aflinger - ZRH Slovenski HAFLINGERhaflinger.si/dokumenti/Revija_final.pdf · moramo v slovenski...

Slovensko združenje rejcev konj pasme

aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................

______________________________________________________________________ Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger, Kokra 42, 4205 Preddvor, Slovenija; Spletna stran: http://haflinger .si

Telefon: 04/2555220, Matična številka: 2026198000, Davčna številka: 38051001, Elektronska pošta: [email protected] Številka bančnega računa: 07000-0000956995 pri Gorenjski banki d.d. Kranj

SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

Slovenski HAFLINGER Zlat konj z zlatim srcem

Strokovna revija za rejce – člane Združenja 1. Izdaja, FEBRUAR 2008

Izdalo Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger v nakladi 300 izvodov, avtor S. Bergant Iz vsebine

1. PLEMENSKI ŽREBCI, ki bodo plemenili v sezoni 2008 2. POROČILO o delu v rejski sezoni 2007 3. PROGRAM dela za rejsko sezono 2008 4. NAVODILA za PRESKUS delovne sposobnosti 5. ZANIMIVOSTI


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

1. PLEMENSKI ŽREBCI, ki bodo plemenili v sezoni 2008 V rejsko razvitih rejah je načrtno parjenje eden osnovnih mehanizmov zagotavljanja kvalitete potomcev. Tega mehanizma se osveščeni rejci še kako zavedajo in za svoje kobile skrbno izbirajo primernega žrebca. Pri tem analizirajo dobre in slabe lastnosti staršev in s primerno kombinacijo popravljajo manj izražene zaželene lastnosti. Tako naprimer za nizke kobile izberejo višjega žrebca ali za previsoke kobile nižjega. Kobili s slabšimi hodi izberejo žrebca, ki ima to lastnost dobro izraženo ali pa kobili s slabo ali temnejšo grivo izberejo žrebca z močnejšo in svetlo grivo. Pri rejcih, ki zavestno izboljšujejo svoje živali oddaljenost žrebca ne igra nobene vloge. Posebej pomemben je karakter plemenske živali, saj želimo, da je pasma konj haflinger najbolj varna in vodilna pasma za vožnjo in ježo v rekreativne namene, primerna tudi za manj izkušene rejce in ljubitelje konj. Hodom, karakterju in plemenitosti haflingerja smo v preteklosti posvečali v Sloveniji premalo pozornosti, zato moramo v slovenski populaciji haflingerja pospešeno popravljati prav te lastnosti. Mednarodne razstave kažejo na dejstvo, da je v svetovnem merilu zelo uspešna avstrijska severnotirolska reja, kar je plod že blizu 100 letnega sistematičnega rejskega dela tega združenja rejcev. Naše Združenje ima s tirolskim že nekajletne tesne strokovne stike. V okviru tega sodelovanja ima slovensko združenje pogodbo o najemu dveh originalnih elitnih žrebcev tirolske reje. Stripsen je žrebec z izrazito izdatnimi hodi, je v reji že preizkušen, saj ima na Tirolskem in tudi že v Sloveniji zelo kvalitetno potomstvo, saj je prva tri leta plemenil na pripustnih postajah Burja, Gazvoda in Purgaj. Drugi žrebec je Arrosee, mlad – 3 letni žrebec, ki je bil na Tirolskem licenciran letos in bil v točkovanju uvrščen v zgornjo polovico. Odlikuje ga dobrohoten karakter in iskriv temperament. Poleg teh dveh žrebcev bosta v Sloveniji plemenila še dva, že v reji preizkušena tirolska žrebca, Weltbild in Apollo, oba v zasebni lasti, tudi oba odlična predstavnika modernega tipa haflingerja. V naboru žrebcev so še štirje žrebci po poreklu iz drugih delov Avstrije in sicer Stil, Sterntaler, Wintertraum in Aron, ostali žrebci pa so rojeni v Sloveniji. Nekateri teh žrebcev so nekoliko težji, kar si nekateri rejci tudi želijo. Rejci kobil imajo torej širok nabor za izbiro ustreznega plemenjaka. Žal nam v tej izdaji še ni uspelo predstaviti fotografije žrebcev, večino žrebcev pa si lahko ogledate na spletni strani združenja www.haflinger.si.

Svetovna haflinška federacija (World Haflinger Federation), v katero je včlanjeno tudi Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger, priredi vsakih pet let svetovno razstavo, ki se jo udeleži preko 1000 haflinških konj iz vsega sveta. Na sliki je severno tirolski žrebec Abendstern, ki je bil zmagovalec na svetovnih razstavah v letih 2000 in 2005 in predstavlja nekakšen svetovni »standard« haflingerja modernega tipa.

Naj ob pripustih opozorim še na nekatera pomembnejša pravila. Posebno nevarno je parjenje v preozkem sorodstvu, saj se lahko kot rezultat takega parjenja pojavijo težke napake na žrebetih, slabša plodnost ali zvrgavanja. Rejski program v točki 8.10.4 nalaga imetnikom plemenskih žrebcev

http://www.haflinger.si/


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

obveznost preverjanja porekla na pripust privedenih kobil in zavrnitve vsake kobile, ki bi imela z žrebcem v treh generacijah skupnega prednika. Rejci se lahko iz primerjave rodovnika v identifikacijskem dokumentu svoje kobile in rodovnika žrebcev iz spodnje tabele takemu parjenju tudi sami izognemo. Prav je, da smo rejci pozorni tudi na zdravje svojih živali in ne vodimo k žrebcu kobile, ki kaže kakršnekoli znake bolezni (kožna, dihalna ali druga infekcijska obolenja, izcedek iz nožnice...) ali je imela težave v pretekli brejosti, saj s tem zavarujemo zdravje žrebca in se tako izognemo tudi okužbi drugih kobil. Tudi sami ne bi želeli, da se nam na tak način okuži naša kobila. Tudi sicer je uspeh brejosti na zdravstveno problematičnih kobilah nikakršen in je bolje, da del stroška, ki bi ga porabili za neuspešen pripust, namenimo raje za veterinarski pregled sumljive živali. Po rejskem programu traja pripustna sezona od 15. februarja do 15. avgusta in poskušajmo svoje pripuste v največji meri prilagoditi temu terminu. Kobile imajo pretežno sezonsko pojatev, kvaliteta pojatve in s tem uspeh pripusta pa je pri večini kobil poleg prehrane in okolja močno odvisen od dolžine dneva oz. svetlobe in temperature, zato s prepusti ne hitimo in rajši počakajmo na pomlad. Če pojatveni ciklus kobile dobro poznamo, potem s kobilo tudi ni potrebno takoj hiteti k žrebcu, saj se oploditev navadno zgodi šele v zadnji tretjini pojatve. Tudi po žrebitvi je pred 9. dnevom voditi kobilo k žrebcu vprašljivo, saj reprodukcijski organi kobile še niso pripravljeni za sprejem in razvoj novega zarodka. Po sklepu IO Združenja znaša skočnina za leto 2008 za državne žrebce 80 EUR, za žrebca v najemu Združenja (Stripsen in Arrosee) 120 EUR, za žrebce v privatni reji pa skočnino določajo žrebčarji sami. Praviloma skočnina velja za dva pojatvena ciklusa in se poravna ob predaji Potrdila o pripustu. Ceno oskrbnega dne za kobile na pripustu določijo žrebčarji sami, priporočamo pa višino oskrbnine (seno, nastilj in nega) 5 EUR/dan, oziroma 6 EUR/dan za kobile z žrebeti. Podatki o žrebcu Stari oče po očetu Ime in naslov skrbnika žrebca Oče Stara mati po očetu Stari oče po materi

Upravna enota Mati Stara mati po materi 60 Wardar-285, Roj. 1991 10 Walzer Vrtovec Evgen, Gojače 47, 5262 Črniče 34 Wran 106 114/III Olanda 1 1246 Brutus

Ajdovščina 225/IV Nirvana 11.789/T Nea 112 Stil, Roj. 1996 182-1318-79 Strumer Cvelbar Janko, Gornji Lenart 8, 8250 Brežice 182-9066-86 Stolz 18210184-70 Micele 2 182-1452-84 Amalfi

Brežice 152-4459-90 Flora 152-3820-84 Inka 118 Aron-234, Roj. 2005 182-0200-95 Abendstern Cvelbar Janko, Gornji Lenart 8, 8250 Brežice 182-0282-00 Aragon 18215889-94 Wally H/158893 142-0932-92 Sterntaler-W

Brežice 152-1480-00 Lilly H/5874 152-1250-93 Lotte H/4772 91 Wintgar-357, Roj. 2000 1269 Wald Levar Frenk, Dol.Jezero 33, 1380 Cerknica 40 Wazzo 441 H/4623/H Schwummi 4 43 Sokol 171

Cerknica 35/VI Arkada 177/VI Abi


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

105 Wiking-371, Roj. 2002 1269 Wald Skubic Miha, Šentvid pri Stični 1, 1296 Š. pri Stični 40 Wazzo-441 4/4623/H Schwummi 5 49 Baltik 229

Grosuplje 778/VI Andora 635/VI Arkada 121 Walter-389, Roj. 2005 182-1495-86 Walbeck Strmljan Anton, Marno 27, 1431 Dol pri Hrastniku 102 Wintertraum-428 152-4380-89 Mara 6 52 Adrijan 246

Hrastnik 761/III Kadina 587 Kneginja 97 Wergil-363, Roj. 2001 40 Wazzo 441 Robič Peter, Srednji vrh 19, 4282 Gozd Martuljek 54 Ward 266 194/II Rama 7 35 Berggeist 922

Jesenice 868/VI Bavarka 575/I Bebica 86 Sofist-352, Roj. 2000 56 Santos 261 Burja Marjan, Potok v Črni 6, 1242 Stahovica 70 Sokrat 316 678/III Barica 8 35 Berggeist 922

