9-6-2008

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA

DO GENERALNIOT SEKRETAR

NA VLADATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Ime na materijalot: ,

Usoglasenost so Programata na Vladata Da

Usoglasenost so ~len 68 od Delovnikot za rabota na Vladata:

DA

Predlog na koja sednica na Vlada da se razgleda materijalot: Prvata naredna sednica

Doverlivost na materijalot: Materijalot ne e od doverliv karakter

Itnost na materijalot : iten

Prilog: 80 primeroci od Predlogot

Data na dostavuvawe na materijalot: 30.06.2008

POTPIS:

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA

M E M O R A N D U M

, POTPIS: Skopje, 2008 godina1.Osvrt po materijalot: Dejnosta na osnovnoto obrazovanie e regulirana so Zakonot za osnovnoto obrazovanie (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. br. 44/95, 24/96, 34/96, 35/97, 82/99, 29/02, 40/03, 42/03, 63/04, 82/04 ,55/05, 81/05, 113/05, 35/06, 70/06 i 51/07). Pokraj brojnite izmeni i dopolnuvawa vo Zakonot za osnovnoto obrazovanie, se pokaàa odredeni nedore~enosti vo negovoto sproveduvawe koi onevozmoùvaa efikasno funkcionirawe na sistemot za osnovnoto obrazovanie.

Za razvojot na osnovnoto obrazovanie, kako {to e predvideno so Nacionalna programa za razvoj na obrazovanieto vo Republika Makedonija 2005-2010 i so Koncepcijata za devetgodi{no osnovno vospitanie i obrazovanie, ima potreba od donesuvawe na novi re{enija vo pribliùvaweto na osnovnoto obrazovanie i vospitanie vo Republika Makedonija so sistemite na osnovnoto obrazovanie na dràvite ~lenki na Evropskata Unija.

Celite na osnovnoto obrazovanie i vospitanie se usoglasuvaat so novite barawa na sovremenoto osnovno obrazovanie: vospitanieto i obrazovanieto vo sklad so op{tite kulturni i civilizaciski vrednosti, baraweto za osposobuvawe na u~enicite za ìvot i rabota soglasno demokratskite vrednosti, sovremenite informacisko-komunikaciski tehnologii i nau~nite soznanija i dostignuvawa.

Vo ovoj Predlog na zakon se vgraduvaat i odredbi od zakonodavstvoto na Evropskata Unija so koi se regulira obrazovanieto na u~enicite, deca na dràvjani na dràvite ~lenki na Evropskata Unija koi prestojuvaat vo Republika Makedonija.Od ova proizleze zaklu~okot deka e potrebno da se donese nov Zakon za osnovnoto obrazovanie.

Poradi toa Ministerstvoto za obrazovanie i nauka izgotvi i na Vladata na Republika Makedonija i dostavi Predlog za donesuvawe na Zakon za osnovnoto obrazovanie.

2.Razgledani mo`ni re{enija ( za-protiv argumenti):

Pri izgotvuvawe na Predlogot za donesuvawe na Zakon za osnovnoto obrazovanie se trgna od re{enieto deka postojniot zakon (so petnaeset izmeni i dopolnuvawa na osnovniot tekst) ne e dokraj primenliv vo realizacijata na negovite odredbi, a isto taka so del od svoite odredbi ne e usoglasen so op{tite kulturni i civilizaciski vrednosti, baraweto za osposobuvawe na u~enicite za ìvot i rabota soglasno demokratskite vrednosti, sovremenite informacisko-komunikaciski tehnologii i nau~nite soznanija i dostignuvawa.3. Rezultati od izvr{enite konsultacii so resornite ministerstva, drugite organi na dràvnata uprava i organizacii: Vo ramkite na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka formirana e rabotna grupa koja go izgotvi noviot tekst na Zakonot za osnovnoto obrazovanie.Noviot tekst na zakonot be{e publikuvan na oficijalnata internet stranica na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka so mo`nost za dostavuvawe na komentari, zabele{ki i mislewa od roditeli, nastavnici, stru~ni asocijacii i zdruènija, NVO, edinicite na lokalnata samouprava i drugi. Komentari dostavija nastavnici, stru~ni asocijacii, zdruènija, roditeli, NVO, UNICEF, USAID i drugi.Del od dostavenite mislewa se vgradeni vo tekstot na zakonot.4. Re{enie koe se prepora~uva (so obrazloènie):Vo Ustavot na Republika Makedonija postoi osnova za razvivawe na nastaven plan so nastavni programi za devetgodi{no osnovno obrazovanie. Trgnuvaj}i od analizite na osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija i sporedbite so osnovnoto obrazovanie vo drugite dràvi na EU se naloì potreba vo osnovnite u~ili{ta da se zapi{uvaat site deca koi do krajot na kalendarskata godina }e napolnat {est godini. Ovaa zakonska odredba vo praktikata ve}e se primenuva dosledno od u~ebnata 2007/08 godina so {to se vodi pove}e grià vo u~ili{tata i lokalnata zaednica za organiziraweto na sistemot na osnovnoto obrazovanie.

So odredbite vo Zakonot za osnovno obrazovanie za prvpat se opredeluva celta na osnovno obrazovanie, a preku oddelnite ~lenovi na Zakonot se promoviraat principite na demokrati~nost, nediskriminacija, po~ituvawe na individualnite razliki me|u u~enicite, multikulturnosta, me|unarodna sporedlivost na znaewata.

Vo sistemot na osnovnoto obrazovanie so noviot zakon se unapreduva organizacijata i kvalitetot na obrazovanieto na u~enicite so posebni obrazovni potrebi, kako i na decata na gra|anite na Republika Makedonija koi prestojuvaat vo stranstvo i na decata so stransko dràvjanstvo ili bez dràvjanstvo koi prestojuvaat vo Republika Makedonija.

So predlog Zakonot za osnovno obrazovanie se nudat sistemski re{enija koi vodat smetka za najdobriot interes na deteto.

Pokonkretno, so zakonot se ureduva deka osnovnoto obrazovanie trae devet godini i toa za u~enici na vozrast od 6 do 15 godini i se organizira vo tri periodi spored razvojnite karakteristiki na u~enicite, od I do III, od IV do VI i od VII do IX oddelenie.

So predlogot na Zakonot za osnovnoto obrazovanie se sozdava pravna osnova za poracionalno organizirawe na {koluvaweto na decata.Trgnuvaj}i od sostojbite vo osnovnoto obrazovanie i realnite prostorni, kadrovski i ekonomski uslovi vo Republika Makedonija predloèniot zakon }e pridonese da se podobruva kvalitetot na osnovnoto obrazovanie i da se zgolemi griàta za razvojot na u~enicite od samiot po~etok, kako i vo tekot na nivnoto celokupno {koluvawe vo osnovnoto u~ili{te.

Taka za u~enicite vo prviot period na osnovnoto u~ili{te se organizira prifa}awe i za{tita na u~enicite pred ~asovite za redovnata nastava i se organizira prodolèn prestoj za u~enicite po redovnata nastava od I do V oddelenie spored potrebite na decata i nivnite roditeli.

So zakonot se sozdava pravna osnova vo u~ili{teto da se ostvaruva mnogu pogolema grià za razvivawe na u~enicite koi postignuvaat povisoki znaewa i koi imaat pogolemi sposobnosti za oddelni predmeti. Za ova cel spored novite nastavni programi od I do III oddelenie, a osobeno od IV do VI oddelenie }e se ovozmoì da se razvivaat razli~ni oblici na nastava, po nivoa na sloènost. Ovaa grià }e prodolì i vo VII do IX oddelenie, koga za u~enicite koi imaat povisoki sposobnosti i znaewa po oddelni predmeti se sozdava pravna osnova da se rasporeduvaat vo nastavni grupi so u~enici od isto oddelenie, (a od razli~ni paralelki), za usvojuvawe posloèni sodrìni, i toa najmnogu vo obem od edna ~etvrtina od ~asovite {to se nameneti za soodvetniot predmet. Sepak, ~asovite za ostanatiot del od nastavata u~enicite }e gi sledat vo mati~nite paralelki vo svoeto oddelenie.

Se nalaga da se donesat standardi za ocenuvawe i kriteriumi za broj~ani ocenki i se vospostavuva sistem na ocenuvawe i napreduvawe na u~enicite, a ednovremeno i sistem za interno i eksterno proveruvawe kolku se postignati o~ekuvanite rezultati, za da se sogledaat navreme pozitivnite efekti, kako i slabostite vo na~inot i metodite na planiraweto, izveduvaweto na nastavata, kako i vo ocenuvaweto na u~enicite.

Vo zakonot za prvpat se regulirani pravata i odgovornostite na u~enicite, roditelite i nastavnicite vo osnovnoto u~ili{te.

Vo posebna glava na zakonot se nudat sovremeni sistemski re{enija za nastavnicite i stru~nite sorabotnici, i toa ne samo za normativite za vrabotuvawe, tuku i za profesionalnoto usovr{uvawe, osoposobuvawe i nivnoto napreduvawe vo karierata.

Za prvpat vo na{iot obrazoven sistem se reguliraat i rabotnite zada~i na nastavnicite, stru~nite sorabotnici i vospituva~ite.

Osobeno vnimanie se posvetuva na organite za upravuvawe i rakovodewe na u~ili{teto i na stru~nite organi na osnovnoto u~ili{te.

So predlogot na zakonot se zajaknuva ulogata na roditelite i loklnata zaednica so cel podobruvawe na me|usebnata sorabotkata i kvalitetot na vospitno-obrazovnata rabota.

5. Fiskalni implikacii na materijalite {to se predlagaat: Samiot Predlog za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za osnovnoto obrazovanie }e predizvika dopolnitelni fiskalni implikacii. Za celosna implementacija na Zakonot za osnovnoto obrazovanie, i realizacija na novite nastavni planovi i programi potrebno e da se obezbedat dopolnitelni sredstva od Buxetot na Republika Makedonija vo iznos od 64.798.000 denari za novi 380 vrabotuvawa (za 4 meseci za 2008 godina), od koi 100 se nastavnici koi }e gi realiziraat aktivnostite za prodolèn prestoj vo prviot period na devetgodi{noto osnovno obrazovanie soglasno so godi{nata programa za rabota na u~ili{teto i 250 se nastavnici za realizacija na nastavnite planovi i programi za angliski jazik vo prviot period i 30 stru~ni lica za izrabotka na standardizirani testovi. Vo vkupnata suma se predvideni sredstva za kupuvawe na softver i harder i obuka na testatori i ocenuva~i.

Za vtorata godina (2009 godina) potrebno e da se obezbedat dopolnitelni sredstva od Buxetot na Republika Makedonija vo iznos od 209.473.000 za 380 vrabotuvawa od minata godina, za profesionalno usovr{uvawe na nastavnicite i stru~nite sorabotnici, za izgotvuvawe na standardizirani testovi, prevod na testovite, pe~atewe, nadomest za testatorite i ocenuva~ite.

Za tretata godina (2010 godina) potrebno e da se obezbedat dopolnitelni sredstva od Buxetot na Republika Makedonija vo iznos od 252.981.000 denari za istite 380 vrabotuvawa, za stru~no usovr{uvawe na nastavnicite i stru~nite sorabotnici, za zgolemuvawe na platite na nastavnicite i stru~nite sorabotnici po osnov steknato zvawe, za izgotvuvawe na standardizirani testovi, prevod na testovite, pe~atewe, nadomest za testatorite i ocenuva~ite i za odrùvawe na opremata.

6. O~ekuvani vlijanija:

Predlogot na Zakonot za osnovnoto obrazovanie ima za cel da se podobri kvalitetot na osnovnoto obrazovanie so pribliùvawe na standardite na osnovnoto obrazovanie i vospitanie vo Republika Makedonija so standardite na dràvite ~lenki na Evropskata Unija.7. Usoglasenost so evropskoto zakonodavstvo (koi direktivi na EU se transponiraat vo na{eto zakonodavstvo):

Direktivata na Sovetot 77/486/EEC od 25. juli 1977, za obrazovanieto na decata na migrantite.8.Ocenka na Sekretarijatot za zakonodavstvo po materijalot: 9. Klu~ni elementi za informirawe na javnosta:

Dejnosta na osnovnoto obrazovanie e regulirana so Zakonot za osnovnoto obrazovanie (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. br. 44/95, 24/96, 34/96, 35/97, 82/99, 29/02, 40/03, 42/03, 63/04, 82/04 ,55/05, 81/05, 113/05, 35/06, 70/06 i 51/07). Pokraj brojnite izmeni i dopolnuvawa vo Zakonot za osnovnoto obrazovanie, se pokaàa odredeni nedore~enosti vo negovoto sproveduvawe koi onevozmoùvaa efikasno funkcionirawe na sistemot za osnovnoto obrazovanie.



