pridelave mesa (ovčereja,govedoreja) spremenili v kamnito goličavo. S tem je bila sposobnost filtracije vode nižja in varstvo prederozijo prsti manjše.

Ali veste?

SNEŽNIK NEKOČ IN DANES

Konec 19. stoletja je prišlo dopogozdovanja, predvsem s črnimborom. Današnja podoba Snežnika jegozdnata pokrajina, kjer polegoskrbovalnih storitev (hrana, lov, les)pridobivajo na pomembnostiuravnalne (ohranjanje habitatov in vrst,varstvo pred erozijo prsti, filtracija vode…) in kulturne storitve (rekreacija,znanstvena in izobraževalna storitev,simbolna vrednost …).

Da naj bi bilo kar 60 % globalnih ekosistemskih storitev (ribolov, voda,

čiščenje zraka, varstvo pred naravnimi nesrečami) uničenih

oziroma netrajnostno koriščenih.

Od opraševanja naj bi bila odvisna kar vsaka tretja žlica pridelane hrane.

Po klasifikaciji CICES delimo ekosistemske storitve na tri skupine: oskrbovalne storitve, uravnalne storitve in kulturne storitve.

Da ima v Sloveniji veliko delov narave simbolno in

inspiracijsko vrednost (npr. pesmi Soči, Oj,

Triglav, moj dom, človeška ribica kot simbol krasa).

Povprečno slovensko gospodinjstvo porabi več kot 100 litrov vode na dan,

medtem ko je za proizvodnjo 1 kg govedine potrebnih 15.000 litrov vode.

Gozdnata pokrajina Snežnika danes (arhiv ZRSVN).

Kraška goličava pogorja Snežnika leta 1895Mlinšek, D., 1993. Življenjski prostor "nizki kras", primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka in trajen raziskovalni laboratorij. Gozdarski vestnik, 51, str. 280–293.

33

8. PREIZKUSITE SVOJE ZNANJE O EKOSISTEMSKIH STORITVAH …• Kaj so ekosistemske storitve?• Kateri evropski dokument med cilji navaja ohranjanje in obnovitev

ekosistemov in njihovih storitev?• Na katere štiri načine lahko oblikujemo kazalnike za kartiranje ekosistemskih

storitev?… in ocenite svoj nivo poznavanja te aktualne tematike s pomočjo spletnega AlpES učnega orodja.Učno orodje nudi širok nabor znanja o ekosistemskih storitvah in njihovi uporabi pri prostorskem načrtovanju ter upravljanju z okoljem.

http://www.alpeselearning.eu/

34

9. ZAKLJUČEKEkosistemske storitve so dobrobiti, ki nam jih daje narava. Koncept je bil zasnovan kot komunikacijsko in izobraževalno orodje za podporo prizadevanjem, da se ohrani biotska raznovrstnost. Pomembnost njihove obravnave je poudarjena tudi v Cilju 2 v Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do 2020, ki je usmerjen v ohranjanje in obnovitev ekosistemov in njihovih storitev.

V projektu AlpES smo razvili skupno transnacionalno razumevanje ekosistemskih storitev in razvili metode za kartiranje in ocenjevanje 8 izbranih alpskih ekosistemskih storitev. Oblikovane kazalnike smo testirali v 9 pilotnih območjih širom Alp in ugotovili, da je uporabnost odvisna od podatkov, ki so na voljo, in namena uporabe kartografskih gradiv. Na ravni Alp smo izdelali 21 kart; največ tri za posamezno ekosistemsko storitev. Za nekatere ekosistemske storitve smo naredili tri karte, ki so obravnavale tri vidike: zalogo, rabo in povpraševanje po ekosistemski storitvi. To nam omogoča primerjave med temi vidiki, s čimer lahko ugotovimo, ali katero ekosistemsko storitev uporabljamo preko njenih zalog, ali je ponekod povpraševanje večje od rabe in moramo zaradi tega ekosistemsko storitev uvažati.