Kamnik 836/I Rivijera 727/I Rapsodija 115 Weltbild liz. 206/T, Roj. 1995 1295 Wildmoos Burja Marjan, Potok v Črni 6, 1242 Stahovica 1406 Winterstein 12057/T Alma 9 1511 Matcho

Kamnik E15002/T Nebraska 13930/T Nanette 77 Monokel-335, Roj. 1997 41 Meran 161 Košir Franci, Zg.Jezersko 104, 4206 Zg.Jezersko 57 Madrid 269 512/VII Uganka 10 35 Berggeist 922

Kranj 713/II Megdana 458/II Mesečina 107 Stripsen liz. 240/T, Roj. 1997 1426 Star Bergant Stane, Kokra 42, 4205 Preddvor 1540 Sterlango 12950/T Birnchen 11 1208 Atif

Kranj E14741/T Helding 12522/T Hera 110 Atom-376, Roj. 2003 52 Adrijan 246 Kokovica Primož, Grbinska cesta 7, 1270 Litija 85 Ambrož-351 491/II Fantazija 12 35 Berggeist 922

Litija 854/V Psinka 573/II Pokljuka 111 Nil-372, Roj. 2003 18 Nazor 13 Peklaj Anton, Belica 10, 1355 Polhov Gradec 65 Nikotin-296 201/II/IV Freda 13 56 Santos-261

Ljubljana Vič-Rudnik 944 Veta 574/II Volga 85 Ambrož-351, Roj. 1999 29 Alban 42/B Bohinec Jože, Zasadi 8, 9242 Križevci pri Ljutom. 52 Adrijan 246 62/II Dunja 14 18 Nazor 13

Ljutomer 491/II Fantazija 201/II Freda 84 Nemo-350, Roj. 1999 18 Nazor 13 Osovnikar Mirko, Kumen 24, 2344 Lovrenc na P. 65 Nikotin 296 201/II/IV Freda 15 34 Vran 106

Maribor 695/I Vestalka 66/II/I Vanda


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

Arrosee liz. 378/T, Roj. 2005 1509 Archimedes Purgaj Ivan, Plač 22, 2201 Zg. Kungota Alpenstein liz. 150/T 13391/T Akelei 16 Liz. 181/T Nordtirol

Maribor EL17777/T Savina-Solda EL 16376/T Solda 93 Nilot-359, Roj. 2000 18 Nazor 13 Sem Vili, Raduha 18, 3334 Luče ob Savinji 65 Nikotin 296 201/II/IV Freda 17 35 Berggeist 922

Mozirje 578/III Orhideja 370/III Odaliska 113 Niko-381, Roj. 2004 18 Nazor 13 Bitenc Martin, Nizka 28, 3332 Rečica ob Savinji 65 Nikotin 296 201/II/IV Freda 18 29 Alban 42/B

Mozirje 826 Flora I Pop 1083 Flavia 120 Smuk-387, Roj. 2005 56 Santos 261 Roban Franc, Robanov kot 35, 3335 Solčava 81 Smog-339 574/II/V Volga 19 75 Boltežar-325

Mozirje 1017 Kantrida 738/III Kukavica 102 Wintertraum-428, Roj. 1994 182-1317-79 Wälder Beloševič Zdenko, Krašči 16, 9261 Cankova 182-1495-86 Walbeck 18212173-78 Gretl 20 182-1452-84 Amalfi

Murska Sobota 152-4380-89 Mara 152-3895-85 Marika 89 Brut-355, Roj. 2000 45 Bohinj 183 Koračin Alojz, Koroška vas 22, 8000 Novo Mesto 63 Božidar 291 514/I Mežica 21 464/7 Aleksander

Novo mesto 337/I Etnava 80/I Elba 117 Bine-384, Roj. 2005 45 Bohinj 183 Rifelj Franc, Ždinja vas 30, 8000 Novo Mesto 58 Benjo 279 186/I Franja 22 60 Vardar 285

Novo mesto 955 Donda 535 Rozalija 119 Amor-390, Roj. 2005 52 Adrijan 246 Center za son. rek. Vr., Gabrče 30, 6224 Senožeče 85 Ambrož-351 491/II Fantazija 23 35 Berggeist 922

Sežana 854/V Psinka 573/II Pokljuka 90 Wojvoda-356, Roj. 2000 1269 Wald Tretjak Jože, Razborca 12, 2382 Mislinja 40 Wazzo 441 H/4623/H Schwummi 24 35 Berggeist 922

Slovenj Gradec 631/VI Cipka 371/III/VI Celestina 114 Sterntaler-W, Roj. 1992 182-1293-78 Sturmer Gazvoda David, Pečke 4, 2321 Makole 182-1491-86 Standard 18211879-77 Caoru 25 182-1049-69 Nell

Slovenska Bistrica 142-2979-76 Liane 142-2409-64 Ladina Apollo liz. 205/T, Roj. 1995 Liz. Afghan Gazvoda David, Pečke 4, 2321 Makole 1338 Afghan 10580/T Muschi 26 1406 Winterstein

Slovenska Bistrica 13916/T Annette 12538/T Assunta


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

81 Smog-339, Roj. 1998 43 Sokol 171 Hercog Ivan, Vodruž 16, 3230 Šentjur 56 Santos 261 172/VI Saloma 27 34 Vran 106

Šentjur 574/II/V Volga 66/II/I Vanda 71 Bohor-318, Roj. 1995 1322 Bernhard Starman Andrej, Suha 31, 4220 Škofja Loka 35 Berggeist 922 2843/Nö Afrana 28 26 Stukko

Škofja Loka 514/I Mežica 69/I Mira

2. POROČILO o delu v rejski sezoni 2007

Splošno Izvajanje programa za leto 2007 je močno zaznamoval zelo skromen delež javnih sredstev iz naslova izvajanja skupnega temeljnega rejskega programa, ki je bil kar trikrat manjši od leta 2006. Kljub skromnim javnim sredstvom, je bilo izvedeno kar nekaj aktivnosti, ki dvigujejo ugled haflingerja in mu večajo njegovo ekonomsko vrednost. Slovenski haflinški konj priznan kot slovenska tradicionalna pasma Združenje je po Zakonu o živinoreji že v aprilu 2006 pripravilo vlogo za priznanje haflingerja za priznanje haflingerja kot tradicionalna slovenska pasma. V obsežnem gradivu smo zbrali dokaze o prisotnosti haflingerja na teritoriju Slovenije že od času Dravske Banovine naprej. Pri tem so nam bili v veliko pomoč dokumenti in mnenja avstrijskih združenj in VF. Na osnovi zbranih argumentov je Svet za živinorejo podal pozitivno mnenje ministrstvu, ki nam je septembra 2006 izdalo odločbo, s katero je bil »slovenski haflinški konj« priznan kot tradicionalna slovenska pasma. Potrebnih je bilo še kar nekaj naporov, da je ministrstvo vključilo haflingerja tudi v program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 (PRP 2007 - 2013) in sicer v podukrep »Reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali«, tako, da so lahko kmetije, ki so vstopile v KOP program prvič uveljavljale subvencije. Dolgotrajna prizadevanja Združenja so torej le rodila sadove. Kongres svetovne federacije haflinših rejskih organizacij (World Haflinger Federation) V dneh od 14. do 17. junija se je v

avstrijskem zasebnem konjerejskem središču Stadl Paura odvijal svetovni kongres haflinških rejskih organizacij, ki ga je spremljala avstrijska zvezna razstava 3 in 4 letnih kobil. Osnovni povdarki na kongresu so bili prizadevanja za ohranitev in promocijo reje v čisti krvi, preskusi delovne sposobnosti, vodenje izvorne rodovniške knjige in sodelovanje rejskih organizacij v bodoče. Nekatere rejske organizacije želijo ustvariti moderen tip haflingerja na hitro, s križanjem haflinških kobil z arabskimi žrebci, večina pomembnejših rejskih organizacij tak pristop zavrača in spoštuje le rejo v čisti krvi.


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

Status rejcev – nečlanov Priznane rejske organizacije Ministrstvo je v juliju izdalo navodilo Veterinarski fakulteti kot pogodbenemu izvajalcu

našega Združenja za izvajanje nekaterih zootehničnih storitev, da v okviru javnih sredstev ne more in ne sme izvajati brezplačnih storitev nečlanom rejske organizacije, kar je v skladu s politiko skupne evropske regulative. Zato apeliramo na vse rejce da s podpisom pristopne izjave in plačilom članarine Združenju, pridobijo pravico do brezplačnih zootehničnih storitev (popis in identifikacija žrebeta, ocena živali in sprejem v rodovnik, izdaja identifikacijskih dokumentov) ter sodelovanje pri delu združenja na razstavah in prireditvah.

Galopske dirke 12. avgusta

Na povabilo g. Šturma, predsednika Slovenskega galopskega društva, je bila v okviru kasaških dirk na hipodromu POLENA v Lenartu, izvedena krstna galopska dirka haflingerjev. Ekipo šestih jahačev je zbral predsednik konjeniške sekcije našega združenja g. Ivan Purgaj. Na progi 1100m so nastopili: Nataša Purgaj na kastratu PAN-u, Tina Grloci na žrebcu STRIPSEN-u, Katja Šauperl na kobili HONDI, Maja Klančnik na kobili HEIDI, Žan Vovk na kobili ESPERANCI in Marko Voga na kobili KANTRIDI. Iskrene čestitke nastopajočim, ki so prebili led na tem področju in prikazali haflingerja kot vsestranskega univerzalnega konja. Posebna pohvala gre urejenosti jahačev in konjev ter Nataši za organiziran nastop ekipe pred in po dirki. Nastop haflingerjev je številna publika pozdravila z velikim navdušenjem. Enaka ekipa je nastopila tudi v galopski dirki na Obrežu.