Vo ovoj Predlog na zakon se vgraduvaat i odredbi od zakonodavstvoto na Evropskata Unija so koi se regulira obrazovanieto na u~enicite, deca na dràvjani na dràvite ~lenki na Evropskata Unija koi prestojuvaat vo Republika Makedonija.

, , 2008 I. Ustaven osnov za donesuvawe na Zakonot za osnovnoto obrazovanie se odredbite od ~len 68 stav 1 alineja 2 od Ustavot na Republika Makedonija.

II. Dejnosta na osnovnoto obrazovanie e regulirana so Zakonot za osnovnoto obrazovanie (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. br. 44/95, 24/96, 34/96, 35/97, 82/99, 29/02, 40/03, 42/03, 63/04, 82/04 ,55/05, 81/05, 113/05, 35/06, 70/06 i 51/07). Pokraj brojnite izmeni i dopolnuvawa vo Zakonot za osnovnoto obrazovanie, se pokaàa odredeni nedore~enosti vo negovoto sproveduvawe koi onevozmoùvaa efikasno funkcionirawe na sistemot za osnovnoto obrazovanie.



Vo ovoj Predlog na zakon se vgraduvaat odredbi od zakonodavstvoto na Evropskata Unija so koi se regulira obrazovanieto na deca dràvjani na dràvite ~lenki na Evropskata Unija ~ii roditeli se so prestoj vo Republika Makedonija kade vr{at ili vr{ele samostojna dejnost, odnosno koi se vraboteni ili bile vraboteni na teritorijata na Republika Makedonija, imaat pravo na steknuvawe na znaewe od maj~iniot jazik i kultura na dràvata od kade poteknuvaat. Ministerstvoto za obrazovanie i nauka e dol`no, vo sorabotka so osnova~ot na u~ili{teto i dràvata od kade poteknuva u~enikot, a vo soglasnost so mo`nostite, da dade podr{ka za nastavata na maj~in jazik i kultura na dràvata od koja poteknuva u~enikot.

So ovaa odredba Republika Makedonija gi usoglasuva zakonskite propisi od oblasta na osnovnoto obrazovanie so Direktivata na Sovetot 77/486/EEC od 25. juli 1977, za obrazovanieto na decata na migrantite.

Isto taka, so ovoj zakon se propi{uva deka decata na dràvjanite na dràvite ~lenki na Evropskata Unija imaat pravo na osnovno obrazovanie kao i makedonskite dràvjani i se zapi{uvaat vo osnovnite u~ili{ta vo Republika Makedonija pod istin uslovi kako i makedonskite dràvjani.So toa, Republika Makedonija gi usoglasuva zakonskite propisi od oblasta na osnovnoto obrazovanie so na~eloto na nediskriminacija propi{ani so ~len 12 od Dogovorot za osnovawe na Evropskata Ekonomska Zaednica, Del prv, Na~ela, ~len 12.Vo Ustavot na Republika Makedonija postoi osnova za razvivawe na nastaven plan so nastavni programi za devetgodi{no osnovno obrazovanie. Trgnuvaj}i od analizite na osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija i sporedbite so osnovnoto obrazovanie vo drugite dràvi na EU se naloì potreba vo osnovnite u~ili{ta da se zapi{uvaat site deca koi do krajot na kalendarskata godina }e napolnat {est godini. Ovaa zakonska odredba vo praktikata ve}e se primenuva dosledno od u~ebnata 2007/08 godina so {to se vodi pove}e grià vo u~ili{tata i lokalnata zaednica za organiziraweto na sistemot na osnovnoto obrazovanie.

So odredbite vo Zakonot za osnovno obrazovanie za prvpat se opredeluva celta na osnovno obrazovanie, a preku oddelnite ~lenovi na Zakonot se promoviraat principite na demokrati~nost, nediskriminacija, po~ituvawe na individualnite razliki me|u u~enicite, multikulturnosta, me|unarodna sporedlivost na znaewata.

Vo sistemot na osnovnoto obrazovanie so noviot zakon se unapreduva organizacijata i kvalitetot na obrazovanieto na u~enicite so posebni obrazovni potrebi, kako i na decata na gra|anite na Republika Makedonija koi prestojuvaat vo stranstvo i na decata so stransko dràvjanstvo ili bez dràvjanstvo koi prestojuvaat vo Republika Makedonija.

So predlog Zakonot za osnovno obrazovanie se nudat sistemski re{enija koi vodat smetka za najdobriot interes na deteto.

Pokonkretno, so zakonot se ureduva deka osnovnoto obrazovanie trae devet godini i toa za u~enici na vozrast od 6 do 15 godini i se organizira vo tri periodi spored razvojnite karakteristiki na u~enicite, od I do III, od IV do VI i od VII do IX oddelenie.

So predlogot na Zakonot za osnovnoto obrazovanie se sozdava pravna osnova za poracionalno organizirawe na {koluvaweto na decata.Trgnuvaj}i od sostojbite vo osnovnoto obrazovanie i realnite prostorni, kadrovski i ekonomski uslovi vo Republika Makedonija predloèniot zakon }e pridonese da se podobruva kvalitetot na osnovnoto obrazovanie i da se zgolemi griàta za razvojot na u~enicite od samiot po~etok, kako i vo tekot na nivnoto celokupno {koluvawe vo osnovnoto u~ili{te.

Taka za u~enicite vo prviot period na osnovnoto u~ili{te se organizira prifa}awe i za{tita na u~enicite pred ~asovite za redovnata nastava i se organizira prodolèn prestoj za u~enicite po redovnata nastava od I do V oddelenie spored potrebite na decata i nivnite roditeli.

So zakonot se sozdava pravna osnova vo u~ili{teto da se ostvaruva mnogu pogolema grià za razvivawe na u~enicite koi postignuvaat povisoki znaewa i koi imaat pogolemi sposobnosti za oddelni predmeti. Za ova cel spored novite nastavni programi od I do III oddelenie, a osobeno od IV do VI oddelenie }e se ovozmoì da se razvivaat razli~ni oblici na nastava, po nivoa na sloènost. Ovaa grià }e prodolì i vo VII do IX oddelenie, koga za u~enicite koi imaat povisoki sposobnosti i znaewa po oddelni predmeti se sozdava pravna osnova da se rasporeduvaat vo nastavni grupi so u~enici od isto oddelenie, (a od razli~ni paralelki), za usvojuvawe posloèni sodrìni, i toa najmnogu vo obem od edna ~etvrtina od ~asovite {to se nameneti za soodvetniot predmet. Sepak, ~asovite za ostanatiot del od nastavata u~enicite }e gi sledat vo mati~nite paralelki vo svoeto oddelenie.

Se nalaga da se donesat standardi za ocenuvawe i kriteriumi za broj~ani ocenki i se vospostavuva sistem na ocenuvawe i napreduvawe na u~enicite, a ednovremeno i sistem za interno i eksterno proveruvawe kolku se postignati o~ekuvanite rezultati, za da se sogledaat navreme pozitivnite efekti, kako i slabostite vo na~inot i metodite na planiraweto, izveduvaweto na nastavata, kako i vo ocenuvaweto na u~enicite.

Vo zakonot za prvpat se regulirani pravata i odgovornostite na u~enicite, roditelite i nastavnicite vo osnovnoto u~ili{te.

Vo posebna glava na zakonot se nudat sovremeni sistemski re{enija za nastavnicite i stru~nite sorabotnici, i toa ne samo za normativite za vrabotuvawe, tuku i za profesionalnoto usovr{uvawe, osoposobuvawe i nivnoto napreduvawe vo karierata.

Za prvpat vo na{iot obrazoven sistem se reguliraat i rabotnite zada~i na nastavnicite, stru~nite sorabotnici i vospituva~ite.

Osobeno vnimanie se posvetuva na organite za upravuvawe i rakovodewe na u~ili{teto i na stru~nite organi na osnovnoto u~ili{te.

So predlogot na zakonot se zajaknuva ulogata na roditelite i loklnata zaednica so cel podobruvawe na me|usebnata sorabotkata i kvalitetot na vospitno-obrazovnata rabota.

Od ova proizleze zaklu~okot deka e potrebno da se donese nov Zakon za osnovnoto obrazovanie.

III. Zakonot ~ie donesuvawe se predlaga se zasnova vrz slednite na~ela: - osnovnoto vospitanie i obrazovanie e del od edinstveniot vospitno-obrazoven sistem vo Republika Makedonija;- dejnosta na osnovnoto obrazovanie e od javen interes;

- sekoe dete ima pravo na osnovno obrazovanie;

- osnovnoto obrazovanie e zadolìtelno;

- se zabranuva diskriminacija po osnov na pol, rasa, boja na koàta, nacionaln, socijaln, politi~k, verska, imotna i op{testvena pripadnost vo ostvaruvawe na pravata od osnovnoto vospitanie i obrazovanie

- vodewe grià za u~enicite so posebni obrazovni potrebi;IV. Sodrìnata na Zakonot e dadena vo vid na Predlog na zakon.

V. DONESUVAWE NA ZAKON PO NA POSTAPKA

oglasno ~len 175 od Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija, zakon , .

PREDLOG NA ZAKON

za osnovnoto obrazovanie

I. OSNOVNI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se ureduva zadolìtelnoto osnovno obrazovanie {to se ostvaruva vo osnovnite u~ili{ta (vo natamo{niot tekst: osnovno u~ili{te), kako i dejnosta na osnovnoto obrazovanie kako del od edinstveniot -obrazoven sistem.

^len 2(1) Sekoe dete ima pravo na osnovno obrazovanie.

(2) diskriminaci na pol, rasa, boja na koàta, nacionaln, socijaln, politi~k, versk, imotna i op{testvena pripadnost vo ostvaruvawe na pravata od osnovnoto vospitanie i obrazovanie, utvrdeni so ovoj zakon.^len 3Celite na osnovnoto vospitanie i obrazovanie se:

- steknuvawe op{ti i primenlivi znaewa {to se potrebni vo sekojdnevniot ìvot ili za natamo{no obrazovanie;

- harmoni~en, intelektualen, emocionalen i socijalen razvoj na u~enicite soodvetno so nivnite sposobnosti;

- razvivawe na pismenosta i sposobnostite na u~enicite za razbirawe, informirawe i izrazuvawe na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo;

- razvivawe na pismenosta i sposobnostite na u~enicite za razbirawe, informirawe i izrazuvawe, pokraj na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo, i na jazik i pismo na pripadnicite na zaednicite koi zboruvaat jazik razli~en od makedonskiot jazik;- razvivawe samodoverba i svest kaj u~enikot za sopstvenata individualnost i odgovornost za svoite postapki;

- vospituvawe za me|usebna tolerancija, sorabotka, po~ituvawe na razli~nosta, osnovnite ~ovekovi slobodi i prava;

- razvivawe svest kaj u~enicite za pripadnost na Republika Makedonija i neguvawe na sopstveniot nacionalen i kulturen identitet;

- vospituvawe za op{ti kulturni i civilizaciski vrednosti koi proizleguvaat od svetskite tradicii;

- usvojuvawe op{ti i primenlivi znaewa koi ovozmoùvaat samostojno kreativno deluvawe vo op{testvenata i prirodnata okolina i razvivawe sposobnosti za rasuduvawe i za izrazuvawe vo umetnosta i kulturnite tradicii;- razvivawe na sposobnosti za istraùvawe, eksperimentirawe i re{avawe na problemi;

- vklu~uvawe i vodewe grià za razvojot na u~enicite so posebni obrazovni potrebi;

- razvivawe na nadarenosta na u~enicite vo razli~ni oblasti, i

- unapreduvawe na zdraviot na~in na ìveewe i vospituvawe za prezemawe odgovornost za sopstvenoto zdravje i za za{tita na ìvotnata sredina.

^len 4Osnovnoto obrazovanie e zadolìtelno, trae devet godini i se organizira vo tri vospitno-obrazovni periodi i toa od prvo do treto oddelenie, od ~etvrto do {esto oddelenie i od sedmo do devetto oddelenie.

^len 5

Roditelot, odnosno staratelot na u~enikot (vo natamo{niot tekst: roditelot) e dolèn da mu ovozmoì na svoeto dete da ja ispolni obvrskata za zadolìtelno osnovno obrazovanie i vospitanie.

^len 6

Za u~enicite so posebni obrazovni potrebi se obezbeduvaat soodvetni uslovi za steknuvawe na osnovno vospitanie i obrazovanie vo redovnite i posebnite osnovni u~ili{ta i imaat pravo i na individualna pomo{ za steknuvawe na osnovnoto obrazovanie i vospitanie.

^len 7

(1) Za decata na gra|anite na Republika Makedonija koi prestojuvaat vo stranstvo se organizira nastava za u~ewe na makedonskiot jazik i kultura, a za pripadnicite na zaednicite koi zboruvaat jazik razli~en od makedonskiot jazik i na maj~iniot jazik, vo soglasnost so me|unarodni dogovori ratifikuvani soglasno Ustavot na Republika Makedonija.

