7. Slovenski forum inovacij

Pra

va s

mer

za

prih

odno

st

Pra

va s

mer

za

prih

odno

st

www.foruminovacij.si

Uvodnik direktorja 6

končno poročilo o ocenjevanju in rezultatih ocenjevanja inovacij nacionalne ocenjevalne komisije 7

SeStava nacionalne ocenjevalne komisije za izbor inovacij 8

intervJUJi Z naGraJeniMi inovatorJi

Intervju Podjetje Elpa d.o.o. 10

Intervju Trimo d.d. in CBS Inštitut d.o.o. 12

Intervju Peter Slatnar 14

Intervju Live d.o.o 16

Intervju Kemijski inštitut Ljubljana in Amanova d.o.o. 18

Intervju Animacel d.o.o. 20

Intervju Abelium 22

inovativni proizvodi podjetij

naslov inovacije področje inovacije Stran

Električni izklopnik niza fotovoltaičnih panelov Komunalne dejavnosti 26

EnCeP - Etalon za kalibracijo naprave za centriranje pnevmatik Avtomobilska industrija 27

Oprimki za plezalne stene narejeni iz lesenih grč Šport 28

Barvni, hibridni sončni kolektor Ekologija 29

Šoba z ejektorskim vtokom medija Ekologija 30

Qbiss Air Gradbena tehnika 31

BiMeo - rehabilitacijski inštrument Medicina 32

Univerzalni kompaktor odpadne embalaže Ekologija 33

AMFIBIJSKO Letalo, ekranoplan in Hoverkraft z isto zasnovo trupa in Rezervoar vode za amfibijska - protipožarna letala za zajem vode v letu

Letalska industrija 34

Protihrupni sistem za tirne zavore BREMEX ANNSYS "Basic" Železnice 35

Planetarno kolo Šport 36

Redefinicija konstrukcije in estetike nahrbtnika Oblikovanje 37

Hibridna modularna ležišča Lectus in Leticia Pohištvena industrija 38

Izvedba kompaktiranega 110 kV daljnovoda s togimi kompozitnimi izolatorskimi konzolami

Elektroenergetika 39

Razvoj legiranih kotlovskih pločevin Metalurgija 40

PSILOS - Leseni parkirni silos ali prefabricirana montažna garažna hiša Arhitektura 41

Visoko učinkovito EC puhalo s prilagodljivim krmiljem Elektroindustrija 42

Inteligetni sistem industrijske razsvetljave REFLECTA IntelSens Elektroenergetika 43

Hitrotekoča kompresorska ECO enota Elektroindustrija 44

inovativni proizvodi posameznikov in rr institucij


Vozilo Avtomobilska industrija 46

Izplakovalnik Ekologija 47

Dozirni pokrov z vsebnikom za predpripravke Embalaža 48

Mikro-solarna elektrarna za zadnji dom Ekologija 49Kaz

alo

4 7. Slovenski forum inovacij

Confidence Informatika 50

Elektro Kit Elektroindustrija 51

Sistem za vertikalno odpiranje okna na električni pogon Gradbena industrija 52

Montažna klet Urbanček Arhitektura 53

Kritina s prezračevalnim sistemom Gradbena tehnika 54

Hlače na 1001 način Oblikovanje 55

Hypermid Elektronika 56

Otroške skakalne vezi Šport 57

Dvodelni cestni smernik z montažnim snežnim kolom Komunalne dejavnosti 58

Kombinirana traktorska kiper prikolica, primerna tudi za natovarjanje, prevoz in razkladanje valjastih bal

Strojna industrija 59

Univerzalna usmeritev svetlobe LED svetil Elektronika 60

GardenWall Oblikovanje 61

inovativne storitve podjetij


Gama System® PerceptionAnalytics Informatika 64

ProstaRISQ Medicina 65

Genetska analiza Nutrifit Biotehnologija 66

Beez.me Internet 67

iOliva – zanesljiva in hitra napoved količine in kvalitete letine olivnega olja Agrarna proizvodnja 68

EGC Certifikat - Sistem za Eletronsko vodenje dokumentacije o izdelkih in Elektronsko Certificiranje nakupov

Informatika 69

Zdravljenje živali z matičnimi celicami Veterinarstvo 70

SEBLib digitalna knjižnica za podjetja Informatika 71

inovativne storitve podjetij


iSound Računalništvo 72

inovativni poslovni modeli


Inovacija procesa proizvodnje modulov sistema "Hybymed Wireless System" Elektronika 76