Sporazum z Združenjem rejcev lipicanca Slovenije

Na prijazno povabilo Združenja rejcev lipicanca Slovenije smo v maju sodelovali na Dnevu lipicanca na Brdu pri Kranju. Na osnovi tega sodelovanja je bil v avgustu med Slovenskim združenjem rejcev konj pasme haflinger in Združenjem rejcev lipicanca Slovenije podpisan sporazum o sodelovanju, ki omogoča skupen nastop na prireditvah in pri projektih. Združenje lipicanca Slovenije je poleg kobilarne Lipica tudi Priznana rejska organizacija.


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

Promocijski nastopi Ob veliki udeležbi občinstva smo s tremi kočijami izvedli prevoz zelo uglednih državnih gostov na pomembni investicijski otvoritvi v občini Preddvor, bili pa smo prisotni tudi na odmevni turistični prireditvi "Solčavski dnevi". Mednarodni sejem v Gornji Radgoni konec avgusta Združenje je na mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni nastopilo s štirimi konji. Na stalni razstavi so bili predstavljeni: žrebec liz.240/T Stripsen, rojen 19.5.1997, Slovenskega združenja rejcev konj pasme haflinger, žrebec liz.206/T Weltbild, rojen 1.3.1995, Marjana Burje, kobili Liburnija, rojena 11.5.1996, in Lana, rojena 21.4.2005, rejca in lastnika Cvelbar Jankota. Kljub temu, da nam je vreme nekoliko preprečevalo promocijske nastope, smo solidno predstavili oba žrebca pod sedlom in kobili v vpregi, za kar gre pohvala vsem sodelujočim.

Združenje pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu Na obsežno argumentirano vlogo Združenja na MKGP v spomladanskem času, smo v

septembru prejeli pozitivno odločbo, s katero je bil Združenju podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu. Člani tako lahko namenimo del dohodnine tudi našemu združenju. Udeležba na sejmu v Novem mestu

KZ Krka, Novo mesto je bila organizator 14. jesenskega sejma. Na povabilo organizatorja smo se sejma prvič udeležili tudi predstavniki Združenja. Predstavljen je bil žrebec Stil, 4 plemenske kobile in 3 kastrati, s katerimi smo prikazali tudi sedlanje in ježo. Zanimanje je bilo solidno, obiskal pa nas je tudi minister, g. Iztok Jarc, s katerim smo izmenjali nekaj besed in se dogovorili za sestanek.

Galopske dirke v Komendi V Komendi je bila 16. septembra izvedena, od več kot 2500 glave množice gledalcev, izredno

lepo sprejeta galopska dirka, v kateri sta nastopila dva žrebca, dva kastrata in 3 kobile. Zmagal je žrebec Weltbild pod Maticem Zakrajškom, drugi je bil žrebec Stripsen pod Tino Garloci, tretji kastrat Pan pod Natašo Purgaj, četrti kastrat Avguštin pod Maticem Pošebalom, peta kobila Urša pod Rokom Ručigajem in šesta kobila Honda pod Katjo Šauperl. Krst je prestala tudi Vesna Grilc na Engadinki, ki je dobro začela, vendar pa je bila žal diskvalificirana.


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

Promocijska razstava žrebcev v Ebbsu, dne 30.9.2007

Mednarodne razstave žrebcev, ki so bili licencirani v tirolskem rejskem združenju, se je udeležilo 64 žrebcev iz devetih evropskih držav, članic svetovnega združenja. Naše Združenje sta predstavljala žrebca Weltbild in Stripsen. Marjan Burja in Ivan Purgaj sta žrebca na razstavo lepo pripravila in izvedla profesionalno predstavitev pred mednarodno komisijo. Njuno predstavitev, ki je bila ena boljših, je publika nagradila z dolgim aplavzom. Dan pred tem je bila avkcija v letu 2007 rojenih žrebičk. Na avkcijo, ki se jo lahko udeležijo samo žrebice rejcev tirolskega združenja, je bilo pripeljanih 230 žrebičk. Najdražja je bila prodana za 54.000 EUR, nekaj za 20.000 EUR, povprečna cena vseh žrebičk pa je bila nekaj čez 3.000 EUR. Največ žrebičk je poleg avstrijskih rejcev dobilo kupce v Ameriki, Danski, Švedski in Franciji. Preskus delovne sposobnosti v Komendi, dne 7.10.2007

Žal smo bili prisiljeni preskus, na katerega je bilo prijavljenih 12 udeležencev, v soboto 6.10. zaradi močnega dežja odpovedati. Kljub temu smo v nedeljo, ob sicer okrnjeni udeležbi, izvedli tehnično dobro izpeljan preskus pod sedlom in tako "prebili led" v tej, za haflingerja izredno pomembni nalogi rejskega programa. Najprej gre vse priznanje lastnikom in predvsem korajžnim dekletom, ki so konje odlično pripravile in tako dokazale, da naloga ni prezahtevna in da v naslednjih letih ni nobenega vzroka, da bi se je ne udeležili vsi, ki želijo pokazati in dokazati da haflinger zna delati. Izstopala je tudi zgledna urejenost konj in jahačev.


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

Ostalo Dobro se je prijela spletna stran Združenja. Posebej dobro so sprejeti mali oglasi in kar nekaj rejcev se je pohvalilo, da so konja na tak način prodali ali kupili. Zakonodaja in naš statut zahtevata, da je rejski program in delo Združenja javno. Če bi želeli vse dokumente in informacije objavljati v pisni obliki, bi nastale »knjige« z več 100 stranmi, kar bi bilo logistično in stroškovno neobvladljivo, zato je, tako kot je to praksa vseh večjih sistemov, internet edina možna in cenovno optimalna rešitev obveščanja. Apeliram na vse člane, da sami ali s pomočjo mlajše generacije, postanejo redni obiskovalci naše spletne strani na naslovu www.haflinger.si.

Deluje kordinacijski odbor treh združenj, priznanih rejskih organizacij (PRO) za slovensko hladnokrvno, posavsko in haflinško pasmo, ki usklajuje predvsem aktivnosti v zvezi s pogovori z ministrstvom in drugimi inštitucijami. Na našo pobudo je bil spremenjen pravilnik, ki določa obveznost preiskave na kužno malokrvnost (IAK) za vse konje na skupnih prireditvah. Preiskavo je sedaj potrebno izvesti le enkrat letno, namesto ko se je prej izvajala vsake tri mesece. To predstavlja za rejce občutno zmanjšanje stroškov. Nekaj gradiva iz komunikacije z ministrstvom si lahko preberete na zadnjih straneh tega glasila.

3. PLAN dela za rejsko sezono 2008 Splošno V času pisanja tega gradiva PRO še ne vemo koliko, ali če sploh lahko računamo na javni denar za svoje delovanje, ki je v okviru ministrstva za kmetijstvo namenjen izvajanju rejskega programa. V delovanje rejske organizacije je sicer vloženo veliko prostovoljnega dela, vendar ob tem nastajajo tudi znatni materialni stroški, ki jih samo s članarino ni možno pokriti, zato je program kritično odvisen od javnih sredstev. Predloženi program je zato lahko le grob osnutek nalog, ki bi jih po mnenju izvršilnega odbora morali nujno izvesti, če želimo napredovati v kakovosti slovenskega haflingerja. Ministrstvu je bil predložen naslednji program, na mnenje ministrstva pa še čakamo.

PROGRAM za samostojno izvedbo nalog STRP za pasmo haflinški konj

v letu 2008

1.) Temeljna izhodišča Rejske organizacije (RO) imajo v Evropi več kot 100 letno tradicijo, v Sloveniji pa imamo zaradi

zgodovinskih razlogov na tem področju velik zaostanek v razumevanju vloge rejca nasploh. V novi zakonodaji, ki postavlja organiziranega rejca v središče odločanja, pa smo rejci prepoznali dramatično spremembo. Na mnogih področjih je bil storjen le teoretičen korak in bomo rabili še nekaj let, da bomo načela in rešitve te »harmonizirane« zakonodaje prenesli v vsakdanjo prakso in vsakdanje življenje. RO pričakujemo od države in inštitucij, ki so doslej edine krojile rejsko politiko, da nam na poti samostojnega prevzemanja izvornih nalog RO pomagajo in tako vsaj delno prispevajo k »popravi krivic« iz prejšnjega obdobja in tako pripomorejo k daleč najpomembnejšemu cilju države in rejcev, to je konkurenčnosti slovenske reje.

2.) Kratka zgodovina haflinškega konja na ozemlju Slovenije Na teritoriju Slovenije je bilo zanimanje države za haflingerja skozi zgodovino vseskozi izrazito

prisotno. K temu je prispevala njegova vsestranska uporabnost, prilagojenost na klimatske in



aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

geografske pogoje, nezahtevnost in dober karakter. Tako je prve državne žrebce za potrebe hribovskega kmetijstva uvozila v tridesetih letih prejšnjega stoletja že Dravska Banovina, v petdesetih in sedemdesetih letih pa so bili uvoženi večji kontingenti konj te pasme tudi za potrebe armade. Na osnovi teh dejstev je haflinški konj v letu 2006 pridobil tudi status tradicionalne pasme.