(2) Na decata na gra|anite na Republika Makedonija koi prestojuvale vo stranstvo i se vratile vo Republika Makedonija kade go zapo~nuvaat, odnosno prodolùvaat osnovnoto obrazovanie, osnovnite u~ili{ta se dol`ni da im pomognat vo izu~uvaweto na maj~iniot jazik.

(3) Zaradi uspe{no vklu~uvawe vo vospitno-obrazovniot proces na u~enicite od stav (2) na ovoj ~len, osnovnoto u~ili{te kade e zapi{an u~enikot organizira individualna i grupna dopolnitelna nastava za sovladuvawe na maj~iniot jazik i za nadomestuvawe na znaeweto od odredeni nastavni predmeti.

(4) Nastavata za u~enicite od stav (1) na ovoj ~len se izveduva spored nastaven plan i programa {to ja izgotvuva Biroto za razvoj na obrazovanieto (vo natamo{niot tekst: Biroto), a ja utvrduva ministerot nadleèn za obrazovanie (vo natamo{niot tekst: ministerot.

(5) Nastavata za u~enicite od stav (2) na ovoj ~len trae najmnogu edna godina i se izveduva spored programa {to ja izgotvuva Biroto, a ja utvrduva ministerot.

(6) Na~inot i postapkata za izbor na nastavnicite koi gi ostvaruvaat nastavniot plan i programa od stav (4) na ovoj zakon gi utvrduva ministerot.

^len 8

(1) Deca so stransko dràvjanstvo ili deca bez dràvjanstvo, koi prestojuvaat vo Republika Makedonija imaat pravo na osnovno obrazovanie pod ednakvi uslovi kako decata dràvjani na Republika Makedonija.

(2) Za decata od stav (1) na ovoj ~len se organizira nastava po maj~in jazik, vo soglasnost so me|unarodnite dogovori ratifikuvani soglasno Ustavot na Republika Makedonija.

(3) Deca dràvjani na dràvite ~lenki na Evropskata Unija imaat pravo na osnovno obrazovanie pod ednakvi uslovi kako i decata dràvjani na Republika Makedonija.

(4) Deca dràvjani na dràvite ~lenki na Evropskata Unija ~ii roditeli se so prestoj vo Republika Makedonija kade vr{at ili vr{ele samostojna dejnost, odnosno koi se vraboteni ili bile vraboteni na teritorijata na Republika Makedonija, imaat pravo na steknuvawe na znaewe od maj~iniot jazik i kultura na dràvata od kade poteknuvaat.

(5) Ministerstvoto e dol`no, vo sorabotka so osnova~ot na u~ili{teto i dràvata od kade poteknuva u~enikot od stav (3) na ovoj ~len, a vo soglasnost so mo`nostite, da dade podr{ka za steknuvawe na znaewe od maj~in jazik i kultura na dràvata od koja poteknuva u~enikot.

^len 9

(1) Vospitno-obrazovnata rabota vo osnovnoto u~ili{te se ostvaruva na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo.

(2) Za u~enicite na pripadnicite na zaednicite koi sledat nastava na jazik razli~en od makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, vospitno-obrazovnata rabota se izveduva na jazikot i pismoto na soodvetnata zaednica, na na~in utvrden so ovoj zakon.

(3) U~enicite od stav (2) na ovoj ~len zadolìtelno go izu~uvaat i makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo.

^len 10

(1) Osnovnoto obrazovanie se organizira i ostvaruva vo osnovno u~ili{te.

(2) Osnovno obrazovanie se organizira i ostvaruva i vo zdravstveni ustanovi, socijalni ustanovi, kazneno-popravni i vospitno-popravni ustanovi, soglasno so ovoj zakon.

(3) Osnovnoto obrazovanie za u~enicite so posebni obrazovni potrebi se organizira i ostvaruva vo posebni osnovni u~ili{ta i vo posebni paralelki pri redovnite osnovni u~ili{ta.

^len 11Vo osnovnoto u~ili{te se zabranuva politi~ko i versko organizirawe i dejstvuvawe, kako i istaknuvawe na partiski i verski obele`ja.

^len 12

(1) Dejnosta na osnovnoto u~ili{te e od javen interes.(2) Osnovnoto u~ili{te ima svojstvo na pravno lice i se zapi{uva vo Centralniot registar na Republika Makedonija.

^len 13

Osnovnoto u~ili{te ima pe~at. Vo sredinata na pe~atot e grbot na Republika Makedonija, a od stranata imeto na Republika Makedonija i imeto (naziv) i sedi{to na u~ili{teto.

^len 14

(1) Imeto na osnovnoto u~ili{te e ispi{ano na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo.

(2) Vo osnovnite u~ili{ta vo koi nastavata se izveduva i na drug jazik i pismo razli~en od makedonskiot jazik, imeto na u~ili{teto e ispi{ano na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo i na jazikot i pismoto na koe se izveduva nastavata.

^len 15

Vo osnovno obrazovanie moè da vklu~at i vozrasni lica, na na~in utvrden so zakon.

I. OSNOVAWE I PRESTANOK SO RABOTA NA OSNOVNOTO UÎLI[TE

1. Osnovawe na osnovnoto u~ili{te

^len 16

(1) Osnovnoto u~ili{te moè da bide op{tinsko ili dràvno.

(2) Op{tinskoto osnovno u~ili{te se osnova od op{tinata.

(3) Dràvnoto osnovno u~ili{te se osnova od Vladata na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Vladata).

(4) Sovetot na op{tinata donesuva odluka za osnovawe na osnovno u~ili{te, po prethodno pribaveno pozitivno mislewe od Vladata.

(5) Dràvnite osnovni u~ili{ta koi gi osnova Vladata, se osnovaat samo za ostvaruvawe na nastaven plan i programi za osnovno obrazovanie na odredeni u~enici za koi dràvata ima poseben interes (u~ili{ta za u~enici so posebni obrazovni potrebi).

^len 17

(1) Osnovno u~ili{te moè da se osnova ako:

- ima dovolen broj u~enici za formirawe na najmalku po dve paralelki od prvo do devetto oddelenie;

- e obezbeden soodveten nastaven kadar;

- se obezbedeni soodvetni u~ili{ni prostorii, oprema i nastavni sredstva soglasno so utvrdeni normativi i standardi, i

- se obezbedeni potrebni finansiski sredstva.

(2) Po isklu~ok, od stav (1) na ovoj ~len osnovno u~ili{te moè da se osnova i koga nema dovolen broj u~enici za formirawe osumnaeset paralelki, dokolku osnova~ot obezbedi dovolno finansiski sredstva za rabota.(3) Normativite i standardite od stavot (1) alineja (3) na ovoj ~len gi utvrduva ministerot, na predlog od Biroto.

^len 18

Osnova~ot e dolèn pri osnovawe na osnovno u~ili{te da formira komisija koja vo soglasnost so ovoj zakon izvr{uva podgotovka za po~etok so rabota na u~ili{teto.

^len 19

(1) So aktot za osnovawe na osnovnoto u~ili{te se utvrduva:

- imeto i sedi{teto na osnovnoto u~ili{te;

- brojot na u~enicite;

- reonot, odnosno reonite od koi se opfa}aat u~enicite;

- jazikot na koj }e se izveduva nastavata;

- brojot na podra~ni u~ili{ta;

- potrebniot nastaven kadar, opremata, prostorot spored standardite i normativite;

- programata za vospitno - obrazovnata dejnost;

- sredstvata koi osnova~ot gi obezbedil za osnovawe i po~etok so rabota na osnovnoto u~ili{te i na~inot na obezbeduvawe na sredstvata, i

- otpo~nuvaweto so rabota na osnovnoto u~ili{te.

(2) Osnovnoto u~ili{te moè da zapo~ne so rabota otkako Ministerstvoto nadle`no za obrazovanie (vo natamo{niot tekst: Ministerstvoto) }e utvrdi deka se ispolneti uslovite od ~len 17 od ovoj zakon i }e donese re{enie za verifikacija.

(3) Proverka za ispolnetosta na uslovite za verifikacija vr{i komisija formirana od ministerot.

(4) Protiv re{enieto od stav (2) na ovoj ~len moè da se podnese àlba do Vtorostepena komisija na Vladata na Republika Makedonija od oblasta na obrazovanieto.

(5) Na~inot na verifikacijata na osnovnoto u~ili{te go propi{uva ministerot.

^len 20

(1) Osnovnoto u~ili{te vo svojot sostav moè da ima podra~no u~ili{te.

(2) Podra~no u~ili{te se organizira vo naseleno mesto so mal broj u~enici, za {to odlu~uva osnova~ot, po prethodno pozitivno mislewe od ministerot.

2. Statut na osnovnoto u~ili{te

^len 21

(1) Osnovnoto u~ili{te ima statut.

(2) So statutot osobeno se ureduva: organizacijata i vr{eweto na vospitno-obrazovnata dejnost, nazivot, sedi{teto, upravuvaweto i rakovodeweto, pravata i obvrskite na u~enicite, pravata i obvrskite na vrabotenite i drugi pra{awa od zna~ewe za rabota na osnovnoto u~ili{te.

(3) Statutot na osnovnoto u~ili{te go donesuva u~ili{niot odbor.

(4) Na statutot na osnovnoto u~ili{te soglasnost dava Ministerstvoto.

3. Registar

^len 22

(1) Ministerstvoto vodi centralen registar na osnovnite u~ili{ta osnovani na teritorijata na Republika Makedonija.

(2) Sekoja op{tina za svoeto podra~je vodi registar na osnovni u~ili{ta i za toa dostavuva podatoci do Ministerstvoto.

(3) Formata i sodrìnata, kako i na~inot na vodewe na registrite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len gi propi{uva ministerot.

3. Prestanok so rabota na osnovnoto u~ili{te

^len 23

(1) Osnovnoto u~ili{te prestanuva so rabota, ako ne se sproveduvaat odredbite od ovoj zakon i podzakonskite akti {to proizleguvaat od nego.

(2) Postapkata za prestanuvawe so rabota na osnovnoto u~ili{te ja pokrenuva i vodi osnova~ot, a po prethodna soglasnost na Ministerstvoto.

(3) Postapkata za prestanuvawe na rabota na podra~noto osnovno u~ili{te ja pokrenuva i vodi osnova~ot, po prethodna soglasnost od Ministerot.

^len 24

(1) Osnova~ot na osnovnoto u~ili{te donesuva akt za prestanuvawe so rabotata ako osnovnoto u~ili{te:

- ne gi ostvaruva celite i zada~ite na obrazovanieto i vospitanieto; i

- prestanalo da gi ispolnuva uslovite utvrdeni so ovoj zakon.

(2) Po donesuvaweto na aktot za prestanuvawe so rabota na osnovnoto u~ili{te, osnova~ot e dolèn na u~enicite da im obezbedi da go prodolàt obrazovanieto, na tovar na osnova~ot.

(3) Osnovnoto u~ili{te po donesuvaweto na aktot za prestanuvawe so rabota se bri{e od registrite od ~len 22 stavovite (1) i (2) od ovoj zakon.

(4) Aktot za prestanuvawe so rabota na osnovnoto u~ili{te se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" i slu`benoto glasilo na op{tinata.

(5) Osnova~ot vo rok od tri dena po donesuvawe na aktot za prestanuvawe so rabota na osnovnoto u~ili{te, go izvestuva Centralniot registar na Republika Makedonija za bri{ewe od registarot.

II. PROGRAMI I ORGANIZACIJA NA VOSPITNO-OBRAZOVNATA RABOTA VO OSNOVNOTO UÎLI[TE

1. Nastaven plan i nastavni programi

^len 25(1) Ministerot ja utvrduva Koncepcijata za osnovno vospitanie i obrazovanie, vrz osnova na koja se nosat nastavniot plan i nastavnite programi za osnovno obrazovanie (vo natamo{niot tekst: nastaven plan i programi).

(2) Vo osnovnoto u~ili{te vospitno-obrazovnata rabota se organizira i ostvaruva spored nastaven plan i programi koi, na predlog na Biroto, gi utvrduva ministerot.(3) Nastavniot plan za osnovnoto u~ili{te sodrì zadolìtelni i izborni predmeti, dopolnitelna i dodatna nastava, kako i ~asovi za oddelenskata zaednica.

(4) So nastavniot plan se opredeluva godi{niot i nedelniot broj na ~asovi za nastavata oddelno po zadolìtelnite i izbornite predmeti, nivniot redosled po oddelenija, brojot na nedelnite ~asovi za dopolnitelna nastava, ~asovite za dodatna nastava i ~asot za oddelenskata zaednica.