Razvoj tehnološkega procesa predelave nikljevih super zlitin Metalurgija 77

Organski odpadek - nekoč nadloga, danes nova potenčna vrednota narave Ekologija 78

Tehnologija priprave "elektrokromnih barv" na fleksibilne substrate Elektronika 79

Seznam prijavljenih inovacij 80

Kaz

alo

57. Slovenski forum inovacij

igor plestenjakdirektor Javne agencije Republike Slovenije za

podjetništvo in tuje investicije

Spoštovani,

Slovenski forum inovacij tudi letos znova dokazuje, da v Sloveniji kreativnega duha še zdaleč ne primanjkuje. Na letošnje javno povabilo k prijavi izumov, invencij in inovacij za 7. Slovenski forum inovacij smo prejeli 130 prijav, na dogodku 26. novembra 2012 pa se bo predstavilo 48 najboljših, od teh pa jih je kar 70 odstotkov že v fazi izvedbe oziroma realizacije. Veseli nas, da Slovenci kljub svetovni gospodarski in finančni krizi razmišljajo o novih izdelkih, iščejo nove priložnosti in rešitve za rast in razvoj.

V Javni agenciji Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije razvijamo in izvajamo različne podporne ukrepe, ki spodbujajo slovensko inovativno okolje. Cilj podpornega okolja za inovacije v Sloveniji je razvoj inovativnega okolja, v katerem morajo biti uspešno pokrite vse možne situacije, v katerih se znajde ideja, in sicer od rojstva inovacije pa vse do njene internacionalizacije. Eden izmed uspešnejših tovrstnih instrumentov je prav gotovo dogodek Slovenski forum inovacij. Letošnji je že sedmi po vrsti. Število sedem je nekaj posebnega, magično, pravljično, pa tudi alfa in omega vseh iger na srečo. In tudi na življenjski poti inovacije od njenega rojstva do uspešne implementacije pogosto brez vsaj kančka sreče ne gre. Če ne drugega, je včasih sreča zaznati prave stvari, biti ob pravem trenutku na pravem mestu in srečati prave ljudi. Seveda pa za to potrebujemo izobražene in tehnično usposobljene inovatorje, ki sami ali skupaj s sodelavci idejo znajo uresničiti. Vendar pa inovacija predstavlja šele začetek poti, najprej do uspešne proizvodnje in nato tudi prodaje. A sreča spremlja samo uspešne.

Nekoč je Albert Einstein, znameniti izumitelj, Nobelov nagrajenec in eden največjih znanstvenikov moderne zgodovine, dejal, da postavljanje novih vprašanj, iskanje novih priložnosti in opazovanje starih problemov z nove perspektive zahteva kreativen um in prinaša pravi napredek. V času, v katerem živimo, na vseh področjih življenja stopa v ospredje trajnostni razvoj. Zato so toliko bolj zaželene takšne inovacije, ki so se porodile z namenom zmanjševanja nevarnosti za okolje, onesnaževanja in ostalih negativnih vplivov na okolje, torej ekološke, zelene inovacije. Trajnostni razvoj je tudi osrednje vodilo letošnjega Slovenskega foruma inovacij. Okolju prijazne inovacije zasedajo tudi pomembno mesto v evropskem akcijskem načrtu za izhod iz krize.

Veseli nas dejstvo, da so slovenski inovatorji Slovenski forum inovacij prepoznali kot odskočno desko za preboj njihove inovacije na slovenski, pa tudi na mednarodni trg. Kar nekaj nagrajenih inovacij iz preteklih let je s svojo zmagovito inovativno filozofijo uspelo doseči velik preboj na tujem. Tudi njihove zgodbe o uspehu bogatijo naš programski del dogodka in dokazujejo, da smo Slovenci resnično inovativen narod.

Naj se porodi čim več začinjenih idej, ki se bodo razvile v zrele inovacije!

Uvo

dnik

dire

ktor

ja


Nac

iona

lna

ocen

jeva

lna

kom

isija

red. prof. dr. Matjaž B. JuričPredsednik Nacionalne ocenjevalne komisije

končno poročilo o ocenjevanju in rezultatih ocenjevanja inovacij nacionalne ocenjevalne komisije za 7. Slovenski forum inovacij

Slovenski forum inovacij je osrednji nacionalni vseslovenski poslovni dogodek na temo inovativnosti in podjetništva. Slovenski forum inovacij odseva inovacijsko sposobnost Slovenije in predstavlja platformo za predstavitev idej ter navezavo kontaktov za nadaljnji razvoj.