3.) Stanje slovenske populacije

Z razvojem mehanizacije je vloga konja v kmetijstvu, gozdarstvu in armadah izgubljala pomen. Haflinger se je zaradi svojih specifičnih lastnosti pokazal kot idealni konj za rekreativno preživljanje prostega časa, za uporabo na turističnih in ekoloških kmetijah, za učenje jahanja predvsem kot varen konj za otroke, mladino in starejše. Zato so v konjerejsko razvitih državah že pred več desetletji spoznali, da bo konj v prihodnosti imel povsem drugo vlogo in začeli usmerjati rejske cilje haflingerja v smeri njegove nove vloge in potrebe, kjer v ospredje stopa modernejši jahalni tip z izdatnimi in elastičnimi hodi, dobrodušnim temperamentom in delovoljnostjo. Žal smo v Sloveniji vse predolgo vstrajali na »zbitem vojaškem« tipu haflingerja, ki pa je iz leta v leto izgubljal na zanimanju rejcev in predvsem kupcev, tako, da je gospodarska vrednost haflingerja padla pod kritično mejo. Zanimiv je tudi podatek, da v sosednjih državah za slovenski plemenski material ni bilo nikakršnega zanimanja, šokantno pa je tudi dejstvo, da je bil na svetovni razstavi v letu 2005 naš najboljši državni žrebec Adrijan med 135 žrebci iz 18 držav uvrščen na zadnje mesto. Z aktivnim delom Združenja kot PRO se stanje izboljšuje, zanimanje za haflingerja med rejci in ljubitelji konjeništva v zadnjem obdobju narašča. Na spletni strani Združenja www.haflinger.si je aktualni seznam članov in število plemenskih konj.

4.) Dolgoročni cilji Združenja Haflinger ima v konjerejsko razvitih državah pomembno mesto med pasmami konj, njegova vloga kot »konja za prosti čas« pa še narašča. Tudi Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger mu želi v Sloveniji v naslednjem 10 letnem obdobju dati osrednje mesto med tipičnimi hladnokrvnimi na eni in speciliziranimi športnimi pasmami na drugi strani. To zahtevno vizijo bomo dosegli:

• s selekcijsko politiko, ki upošteva spremenjen model ocenjevanja eksteriera, v katerem imajo tip, hodi in karakter veliko večjo težo

• s promocijo, ki bo namesto nedorečene uporabnosti ciljno usmerjena v povdarjanje delovnih sposobnosti haflingerja, kjer bo preskus delovne sposobnosti plemenskih živali pomemben kriterij njene plemenske vrednosti

• z aktivnim vključevanjem rejcev, katerih znanje, osveščenost in motivacija so ključni elementi za napredek kakovosti slovenske populacije

5.) Programske naloge, katere bo Združenje izvajalo samostojno Združenje v tej fazi razvoja oz. za izvajanje nalog za leto 2008 ne načrtuje zaposlovanja. Še naprej bo delo v veliki meri podprto s prostovoljstvom članov, za programske naloge navedene v nadaljevanju pa skladno z ZŽiv, pričakujemo pokritje materialnih in pogodbenih stroškov z javnimi sredstvi. 5.1) Zagotavljanje in upravljanje plemenskih žrebcev Zaradi narave vzreje ima izbor žrebcev na napredek reje izjemen vpliv. Bolj osveščeni rejci že zaznavamo kvalitetne razlike in večino žrebcev slovenske reje v starem tipu odklanjamo. Dosedanji



aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

model upravljanja torej ni dal zahtevanih rezultatov, nenazadnje pa je tudi ZŽiv v svojem 114. členu jasen in zahteva prenos upravljanja z žrebci na PRO. Predlagani model zasleduje dva cilja:

• hitrejši kakovostni napredek slovenske populacije haflinških konj v smeri rejskih ciljev • učinkovitejšo porabo javnih sredstev za ta namen

Analiza sorazmerne namenske porabe javnih sredstev v letu 2007 je naslednja:

• Odkup plemenskih žrebčkov letnika 2007 do 1600 EUR/žrebčka, za 5 žrebčkov je 8.000 EUR • Zrejališče – pogodba VF in ga. Glušac: skupaj 63.881,57 EUR, haflingerji 1/5, to je 12.776,31

EUR • Nadzor zreje: skupaj 12.009,76 EUR, haflingerji 1/5, to je 2.401,95 EUR • Preverjanje reprodukcijske sposobnosti: skupaj 27.131,98 EUR, haflingerji 1/5, to je 5.426,40

EUR • Izvajanje preskusov delovne sposobnosti: 3.611,68 EUR • Test haflinških žrebcev iz žrebetišča: 2.050,00 EUR

SKUPAJ 34.266,34 EUR/leto ali 6.853,27 EUR/žrebca/leto V tem znesku ni upoštevan »overhead« DPO VF. Model upravljanja z žrebci v letu 2008 Osnovna sprememba je prenos upravljanja žrebcev iz VF na Združenje ali prenos lastništva iz RS na Združenje ter istočasno prenos namenskih javnih sredstev za ta namen v enaki višini na Združenje. S tem bi sledili praksi drugih EU držav. Avstrija je naprimer ob uveljavitvi EU harmonizirane zakonodaje »prodala« državne žrebce PRO za simbolično ceno 1 centa. Ob prenosu žrebcev naj se istočasno prenesejo tudi sredstva amortizacijskega fonda iz VF na Združenje. Bistvene spremembe pri upravljanju žrebcev bodo naslednje:

• teži se k manjšemu številu kvalitetnejših plemenjakov • žrebčke – kandidate odkupi RO • žrebčki so v prvem, drugem in tretjem življenskem letu v času zimskega obdobja individualno

pri zasebnih oskrbnikih • žrebčki so v drugem in tretjem življenskem letu preko pašne sezone na skupni planinski paši • po vsaki pašni sezoni se izvede ocena njihove vrednosti in slabše sproti izloča • zasebni oskrbniki pripravijo žrebce za test delovne sposobnosti • RO skrbnikom žrebčkov pokrije materialne stroške oskrbe • dolgoročno se del skočnine namenja tudi obnovi plemenskega materiala

Prednosti

• omogočen je vpliv RO na selekcijsko politiko in s tem prenos odgovornosti za uspešnost ekonomičnosti reje na izvornega »proizvajalca« oz. rejca (»uspeh na trgu!«)

• povečana socializacija žrebcev, ki je pri haflinški pasmi, ki jo usmerjamo k delovnemu konju, posebej pomembna

• povečana učinkovitost porabe javnih sredstev, ki bodo oplemenitena z lastnim delom rejcev 5.2 Preskus delovne sposobnosti kobil

V preteklem obdobju je bila vloga haflinškega konja nejasna, reja je bila stroškovno izrazito neučinkovita, večina konj je končala v klavnicah. Dolgoročna vizija Slovenskega združenja rejcev


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

konj pasme haflinger, želi haflinškemu konju v Sloveniji dati osrednje mesto med hladnokrvnimi na eni in specializiranimi športnimi pasmami na drugi strani. Haflinškega konja je potrebno usmerjati v delovnega konja »za prosti čas«. Haflinger je najboljša izbira na manjših kmetijah, ki morda opuščajo tradicionalno kmetovanje, mladi pa ne želijo, da se trud njihovih prednikov izniči in kulturna krajina zaraste. Je idealen konj na kmetijah s turistično konjeniško ponudbo, v konjeniških šolah in klubih, za terapevtske namene, kot delovni konj ali dopolnilo traktorju, še posebno na strmih terenih in ekoloških kmetijah. Nenazadnje pa haflingerja vedno pogosteje srečujemo tudi na športnih tekmovanjih, kjer še posebej v vpregah, dresurnih in western disciplinah posega po vidnejših uvrstitvah. Selekcijsko politiko je zato nujno dopolniti z oceno karakterja in testom delovne sposobnosti. V RP (tč.: 5.3 in 8.4.6) je preskus delovne sposobnosti kobil opredeljen kot razvojna naloga, vendar do sedaj še ni bilo izvedenih na tem področju nobenih aktivnosti.

V letu 2008 želi Združenje v selekcijske metode vpeljati test delovne sposobnosti kobil po modelu Svetovne haflinške federacije (WHF), ki edini zagotavlja mednarodno primerljivo vrednotenje rezultatov. Test bi bil v obdobju veljavnosti obstoječega potrjenega RP v letih 2008 do 2010 v uvajalni fazi – prostovolen, po letu 2010 pa obvezen za uvrstitev plemenske kobile v elitni razred.

Predvideni materialni stroški za izvedbo naloge: Obveščanje in delovno gradivo 1.000 Veterin. stroški in stroški zavarovanja po 50 EUR/žival za 25 živali 1.250 Transport živali povpr. 150 km/živ. po 0,5 EUR/km 1.875 Priprava prostora in privezov – materialni stroški 500 Stroški inštruktorjev in sodnikov 500 Skupaj naloga 5.125 EUR

5.3 Razstave Razstave plemenskih živali so eno najbolj učinkovitih metod ugotavljanja in merjenja rejskega napredka, promocija pasme, izobraževanja in ozaveščanja aktualnih in potencialnih rejcev. V letu 2008 želimo biti prisotni na dveh osrednjih razstavah:

• Evropska razstava 5. in 6. julija v Luxemburgu, ki ima predvsem primerjalni pomen napredka kakovosti slovenske reje

Predvideni materialni stroški: Obveščanje, izbor živali in gradivo 500 Veterin. stroški in stroški zavarovanja po 50 EUR/žival za 5 živali 250 Transport živali skupaj 3000 km. po 0,7 EUR/km 2.100 Materialni stroški spremljevalne ekipe (kilometrina, nočitve) 1.800 Materialni stroški razstave (nastop, najem boksov...) 500 Skupaj naloga 5.150 EUR

• Mednarodna razstava plemenskih živali v Gornji Radgoni, ki ima velik promocijski pomen

za napredek in popularizacijo pasme. Predvideni materialni stroški: Obveščanje in delovno gradivo 1200 Veterin. stroški in stroški zavarovanja po 50 EUR/žival za 5 živali 250 Transport živali povpr. 250 km/živ. po 0,5 EUR/km 625


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

Materialni stroški ekipe (kilometrina, nočitve za 7 dni) 1500 Skupaj naloga 3.575 EUR

5.4 Delovanje rejske organizacije

Usposobljen in osveščen rejec je ključni faktor napredka reje, brez katerega vsa teorija in stroka ne moreta dati učinkovitih rezultatov. Rejec, organiziran po harmonizirani EU zakonodaji svoje interese izraža preko inštituta PRO. PRO mora po točki 1.4 RP, statutu združenja in odločbah MKGP o priznanju in koncesiji izvajati RP, v sklopu te naloge pa voditi evidenco članstva in pristopnih izjav, ter izvajati komunikacijo z rejci, izvajalci storitev in drugimi PRO. Združenje je z odločbo MKGP v septembru 2007 pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu. Člani združenja opravijo veliko prostovoljnega dela, vendar ne moremo pričakovati trošenje zasebnega denarja za materialne stroške za izvajanje javne koristi. S članarino lahko pokrijemo le del materialnih stroškov, ki so povezani s samim delom Združenja po Zakonu o društvih (stroški povezani z izvedbo občnega zbora, materialni stroški za delo organov Združenja in nekatere promocijske aktivnosti). V letu 2008 predvidevamo predvsem naslednje materialne stroške povezane z nalogami iz RP: Vzdrževanje spletne strani www.haflinger.si, v povezavi z obvezno javno objavo podatkov (RP, statut, načelo nediskriminatornosti, spisek rejcev, pristopne izjave....)