35

Vzpostavili smo spletni pregledovalnik kart WebGIS in nadgradili spletno enciklopedijo WIKIAlps, ki omogočata vpogled v rezultate projekta. Postavili smo tudi spletno učno orodje AlpES, ki je bogata zbirka znanja o ekosistemskih storitvah in njihovi uporabnosti. Skozi številne sestanke, treninge, delavnice in ekskurzije smo prenašali naše rezultate med deležnike in tarčne skupine projekta ter tako usposabljali različne skupine za delo z ekosistemskimi storitvami.

Slovensko pilotno območje Primorsko-notranjska regija je raznolika pokrajina, ki je izredno pomembna z naravovarstvenega vidika (velike zveri, ohranjeni gozdovi, ekstenzivna kulturna krajina) in ima velik potencial za sonaraven in uravnotežen razvoj. Na območju smo testirali projektne kazalnike in ponekod predlagali dopolnitve ali drugačne kazalnike. Koncept ekosistemskih storitev je uporaben pri upravljanju z naravnimi viri in prostorskem načrtovanju, zato smo z izdelanimi kartami za pilotno območje testirali uporabnost takšnih rezultatov.

Projekt AlpES je prvi projekt v Sloveniji, ki je celovito obravnaval koncept ekosistemskih storitev in razvil ter testiral kazalnike za njihovo ocenjevanje in kartiranje na ravni Alpskega prostora, države in regije. S tem smo šele začeli delati na tem aktualnem konceptu, ki prinaša številne prednosti in možnosti za razvoj državno, regionalno in lokalno prilagojene metodologije kartiranja ter s tem uporabnosti na vseh ravneh načrtovanja.

36

SLOVAR - GLOSSARYEkosistemEkosistem je dinamičen kompleks skupnosti rastlin, živali in mikroorganizmov (biota – biomasa), ki v interakciji z neživim okoljem (abiota – abiotski procesi, abiotske strukture) ustvarjajo funkcionalno enoto” (Maes et al. 2014; Reid 2005). Tudi človek je, kjer je prisoten, del ekosistemov (Harrington et al. 2010).

EcosystemAn ecosystem is a dynamic complex of plant, animal, and microorganism communities (biotic – biomass) and their non-living (abiotic – abiotic processes, abiotic services) environment interacting as a functional unit (Maes et al. 2014; Reid 2005). Humans, where present, are an integral part of ecosystems (Harrington et al. 2010).

Ekosistemske storitveIzraz “ekosistemske storitve” sta prvič uporabila Ehrlich & Ehrlich (1981) kot metaforo za komunikacijo o vrednosti narave in njenih delov ter pomembnosti za družbo. Kasnejšo vsesplošno definicijo je postavila Milenijska ocena ekosistemov (MEA): “Koristi, ki jih ljudje dobimo iz ekosistemov” (Reid 2005). Globalna iniciativa TEEB (2010) jih definira kot neposredne in posredne doprinose ekosistemov k človeški blaginji. Delovna skupina EU, imenovana MAES, se nanaša na te definicije (Maes et al. 2014). Burkhard et al. (2014) jo razširijo na “doprinosi struktur in funkcij ekosistemov – v kombinaciji z drugimi vnosi – k človeški blaginji”. Harrington et al. (2010) poda razširjeno MEA definicijo: “Ekosistemske storitve so koristi, ki jih ljudje prepoznajo kot take in jih dobijo iz ekosistemov, ter neposredno ali posredno vplivajo na njihovo preživetje in kvaliteto življenja”.

Ecosystem servicesThe term “ecosystem services” has first been established by Ehrlich & Ehrlich (1981) as a metaphor to communicate the value of nature and its components for human societies. A later and much referred to definition of ecosystem services (ES) was set by the Millennium Ecosystem Assessment (MEA) as: “The benefits that people obtain from ecosystems” (Reid 2005). The TEEB (2010) Initiative defines them as the direct and indirect contributions of ecosystems to human well-being. The EU-wide Mapping and Assessment of Ecosystems and their Services, MAES, refers to these definitions (Maes et al. 2014). Burkhard et al. (2014) extended the definition to “the contributions of ecosystem structure and function – in combination with other inputs – to human well-being”. Harrington et al. (2010) extended on the MEA definition: “Ecosystem services are benefits that humans recognise as obtained from ecosystems that can support, directly or indirectly, their survival and quality of life”.