(5) So nastavnite programi se opredeluvaat nastavnite celi, sodrìnite, osnovnite poimi, aktivnostite i metodite vo nastavata, ocenuvaweto na postigawata na u~enicite, uslovite za realizirawe na nastavnata programa i normativot za nastaven kadar. ^len 26

Vo osnovnoto u~ili{te moè da se ostvaruva i versko obrazovanie kako izboren predmet.

^len 27

Dopolnitelna nastava se organizira za u~enicite koi imaat te{kotii vo u~eweto i na koi im e potrebna povremena pomo{ vo tekot na nastavnata godina.

^len 28

Dodatna nastava se organizira za u~enicite koi pokaùvaat zna~itelni rezultati po oddelni predmeti.

^len 29

Na ~asot na oddelenskata zaednica se razrabotuvaat sodrìni za li~niot i socijalniot razvoj na u~enicite spored programa {to ja utvrduva ministerot, na predlog na Biroto.^len 30

(1) Nastavniot plan i programi za osnovno obrazovanie na u~enici so posebni obrazovni potrebi vo posebnite u~ili{ta i posebnite paralelki vo osnovnite u~ili{ta gi utvrduva ministerot, na predlog na Biroto.

(2) Za u~enicite so posebni obrazovni potrebi zadolìtelnite i izbornite predmeti se realiziraat so prilagodenite programi spored nivnite posebni obrazovni potrebi.

^len 31

Nastavniot plan i programi za osnovno muzi~ko i baletsko obrazovanie gi utvrduva ministerot, na predlog na Biroto.

2. Pro{irena programa^len 32(1) Vo osnovnoto u~ili{te se realizira i pro{irena programa spored Koncepcijata za osnovno vospitanie i obrazovanie.

(2) Pro{irenata programa na osnovnoto u~ili{te opfa}a organizirano prifa}awe i za{tita na u~enicite eden ~as pred zapo~nuvawe na ~asovite za redovnata nastava i eden ~as po zavr{uvaweto na redovnata nastava, kako i prodolèn prestoj.

^len 33(1) Osnovnoto u~ili{te za u~enicite vo prvo, vtoro i treto oddelenie organizira prifa}awe i za{tita na u~enicite eden ~as pred zapo~nuvaweto na ~asovite za redovnata nastava i eden ~as po zavr{uvaweto na nastavata, vo soglasnost so roditelot.

(2) Osnovnoto u~ili{te za u~enicite od prvo do treto oddelenie moè da organizira prodolèn prestoj so u~enicite od ista paralelka, po dobiena soglasnost od Ministerstvoto. Vo prodolèn prestoj u~enicite se vklu~uvaat vo soglasnost so roditelot.

(3) Ako se obezbedeni uslovi i sredstva od osnova~ot, osnovnoto u~ili{te moè da organizira prodolèn prestoj za u~enicite vo grupi i toa, od prvo do petto oddelenie so u~enici od isto oddelenie, ili od prvo do treto i od ~etvrto i petto oddelenie so u~enici od razli~ni oddelenija. Vo prodolèn prestoj u~enicite se vklu~uvaat vo soglasnost so roditelot.

(4) Za vreme na prodolèniot prestoj u~enicite u~at, gi rabotat doma{nite zada~i, rabotat drugi u~ili{ni obvrski i u~estvuvaat vo kulturno-umetni~ki i drugi aktivnosti, soglasno so godi{nata programa za rabota na u~ili{teto.

^len 34

(1) Za razvivawe na razli~nite interesi na u~enicite osnovnoto u~ili{te organizira slobodni u~eni~ki aktivnosti koi{to se opredeleni so godi{nata programa za rabota na u~ili{teto.

(2) U~enicite vo slobodnite u~eni~ki aktivnosti se vklu~uvaat dobrovolno.

(3) Na~inot na organizirawe i izveduvawe na natprevarite na u~enicite po oddelni predmeti na op{tinsko, regionalno i dràvno nivo go utvrduva ministerot, vo sorabotka so Biroto.

(4) Na~inot na izveduvaweto na u~ili{nite ekskurzii i drugite slobodni aktivnosti na u~enicite go utvrduva ministerot, na predlog na Biroto.3. Godi{na programa za rabota na osnovnoto u~ili{te

^len 35

(1) Godi{nata programa za rabota na osnovnoto u~ili{te (vo natamo{niot tekst: godi{na programa za rabota) se izrabotuva vrz osnova na programata za razvoj na u~ili{teto.

(2) So godi{nata programa za rabota se planira nastavata soglasno so nastavniot plan i drugata vospitno-obrazovna rabota vo u~ili{teto.

(3) Formata i sodrìnata na godi{nata programa za rabota gi utvrduva ministerot.

(4) U~ili{niot odbor ja dostavuva godi{nata programa za rabota do osnova~ot najdocna do 31 avgust vo tekovnata u~ebna godina.

(5) Godi{nata programa za rabota ja donesuva osnova~ot do 30 septemvri za sekoja tekovna u~ebna godina.

(6) Ako godi{nata programa za rabota ne ja donese osnova~ot vo rokot utvrden vo stav (5) na ovoj ~len, se smeta deka istata e donesena.

(7) Donesenata godi{nata programa za rabota osnovnoto u~ili{te ja dostavuva do Biroto i do Dràvniot prosveten inspektorat, vo elektronska forma.

^len 36

Osnovnoto u~ili{te e dol`no da gi zapoznae u~enicite i roditelite preku bro{ura so oddelni delovi od programata za rabota, pravata i obvrskite na u~enicite i organizacijata na rabotata vo u~ili{teto.4. Organizacija na nastavata vo osnovnoto u~ili{te

^len 37

(1) Nastavniot plan i programi vo osnovnoto u~ili{te se izrabotuvaat spored trite vospitno-obrazovni periodi (vo natamo{niot tekst: periodi) i toa:

od prvo do treto oddelenie;

od ~etvrto do {esto oddelenie; i

od sedmo do devetto oddelenie.

(2) So prilagodenite ili posebnite programi za osnovnoto vospitanie i obrazovanie za u~enicite so posebni obrazovni potrebi vo posebnite u~ili{ta i posebnite paralelki vo osnovnite u~ili{ta, periodite moàt da se odredat i poinaku od onie utvrdeni vo stav (1)na ovoj ~len.

^len 38

(1) U~ebnata godina vo osnovnoto u~ili{te, po pravilo, zapo~nuva na 1 septemvri, a zavr{uva na 31 avgust narednata godina.

(2) Nastavata vo u~ebnata godina se ostvaruva vo 180 nastavni dena.

(3) Nastava vo osnovnoto u~ili{te ne se izveduva za vreme na dràvni praznici i drugi praznici utvrdeni so zakon.

(4) Po isklu~ok, nastavata moè da se organizira i vo neraboten den za da se ostvarat nastavnite denovi od stav (2) na ovoj ~len.

(5) Nastavata moè da se ostvaruva i vo skrateno traewe, no ne pomalku od 100 nastavni dana, po dobiena soglasnost od Ministerstvoto, spored posebna nastavna programa donesena od ministerot, po predlog na Biroto.(6) Vospitno-obrazovnata rabota ne smee da se prekinuva vo tekot na nastavnata godina, osven za vonredni sostojbi (prirodni nepogodi, epidemii i drugo), za {to re{ava osnova~ot, a po prethodna soglasnost so Ministerstvoto.

^len 39(1) Nastavniot ~as trae 40 minuti.

(2) Nastavniot ~as za u~enicite so posebni obrazovni potrebi moè da trae pokratko od nastavniot ~as od stav (1) na ovoj ~len, dokolku toa e utvrdeno so nastavniot plan i programite.

(3) Nastavniot ~as za u~enicite vo osnovnite muzi~ki u~ili{ta, kako i vo drugi ustanovi, moè da trae pokratko od nastavniot ~as od stav 1 na ovoj ~len, dokolku toa e utvrdeno so nastavniot plan i programite.^len 40(1) Nastavata vo u~ebnata godina se organizira vo dve polugodija.

(2) U~ebnata godina se utvrduva so kalendar za organizacija i rabota na osnovnoto u~ili{te.

(3) Kalendarot od stav (2) na ovoj ~len go donesuva ministerot.^len 41

(1) Nastavata vo osnovnoto u~ili{te se izveduva po oddelenija, paralelki i nastavni grupi so u~enici od isto oddelenie.

(2) Oddelenieto e vospitno-obrazovna celina vo koja se obrabotuvaat nastavnite programi spored nastavniot plan za edna u~ebna godina. U~enicite od isto oddelenie se rasporedeni po paralelki.

(3) Paralelka se formira od u~enici od isto oddelenie.

(4) Brojot na u~enici vo paralelkata e od 24 do 34.

(5)Paralelka moè da se formira i so pomalku od 24 u~enici po dobiena soglasnost od osnova~ot.

(6)Osnova~ot moè da formira paralelka od stav (5) na ovoj ~len po prethodno pozitivno mislewe od Ministerstvoto.

(7) Vo osnovnoto u~ili{te moè da se formira i kombinirana paralelka, po pravilo, od u~enici od prvo do treto oddelenie, so u~enici od ~etvrto i petto oddelenie ili so u~enici od {esto do devetto oddelenie, po dobiena soglasnost od osnova~ot.

(8) Osnova~ot moè da formira kombinirana paralelka od stav (7) na ovoj ~len po prethodno pozitivno mislewe od Ministerstvoto.(9) Koga ne moè da se organizira nastavata po oddelenija vo paralelki za u~enicite vo zdravstveni ustanovi, socijalni ustanovi, kazneno-popravni ili vospitno-popravni ustanovi, osnovnoto u~ili{te organizira individualna ili grupna vospitno-obrazovna rabota.(10) Brojot na u~enicite so posebni obrazovni potrebi vo paralelka go utvrduva ministerot.

^len 42

(1) Vospitno-obrazovnata rabota vo osnovnoto u~ili{te opfa}a nastava i drugi oblici na organizirana rabota so u~enicite.

(2) Nastavata vo prvo oddelenie ja izveduva nastavnik po oddelenska nastava, pedagog ili nastavnik za predu~ili{no vospitanie.

(3) Nastavata vo vtoro i treto oddelenie ja izveduva nastavnik po oddelenska nastava ili pedagog.

(4) Za izveduvawe na nastavata po angliski jazik od prvo do treto oddelenie se vklu~uva nastavnik po angliski jazik.

(5)Nastavata vo ~etvrto oddelenie ja izveduva nastavnik po oddelenska nastava ili pedagog, osven za nastavata po angliski jazik i za nastavata po makedonski jazik za u~enicite od pripadnicite na zaednicite koi nastavata ja ostvaruvaat na jazik i pismo razli~en od makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo.

(6) Nastavata vo petto oddelenie prodolùva da ja izveduva nastavnik po oddelenska nastava ili pedagog, osven za nastavata po angliski jazik i za nastavata po makedonski jazik za u~enicite od pripadnicite na zaednicite koi nastavata ja ostvaruvaat na jazik i pismo razli~en od makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, a po prirodni nauki i tehni~ko obrazovanie se vklu~uvaat i predmetni nastavnici.

(7) Brojot na ~asovite na oddelenskiot nastavnik po zadolìtelnite predmeti vo petto oddelenie ne moè da bide pomal od 20 ~asa vo nedelata vklu~uvaj}i go ~asot na oddelenskata zaednica.

(8) Nastavata od {esto do devetto oddelenie ja izveduvaat predmetni nastavnici.

(9) Vo paralelkite vo koi ima u~enici so posebni obrazovni potrebi moè da se angaìra i defektolog za rabota so u~enicite so posebni obrazovni potrebi.

(10) Vo prodolèniot prestoj za u~enicite od prvo oddelenie vospitno-obrazovnata rabota ja izveduvaat nastavnicite za oddelenska nastava, pedagog ili nastavnici za predu~ili{no vospitanie, a od vtoro do petto oddelenie nastavnicite za oddelenska nastava ili pedagog. 5. Individualna i grupna rabota vo nastavata

^len 43

(1) Za u~enicite od prvo do {esto oddelenie vo nastavata se ostvaruvaat i sodrìni i zada~i po nivoa na sloènost.

(2) U~enicite od sedmo do devetto oddelenie koi pokaùvaat osobeni rezultati po oddeleni nastavni predmeti spored rezultatite od standardiziranite testovi izraboteni od Biroto, moàt da se opredelat za sledewe na nastava vo nastavni grupi formirani od u~enici od isto oddelenie od razli~ni paralelki, za usvojuvawe na posloèni sodrìni i toa najmnogu vo obem od 25% od vkupnite ~asovi nameneti za soodvetniot predmet.

(3) U~enicite od stav (2) na ovoj ~len ~asovite od ostanatiot del od nastavata, gi sledat vo mati~nata paralelka vo svoeto oddelenie.

(4) Organiziraweto na nastavata vo nastavni grupi od stav (2) na ovoj ~len go utvrduva ministerot, po predlog na Biroto.