1200

Povezovanje z drugimi RO (članstvo v WHF, udeležba delegata RO na letnem kongresu WHF, delo kordinacijskega odbora RO....)

750

Materialni stroški dela ocenjevalnih komisij (kilometrine) 540 Skupaj naloga 2.490 EUR

6. Povzetek Po drugem letu samostojnega delovanja PRO ugotavljamo, da priznanje v praksi ni prineslo bistvenih sprememb ne pri finansiranju in ne pri odločanju. Sredstva za samostojno izvajanje nalog so se v letu 2007 zmanjšala za trikrat v primerjavi z letom 2006. Začetni optimizem in motivacija, da bodo PRO lahko hitreje manjšale občutni rejski zaostanek slovenskih populacij konj, tako plahni. PRO so se znašle na razpotju razvoja ali stagnacije v prejšnje, z EU direktivami neskladno stanje. Člani Združenja v delo PRO vložimo veliko prostovoljnega dela, vendar je pričakovati, da bomo ta dragoceni prispevek k napredku kvalitete konj izgubili, če PRO ne bo v sistemu dobila ustrezno poslanstvo in ne bomo PRO dali ustrezne vsebine. 7. Rekapitulacija Za pokritje materialnih stroškov za izvedbo samostojnih nalog iz STRP za leto 2008 Združenje potrebuje naslednja javna sredstva v okviru zagotavljanja izvajanja STRP: 5.1 Zagotavljanje in upravljanje plemenskih žrebcev 34.2665.2 Preskus delovne sposobnosti kobil 5.1255.3 Razstave 8.7255.4 Delovanje rejske organizacije 2.490Skupaj naloga iz STRP 50.606,00 EUR



aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

Praksa v letih 2006 in 2007 je pokazala, da je refundacija sredstev preko VF neučinkovita, saj sredstva za izvedbo nalog člani Združenja v veliki meri »založimo« iz zasebnih virov, delno povrnjena pa so šele po 2 – 6 mesecih. Za izvedbo navedenih nalog zato pričakujemo samostojno pogodbo z MKGP. mag. Stane Bergant, predsednik Ostalo: Centralna mesta za sprejem kobil v rodovnik in popis žrebet, ter delo rejskih komisij Edeležba na evropski razstavi v Luxemburgu – kombinirana s strokovno ekskurzijo 4. PRESKUS delovne sposobnosti Opis preskusa delovne sposobnosti je opisan v hlevski knjigi, ki smo jo prejeli vsi rejci, ki smo do roka plačali članarino za leto 2007. 5. ZANIMIVOSTI Odprto pismo ministru Zaradi nesprejemljivega programa financiranja za leto 2008 smo tri PRO 5.12.2007 naslovile na ministra, g. Iztoka Jarca, naslednje odprto pismo:

Spoštovani g. minister!

Iztekajoče se leto 2007 je bilo drugo leto organiziranega dela Priznanih rejskih organizacij (PRO). Dovolite, da vam ob tem »jubileju« predstavimo naše poglede in skrbi, ki smo vam jih sicer želeli predstaviti na obisku pri vas. Za obisk in pogovor smo se prizadevali celo leto, vendar nam žal vaš uradniški aparat tega pogovora ni omogočil.

Z veliko medijsko pozornostjo je ministrstvo v decembru 2004 predstavilo sklop pravilnikov s področja konjereje in povabilo rejce, da se organiziramo s ciljem postati PRO. Znano je, da je bil razvoj PRO v Sloveniji z 2. svetovno vojno prekinjen in da zato na področju organiziranosti PRO in kvalitete slovenskih populacij v Sloveniji močno zaostajamo. V letu 2005 smo vložili v pripravo vlog in izpolnitvi zahtevanih pogojev ogromno truda in volunterskih naporov. Ugotovili smo tudi, da so slovenski dokumenti precej strožji od izvornih evropskih direktiv predvsem zaradi dejstva, da so pri »strokovnem prevajanju« inštitucije v dokumente vrinile različne nepotrebne dodatne zahteve in tako pristavile svoj lonček pri črpanju javnega denarja in denarja rejcev kar v končni fazi zmanjšuje konkurenčnost slovenskih rej. Pričakovali smo, da bo ministrstvo ob teh porodnih težavah stalo rejcem ob strani in jim nudilo strokovno ter finančno pomoč pri dohitevanju rejsko razvitih držav. Žal po drugem letu priznanja in delovanja ugotavljamo, da je trend ravno nasproten. Priznanje v praksi ni prineslo bistvenih sprememb ne pri financiranju in ne pri odločanju. Začetni optimizem, da bodo PRO lahko hitreje manjšale občutni rejski zaostanek slovenskih populacij konj je tako splahnel. PRO so se znašle na razpotju razvoja ali stagnacije v prejšnje stanje.

Status PRO je rejce močneje motiviral in povezal v njihovem prizadevanju za hitrejši napredek posameznih pasem in gospodarnejšo rejo živali kar je bil vsekakor pozitiven premik v pravo smer. Rejci smo se na organiziran način, preko inštituta organov PRO začeli prvič ukvarjati s kvaliteto slovenskih populacij konj. Še vedno smo mnenja, praksa v konjerejsko razvitih državah pa to potrjuje,


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

da mora organiziran rejec pod okriljem PRO prevzemati odločilno vlogo tako pri pristojnostih kot pri odgovornostih za pasmo za katero izvaja RP, strokovne inštitucije pa mu morajo zagotavljati kvaliteten servis po konkurenčni ceni. Rejec je tisti, ki prvi čuti in nosi posledice negospodarnosti in nekonkurenčnosti svoje reje, zato ne more biti v sistemu le objekt na katerem si svojo eksistenco omogočajo drugi. Še vedno smo trdno prepričani, da brez sodelovanja organiziranega rejca rejski napredek ni mogoč. To nam kaže praksa preteklih desetletjih, ko smo kljub opevani stroki pridelali velik rejski zaostanek.

Povprečna sredstva za delovanje PRO in izvajanje posameznih nalog iz RP so se iz 7500 EUR v letu 2006 zmanjšala na dobrih 2000 EUR v letu 2007, v letu 2008 pa se sredstev sploh več ne predvideva. Razumemo, da so pravila Evropske unije drugačna kot smo jih poznali v preteklih desetletjih, vendar je ob tem zmanjševanju zanimivo dejstvo, da ministrstvo ob vseh teh EU omejitvah vsako leto spretno najde formulacijo, ki zagotovi denar za plače zaposlenih v inštitucijah in za prenekatere neučinkovite projekte, za PRO, ki so po definiciji nosilke rejskega programa, pa po istih formulacijah ni mogoče dobiti niti centa. Kljub visoki zveneči odločbi o priznanju PRO, koncesijskih odločbah so PRO v Izhodiščih za leto 2008 degradirane na nivo ljubiteljskih društev, ki naj pridobivajo sredstva za delovanje iz članarine ter občinskih in drugih razpisov.

Pa ne gre le za denar. Gre za kršitev temeljne vloge PRO, kakor jo definira Uredba evropske unije. Gre tudi za veliko nekonsistentnost politike ministrstva. V odločbi ministrstva iz januarja 2006 je PRO naloženo, da na področju reje »pripravlja in izvaja rejski program ter vodi rodovniške knjige«. Iz aktualne politike ministrstva pa je razvidno, da državi najbolj ustreza, da so rejci neorganizirani, brez vsake besede pri odločanju in usmerjanju reje, kot čreda ovac, kajti na tak način je z njimi najlažje manipulirati. Na argumentirano vlogo PRO za člana Sveta za živinorejo, ki bi predstavljal v svetu »prave rejce« več kot 80% slovenske populacije konj ni ministrstvo niti odgovorilo, imenovalo pa predstavnika inštitucije, ki ima v svetu že po zakonu še enega svojega predstavnika.

PRO se sprašujemo, ali bo taka politika vzdržala presojo evropske skladnosti in kakšna je sploh vloga PRO v sistemu, ki je v praksi identičen stanju pred vstopom Slovenije v EU in ki je pripeljal slovenske populacije konj v velik rejski zaostanek? Na tem področju nas je že Hrvaška daleč prehitela. Slovenija zamuja veliko priložnost, da bi na področju rejskih organizacij uvedla prepotrebne reforme in spremembe ter ustvarila pogoje za hitrejši napredek kvalitete rej ter manjšanje rejskih zaostankov. Ali se bomo kot država uspeli kdaj transformirati iz izključnega uvoznika plemenskega materiala v konkurenčnega ponudnika?

