A BO A BO O R RASTER -RASTRIRANJE U P O R O U P N O E R R ... · Gostota rastra ali screen...

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

1

RASTER - RASTRIRANJE

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

2

RASTER

Ø omogoča, da s tiskanjem ustvarimo iluzijo poltona Ø tonske vrednosti spremeni v ˝neopazne˝ pike

Pike se razlikujejo po: Ø barvi Ø gostoti Ø velikosti Ø obliki Ø tonu Ø razporeditvi (sistematičnost)

KAJ JE RASTRIRANJE?je tehnologija, s katero se pretvarjajo večtonske (poltonske) predloge v enotske (že na TF) in nato v rastrske reprodukcije.


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

3

VRSTE RASTRA opredelimo glede na lastnosti rastrskih pik;

• amplitudno moduliran – AM ali klasični, konvencionalni• frekvenčno moduliran – FM ali stohastično moduliran raster • kombiniran – hibridni raster

Pogoj (enakomerno nabarvanje, globoki tisk – izjema)

ZAKAJ RASTRIRANJE?

Pri izdelavi TF ali programiranju pomnilnika (nosilca informacij)moramo spremeniti tone (barvne valence) v tiskovne elemente (ali signale).


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

4

Rastriranje je izumil Meisenbach (l. 1882).

Razlike v temnih in svetlih tonih lahko simuliramo z različno gostoto rastrskih pik: Ø drobna rastrska struktura - ustreznejši tonski prehodØ večje število rastrskih pik na površino - boljša reprodukcija

Gostota rastra ali screen frequency določa medsebojno razdaljo rastrskih pik.

60 l/cm, ustreza razmiku pik W = 1/L = 0,167 mm, L = 30 cm, oko ne razloči več posameznih pik – vidi zvezne tone.


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

5

V kolikor imamo barvno reprodukcijo je potrebno original pretvoriti v 4 izvlečke:C, M, Y in K. Rastriranje se za vsak barvni izvleček opravi pod različnim kotom,da preprečimo moire.

moire

Kipphan, str. 91

RASTRIRANJE IN BARVNI IZVLEČKI


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

6

Za barve velja, da morajo biti rastri medsebojno zamaknjeni za 30°. Rumena kotnajmanj izrazita barva je lahko zamaknjena le za 15°glede na C ali M.

Pri ustrezni formaciji vseh izvlečkov, nastane vzorec – ROZETA.

rozeta

Kipphan, str. 92


Rastrske tonske vrednosti so namišljene tonske vrednosti, končna reprodukcija je rastrska reprodukcija – AVTOTIPIJA.

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

7

OBLIKA RASTRSKIH PIK

Poznamo različne oblike rastrskih pik. Pogosto se srečamo z:• okrogla (round dot)• kvadratna (square dot)• verižna (chain dot)• eliptična (elliptical dot)

Iskanje najbolj idelane oblike – da dosežemo:• minimalni dot gain • čim večjo kakovost tiska.


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

8

KONVENCIONALNO - AMPLITUDNO RASTRIRANJE

Ø pike so enakomerno razporejene v linijah Ø med-središčna razdalja pik je enakaØ razlikujejo pa se po velikosti

Velikost in frekvenca pik določata polton.


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

9

KONVENCIONALNO - AMPLITUDNO RASTRIRANJE

Pri nekaterih digitalnih tehnikah tiska (npr. elektrofotografija) se pri modulaciji amplitude spreminja:Ø velikost rastrske pike in Ø ton rastrske pike

V nekaterih primerih se spreminja samo ton (količina pigmenta) na celotni površini, ki pripada eni rastrski piki.

(tako zakonitosti avtotipijskega mešanja barv samo pogojno veljajo)

Rastrski ton ima zaradi enakih razmikov med pikami značilno periodično strukturo - vzrok napak predvsem pri večbarvnem tisku (moire).