^len 44

(1) U~enicite vo nastavnite grupi po oddelen predmet od ~len 43 stav (2) od ovoj zakon vo grupite moàt da se zadràt vo tekot na celata nastavna godina ili da se otkaàt od taa nastava.

(2) U~enicite od stav (1) na ovoj ~len moàt da sledat nastava vo ista nastavna godina samo za predmetite za koi se opredelile.

(3) Vo osmo ili devetto oddelenie u~enicite moàt da gi zamenat predmetite.

IV. ZAPI[UVAWE NA UÊNICITE

^len 45(1) Deteto so poa|aweto vo osnovnoto u~ili{te steknuva status na u~enik.

(2) U~enikot ja sledi nastavata i u~estvuva vo drugite aktivnosti utvrdeni so nastavniot plan i programi za osnovno obrazovanie i vospitanie.

^len 46(1) Decata vo prvo oddelenie vo osnovnoto u~ili{te se zapi{uvaat vo mesec maj za slednata u~ebna godina.

(2) Pri zapi{uvaweto na deteto vo prvo oddelenie roditelot e dolèn da dostavi potvrda za primenite zadolìtelni vakcini za deteto, izdadena od nadle`na zdravstvena ustanova

(3) Osnovnoto u~ili{te e dol`no da gi opfati u~enicite od svojot reon.

(4) Osnovnoto u~ili{te moè da zapi{e u~enici od drug reon ili od druga op{tina samo dokolku ima slobodni mesta za zapi{uvawe.

(5) Osnova~ot go utvrduva reonot na osnovnite u~ili{ta od koi se zapi{uvaat u~enicite.

^len 47

(1) Vo prvo oddelenie na osnovnoto u~ili{te roditelot e dolèn da go zapi{e deteto koe do krajot na kalendarskata godina }e napolni {est godini.

(2) Po isklu~ok od stav (1) na ovoj ~len, deteto moè da se zapi{e vo prvo oddelenie, dokolku napolni {est godini do 31 januari narednata godina, po prethodno barawe od roditelot i dobieno mislewe od pedagogot ili psihologot vo u~ili{teto.

(3) Zapi{uvaweto na deteto, na barawe na roditelot, zdravstvenata ustanova moè da go odloì za edna godina ako se utvrdi deka deteto ne e podgotveno da odi na u~ili{te.

^len 48

(1) Zapi{uvaweto na deteto vo u~ili{teto go vr{i komisija koja ja formira direktorot na u~ili{teto. Komisijata e sostavena od pedagogot ili psihologot i nastavnik za predu~ili{no vospitanie, odnosno oddelenski nastavnik.

(2) Komisijata od stav (1) na ovoj ~len e dol`na, po pravilo, da go izvesti roditelot za podgotvenosta na deteto za trgnuvawe vo u~ili{teto, najmalku dva meseci pred po~etokot na nastavata.

(3) Roditelot po odlukata na komisijata ima pravo na àlba do komisija formirana od gradona~alnikot na op{tinata.

^len 49

(1) Vo tekot na nastavnata godina na u~enikot vo prvo oddelenie, na predlog na nastavnikot {to ja vodi paralelkata, pedagog ili psiholog, vo soglasnost so roditelot od zdravstveni ili drugi pri~ini, moè da mu se odloì sledeweto na nastavata za edna godina.

(2) Za odloùvaweto na sledeweto na nastavata od stav (1) na ovoj ~len odlu~uva komisija sostavena od psiholog, pedagog, nastavnik za predu~ili{no vospitanie ili oddelenski nastavnik.

(3) Komisijata od stav (2) na ovoj ~len ja formira direktorot na osnovnoto u~ili{te.

(4) Roditelot po odlukata na komisijata ima pravo na àlba do komisija formirana od gradona~alnikot na op{tinata.

^len 50

(1) Roditelot ima pravo da go zapi{e deteto vo osnovnoto u~ili{te vo reonot vo koj ìvee ili kade {to postojano prestojuva.

(2) Roditelot moè da go zapi{e deteto vo drugo osnovno u~ili{te vo istiot ili drug reon ako za toa ima soglasnost od u~ili{teto vo koe se zapi{uva.

(3) Spisokot na decata od reonot za zapi{uvawe vo osnovnoto u~ili{te se dobiva od nadle`nite slu`bi vo edinicata na lokalnata samouprava koi vodat evidencija na postojanite i privremenite ìteli.

(4) Spisokot od stav (3) na ovoj ~len sodrì ime i prezime i godina na ra|awe na deteto.

(5) Vo tekot na {koluvaweto u~enikot moè da premine vo drugo osnovno u~ili{te ako ima soglasnost od u~ili{teto kade preminuva.

(6) Odredbite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len ne se odnesuvaat na decata so posebni obrazovni potrebi.

^len 51

(1) Roditelot ima pravo deteto so posebni obrazovni potrebi da go zapi{e vo osnovno u~ili{te, osven vo slu~aite koga posebnite obrazovni potrebi na deteto se takvi {to toa treba da sledi nastava vo posebno osnovno u~ili{te.

(2) Na~inot i uslovite za zapi{uvaweto na u~enicite so posebni obrazovni potrebi vo osnovnite u~ili{ta go utvrduva ministerot, po predlog na Biroto.

^len 52

Osnovnoto u~ili{te e dol`no da go izvesti ovlasteniot prosveten inspektor na op{tinata za decata koi ne se zapi{ani, odnosno u~enicite koi neopravdano ne go posetuvaat osnovnoto u~ili{te pove}e od 30 dena.

V. PRAVA I OBVRSKI NA UÊNICITE

^len 53

Zabraneto e telesno i psihi~ko maltretirawe na u~enikot.

^len 54(1) U~enikot ima pravo da ja posetuva nastavata i da u~estvuva vo vospitno-obrazovnata rabota {to ja organizira osnovnoto u~ili{te.

(2) U~enikot ima obvrska redovno da ja posetuva nastavata i da gi ispolnuva planiranite obvrski i zada~i {to se predvideni so nastavniot plan i programi i godi{nata programa za rabota.

^len 55Za u~enicite koi pokaùvaat zna~itelni rezultati od oddelni oblasti, izvr{uvaweto na obvrskite i na~inot na ostvaruvawe na programata na osnovnoto u~ili{te moè da se prilagodi na na~in koj go utvrduva ministerot, po predlog na Biroto.

^len 56U~enikot od zdravstveni pri~ini moè da bide osloboden od u~estvoto vo oddelni aktivnosti vo nastavata vo osnovnoto u~ili{te, vrz osnova na potvrda izdadena od soodvetna zdravstvena ustanova.^len 57

(1) Za sekoe izostanuvawe na u~enikot od nastava roditelot e dolèn da go izvesti rakovoditelot na paralelkata za pri~inite za izostanuvaweto.

(2) U~enikot moè da otsustvuva od nastavata ako negovoto izostanuvawe roditelot go najavi odnapred vo u~ili{teto, no ne pove}e od pet denovi vo nastavnata godina.

(3) Direktorot na u~ili{teto po pismeno barawe na roditelite od opravdani pri~ini moè da mu dozvoli na u~enikot podolgo izostanuvawe od nastavata, no ne podolgo od 30 dena.

^len 58

(1) Na u~enikot koj napolnil 16 godini mu prestanuva obvrskata za redovno osnovno obrazovanie so istekot na u~ebnata godina.

(2) Po isklu~ok, od stav (1) na ovoj ~len, po barawe na roditelot ili u~enikot, a po mislewe na u~ili{niot pedagog ili psiholog, u~enikot koj napolnil 16 godini moè da go prodolì obrazovanieto do navr{uvawe na 17 godini.

(3) U~enikot od stav (2) na ovoj ~len go zadrùva statusot na u~enik ako go prodolì {koluvaweto kako vozrasen u~enik, soglasno zakon.

(4) Na u~enikot so posebni obrazovni potrebi koj napolnil 20 godini mu prestanuva obvrskata za redovno osnovno obrazovanie so istekot na u~ebnata godina.

^len 59

Kon u~enikot koj ne gi izvr{uva obvrskite i gi povreduva pravilata na vospitno-obrazovnata rabota se primenuvaat slednite pedago{ki merki: ukor, usna opomena, pismena opomena, namaluvawe na povedenieto, premestuvawe na u~enikot vo druga paralelka i premestuvawe na u~enikot vo drugo osnovno u~ili{te.^len 60(1) Ako ima opravdani pri~ini {to se povrzani so odnesuvaweto na u~enikot vo osnovnoto u~ili{te, u~ili{teto moè da go prefrli u~enikot vo drugo osnovno u~ili{te dokolku ima soglasnost od u~ili{teto koe treba da go prifati u~enikot.

(2) Za pri~inite za prefrluvawe na u~enikot vo drugo osnovno u~ili{te odlu~uva komisija formirana od direktorot na u~ili{teto, sostavena od oddelenskiot rakovoditel ili rakovoditel na paralelkata, dva nastavnika i psihologot ili pedagogot vo u~ili{teto i pretsedatelot na Sovetot na roditelite.

(3) Komisijata od stav (2) na ovoj ~len sorabotuva so roditelot na u~enikot.

(4) Ako u~ili{teto ne moè da obezbedi preminuvawe na u~enikot vo drugo u~ili{te za toa odlu~uva komisija formirana od gradona~alnikot na op{tinata.

^len 61

(1) U~enikot ima pravo na besplaten prevoz ako mestoto na ìveewe e oddale~eno najmalku dva kilometri od najbliskoto osnovno u~ili{te.

(2) U~enicite so posebni obrazovni potrebi imaat pravo na besplaten prevoz bez ogled na oddale~enosta na nivnoto mesto na ìveewe do osnovnoto u~ili{te.

^len 62

(1)Osnovnoto u~ili{te vo dogovor so roditelite moè za site u~enici da organizira najmalku eden obrok vo tekot na prestojot vo u~ili{to. Tro{ocite za obrokot gi pla}a roditelot.

(2)Standardite za obrocite vo u~ili{teto gi utvrduva Ministerstvoto, vo sorabotka so soodvetna stru~na ustanova.

^len 63

(1) U~enicite koi se istaknuvaat so svoeto znaewe ili so drugi vidovi postigawa osnovnoto u~ili{te gi pofaluva odnosno nagraduva.

(2)Na u~enicite koi postignuvaat natprose~ni rezultati vo nastavnite i vonnastavnite aktivnosti, osnovnoto u~ili{te, na predlog na nastavni~kiot sovet, im izdava posebni diplomi i pofalnici.

(3) Formata i sodrìnata na diplomite, kako i na~inot na nivnoto izdavawe gi propi{uva ministerot.

^len 64

Na~inot na ostvaruvaweto na pravata i obvrskite na u~enicite, nagraduvaweto i izrekuvaweto na pedago{kite merki za naru{uvawe na u~ili{nite pravila i ku}niot red gi propi{uva ministerot, po predlog na Biroto.

VI. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA I

NAPREDUVAWETO NA UÊNICITE

^len 65

(1) Postigawata na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te se ocenuva opisno i broj~ano.

(2) Vo prviot period, postigaweto na u~enikot vo tekot na nastavnata godina po zadolìtelnite i izbornite predmeti se ocenuva opisno.

(3) U~enikot od stav (2) na ovoj ~len samo na krajot na u~ebnata godina dobiva svidetelstvo so opisni ocenki.

(4) Vo vtoriot period, postigaweto na u~enikot vo tekot na nastavnata godina po zadolìtelnite i izbornite predmeti se ocenuva opisno i broj~ano.

(5) U~enikot od stav (4) na ovoj ~len na krajot na prvo polugodie dobiva izvestuvawe za uspehot so broj~ani ocenki, a na krajot na u~ebnata godina dobiva svidetelstvo so broj~ani ocenki i ocenka za op{t uspeh.

(6) Vo tretiot period, postigaweto na u~enikot vo tekot na nastavnata godina po zadolìtelnite i izbornite predmeti se ocenuva broj~ano.

(7) U~enikot od stav (6) na ovoj ~len na krajot na prvo polugodie dobiva izvestuvawe za uspehot so broj~ani ocenki, a na krajot na u~ebnata godina dobiva svidetelstvo so broj~ani ocenki i ocenka za op{t uspeh.

(8) Broj~anite ocenki se: odli~en (5); mnogu dobar (4); dobar (3); dovolen (2) i nedovolen (1). Site ocenki se preodni osven ocenkata nedovolen (1).

(9) Najvisoka ocenka e odli~en (5).^len 66

Ocenuvaweto na u~enikot e spored standardi koi gi utvrduva ministerot, na predlog na Biroto.

^len 67

Oddelenskiot nastavnik, odnosno rakovoditel na paralelkata e dolèn da go izvesti roditelot za uspehot na u~enikot najmalku dva pati vo sekoe polugodie.

^len 68

(1) Vo prviot period, znaeweto na u~enikot koj nastavata ja sledi vo posebnite osnovni u~ili{ta se ocenuva opisno.