Spoštovani g. minister. Vemo, da za stanje niste v celoti krivi vi, zamerimo pa vam, da na področju temeljnih politik preveč slepo zaupate svojemu birokratskemu aparatu, ki je po definiciji zaviralec sprememb. Spominjamo se vaše izjave ob nastopu funkcije ministra v kateri ste še posebej povdarili, da bo eno vaših temeljnih načel dela dialog s civilno družbo. Prepričani smo tudi mi, da tak dialog vodi k kvalitetnejšim rešitvam in predvsem k večji konkurenčnosti slovenskih rej, kar mora biti prioritetni cilj tudi slovenske države.

Združenje rejcev konj Slovenske hladnokrvne pasme

Iška vas 63a, 1292 Ig; predsednik Jože Škulj Slovensko združenje rejcev konj pasme Posavec

Ravno 4, 8274 Raka; predsednik Peter Pangerčič Slovensko združenje rejcev konj pasme Haflinger

Kokra 42, 4205 Preddvor; predsednik Stane Bergant


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

Monitoring rejskih ciljev Na poziv ministrstva je PRO dolžna spremljati razvoj in kakovostni napredek populacije slovenskega haflingerja. Ministrstvu smo posredovali naslednji predlog, na katerega pa nam ministrstvo še ni odgovorilo. Ministrstvo za kmetijstvo, Kokra, 5.2.2008 gozdarstvo in prehrano Dunajska 58, 1000 Ljubljana gospa Jana Tavčar

Zadeva: Spremljanje izvajanja STRP (vaš dopis 33205-4/2008/2) z dne 30.1.2008

V skladu z zahtevo iz dopisa, vam pošiljamo zahtevane podatke.

1.) PRO: Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger 2.) Vrsta domačih živali: Kopitarji 3.) Pasma: Slovenski haflinški konj – haflinger 4.) Lastnosti:

Splošno Konji so in bodo med domačimi živalmi zavzemali posebno mesto, ko se gospodarnost prepleta s

posebnim odnosom človeka do te plemenite živali že tisočletja in je ta odnos odraz zgodovinskega razvoja civilizacijskih kultur. Tudi slovenski človek goji do konja poseben odnos, in je del njegove kulturne dediščine.

Rejski program ob rejskih ciljih opredeljuje haflingerja kot »skladnega, elegantnega, plemenitega konja, dobrohotnega karakterja in živahnega temperamenta, pravilnih in izdatnih hodov, z nekoliko povdarjenimi lastnostmi jahalnega konja primernega tudi za vprego«!

Vse naštete lastnosti, lahko merimo le kvalitativno (opisno), za razliko od športnih konj, kjer napredek lahko merimo tudi kvantitativno (naprimer čas) ali klavnih konj, kjer napredek tudi lahko merimo kvantitativno (naprimer klavnost). Še lažje in objektivnejše oz. kvantitativno je napredek možno meriti pri nekaterih drugih vrstah domačih živali (naprimer litri namolženega mleka).

V rejskih ciljih naštete lastnosti haflingerja je težko kvantitativno opredeliti v časovni tabeli fenotipskih vrednosti. Kdo bi znal kvantitativno opredeliti eleganco in plemenitost ali pa dobrohotni karakter? Slepo sledenje nekaterim posameznim merljivim lastnostim, ki so se ali se spremljajo bi lahko močno pokvarilo plemenitost konja, ki privlači ljudi in ki se jo ne da kvantitativno izraziti.

Kljub temu moramo v slovenski populaciji haflingerja sistematično uvesti nekatera nujna merjenja napredka reje. Prvi korak za ta merjenja pa je natančna in sistematična definicija merilne metode, ki bo zanesljivo dajala verodostojne, primerljive in ponovljive rezultate, ki ne bodo služili le teoretični filozofiji, ampak bodo resna podlaga za usmerjanje rejskih naporov slovenskih rejcev. Pri merljivih parametrih je potrebno uvesti značilne statistične parametre meritev (srednja vrednost, standardna deviacija, interval zaupanja....).

Predlagani parametri spremljanja:

I. Višina vihra – merjeno s palico Slovensko združenje rejcev konj je član World Haflinger Federation (WHF), katerega članice v

svojih rejskih programih povzemajo rejske cilje Severno tirolskega združenja, ki je v EU PRO za vodenje izvorne rodovniške knjige.


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

Prenekateri zgodovinski viri, ki jih navaja Schweisgut (The Golden Horse with the Golden Heart – Ebbs 2005) navajajo, da je bil »originalni« haflinger ob koncu 18. stoletja oz. na zažetku sistematičnega nastanka pasme visok nad 140 cm, nekateri viri omenjajo višino do 152 cm, torej primerljiv z arabskim polnokrvnim konjem, na osnovi katerega je tudi nastal. Predvsem vojaške potrebe po prvi in še nekaj let po drugi svetovni vojni, so narekovale »zbitejšega« oz. nižjega tovornega konja, kar je narekovalo selekcijo v nekaterih evropskih alpskih deželah, posebno še tudi v Sloveniji. Žal pa smo v Sloveniji, za razliko od rejsko naprednih držav, ki so že v petdesetih letih prejšnjega stoletja razpoznale potrebno smer razvoja konjereje in rejske cilje usmerile nazaj k »koreninam«, vstrajali pri »vojaškem« tipu in se novim potrebam uporabe z »modernim« tipom haflingerja nismo prilagajali, tako, da smo pridelali nekaj desetletni rejski zaostanek.

Rejski cilji haflingerja, ki jih je skladno s statutom potrdil občni zbor Združenja, navajajo višino vihra 142 – 152 cm (žrebci) in 138 – 150 cm (kobile). Pri tem odstopamo od ciljev WHF, ki živali visoke pod 138 cm iz reje izloča. Ker je naša populacija v povprečju nižja od konkurenčnih rej, bo potrebno v naslednjem 5 – 10 letnem rejskem obdobju močno zaostriti selekcijo na tem parametru in spodnjo mejo višine postaviti vsaj na 138 če ne celo na 140 cm. Pri tem pa moramo paziti, da z višino ne bi pretiravali, saj mora ostati haflinger konj srednjega okvira ker mu to prinaša številne prednosti. Visokih konj je pri drugih pasmah namreč dovolj. Iz reje bi morali izločati vse živali visoke nad 152cm, živali visoke med 148 in 152cm pa bi morali še posebej kritično ocenjevati glede skladnosti. Višina vihra je v tesni povezavi s kvalitativno opisanimi in zaželjenimi lastnostmi in pojmi, kot so eleganca, hodi, jahalni konj.

II. Obseg piščali Rejski cilj definira haflingerja kot plemenitega konja. Poleg kvalitativnega opisa plemenite glave

je eden od značilnih merljivih parametrov plemenitosti oz. ločljivosti med toplokrvnimi in hladnokrvnimi pasmami konj tudi obseg piščali ali razmerje med obsegom piščali in višino vihra.

Povprečne vrednosti obsegov piščali modernega haflingerja znašajo 18,50 cm za kobile in 19,80 cm za žrebce. Dolgoročni rejski cilj bi moral biti izločanje živali, ki odstopajo za 3 standardne deviacije od povprečnih vrednosti.

III. Delovna sposobnost Haflinger je tipično vsestransko uporaben konj, posebej primeren tudi za začetnike v konjeništvu,

otroke in mladino. Preskus delovne sposobnosti je predvsem preskus karakterja, kjer si želimo dobrodušnega, učljivega in zaupljivega konja, kar je osnovni pogoj, da je delo s haflingerjem varno. V letu 2006 se je v organizaciji Združenja 50 rejcev na strokovni ekskurziji v Ebbsu seznanilo s teoretičnim in praktičnim modelom, ki ga predpisuje svetovna haflinška federacija in ki zagotavlja primerljivost med posameznimi rejami. V letu 2007 smo v okviru občnega zbora ob prisotnosti približno 150 članov izvedli praktični prikaz zahtevane vaje v maneži. V okviru hlevske knjige smo opis zahtevanih testov posredovali vsem članom rejskega združenja. Omenjene aktivnosti so očitno v zadostni meri usposobile zainteresirane rejce, saj je nekaj rejcev v oktobru 2007 brez posebnih zapletov preskus opravilo zelo solidno, kar predstavlja združenju veliko vzpodbudo, da v naslednjih letih aktivnosti še intenzivira.

Po merilih WHF je test delovne sposobnosti haflingerja za plemenske žrebce in elitne kobile obvezen, za ostale kobile pa priporočljiv. Eden od dolgoročnih ciljev slovenskega haflingerja in slovenskih rejcev oz. Združenja mora postati pogoj vpisa v knjigo žrebcev I opravljen test delovne sposobnosti za žrebce (kot učinkovito selekcijsko orodje) in pogoj vpisa v glavno knjigo kobil za


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

kobile. Rejski napredek bomo merili s procentom kobil z uspešno opravljenim testom glede na vse v rodovnik sprejete kobile. Trenutna vrednost je 0%, 5 – 10 letni cilj pa je 20%.