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

10

FREKVENČNO RASTRIRANJE

Ø velikost rastrskih pik je enaka (odvisna je od tehnologije tiska,tiskovnega substrata)

Ø spreminja se razpored in gostota (frekvenca) pikØ učinek poltona dosežemo z naključnim postavljanjem pik – tako v

stohastičnem rastru ni pojma linij (line screen), kot pri AM

AM FM


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

11

Izraz gostota rastra se pri FM uporablja za označevanje gostote polj, ki jih lahko zapolni rastrska pika.

Pogosto se gostota rastra označuje z velikostjo rastrskih pik.

FREKVENČNO RASTRIRANJE


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

12

FREKVENČNO RASTRIRANJE – AMPLITUDNO - primerjava

Kipphan, str. 93


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

13


Kipphan, str. 95


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

14


Kipphan, str. 97


12,5 % RTV (A) reproducirana z AM (sredina) in FM rastrom (desno).

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

15

PREDNOSTI IN POMANKLJIVOSTI AM IN FM RASTRA

Prednosti AM rastra:Ø enostavno za tiskanje,Ø večje pike dajejo več barveØ zadnjih 70 let najbolj uporabna metoda

Pomanjkljivosti AM rastra:Ø (velikost pike) dot gain - Pri tiskanju se velikost pike razlikuje od podane pike z negativa, zato lahko pride do razlike med zamišljeno in dobljeno sliko.Ø težko dosežemo visoko resolucijoØ lomljenje linij v štirih barvahØ Moire efekt


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

16

V klasičnem 4 barvnem rastriranju se odtenki tiskajo eden čez drugega, zato je natančno postavljanje pik ključnega pomena. V kolikor tega ni pride do moire efekta.

Pravilna postavitev rastrov - rozeta.


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

17

Moire efekt nastal s prekritjem istega vzorca z rahlim zamikom (centra).

Prednosti FM rastra:Ø detajli večje kvalitete (manjše točke, ostrejše slike)Ø lepši prehodiØ manj izrazito barvno neskladje – kompenzira napake pri tiskuØ boljše podajanje tonov


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

18

Prednosti FM rastra:Ø več detajlovØ manjša možnost Moire-aØ boljše podajanje tonov, lepši prehodiØ manj izrazito barvno neskladjeØ priporočljiv za tisk na neidealne materiale (nepremazani, hrapavi)Ø stroškovni vidik (prihranek pri barvi 10 do 20 %)

Pomankljivosti FM rastra:Ø čisto delovno okolje (velikost pik je zelo majhna, prah lahko hitro popači reprodukcijo)Ø težave pri korekturi (zaradi majhne velikosti pike)


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

19

Ø je gostota rastrskih pikØ merimo jo s številom rastrskih pik (linij) na tekoči cm. V angloameriškem svetu pa na palec (lpi)

Rastrske pike so med seboj enako oddaljene (AM).4 sosednje sestavljajo elementarni rastrski kvadrat s stranico – l.

L (lin/cm) = 10 / l (mm)

LINIJATURA RASTRA – gostota rastra


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

20

Liniatura – za dosego enake RTV:Ø majhna – dolga stranica (rastrske pike redke in velike)Ø velika – kratka stranica (goste, majhne)

LINIJATURA RASTRA – gostota rastra

majhna liniatura

velika liniatura


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

21


Prirast pikePovečanje velikosti rastrske pike od digitalnega zapisa, preko plošče na papir imenujemo – dot gain.(posledica pogojev tiska, lastnosti črnila, papirja, njunih medsebojnih interakcij).

na plošči na papirju

https://ecentral.creo.com/eCentral/training/online/learning_guides.asp

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

22

Dot Loss ali ostrenje je obraten pojav kot dot gain. Velikost pike se manjša pogosto nastane kot napaka nepravilne izdelave plošč. Vizualno jo zaznamo kot svetlejšo sliko.





SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

23


Ø natančno upodabljanje tonskih in barvnih vrednosti (obarvanost polnega polja in RTV)

Ø dobro upodabljanje kontrastov (čim večja obarvanost polnih površin, raster pa oster in odprt)

Ø pravilna obarvanost (predvsem spot barve)Ø kvalitativne značilnosti (skladje, nečistoče, mazanje …)

Značilnosti, ki vplivajo na kvaliteto tiskaSA

MO

ZA IN

TERN

O UP

ORAB

O

24


Rastrska pika mora imeti:Ø pravilno velikost, obliko in optično gostoto.

Vpliv oblike in velikosti rastrske pike na krivuljo prirasta tonske vrednosti.

Gustavson S., Dot Gain in Colour Halftones, Dissertation No. 492, September 1997, Linköping University, Sweden, 147 str.

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

25


Vpliv oblike in velikosti rastrske pike na krivuljo prirasta tonske vrednosti.

Gustavson S., Dot Gain in Colour Halftones, Dissertation No. 492, September 1997, Linköping University, Sweden, 147 str.

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

26

KOMBINACIJE RASTROV – hybrid screening

V zadnjem času se pojavljajo različne oblike – kombiniranega rastriranja, s katerimi se skuša eliminirati slabosti AM in FM rastriranja.

Tako dosežejo:Ø lepše detajleØ ni moire-ja (ne uporablja kotov)


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

27


Primer:


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

28


http://www.baydigital.com/web2000/images/Screen/new_screen_pdf/Spekta.pdf

Primer hibridnega rastra: Spekta raster

Npr.: SPEKTA Screening – Hybrid AM/FM screeningV področju RTV:Ø 1 – 10 % in Ø 90 – 99 % FM rastriranje s konstantno velikostjo pike

Ø 10 – 90 % AM rastriranje - pike so porazdeljene naključno kot pri FM rastru (ni različnih kotov rastra).


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

29



Spekta – hibridni raster: Ø eliminira moireØ omogoča liniaturo višjo kot 300 (frekvenca rastriranja)Ø zagotavlja visoko končno kakovost pri uporabi standardne CTP opreme

Spekta uporablja AM ali FM odvisno od tonske vrednosti. Tako doseže naslednje lastnosti:Ø s standardno resolucijo 2400 dpi, ki je tipično uporabna pri 175 linijskem AM rastru, spekta doseže 300 linij ali celo več (ni lomljenih linij).Ø ne povzroča moire efektaØ lahko se tiska pod standardnimi pogoji

Določili so minimalno rastrsko piko, ki se lahko reproducira pri 2400 dpi –10,5 µm (1/2400 inch). Takšna velikost pike se lahko ekspozicra direktno na ploščo.


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

30



Reproduciranje svetlih tonovDoločili so minimalno rastrsko piko, ki se lahko reproducira pri 2400 dpi –10,5 µm (1/2400 inch). Takšna velikost pike se lahko ekspozicra direktno na ploščo.

Reproduciranje srednjih tonovUporabi slepo razvrščanje pik z gradacijo, kot se izvaja pri AM rastriranju.(uporabi vedno enako število pik, spreminja pa se velikost).




SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

31


Primer hibridnega rastra: Spekta rasterRASTER - RASTRIRANJE

Razlaga nastanka moire efekta:Moire nastane kot interferenca ciklično ponavljajočega vzorca rastra in vzorca znotraj slike, ki jo reproduciramo.AM raster ima ponavljajoč vzorec – zato je možnost za nastanek interference velika.

Spekta raster nima ponavljajočega vzorca – ni nevarnosti moirea.

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

32


Primer hibridnega rastra: Spekta rasterRASTER - RASTRIRANJE

Primerjava Spekta in AM 175rastra pokaže očitnejše razlike predvsem v srednjih tonih.

Povečanje liniature rastra (npr. iz 100 na 175 lpi) sorazmerno vpliva na povečanje barvnega obsega reprodukcije. Rastrske pike so pri višji liniaturi manjše, tako da ima njihov obseg in optični prirast rastrske pike večji vpliv na končno barvno tonsko vrednost reprodukcije.



SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

33


(Samba, Screen , Barco)

Kipphan, str. 96


Kombinacije rastrov

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

34

FENOMEN MOIRE

Fenomen Moire• predstavlja največji, najbolj razširjen problem v tisku • pri tisku le ena oblika fenomena• pogoj za moire je, da vsebujejo slike, ki interaktirajo vzorec s periodičnim zaporedjem polnih in odprtih območij

To se lahko zgodi, če imamo periodični strukturi s/z:• različno periodo, paralelno prekrivanje

• enako periodo, zamik kotov

Kang, H. R. Digital Color Halftoning, USA, 1999, 509 str.

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

35

Fenomen Moire• ima ogromno povečevalno moč (tudi več milionkrat) • tako omogoča detektiranje malenkostnih sprememb v navidez enakih, pravilnih, ponavljajočih strukturah.

Zaradi teh lastnosti se moire uporablja za ugotavljanje napak v kristalografiji, določanju indeksa refrakcije…

Kvalitativne meritvese lahko izvede z uporabo vektorjev

Linijski raster je lahko predstavljen kot vektor, ki je pravokoten na smer linij z dolžino, ki je proporcionalna frekvenci rastra.

Tako lahko predvidevamo interakcijo med rastri.

FENOMEN MOIRE


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

36

Kvalitativne meritvePrimer - Interakcija dveh linijskih rastrov. Vektor frekvence fa in fb predstavljata križanje dveh linijskih rastrov s kotom θ.Vsota vektorjev je fm - ustreza generiranemu vzorcu moirea.

Perioda je recipročna frekvenci. Dolžina fm indicira kvalitativno periodo moire vzorca, ki je mnogo večja kot perioda rastra fa ali fb.

FENOMEN MOIRE


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

37

Kvalitativne meritve

FENOMEN MOIRE

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

38

FENOMEN MOIRE

RozetaImamo dva primera interferenčnih vzorcev: rozeta in moire.

Rozeta nastane z rotacijo rastrov različnih barvnih izvlečkov.Moire ima nižje frekvenčno nihanje z večjo interferenco vzorca.Rozeta nastane v konvencionalnem rastru pri kotih (C – 75°, M – 15°, Y –90°in K pri 45°).

Rozeta predstavlja nestabilno stanje brez moirea. Minimalen zamik kota rastra ali frekvence - pretvorba rozete v moire.

Najbolj občutljive rastrske tonske vrednosti za nastanek moirea so med 18 in 30 % .


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

39

RozetaVzorec rozete je lahko:• clear-centered• dot-centered• nekje med obema skrajnostima

FENOMEN MOIRE


SAM

O ZA

INTE

RNO

UPOR

ABO

40

Literatura

Gorazd Golob, Reprodukcija barve, INTERDISCIPLINARNOST BARVE, V znanosti, I del, DKS, leto 2001, str. 309-339 Marko Kumar, Tehnologija grafičnih procesov, Ljubljana 1986, 223 str.Adobe: Od zamisli do tiskovine, Priročnik za pripravo za tisk, Pasadena, 2000, 228 str.Kipphan K., Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str.http://www.baydigital.com/web2000/images/Screen/new_screen_pdf/Spekta.pdfhttps://ecentral.creo.com/eCentral/training/online/learning_guides.aspGustavson S., Dot Gain in Colour Halftones, Dissertation No. 492, September 1997, Linköping University, Sweden, 147 str.Kang, H. R. Digital Color Halftoning, USA, 1999, 509 str.



A BO A BO O R RASTER -RASTRIRANJE U P O R O U P N O E R R ... · Gostota rastra ali screen...

Documents

Transcript of A BO A BO O R RASTER -RASTRIRANJE U P O R O U P N O E R R ... · Gostota rastra ali screen...