(2) Vo vtoriot i tretiot period, znaeweto na u~enikot koj nastavata ja sledi vo posebnite osnovni u~ili{ta moè da se ocenuva opisno i broj~ano vo zavisnost od vidot na popre~enosta na u~enikot.

^len 69(1) U~enikot od prvo do {esto oddelenie, po pravilo, ne moè da go povtoruva oddelenieto.

(2) U~enikot koj ne uspeal da gi sovlada nastavnite sodrìni do krajot na u~ebnata godina kako posledica na podolgo otsustvo od nastavata poradi bolest, preseluvawe i drugi opravdani pri~ini, po predlog na roditelot ili po predlog na oddelenskiot nastavnik i stru~nite sorabotnici na u~ili{teto, a vo soglasnost so roditelot moè da ostane vo istoto oddelenie za {to odluka donesuva nastavni~kiot sovet na u~ili{teto.

^len 70

(1) U~enikot koj{to na krajot na nastavnata godina vo sedmo, osmo i devetto oddelenie ima negativna ocenka do dva predmeta se upatuva na popraven ispit.

(2) Za u~enik od sedmo, osmo i devetto oddelenie koj na krajot na nastavnata godina ima do dve negativni ocenki, osnovnoto u~il{te e dol`no da organizira dopolnitelna nastava vo mesec juni.

(3) U~enikot od stav (2) na ovoj ~len koj po odrànata dopolnitelna nastava ne postignal pozitiven uspeh, se upatuva na popraven ispit.

(4) Popravnite ispiti u~enikot gi polaga vo mesec juni i avgust.

(5) U~enikot od stav (3) na ovoj ~len koj nema da go poloì popravniot ispit po eden ili po dva predmeti se zadrùva vo istoto oddelenie.

(6) U~enikot koj{to na krajot na nastavnata godina vo sedmo, osmo i devetto oddelenie ima pove}e od dve negativni ocenki se zadrùva vo istoto oddelenie.

^len 71

(1) Sledeweto i proveruvaweto na napredokot i postigaweto na uspehot na u~enicite se vr{i so interno ili eksterno proveruvawe.(2) Internoto proveruvawe uspehot na treto oddelenie go vr{at nastavnicite vo u~ili{teto vrz osnova na standardizirani testovi podgotveni od Biroto.

(3) uspehot na , i sproveduva . (4) na uspehot na (3) , , .(5) 3 .(6) i sproveduvawe na uspehot (2) (3) , . ^len 72

(1) Godi{nite ocenki oddelenskiot odnosno rakovoditelot na paralelkata na roditelite gi soop{tuva na roditelska sredba koja se odrùva tri dena po denot na odrùvaweto na nastavni~kiot sovet na koj se utvrduvat godi{nite ocenki na u~enicite.

(2) Ako u~enikot ili roditelot ne e zadovolen od godi{na ocenka, roditelot ima pravo, vo rok od tri dena od denot na soop{tuvaweto na uspehot, da podnese pismen prigovor do nastavni~kiot sovet na u~ili{teto, koj treba da bide obrazloèn.

(3) Nastavni~kiot sovet po prigovorot re{ava naredniot den od denot na istekot na rokot od stav (2) na ovoj ~len.

(4) Nastavni~kiot sovet moè prigovorot da go uvaì, da go odbie ili da organizira povtorna proverka na znaewata na u~enikot.

(5) Za povtorna proverka na znaeweto direktorot, najdocna vo rok od pet dena od denot na priemot na prigovorot, formira komisija za povtorna proverka na znaeweto.

(6) Komisijata od stav (5) na ovoj ~len e sostavena od pretsedatel i dva ~lena-ispituva~i.

(7) Pretsedatelot na komisijata, po pravilo, e oddelenskiot rakovoditel, odnosno rakovoditelot na paralelkata vo koja u~enikot u~i, a za ~lenovi-ispituva~i se imenuvaat nastavnici po predmetot po koj se vr{i proveruvaweto na znaeweto od redot na nastavnicite od u~ili{teto ili od drugo osnovno u~ili{te.

(8) Pretsedatel i ~len-ispituva~ na komisijata ne moè da bide nastavnikot koj ja utvrdil ocenkata.

(9) Ocenkata na komisijata e kone~na.

^len 73

(1) U~enikot koj poradi bolest ili poradi opravdani i neopravdani pri~ini ne ja posetuva nastavata najmalku edna tretina od fondot na nastavni ~asovi od odredeni predmeti i nema elementi za ocenuvawe, polaga oddelenski ispit spored predvidenite predmeti so nastavniot plan.

(2) Za opravdanosta na pri~inite od stav (1) na ovoj ~len odlu~uva nastavni~kiot sovet na u~ili{teto.

^len 74

(1) Popravniot ispit ili oddelenskiot ispit u~enikot go polaga pred ispitna komisija.

(2) Komisijata od stav (1) na ovoj ~len ja formira direktorot na u~ili{teto i e sostavena od pretsedatel i dva ~lena-nastavnici, od koi eden ~len e nastavnik od soodvetniot predmet.

^len 75

Ako u~enikot od zdravstveni pri~ini vo celost e osloboden od u~estvoto vo nastavata po oddelen predmet, toga{ po toj predmet u~enikot ne se ocenuva i istoto se zaveduva vo glavnata kniga na u~enicite.

^len 76

(1) U~enik koj ima odli~en op{t uspeh i posebno se istaknuva so sposobnost, znaewe i rabotni naviki moè pobrzo da napreduva.

(2) U~enik od prvo do treto oddelenie, po predlog na oddelenskiot nastavnik, a po mislewe na stru~nite sorabotnici na u~ili{teto i soglasnost na roditelot moè zabrzano da napreduva i premine vo narednoto oddelenie, za {to odluka donesuva nastavni~kiot sovet.

(3) U~enik od ~etvrto do devetto oddelenie, po predlog na oddelenskiot rakovoditel, a po odobruvawe na nastavni~kiot sovet i soglasnost na roditelot moè zabrzano da napreduva, za {to odluka donesuva nastavni~kiot sovet.

(4) Ako u~enikot pobrzo napreduva vo prviot period preminuva bez polagawe na ispiti za pobrzo napreduvawe, a ako pobrzo napreduva vo vtoriot, odnosno tretiot perid polaga ispiti za pobrzo napreduvawe.

(5) Pravoto od stavovite (2) i (3) na ovoj ~len, u~enikot moè da go koristi najmnogu dva pati vo tekot na osnovnoto obrazovanie.

(6) Osnovnoto u~ili{te ima obvrska da organizira mentorska i konsultativna pomo{ od nastavnicite po soodvetnite predmeti za u~enikot koj pobrzo napreduva. ^len 77

Na~inot na ocenuvaweto i napreduvaweto na u~enicite, organiziraweto i sproveduvaweto na popravnite ispiti, kako i vr{eweto na internoto i eksternoto proveruvawe go propi{uva ministerot.

VII. NASTAVNICI, STRU^NI SORABOTNICI I VOSPITUVAÎ

^len 78

(1) Vospitno-obrazovnata rabota vo osnovnoto u~ili{te ja ostvaruvaat nastavnici, stru~ni sorabotnici (pedagog, psiholog, sociolog, defektolog, bibliotekar) i vospituva~i.

(2) Nastavnicite, stru~nite sorabotnici i vospituva~ite vo osnovnoto u~ili{te imaat soodvetno visoko obrazovanie.

(3) Vidot na stru~nata podgotovka na licata koi ostvaruvaat vospitno-obrazovna rabota vo osnovnoto u~ili{te se ureduva so normativ za nastaven kadar na osnovnoto u~ili{te, {to go utvrduva ministerot.

^len 79

(1) Vospitno-obrazovnata rabota vo u~ili{tata za osnovno muzi~ko i baletsko obrazovanie ja ostvaruvaat nastavnici, korepetitori, bibliotekari, u~ili{ni pedagozi i psiholozi so soodvetno obrazovanie.

(2) Vidot na stru~nata podgotovka na licata koi ostvaruvaat vospitno-obrazovna rabota vo osnovnite muzi~ki i baletski u~ili{te se ureduva so normativ za nastaven kadar za u~ili{tata za osnovno muzi~ko i baletsko obrazovanie, {to go utvrduva ministerot.

^len 80

(1) Vospitno-obrazovnata rabota vo posebnite u~ili{tata i posebnite paralelki vo osnovnite u~ili{ta ja ostvaruvaat nastavnici, defektolozi, bibliotekari, vospituva~i, u~ili{ni pedagozi i psiholozi so soodvetno visoko obrazovanie.

(2) Vidot na stru~nata podgotovka na licata koi ostvaruvaat vospitno-obrazovna rabota vo posebnite u~ili{tata i posebnite paralelki vo osnovnite u~ili{ta se ureduva so normativ za nastaven kadar vo posebnite u~ili{tata i posebnite paralelki vo osnovnite u~ili{ta, {to go utvrduva ministerot.

1. Zasnovawe raboten odnos

^len 81

(1) Za nastavnik, stru~en sorabotnik i vospituva~ moè da se vraboti lice koe{to pokraj op{tite uslovi gi ispolnuva i slednite posebni uslovi:

- da e dràvjanin na Republika Makedonija;

- da ima soodvetno obrazovanie

- da go poznava makedonskiot jazik i negovoto kirilskoto pismo;

-da ima poloèno stru~en ispit za nastavnik, stru~en sorabotnik, odnosno za vopituva~.

(2) Licata od stav (1) na ovoj ~len vo u~ili{tata i paralelkite vo koi nastavata se izveduva na jazik i pismo razli~en od makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, osven nastavnicite za predmetot makedonski jazik, treba da go poznavaat i jazikot i pismoto na koj se izveduva nastavata.

(3) Direktorot na osnovnoto u~ili{te formira komisija sostavena od tri ~lena od redot na vospitno-obrazovniot kadar koj vr{i proverka na poznavaweto na jazikot na nastavnicite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len.

(4) Ako na javniot oglas za zasnovawe na raboten odnos za nastavnik, stru~en sorabotnik, odnosno vospituva~ ne se javi lice so poloèn stru~en ispit, raboten odnos moè da zasnova lice bez poloèn stru~en ispit, na opredeleno vreme do krajot na u~ebnata godina.

^len 82

Nastavnici za predmetite za koi nastavata se izveduva na stranski jazik moàt da bidat i lica stranski dràvjani koi imaat soodveten vid na obrazovanie i go poznavaat jazikot na koj se izveduva nastavata, za {to soglasnost dava Ministerstvoto.

^len 83

(1) Nastavnikot, stru~niot sorabotnik i vospituva~ot se izbiraat po pat na javen oglas.

(2) Licata od stav (1) na ovoj ~len, moàt da zasnovaat raboten odnos i bez javen oglas, na opredeleno vreme, najmnogu do tri meseci.

(3) Javniot oglas od stav (1) na ovoj ~len se objavuva vo najmalku dva dnevni vesnika od koi najmalku vo po eden od vesnicite {to se izdavaat na makedonski jazik i vo vesnicite {to se izdavaat na jazikot {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite koi zboruvaat slu`ben jazik razli~en od makedonskiot jazik.

(4) Pri izborot na stru~ni sorabotnici, vospituva~i i drug nenastaven kadar se primenuva na~eloto na soodvetna i pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|aat na site zaednici i po~ituvawe na kriteriumite na stru~nost i kompetentnost.

^len 84

(1) Nastavnicite koi rabotat vo podra~no osnovno u~ili{te vo naseleno mesto so pomalku od 10 u~enici i realiziraat nastava so skratena programa zasnovaat raboten odnos na opredeleno vreme so poln fond na ~asovi do realizacija na skratenata programa.

(2) Nastavnicite moàt da zasnovaat raboten odnos na opredeleno vreme do krajot na u~ebnata godina, dokolku na javen oglas ne se prijavi lice koe gi ispolnuva uslovite utvrdeni so zakon.

(3) Nastavnicite moàt da zasnovaat raboten odnos na neopredeleno vreme, pokratko od polnoto rabotno vreme, dokolku obemot na rabotata iznesuva najmalku polovina od rabotnoto vreme vo rabotnata nedela na na~in utvrden so zakon.

^len 85

Nastavnicite, stru~nite sorabotnici i vospituva~ite gi izbira direktorot na u~ili{teto po prethodno mislewe na u~ili{niot odbor.

2. Pripravni~ki sta`

^len 86

(1) Nastavnik, stru~en sorabotnik ili vospituva~ koj za prv pat se vrabotuva vo osnovno u~ili{te e nastavnik-pripravnik, stru~en sorabotnik-pripravnik, odnosno vospituva~-pripravnik.

(2) Pripravni~kiot sta` trae edna godina.

(3) Za vreme na pripravni~kiot sta` na pripravnikot mu pripa|a plata vo visina od 80% od platata na nastavnikot, stru~niot sorabotnik, odnosno vospituva~ot.