Alpske ekosistemske storitveAlpske ekosistemske storitve so ekosistemske storitve, ki so značilne predvsem za alpsko območje. „Uraden“ izbor alpskih ekosistemskih storitev sicer ne obstaja, je pa bilo opravljenih več študij, ki izpostavljajo nekaj ekosistemskih storitev, značilnih zlasti za območje Alp. Take študije so npr. projekt recharge Green ali greenAlps (Balest et al. 2015; Svadlenek-Gomez et al. 2015). Značilen primer uravnalne ekosistemske storitve je “Varovanje in slabljenje masnega pretoka« v smislu zaščite pred snežnimi plazovi in blatnimi tokovi.

Alpine ecosystem serviceAlpine ecosystem services are ecosystem services which are considered particularly relevant for the Alpine area. There is no final or official selection of “Alpine ecosystem services”, however several studies exist which proposed ES which are relevant for the Alps such as the recharge Green project or the greenAlps project (Balest et al. 2015; Svadlenek-Gomez et al. 2015). A typical example is the regulating ecosystem service “Buffering and attenuation of mass movements” in the form of avalanche and mudslide protection.

37

Biotska raznovrstnostBiodiverziteta ali biotska raznovrstnost je raznolikost med živimi organizmi, vključno s kopenskimi, morskimi in drugimi vodnimi ekosistemi ter ekološkimi kompleksi, katerih del so. Nanaša se na raznolikost znotraj vrst, med vrstami in med ekosistemi (UN 1992b).AlpES smatra biotsko raznovrstnost kot dejavnik, ki prispeva k ekosistemskim storitvam (npr. nadzor bolezni preko raznolikosti) in ki je lahko tudi posledica ekosistemskih storitev (npr. zagotavljanje specifične kakovosti habitatov). Vendar pa se biodiverziteta ne šteje kot samostojna ekosistemska storitev.

BiodiversityBiodiversity is the variability among living organisms from all sources, including inter alia terrestrial, marine, and other aquatic ecosystems and the ecological complexes of which they are part. This refers to the diversity within species, between species, and of ecosystems (UN 1992b).The AlpES approach considers biodiversity as a factor which contributes to the generation of ecosystem services (e.g. disease control through diversity) and which may also be a result of ecosystem services (such as provision of specific habitat quality). However, biodiversity is not considered to be an ecosystem service itself.

Človekova blaginjaČlovekova blaginja pomeni okvirno in situacijsko stanje ljudi – stanje, ki je »intrinzično in ne samo koristno« (ali dobro) za osebo ali socialno skupino (Reid 2005). V MEA (Reid 2005) so definirali sestavine (ali vzroke) človekove blaginje (podobno kot Reid): osnovne življenjske potrebščine, svoboda izbire in delovanja, zdravje in telesno dobro počutje, dobri socialni odnosi, varnost, duševni mir in duhovna izkušnja; ki ne nasprotujejo drugim klasifikacijam (Alexandrova 2012).AlpES priznava močno povezavo med ekosistemskimi storitvami in človekovo blaginjo, ki jo je izpostavila MEA (2005, p.45): “Človekova blaginja je v veliki meri odvisna od številnih storitev, ki jih nudi narava; velikost in vzorci potrošnje človeške populacije vplivajo na stanje ekosistemov, da bodisi zmanjšajo bodisi povečajo (vsaj začasno) zalogo ekosistemskih storitev.”