IV. Primerljivost oz. konkurenčnost z ostalimi rejami Znano je, da je bila Slovenija v preteklih letih nenehna uvoznica plemenskega materiala, vendar z

izborom uvoženih plemenskih žrebcev ni uspela izboljšati kvalitete slovenske populacije haflingerja do nivoja, da bi bil kot plemenski material zanimiv za sosednje države. Soočenje z realnostjo je bil tudi nastop slovenske ekipe na svetovni razstavi v letu 2005, katere rezultat ni zavidanja vreden. Lahko predvidevamo, da bodo države bivše YU v nekaj letih v EU in bodo predstavljale enoten trg, ki pa nima primernega konja »za prosti čas«. Tu se odpira slovenskemu haflingerju velik potencial in priložnost, na katerega pa se moramo v naslednjih letih sistematično pripraviti z ustrezno promocijo in merjenjem kvalitete v evropskem merilu in prostoru. Haflingerji slovenske reje morajo biti tradicionalno prisotni na evropskih in svetovnih razstavah kjer bo napredek reje moč »izmeriti« najbolj objektivno. Dolgoročni 5-10 letni cilj mora biti preboj umeščanja živali iz »zadnjih mest« v sredino lestvice uvrščenih živali. Zaključek:

Spremljanje oz. monitoring navedenih lastnosti bo Združenje podrobneje razdelalo v okviru svojih organov (strokovni svet, izvršilni odbor) in ga predložilo v potrditev skupščini rejcev – članov Združenja ter ga javno objavilo na svoji spletni strani www.haflinger.si.

mag. Stane Bergant, predsednik

Kopije: MKGP, generalni direktor, Matjaž Kočar MKGP, sekretar, Viktor Krek VF, prof. dr. Marjan Kosec VF, mag. Janez Rus Pomembne spremembe v reji haflingerja pri nas in v Evropi V Reviji o konjih je bil objavljen naslednji članek, ki govori o pomembnih spremembah v reji haflingerja in prav je, da smo o tem seznanjeni vsi slovenski rejci.

Pomembne spremembe pri reji haflingerja v Evropi in pri nas

Pasma haflinger izvira iz področja tirolskih gora. Dr. Leo von Pretz v knjigi posvečeni haflingerju, v letu 1925 navaja, da ima značilna avtohtona populacija gorskih konj na področju današnje Južne Tirolske zelo velik odstotek orientalske - arabske krvi, kot rezultat več kot 500 let trajajočih turških vpadov v te kraje in delovnih potreb v strmih gorskih področjih, ki so zahtevale skromnega, okretnega in zanesljivega konja manjšega okvira. Kvaliteto teh konj je razpoznalo tudi ministrstvo za kmetijstvo takratne Avstroogrske monarhije, ki je načrtno, sistematično in gmotno podprlo razvoj te pasme. Sicer pa za začetnika pasme štejemo žrebca 249 Folie, rojenega leta 1874, potomca arabskega žrebca z imenom El Bedavi XXII in avtohtone tirolske kobile. Njuni potomci so zarodniki sedmih žrebcevskih linij: A,B, M, N, S, St in W, ki so se v haflinški reji ohranile vse do danes. Torej je haflinger povsem samostojna pasma, nastala na osnovah arabskega konja, in nima s hladnokrvnimi pasmami konj nobenih skupnih zgodovinskih ali razvojnih temeljev. Uvrščanje



aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

haflingerja med hladnokrvne pasme, ki se med nepoznavalci v Sloveniji še ponekod pojavlja, je povsem napačno.

Ime pasme izvira iz imena južnotirolske vasice Hafling, ki leži na nadmorski višini 1298 m v bližini Merana v Italiji. Avstroogrska monarhija je po razpadu po prvi svetovni vojni Južno Tirolsko izgubila. Z razdelitvijo nekdaj enotne Tirolske v italijansko Južno in avstrijsko Severno Tirolsko, se je razdelila tudi nekdaj enotna haflinška populacija. Avstrija je poskrbela, da je večina licenciranih državnih plemenskih žrebcev ostala v Avstriji in je nadaljevala čistokrvno rejo, medtem, ko je Italija, v želji hitreje povečati populacijo, pa tudi zaradi pomanjkanja čistokrvnih haflinških žrebcev, že v letu 1921 v reji pričela uporabljati tudi druge žrebce sorodnih pasem. Tudi sicer je Avstrija po razdelitvi rejo haflingerja vodila bolj sistematično. Čistokrvni haflinški žrebci so plemenili po vsej današnji Avstriji, najbolj pa se je reja razvijala in utrdila na Tirolskem, kjer je bilo že v letu 1926 ustanovljeno prvo združenje rejcev, ki je začelo voditi tudi pravo rodovniško knjigo. Vse do druge svetovne vojne je haflinger imel pomembno vlogo v vojaških formacijah armad, ki so delovale na evropskem alpskem področju. Po drugi svetovni vojni se je z razvojem mehanizacije, tako v vojski kot v kmetijstvu, število konj večine pasem zmanjševalo. V nasprotju s tem trendom pa se ta ”zlat konj z zlatim srcem” začel iz tirolskega avtohtonega področja širiti po celem svetu. Danes je haflinger prisoten v več kot 60 državah sveta in na vseh kontinentih. Ocenjuje se, da se v svetovnem merilu populacija haflingerjev približuje številu 300.000 živali. Največje reje haflingerja so v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Ameriki, Kanadi, Belgiji in Nizozemski.

Prve podatke o prisotnosti haflingerja v Sloveniji zasledimo v strokovnih člankih priznanega strokovnjaka Dr. Vebleta iz leta 1936. V tem letu sta po rejskih knjigah tedanjega konjerejskega združenja za Dravsko Banovino na področju današnje Gorenjske plemenila dva državna haflinška žrebca. Večji uvoz haflinških konj iz Avstrije v Slovenijo je bil izveden okrog leta 1950, največji pa okrog leta 1970. Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger je na osnovi teh dejstev od ministrstva pridobilo odločbo o priznanju haflinške pasme za tradicionalno slovensko pasmo. Danes je v Sloveniji pri nekaj več kot 200 rejcih, blizu 600 konj haflinške pasme vseh kategorij.

Tudi pri haflingerju srečamo sorodno zgodbo o pravici vodenja izvorne rodovniške knjige, kot smo ji priča pri lipicancu. Tako haflinger kot lipicanec nosita namreč v imenu pasme korena imen vasic, v območju katerih sta pasmi nastali. Pri haflingerju si pravico vodenja izvorne rodovniške knjige lastita tako Italija (Sudtiroler Haflingerzuchtverband) kot Avstrija (Haflinger Pferdezuchtverband Tirol). Bruselj sicer obravnava in priznava obe državi enakovredno. Izvorna rodovniška knjiga v resnici sploh ne obstaja. Znano je le, da matična kobilarna v Ebbsu v Avstriji vzdržuje mednarodno genealoško tabelo, iz katere je razvidna sledljivost od nosilnega žrebca pasme (Folie) do današnje, že 17. generacije vseh žrebcev.

Je pa med Italijo in Avstrijo potekala ostra diskusija o dovoljenem največjem procentu tuje krvi, ki jo sme imeti plemenska žival, da je lahko vpisana v rodovniško knjigo z imenom haflinger. Medtem, ko Avstrija strogo zagovarja in spoštuje rejo v čisti krvi, pa Italija zaradi tuje krvi ni omejevala vpisa v rodovniško knjigo. Ti dve politiki sta razdelili tudi rejske cilje v drugih državah, ki redijo haflingerja. Večina rejskih združenj v 22 državah, tudi slovensko, je včlanjenih v svetovno haflinško federacijo (World Haflinger Federation, ustanovljeno v letu 1976), priznava avstrijsko izvorno rodovniško knjigo in spoštuje rejo v čisti krvi. Združenja nekaterih nemških, švicarskih in francoskih pokrajin pa so včlanjena v tako imenovano evropsko združenje, ustanovljeno v letu 2003, ki ga vodi Italija.

Vloga in uporaba konja se je spreminjala v vsej njegovi zgodovini in tem potrebam je človek prilagajal selekcijo in ustvaril današnje pasme konj. V rejsko naprednejših državah so že pred


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

desetletji začeli usmerjati rejo haflingerja v moderen tip univerzalnega konja za prosti čas, s povdarjenimi karakteristikami jahalnega konja. Posebno pozornost so posvečali lepoti, hodom, karakterju in temperamentu. Izkazalo se je, da s križanji sicer dobimo posamezne izstopajoče primerke željenih lastnosti hitreje, vendar so rezultati reje v čisti krvi predvidljivejši, stabilnejši in dolgoročnejši. Očitno je tudi italijansko združenje spoznalo napačno smer razvoja, zato je v okviru evropskega združenja v letu 2007 sprejelo odločitev, da od 1.1.2008 ne more biti v rodovniško knjigo pasme haflinger vpisan noben žrebec ali kobila, ki ima več kot 1,56% tuje krvi, kar pomeni da morajo biti njegovi predniki čiste krvi v najmanj šestih generacijah. V praksi to tudi pomeni razdelitev rodovniških knjig v vseh tistih združenjih po Evropi, ki so priznavale italijansko izvorno rodovniško knjigo in dejansko ustanovitev nove pasme. V nemško govorečih združenjih napovedujejo, da bodo novo pasmo imenovali ”Edelblut-Haflinger”.

V Slovenskem združenju spoštujemo in sledimo reji v čisti krvi. Z odprtjem evropskih meja postaja nakup konja v tujini enostaven. Srečujemo se z agresivno ponudbo sosednjih držav. Prav sprememba rejskega cilja evropskega združenja bi lahko pri mnogih rejcih v tujini sprožila potrebo, da se ”haflingerja” s preveč tuje krvi znebijo ali njegovo poreklo celo zakrijejo, zato moramo biti eventuelni slovenski kupci še posebej previdni. Konj z deležem tuje krvi, neznanim ali sumljivim poreklom, v Sloveniji ne more biti sprejet v rodovnik.