(4) Za vreme na pripravni~kiot sta` licata od stavot (1) na ovoj ~len se osposobuvaat za samostojna vospitno-obrazovna, odnosno stru~na rabota preku sovladuvawe na programata za stru~en ispit.

(5) Pripravnikot za vreme na pripravni~kiot sta` sorabotuva so nastavnicite, stru~nite sorabotnici, odnosno vospituva~ite i se podgotvuva za stru~en ispit.

(6) Za vreme na pripravni~kiot sta` pripravnikot go sledi mentor.

(7) Mentor na pripravnikot go opredeluva direktorot na u~ili{teto od redot na nastavnicite, odnosno stru~nite sorabotnici ili vospituva~i koi vr{at rabota za koja se osposobuva pripravnikot i imaat zvawe nastavnik - mentor ili nastavnik - sovetnik.(8) Mentorot na pripravnikot mu podgotvuva programa koja vklu~uva metodska, didakti~ka i druga podgotovka potrebna za osposobuvawe na nastavnikot i za polagawe ispit. Mentorot izrabotuva izve{taj za rabotata na pripravnikot.

(9) Isto lice ne moè da bide mentor vo isto vreme na pove}e od dva pripravnika.

(10) Za vr{ewe na rabota na mentor, u~ili{teto na mentorot mu ispla}a nadomestok vo visina od 10% od platata koja }e ja prima pripravnikot po zavr{uvaweto na pripravni~kiot sta` .

(11) Pripravnikot po istekot na pripravni~kiot sta` polaga stru~en ispit pred komisija formirana od ministerot.

(12) Pripravnikot za polagawe na stru~niot ispit pla}a nadomestok, ~ija visina ja utvrduva ministerot vrz osnova na realnite tro{oci za sproveduvaweto na stru~niot ispit.

(13) Programata za polagaweto na stru~niot ispit na pripravnikot i na~inot na sproveduvaweto na ispitot gi propi{uva ministerot.

3. Rabotni dol`nosti na nastavnikot i

stru~niot sorabotnik

^len 87

(1) Rabotnite dol`nosti na nastavnikot vo osnovnoto u~ili{te opfa}a nastava i drugi vidovi na organizirana rabota so u~enicite, podgotovka za nastava, pregleduvawe i ocenuvawe na pismenite zada~i i drugite raboti {to se potrebni za ostvaruvawe na vospitno- obrazovnata programa.

(2) Vremeto {to se izdvojuva za podgotovka na nastavata i drugata vospitno-obrazovna rabota na nastavnikot opfa}a:

- planirawe na nastavata vo pismena ili elektronska forma i izbor na nastavni sredstva;

- podgotovka na didakti~ki pomagala;

- sorabotka so roditelite;

- sorabotka so stru~nite organi na u~ili{teto;

- vr{ewe na zada~i na oddelenski rakovoditel;

- u~estvo vo interno proveruvawe vo postigawata na u~enicite so standardizirani testovi;

- u~estvo vo organizirano stru~no i didakti~ko-metodsko obrazovanie i nadograduvawe;

- sobirawe i obrabotka na podatoci vo vrska so vr{eweto na vospitno-obrazovnata i druga rabota;

- vodewe na pedago{ka dokumentacija i evidencija;

- mentorstvo na u~enicite;

- mentorstvo na pripravnicite;

- ureduvawe na kabineti, zbirki, u~ili{ni rabotilnici, ve`balni, igrali{ta, nasadi itn.;

- organizirawe na kulturni sportski i drugi op{to korisni i humani akcii vo koi u~estvuvaat u~enicite;

- vodewe slobodni u~eni~ki aktivnosti i rabota so u~enici na proekti i istaùvawe;

- podgotvuvawe i vodewe ekskurzii, izleti, natprevari, nastava vo priroda, letuvawe, logoruvawe {to gi organizira u~ili{teto;

- vr{ewe na drugi raboti opredeleni so godi{nata programa za rabota.

^len 88Rabotnite dol`nosti na stru~niot sorabotnik vo osnovnoto u~ili{te opfa}aat stru~ni raboti za:

- zapi{uvawe na u~enicite i sledewe na nivniot razvoj vo osnovnoto u~ili{te; - go sledi navremenoto vakcinirawe na u~enicite;

- planirawe na nastavata i drugata vospitno-obrazovna rabota;

- razvivawe na programi, postapki i instrumenti za vrednuvawe na postigawata na u~enicite i samovrednuvawe na u~ili{teto; - u~estvo vo organizirano stru~no i didakti~ko-metodsko obrazovanie i nadograduvawe;

- sorabotka so roditelite;

- poddr{ka na rabotata na zaednicata na u~enicite;

- primena na propisite za ostvaruvawe na pravata i dol`nostite na u~enicite, napreduvaweto i izrekuvaweto na pedago{ki merki za kr{ewe na u~ili{nite pravila i ku}niot red na osnovnoto u~ili{te;

- poddr{ka na stru~nite aktivi na nastavnicite za izborot na u~ebnicite i detskite spisanija i drugata literatura {to se koristi vo u~ili{teto;

- organizirawe na pedago{ka i metodska praktika na studentite od nastavni~kite fakulteti;

- poddr{ka na nastavnicite za individualnata rabota so u~enicite;

- organizirawe i vodewe na rabotata na u~ili{nata biblioteka;

- profesionalna orientacija na u~enicite;

- poddr{ka na nastavnicite za vodewe na pedago{kata dokumentacija i evidencija na osnovnoto u~ili{te;

- vodewe na pedago{ki karton za nastavnicite;

^len 89

(1) Za nastavnicite vo osnovno obrazovanie nedelniot fond na nastavni ~asovi iznesuva za oddelenskiot nastavnik od 20 do 23 nastavni ~asovi vo koi vleguva i vremeto za organizirano prifa}awe na u~enicite pred i po nastavata.(2) Vo nedelniot fond na nastavni ~asovi od stav (1) na ovoj ~len ne vleguvaat ~asovite za dopolnitelna i dodatna nastava.

(3) Nedelniot fond na nastavni ~asovi za predmetniot nastavnik iznesuva od 20 do 23 ~asovi vo koi ne vleguvaat ~asovite za dopolnitelna i dodatna nastava.

^len 90

Rabotnoto vreme na stru~niot sorabotnik vo osnovnoto u~ili{te vo tekot na nedelata iznesuva 40 ~asa.

^len 91(1) Obemot na rabotnite dol`nosti vo ramkite na rabotnoto vreme na nastavnicite, stru~nite sorabotnici i vospituva~ite vo tekot na 40 ~asovna rabotna nedela, go utvrduva ministerot.(2)Po~etokot i zavr{etokot na rabotnoto vreme, koristeweto na dnevniot i godi{niot odmor na licata od stavot (1) na ovoj ~len se utvrduva so statutot na u~ili{teto.

4. Profesionalno usovr{uvawe, osposobuvawe i napreduvawe

^len 92

(1) Direktorot, nastavnikot i stru~niot sorabotnik vo osnovnoto u~ili{te vo tekot na svojata rabota se dol`ni profesionalno da se usovr{uvaat.

(2) Ministerstvoto vo sorabotka so Biroto donesuva godi{na programa za profesionalno usovr{uvawe na nastavnicite i stru~nite sorabotnici za podr{ka na reformite vo obrazovanieto i za istoto obezbeduva sredstva.

(3)Profesionalnoto usovr{uvawe se ostvaruva preku akreditirani programi za obuka koi gi realiziraat javni i privatni ustanovi, zdruènija na gra|ani i trgovski dru{tva ~ii programi se akreditirani.

(4) Akreditacijata na programite za obuka od stav (2) na ovoj ~len go vr{i Biroto vrz osnova na javen oglas.

(5) Za da se akreditira programa za obuka za profesionalno usovr{uvawe, javnata i privatnata ustanova, zdruènieto na gra|ani i trgovskoto dru{tvo koi ja vr{at obukata treba da gi ispolnuvaat slednite uslovi:

- da gi ispolnuvaat barawata za programata utvrdeni vo javniot oglas;

-da imaat iskustvo vo realizacija na obuki za profesionalno usovr{uvawe;

-da imaat obezbedeno soodvetno opremeni prostorii so nastavni pomagala za sovremena realizacija na obukite i

-da imaat angaìrano obu~uva~i za soodvetnata oblast koi imaat najmalku visoko obrazovanie i iskustvo vo izveduvawe obuka.

(6) Akreditacijata na programata za obuka za profesionalno usovr{uvawe ima va`nost dve godini i vo tekot na realizacijata na programata Biroto vr{i nejzina evaluacija.(7) Za akreditiranata programa za obuka za profesionalno usovr{uvawe na direktorot, nastavnikot i stru~niot sorabotnik vo osnovnoto u~ili{te Biroto vodi evidencija.(8) Na~inot na profesionalnoto usovr{uvawe go propi{uva ministerot.

^len 93

(1) Nastavnicite i stru~nite sorabotnici vo osnovnoto u~ili{te se usovr{uvaat, osposobuvaat i napreduvaat vo zvawa.

(2) Nastavnikot i stru~niot sorabotnik koi za prv pat se vrabotuvaat vo obrazovanie se so zvawe nastavnik-pripravnik i stru~en sorabotnik-pripravnik.

(3) Nastavnikot-pripravnik moè da napreduva vo zvawata nastavnik, nastavnik-mentor i nastavnik - sovetnik.

(4) Stru~niot sorabotnik-pripravnik moè da napreduva vo zvawata stru~en sorabotnik, stru~en sorabotnik - mentor i stru~en sorabotnik - sovetnik.

(5) Platata na nastavnikot i stru~niot sorabotnik e spored steknatoto zvawe.

(6) Napreduvawe na nastavnicite i stru~nite sorabotnici vo zvawata nastavnik, nastavnik-mentor, stru~en sorabotnik i stru~en sorabotnik-mentor go vr{i u~ili{na komisija koja ja formira direktorot na u~ili{teto.

(7) Komisijata od stav (6) na ovoj ~len e sostavena od po dva oddelenski nastavnici i nastavnici po predmetna nastava, pedagog, odnosno psiholog vo u~ili{teto, eden roditel, direktorot na u~ili{teto, ~len od u~ili{niot odbor koj e pretstavnik od osnova~ot i sovetnik od Biroto.

(8) Oddelenskite i predmetnite nastavnici za ~lenovi vo komisijata od stav (6) na ovoj ~len gi izbira nastavni~kiot sovet vo u~ili{teto, roditelot go izbira sovetot na roditeli na u~ili{teto, ~lenot od u~ili{niot odbor go izbira u~ili{niot odbor. (9) Napreduvaweto na nastavnicite i stru~nite sorabotnici vo zvawata nastavnik-sovetnik i stru~en sorabotnik-sovetnik go vr{i komisija formirana od ministerot.

(10) Osnovnoto u~ili{te vo tekot na edna u~ebna godina moè da vr{i napreduvawe na dvajca vraboteni od redot na nastavnicite i stru~nite sorabotnici vo sekoe od zvawata od stav (6) na ovoj ~len i da predloì dvajca vraboteni od redot na nastavnicite i stru~nite sorabotnici da napreduvaat vo zvawata od stav (9) na ovoj ~len ako ima do 50 vraboteni nastavnici i stru~ni sorabotnici.

(11) Osnovnoto u~ili{te vo tekot na edna u~ebna godina moè da vr{i napreduvawe na tri vraboteni od redot na nastavnicite i stru~nite sorabotnici vo sekoe od zvawata od stav (6) na ovoj ~len i da predloì tri vraboteni od redot na nastavnicite i stru~nite sorabotnici da napreduvaat vo zvawata od stav (9) na ovoj ~len ako ima pove}e od 51 vraboteni nastavnici i stru~ni sorabotnici.(12) Nastavnik i stru~en sorabotnik moè da napreduva vo slednoto zvawe po tri godini, na na~in utvrden so ovoj zakon.

(13) Nastavnikot i stru~niot sorabotnik koj e nezadovolen od izvr{eniot izbor za napreduvawe vo zvawa, ima pravo na prigovor do Ministerstvoto, vo rok od osum dena od denot na objavuvaweto na spisokot na nastavnici i stru~ni sorabotnici koi napreduvaat vo zvawe.

(14) Na~inot na stru~noto usovr{uvawe, osposobuvawe i napreduvawe na nastavnicite i stru~nite sorabotnici zvawata od stavovite (3) i (4) na ovoj ~len go propi{uva ministerot.^len 94

(1) Vrabotenite vo osnovnoto u~ili{te na sekoi tri godini moraat da bidat sistematski pregledani.

(2) Na lice koe boleduva od du{evna bolest, alkoholizam i narkomanija mu prestanuva rabotniot odnos vo osnovnoto u~ili{te.