V izboru za 7. Slovenski forum inovacij je sodelovalo 115 prijav, ki so jih prijavila podjetja, inovatorji in podjetniki posamezniki, raziskovalno-razvojne inštitucije ter študenti in dijaki. Največ je bilo prijavljenih inovativnih proizvodov, kar 80. Prijavljenih je bilo tudi 24 inovativnih storitev in 11 inovativnih poslovnih modelov in procesov.

Med prijavami so bila zastopana zelo raznolika vsebinska področja. Največ prijav, 17, je naslavljalo področji elektrotehnike in telekomunikacij, 16 področje strojništva, 13 področje informacijsko komunikacijskih tehnologij ter računalništva in informatike, 12 področje arhitekture in gradbeništva, 8 področje športa in rekreacije, 8 področje ekologije in tako naprej.

Največ prijav so oddala mikro, majhna in srednja podjetja, in sicer 55 prijav. Sledili so inovatorji posamezniki oz. skupine inovatorjev s 37 prijavami. 14 prijav so oddali dijaki, študenti in mladi raziskovalci, 6 prijav velika podjetja in 3 prijave razvojno-raziskovalne organizacije.

V postopku ocenjevanja na osnovi prijavnega obrazca je bila vsaka prijava ocenjena s strani treh neodvisnih recenzentov. Nacionalna ocenjevalna komisija je sestavljena iz 48 uglednih slovenskih strokovnjakov, ki celovito pokrivajo področja ocenjevanja. Komisija je najboljše izbrala na osnovi združene ocene treh ločenih recenzij vsake prijave, v okviru katerih so člani komisije ovrednotili tehnične, inovacijske, vsebinske, podjetniško-poslovne vidike, vidike odličnosti ustvarjalnih industrij in vidike pravic intelektualne lastnine.

Vsaka prijava je prejela končno oceno na intervalu med 0 (najslabše) in 1 (najboljše). Med najboljše se je na 7. Slovenskem forumu inovacij uvrstilo 48 izbranih inovacij. Da se je prijava lahko uvrstila na 7. Slovenski forum inovacij, je morala zbrati najmanj 0,582 točk. Najboljša prijava je bila ocenjena z 0,892 točk. V kategoriji podjetij je uvrščenih 19 proizvodov in 8 storitev, v kategoriji inovatorjev posameznikov oz. raziskovalnih institucij 16 proizvodov in ena storitev. Uvrščeni so tudi štirje poslovni modeli oz. procesi.

V kategorij podjetij, se je med najboljše uvrstilo 19 najbolje ocenjenih inovativnih proizvodov (od tega 15 prijav mikro, malih in srednjih podjetij in 4 prijave velikih podjetij) in 8 najbolje ocenjenih inovativnih storitev (vse so prijavila mikro, mala oz. srednja podjetja). V kategoriji inovatorjev, raziskovalnih institucij in mladih, se je med najboljše uvrstilo 16 najbolje ocenjenih inovativnih proizvodov (od tega 13 prijav inovatorjev, 2 prijavi mladih in 1 prijava raziskovalnih institucij) in 1 najbolje ocenjena inovativna storitev (prijavitelj je iz kategorije dijakov, študentov in mladih raziskovalcev). V kategoriji poslovnih modelov oz. procesov so se med najboljše uvrstili 4 najbolje ocenjeni inovativni poslovni modeli (od tega 2 poslovna modela mikro, malih in srednjih podjetij, 1 poslovni model velikega podjetja in 1 poslovni model raziskovalne institucije).

Poleg tega so bila posebej izstopajočim prijavam podeljena priznanja in sicer: priznanje za najbolj inovativni poslovni model, priznanje za najbolj inovativno storitev, priznanje za odličnost uporabnosti ustvarjalnih industrij, priznanje za najboljšo inovacijo posameznika in priznanje za najboljšo inovacijo start-up podjetja.

Vsem prijaviteljem želimo, da bi svojo idejo čim uspešneje predstavili ter identificirali in našli bodoče investitorje in partnerje in na ta način svojo idejo pripeljali do tržno uspešnega izdelka oz. storitve.