Haflinger postaja v svetu ena najbolj priljubljenih pasem konj za "prosti čas", zato so njegova delovna sposobnost, karakter in temperament bistveni elementi pri izvajanju selekcijske politike. V rejskih združenjih haflingerja po svetu imajo različne nivoje ocenjevanja teh elementov, vsi pa jih pospešeno uvajajo. Izstopa Anglija, kjer rezultati različnih jahalnih in vprežnih disciplin daleč presegajo povpraševanja po oceni zunanjosti. V Sloveniji smo na tem področju krepko zaostali. Rejski program sicer predvideva obvezen delovni test žrebcev, žal pa ta test le v manjši meri vpliva na selekcijo žrebcev. Delovni test kobil je predviden kot razvojna naloga. V letu 2006 si je 50 rejcev na strokovni ekskurziji v Ebbsu seznanilo s teoretičnim in praktičnim modelom, ki ga predpisuje svetovna haflinška federacija in ki zagotavlja primerljivost med posameznimi rejami. V letu 2007 smo v okviru občnega zbora ob prisotnosti približno 150 članov izvedli praktični prikaz zahtevane vaje v maneži. V okviru hlevske knjige smo opis zahtevanih testov posredovali vsem članom rejskega združenja. Omenjene aktivnosti so očitno v zadostni meri usposobile zainteresirane rejce, saj je nekaj rejcev v oktobru 2007 brez posebnih zapletov preskus opravilo zelo solidno, kar predstavlja združenju veliko vzpodbudo, da v naslednjih letih aktivnosti še intenzivira, da bi bil test kobil v naslednjem obdobju izvajanja rejskega programa pogoj za vpis kobile v glavno rodovniško knjigo.

Združenja v svetu razvijajo kakovost svojih rej na temeljih in izkušnjah več desetletnega delovanja. Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger začenja svoje tretje leto delovanja kot priznana rejska organizacija. Evropski pravni okvir za to področje je dober in ustanovitev ter priznanje rejske organizacije je bil velik korak v smeri manjšanja zaostanka za Evropo. Rejci smo se prvič organizirali z namenom izboljševati kakovost reje in s tem večati vrednost in konkurenčnost naših konj. Začeli smo se zavedati kje na mednarodni sceni se nahajamo in kaj bi morali početi, da bi se iz tradicionalnega kupca plemenskega materiala v tujini nekoč transformirali v konkurenčnega ponudnika. Povsod po svetu imajo organizacije rejcev tudi pomoč in podporo države. V katero smer bo krenila Slovenija?

mag. Stane Bergant, predsednik Združenja


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

Pobuda Ljubitelji konj imamo o klanju teh plemenitih živali zelo različno mnenje. Nekaterim je to samoumevna stvar, spet drugi izražajo veliko ogorčenje, saj človek ne more »ubiti in pojesti najboljšega prijatelja«. Dejstvo je, da je življenje na zemlji ustvarjeno na osnovi ravnotežja v prehranski verigi, od rastlin preko rastlinojedih in mesojedih živali do človeka. Če en člen v tej verigi odpove, odpove vsa veriga. V zemeljski zgodovini se je dokazalo, da tudi izginotje plenitelja pomeni prekomerno namnožitev plena, ki zaradi prevelike gostote (stres, padec odpornosti, izbruh bolezni) propade tudi sam. Človek je v naravno ravnotežje v svoji zgodovini posegel že tako močno, da je danes na vrhu te piramide nepogrešljiv člen zagotavljanja tega ravnotežja. Velikokrat poudarjamo, da pasma konj haflinger ni tipična pasma za meso in eno od poslanstev Združenja je, promovirati to pasmo kot delovnega »družinskega« konja za prosti čas. Pa vendar vemo, da vsa rojena žrebeta ne morejo postati plemenske živali, četudi bi vsa ustrezala rejskemu cilju, saj bi število živali prekomerno naraslo. To velja tudi za najplemenitejše in »najdražje« pasme, ki pogosto, tudi zaradi vnosa prevelikih doz zdravil in poživil, končajo kot »pasja hrana«. Po drugi strani pa je reja konj tipičnega slovenskega rejca običajno ekstenzivna, večinoma ekološka, brez močnih krmil in drugih dodatkov. Konjsko meso je zaradi nizke vsebnosti škodljivih maščob (holesterol) namreč zdravo že po svojem izvoru in je edino meso od vseh vrst udomačenih živali, v katerem še ni bila odkrita nobena za človeka nevarna bolezen. Klanje konj za človeško prehrano je torej naravno, odpor »vročih« nasprotnikov pa sloni na sprenevedanju in predvsem neznanju in odtujitvi od naravnih zakonov. Za konje in tudi za vsa druga živa bitja pa vedno velja, da jim z našim ravnanjem tako v hlevu, pri delu ali v klavnici ne smemo prizadejati bolečine ali strahu. In rejci konj moramo biti do tega načela še posebej spoštljivi. Na Izvršilnem odboru Združenja se je rodila ideja, da apeliramo na državne organe za sprejem take zakonodaje, ki bo omogočala klanje tudi na domu za lastne potrebe. Dejstvo je, da se veliko konj in žrebet kljub uradni prepovedi zakolje doma, da bi s klanjem na domu prihranili marsikateri živali stres zaradi transporta, povečali pa bi tudi motivacijo rejcev za prirejo »mesa, v katerega poreklo zaupajo«. Naš član strokovnega sveta je naslednjo pobudo strokovno oblikoval in argumentiral, predstavili smo jo ali pa jo še bomo drugim PRO v konjereji, s ciljem, da bi s skupnim nastopom »vplivali« na spremembo predpisov, ki so po nepotrebnem »strožji« kot so drugod v Evropski Uniji. POBUDA

Ker poznamo prizadevanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in njegovih služb, da tako kot pri ostalih vrstah domačih živali, tudi pri kopitarjih vzpostavi register živali, želimo s to pobudo prispevati k oblikovanju življenjskega in učinkovitega predpisa, ki bo urejal to področje.

Glede na dejstvo, da so kopitarji ena od zadnjih vrst domačih živali, pri katerih še ni vzpostavljen register, zaznavamo, da se prenekatera žival zakolje doma, kar sicer ni v skladu s predpisi. Ta dejanja se nam ne zdijo problematična, dokler je meso tako zaklanih živali namenjeno domači porabi. Zelo problematični pa postanejo »črni« zakoli takrat, ko se odsotnost nadzora izkorišča zlasti v smislu trgovanja z mesom tako zaklanih živali, oziroma za proizvodnjo mesa iz »črnih« zakolov za trg, kar je lahko zelo sporno z vidika javnega zdravja.

Poznana nam je problematika v govedoreji, kjer se zaradi neživljenskega predpisa in strogega nadzora rejci zatekajo k nedovoljenim ravnanjem kot so: navidezna prodaja živali izmišljenemu kupcu, navidezna izguba ali kraja živali, reja neregistriranih živali v ločenih prostorih ipd., zgolj zato, da se izognejo dragim uslugam klavnic, visokim transportnim stroškom, veliki zamudi časa, ter


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

nenazadnje znatnemu stresu živali zaradi transporta ter »krute obravnave« v klavnici. Po eni strani bistveni cilj teh predpisov - sledljivost živali – ni dosežen v polni meri, na drugi strani pa se zaradi prikrivanja takega zakola lahko poslabšajo higienske razmere.

Ker ne želimo, da bi se podobne nepravilnosti dogajale tudi na področju konjereje, predlagamo, da se pripravi tak predpis, ki bo v čimvečji meri dosegal svoj cilj, t.j. sledljivost. To pa je po našem mnenju možno le na način, ki bi v omejenem obsegu dovoljeval zakol živali na domu izključno za oskrbo lastnega gospodinjstva. Omenjen predlog bi še zlasti močno olajšal rejo živali in s tem preživetje ljudi v hribovitih predelih, ki so praviloma tudi najbolj odročni, velikokrat pa taka območja pestijo tudi demografski problemi.

Na tak način bi se rejci kon izenačili z rejci tistih domačih živali, kjer je zakol na domu za lastno oskrbo dovoljen (perutnina, kunci, prašiči, drobnica), kljub temu, da je lahko zdravstvena ustreznost pri določenih vrstah mesa teh živali bistveno bolj problematična od mesa kopitarjev (salmoneloza pri perutninskem mesu, trihineloza pri svinjini,...)

Nenazadnje imajo omenjeno problematiko na podoben način urejeno tudi v sosednji Avstriji ter Švici. Glede na ugled in razvitost omenjenih držav ne dvomimo o tem, da bi bila s tem ogrožena zdravje in varnost prebivalcev teh držav. Primož Muri dr.vet. med.

Član strokovnega sveta slovenskega združenja rejcev konj pasme Haflinger

Poročilo strokovne službe v konjereji Ker Združenje še ni v celoti usposobljeno za opravljanje vseh zootehničnih opravil ima sklenjeno pogodbo z Republiško selekcijsko službo v konjereji na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, ki vodi rodovniško knjigo in tehnično izdaja zootehnične dokumente. Čeprav so včasih odnosi v razmerah spremenjene zakonodaje še nejasni in nedorečeni, pa velja, da lahko s konstruktivnim sodelovanjem dosežemo velike sinergijske učinke in hitreje izboljšujemo kvaliteto slovenske populacije haflingerja. V sklopu zahtev pogodbe VF pripravi tudi letno poročilo, ki ga je pripravil vodja službe in predsednik strokovnega sveta Združenja, mag. Janez Rus, in katerega povzetek podajam v nadaljevanju.

29

3437

34 34

27

0

5

10

15

20

25

30

35

40

2002 2003 2004 2005 2006 2007

Število plemenjakov v obdobju 2002 - 2007


aflinger - ZRH ....................................................................................................................................................



SKD: 94.990, SKIS: 15000, (V 1/2008)

455

540

478437

406 400

0

100

200

300

400

500

600

2002 2003 2004 2005 2006 2007

Število pripustov v obdobju 2002 - 2007

0

100

200

300

400

500

600

700

800

2002 2003 2004 2005 2006 2007

Število žrebet hladnokrvnih in haflinške pasme

SHLPH

aflinger - ZRH Slovenski HAFLINGERhaflinger.si/dokumenti/Revija_final.pdf · moramo v slovenski...

Documents

Transcript of aflinger - ZRH Slovenski HAFLINGERhaflinger.si/dokumenti/Revija_final.pdf · moramo v slovenski...