(3) Utvrduvaweto na psihofizi~kite sposobnosti na vrabotenite vo osnovnoto u~ili{te, odnosno zabolenosta od odredeni du{evni bolesti, alkoholizam i narkomanija se vr{i soglasno propisite od oblasta na zdravstvenata za{tita. ^len 95(1) Na nastavnik, stru~en sorabotnik i vospituva~ za ~ija rabota prestanala potrebata poradi delovni pri~ini, ne moè da mu prestane rabotniot odnos, dodeka ne mu se obezbedi edno od pravata soglasno so zakon i kolektiven dogovor.

(2) Na~inot i kriteriumite za prestanok na rabotniot odnos poradi delovni pri~ini se utvrduvaat so kolektiven dogovor.

^len 96(1) Pri promeni vo obemot na rabota vo osnovnoto u~ili{te {to se javuvaat poradi promena vo nastavniot plan i programite, organizacijata na rabota, brojot na paralelki i drugi promeni, rabotniot odnos na nastavnikot vo osnovnoto u~ili{te se promenuva od raboten odnos na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme vo raboten odnos na neopredeleno vreme so pokratko od polnoto rabotno vreme i obratno.

(2) Direktorot e dolèn vo slu~aite od stav (1) na ovoj ~len na nastavnikot da mu izdade novo re{enie za rabotnoto vreme.

5. Ocenuvawe na nastavnici^len 97(1) Za nastavnicite, stru~nite sorabotnici ili vospituva~ite, koi vo ostvaruvaweto na vospitno-obrazovniot proces ne pokaùvaat zadovolitelni rezultati, Biroto, Sovetot na roditeli ili Dràvniot prosveten inspektorat pokrenuvaat inicijativa do u~ili{niot odbor za preispituvawe na nivnata sposobnost za realizacija na rabotnite obvrski.

(2) Biroto, Sovetot na roditeli ili Dràvniot prosveten inspektorat pokrenuvaat inicijativa do u~ili{niot odbor za prestanok na rabotniot odnos i za nastavnici vo osnovnite u~ili{ta koi vr{at podgotovki i drugi aktivnosti na u~enicite od u~ili{teto koi sledat nastava po zavr{uvawe na rabotnoto vreme, a ne se utvrdeni so godi{nata programa za rabota.

(3) Inicijativata od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len mora da sodrì obrazloènie za pri~inite poradi koi se pokrenuva.(4) (1) (2) , , .(4) Ako u~ili{niot odbor ja prifati inicijativata od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len do direktorot podnesuva predlog za prestanok na rabotniot odnos na nastavnik, stru~en sorabotnik ili vospituva~, vo rok od sedum dena.

(5) Direktorot e dolèn da od stav (4) na ovoj ~len vo rok od sedum dena od denot na dobivaweto na predlogot. 98(1) na postigawata 71 (3) od ovoj zakon se ocenuva na .

(2) (1) , . (3) (2) , 20% 15% .

(4) (2) , 20% 10% .

(5) (3) .(6) (4) .(7) , (3) ( 4) .(8) (7) .(9) , , , . VIII. PEDAGO[KA DOKUMENTACIJA I EVIDENCIJA

^len 99Osnovnoto u~ili{te sobira, obrabotuva, ~uva, posreduva i upotrebuva podatoci {to se sodràt vo pedago{kata dokumentacija i evidencija vo soglasnost so ovoj zakon i Zakonot za za{tita na li~nite podatoci.

^len 100(1) Pedago{kata dokumentacija vo smisla na ovoj zakon opfa}a: glavna kniga na u~enicite, dnevnik na paralelkata, evidentni listovi za uspehot na u~enicite, u~eni~ka legitimacija, svidetelstvo i prevednica.

(2) Glavnata kniga na u~enicite e dokument od trajna vrednost.

^len 101(1) Pedago{kata dokumentacija od ~len 100 stav (1) od ovoj zakon se vodi i izdava na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo.

(2) Za u~enicite od pripadnici na zaednicite koi nastavata ja ostvaruvaat na jazik i pismo razli~en od makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, pedago{kata dokumentacija od stav (1) na ovoj ~len se vodi i izdava na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo i na jazikot i pismoto na koj{to se izveduva nastavata.

^len 102(1) Svidetelstvoto, u~eni~kata legitimacija i prevednicata se javni ispravi.

(2) Javnite ispravi se izdavaat vo eden primerok. Vo slu~aj izdadeniot dokument od stav (1) na ovoj ~len da se izgubi ili uni{ti, osnovnoto u~ili{te izdava nov primerok-duplikat.

^len 103U~enikot koj izgubil svidetelstvo moè da bara izdavawe na dokumentot vo vonprocesna postapka pred nadle`niot sud na ~ie podra~je e sedi{teto ili bilo sedi{teto na osnovnoto u~ili{te ako osnovnoto u~ili{te koe ja ~uva dokumentacijata ne moè da izdade nov primerok.

^len 104Formata i sodrìnata na pedago{kata dokumentacija i evidencija, kako i na~inot na vodeweto gi propi{uva ministerot.

IX. UÊBNICI

^len 105(1) Vo osnovnoto u~ili{te za ostvaruvawe na osnovnoto vospitanie i obrazovanie se upotrebuvaat u~ebnici .

(2) U~ebnicite se izdavaat na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo.

(3) Za u~enicite od pripadnicite na zaednicite koi nastavata ja sledat na jazik i pismo razli~en od makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, u~ebnicite se izdavaat na jazikot i pismoto na koj{to se ostvaruva nastavata.

(4) U~enicite moè da koristat i drugi izvori za u~ewe (internet, spisanija, enciklopediii, re~nici i sl.)

^len 106(1) U~ebnikot se izrabotuva spored nastavniot plan i programi za soodvetnoto oddelenie i predmet i Koncepcijata za u~ebnik, {to na predlog na Biroto ja utvrduva ministerot.

(2) So Koncepcijata za u~ebnik se opredeluvaat nau~no-stru~nite i metodolo{kite osnovi na u~ebnikot, razvojnite vospitno-obrazovni funkcii, osnovite za motivacija i samostojno u~ewe, didakti~ko-metodskite standardi za izborot i sistematiziraweto na sodrìnite, dopolnitelnite tekstovi, vizuelnite prilozi, kako i soodvetnosta na jazikot spored vozrasta na u~enicite i gradeweto jazi~na kultura.

^len 107(1) U~ebnikot go izdava pravno lice koe gi ispolnuva uslovite za vr{ewe na izdava~ka dejnost (vo natamo{niot tekst: izdava~ na u~ebnici), utvrdeni so zakon.

(2) Avtor na u~ebnik e lice so visoko obrazovanie, magister ili doktor na nauki ~ie obrazovanie e od oblasta na koja pripa|a nastavniot predmet za koj e namenet u~ebnikot.

(3) Avtor na u~ebnik moè da bide i lice so visoko obrazovanie, magister ili doktor na nauki ~ie obrazovanie e soodvetno spored nastavnata programa za predmetot za koj e namenet u~ebnikot.

^len 108Vraboten vo Ministerstvoto, vo organite vo sostav na Ministerstvoto, vo Centarot za stru~no obrazovanie i obuka i vo Centarot za obrazovanie na vozrasnite ne moè da bide izdava~, odnosno avtor na u~ebnik.

^len 109(1) Programata za izdavawe na u~ebnici ja izrabotuva Biroto, a ja utvrduva ministerot.

(2) Ministerstvoto, vrz osnova na programata od stav (1) na ovoj ~len, objavuva konkurs za izdavawe na u~ebnici oddelno za sekoe oddelenie i predmet.

(3) Konkursot od stav (2) na ovoj ~len trae najmalku ~etiri, a najmnogu do {est meseci.

(4) Vo konkursot se utvrduvaat uslovite koi treba da gi ispolni avtorot, odnosno izdava~ot, postapkata i rokot za izdavaweto na u~ebnicite, maloproda`nata cena na u~ebnikot i kvalitetot na u~ebnikot.

(5) Na konkursot moè da u~estvuva izdava~ na u~ebnici, odnosno avtor na u~ebnik samo so eden rakopis za u~ebnik za eden nastaven predmet. (6) Za u~ebnici po stranski jazici na konkursot moè da u~estvuva i izdava~ od druga dràva vo koja e registriran za izdava~ka dejnost, preku ovlasteni zakonski zastapnici vo Republika Makedonija.

^len 110(1) Pri donesuvawe na nov nastaven plan i programi ili ako se vr{i izmenuvawe ili dopolnuvawata na pove}e od 30% na nastavniot plan i programi, Ministerstvoto objavuva konkurs za nov u~ebnik po soodvetniot predmet.

(2) Za permanentno unapreduvawe na kvalitetot i osovremenuvawe na odobreniot u~ebnik, posle petgodi{nata upotreba na u~ebnikot od prvoto izdanie, Ministerstvoto moè da objavi nov konkurs.

^len 111(1) Na konkursot za u~ebnik izdava~ot ili avtorot na u~ebnikot, pokraj drugata dokumentacija utvrdena so zakon, zadolìtelno priloùva i:

- rakopis za u~ebnikot vo {est primeroci, likovno i grafi~ki razraboten i jazi~no ureden vo forma na rakopis i vo elektronska forma, i

-izjava od lektor za jazi~no ureduvawe na tekstot;

(2) Ako izdava~ot na rakopisot za u~ebnik, odnosno avtorot smeta deka ima potreba od dopolnitelna literatura na rakopisot za u~ebnik, istata ja priloùva vo elektronska forma.

(3) Za ragleduvawe na rakopis za u~ebnik, izdava~ot, odnosno avtorot na u~ebnikot upla}a odredena suma na sredstva na smetka na Ministerstvoto, koja ja odreduva ministerot vrz osnova na realno napraveni tro{oci.

(4) Sredstvata od stav (3) na ovoj ~len se nameneti isklu~ivo za pokrivawe na tro{ocite na recenzentite.

(5) Izdava~ot, odnosno avtorot na u~ebnik koj e namenet za u~enicite koi ja sledat nastavata na jazik i pismo razli~en od makedonskiot, dolèn e rakopisot da go podnese na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo i na jazikot i pismoto na pripadnicite na zaednicite za koi {to e namenet u~ebnikot.

^len 112(1) Ministerot formira recenziona komisija koja vr{i stru~no vrednuvawe na rakopisi za u~ebnik za soodveten predmet, soglasno so metodologijata {to ja izrabotuva Biroto, a ja utvrduva ministerot.

(2) Recenzionata komisija od stav (1) na ovoj ~len e sostavena od tri ~lena i toa:

- eden recenzent nastavnik od nastavni~kite fakulteti za nastavniot predmet za koj e namenet u~ebnikot i so najmalku pet godini rabotno iskustvo vo nastava, i

- dvajca recenzenti od osnovno u~ili{te soodvetni za nastavniot predmet za koj e namenet u~ebnikot i so najmalku pet godini rabotno iskustvo vo nastava.

(3) Vo sostavot na komisijata za stru~no vrednuvawe na u~ebnik koj e namenet za u~enicite koi ja sledat nastavata na jazik i pismo razli~en od makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, eden od ~lenovite e od redot na pripadnicite na zaednicite za koi e namenet u~ebnikot.

(4) Vraboten vo Ministerstvoto, vo organite vo sostav na Ministerstvoto, vo Centarot za stru~no obrazovanie i obuka, avtorot, odnosno izdava~ot na podneseniot rakopis za u~ebnik ili pak lice koe e vo drug dogovoren odnos so izdava~ot koi bi moèle da vlijaat na objektivnosta na ocenuvaweto, kako i ~lenovi na nivnoto potesno semejstvo (bra~en drugar, deca, roditeli, bra}a i sestri) ne moàt da bidat ~lenovi na recenzionata komisija, za {to dostavuva izjava do Pedago{kata slu`ba.

(5) Na~inot na izborot, imenuvaweto i razre{uvaweto na ~lenovite na recenzionata komisija i na~inot na rabota na recenzionata komisija gi propi{uva ministerot.

^len 113(1) Pedago{kata slu`ba rakopisot za u~ebnik od konkursot gi dostavuva do Biroto vo rok od sedum dena od denot na zavr{uvawe na konkursot,.

(2) Biroto dava stru~no mislewe za usoglasenosta na rakopisot za u~ebnik so nastavniot plan i programite, so Koncepcijata za devetgodi{no osnovno obrazovanie i so Koncepcijata za u~ebnik, vo rok od 14 dena od denot na dobivaweto na rakopisite za u~ebnik i go dostavuva do Pedago{kata slu`ba.

(3) Pedago{kata slu`ba, rakopisot za u~ebnik i stru~noto mislewe od Biroto od stav (2) na ovoj ~len gi dostavuva do recenzionata komisija.

(4) Recenzionata komisija vr{i stru~no vrednuvawe na rakopisot

9-6-2008

Documents

Transcript of 9-6-2008