Human well-beingHuman well-being means the context- and situation-dependent state of humans - a state that is “intrinsically and not just instrumentally valuable” (or good) for a person or a societal group (Reid 2005). In the MEA (Reid 2005) components (or drivers) of human well-being have been classified (similarly to Reid) into: basic material for a good life, freedom and choice, health and bodily well-being, good social relations, security, peace of mind, and spiritual experience; not precluding other classifications (Alexandrova 2012).AlpES acknowledges the strong interdependency between Ecosystem Services and human well-being expressed by MEA (2005, p.45): “Human well-being depends, to a large measure, on the many services provided by nature; and the state of the environment is affected by the size and consumption patterns of human populations in ways that reduce or increase (at least temporarily) the supply of ecosystem services”.

38

UPORABNI VIRI IN LITERATURA• Burkhard, B., Maes, J., 2017. Mapping Ecosystem Services. URL: https://doi.org/10.3897/

ab.e12837 • Costanza, R., d’Arge, R., de Groot, R., Farber, S., Grasso, M., Hannon, B., Limburg, K., Naeem, S.,

O’Neill, R.V., Paruelo, J., Raskin, R.G., Sutton, P., Van den Belt, M., 1997. The value of the world’s ecosystem services and natural capital. Nature, 387, str. 253–260.

• Ecosystem services evaluation in the Škocjan caves regional park. 2011. Protected Areas for a Living Planet – Dinaric Arc Eco-region. ACTUM, 187 str.

• Ecosystems and Human Well-being. Synthesis. 2005. Sarukhán, J., Whyte, A. (ed.). Island Press, Washington, DC, 137 str.

• Ekosistemske storitve gozdnega prostora na Kočevskem. Projekt LIFE Kočevsko. 2016.• Japelj, A., 2016. Ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev za oblikovanje politik trajnostne

rabe gozdnih virov. Doktorska disertacija. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 181 str. • Japelj, A., 2018. Projektna naloga za izdelavo študije kartiranja izbranih ekosistemskih storitev

v gozdnem prostoru in možnosti njihovega vključevanja v gozdnogospodarske načrte (končna študija). Zavod RS za varstvo narave (interni dokument). Projekt AlpES. Ljubljana, 75 str.

• Mapping and Assessment of Ecosystems and their Services. An analytical framework for mapping and assessment of ecosystem condition in EU. 2018. European Environmental Agency, 75 str.

• Načrt upravljanja morskega okolja. Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja. 2013. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Inštitut za vode RS, 64 str.

• Regionalni razvojni program Primorsko-notranjske regije za obdobje 2014–2020. 2014. Pivka, RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., 123 str.

• Ruzzier, M., Žujo, J., Marinšek, M., Sosič, S., 2010. Smernice za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev na varovanih območjih narave. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, 72 str.

• Schein, V., Vasilevska, T., Drobnič, S., Likar, I., Stergaršek, J., Vončina Gnezda, M., 2009. Cerkniško jezero. Cerknica, Notranjski regijski park, 143 str.

• Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. 2011. Evropska komisija. • TEEB – The Economics of Ecosystems and Biodiversity. URL: http://www.teebweb.org/ • Verbič, M., Slabe Erker, R., 2007. Economic valuation of environmental values of the landscape

development and protection area of Volčji Potok. Ljubljana, Institute for Economic Research, Working paper, 32, 28 str.

• Žujo, J., Marinšek, M., 2011. Ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev Lovrenških jezer. Projekt NATREG: Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional Development Opportunities, 89 str.

39

AlpES – mapping, maintenance and managementThe Alpine Space (AS) is an important provider of ecosystem services (ES). These ES are one of the main pillars of a Green Economy in the Alps, a key driver of Alpine development and the focus of the next State of the Alps report. The population and different economic sectors such as tourism, forestry, agriculture, energy and transport in- and outside the AS derive benefits from ES. However, sectoral conflicts are becoming increasingly complex. AlpES builds on and provides testing and implementation opportunities for the ES concept, which is already established at EU level and can help in resolving conflicts among different interests, particularly in transnational contexts.AlpES lasts from December 2015 to December 2018 and is co-financed by the European Regional Development Fund through the Interreg Alpine Space programme.

39

http://www.alpine-space.eu/projects/alpes/en/home