Sestava nacionalne ocenjevalne komisije za izbor inovacij

predsednik nacionalne ocenjevalne komisije: red. prof. dr. Matjaž B. Jurič

Izbo

r in

ovac

ij

ime in priimek Strokovno področje

teHnično – inovaCiJSki vidik

Dr. Žiga Bolta Biotehnologija

Mag. Mojca Modic, dr. med. Medicina

Dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med. Medicina

Dr. Boštjan Batagelj Elektrotehnika

Doc. dr. Andrej Ferdo Gubina Energetika

Prof. dr. Franc Pohleven Lesarstvo

Prof. dr. Stojan Kravanja Gradbeništvo

Janez Navodnik Kemija in kemijska tehnologija

Prof. dr. Igor Emri Strojništvo

Prof. dr. Nikolaj Zimic Računalništvo in informatika

dr. Vincenc Nemanič Fizika

prof. dr. Mitjan Kalin Konstruiranje

Doc. dr. Rok Rupnik Informacijsko-komunikacijske tehnologije

Doc. dr. Mojca Ciglarič Računalništvo in informatika

prof. dr. Dean Korošak Fizika

dr. Jurij Prezelj Strojništvo, energetika

vSeBinSko – inovaCiJSki vidik

prof. dr. Janez Bešter Elektrotehnika

prof. dr. Igor Pušnik Meroslovje

prof. dr. Darja Kobal Grum Psihologija

Prof. dr. Alenka Gaberščik Ekologija

Prof. dr. Matjaž Branko Jurič Informacijsko-komunikacijske tehnologije

prof. dr. Uroš Lotrič Informacijsko-komunikacijske tehnologije

Dr. Andrej Brodnik Računsko intenzivne metode in aplikacije

Doc. dr. Bojan Rosi Logistika

Pred. Janez Vodičar, prof. šp. vzg. Šport in rekreacija

doc. dr. Gorazd Sedmak Turizem

Doc. dr. Srečo Dragoš Zdravstvo in socialne storitve

prof. dr. Mateja Drnovšek Poslovna odličnost

dr. Radovan Sernec Avtomatika, elektrotehnika

Prof. dr. Vlado Stankovski Računalništvo in informatika, gradbeništvo

Violeta Bulc Poslovna odličnost


Izbo

r in

ovac

ij

ime in priimek Strokovno področje

ZaStopnik Za praviCe intelektUalne laStnine

Dr. Saša Bavec Farmacija

Dr. Marjan Delić Strojništvo

mag. Sebastjan Kerčmar Pravo

podJetniŠko – poSlovni vidik

Prof. dr. Miroslav Rebernik Podjetništvo

Dr. Gregor Pipan Podjetništvo

Dr. Špela Stres Podjetništvo

Doc. dr. Karin Širec Podjetništvo

Prof. dr. Mojca Indihar Štemberger Podjetništvo

Dr. Jaka Vadnjal Podjetništvo

Prof. dr. Katja Zajc Kejžar Podjetništvo

dr. Jaka Lindič Podjetništvo

Mag. Tadej Krošlin Podjetništvo

odličnoSt UStvarJalniH indUStriJ

Rok Jenko Odličnost ustvarjalnih industrij

Prof. dr. Vojko Pogačar Odličnost ustvarjalnih industrij

Prof. dr. Maja Makovec Brenčič Odličnost ustvarjalnih industrij

Mag. Špela Videčnik Odličnost ustvarjalnih industrij

Doc. Nada Rožmanec Matičič Odličnost ustvarjalnih industrij


Inte

rvju

Pod

jetje

Elp

a d.

o.o.

Podjetje Elpa d.o.o. je po oceni nacionalne ocenjevalne komisije s svojim Protihrupnim sistemom za tirne zavore BREMEX ANNSYS “Basic”, ki za kar 99% zmanjšuje visoko frekvenčni zaviralni hrup na njegovem izvoru, osvojilo prvo mesto. Podjetje namerava s tehnologijo, ki je plod lastnega razvoja, postati vodilni proizvajalec in izvoznik opreme za sanacijo specifičnih vrst hrupa, saj so trenutno na svetovnem trgu brez konkurence.

pri onesnaževanju okolja največkrat pomislimo na odpadke, ne pa na onesnaževanje s hrupom. kaj je privedlo do tega, da ste se odločili za inovacijo na tem področju?

Za svetovno nerešen problem zaviralnega hrupa na ranžirnih kolodvorih sem izvedel leta 1996 od kolega na SŽ, s katerim sva večkrat debatirala o tehničnih problemih na železnici in ki mi je tudi predlagal, da poskusim ta problem rešiti. Rešitev, ki sem si jo zamislil, je bila dokaj nenavadna predvsem za strojnike in je bilo na začetku težko vzpostaviti dobro komunikacijo. Seveda takrat nisem razmišljal o področju onesnaženja kot takem, ampak zgolj o tem, kako se bom izpostavljenega problema, torej sanacije tega hrupa, resno lotil kot izziva in hkrati kot velike priložnosti, za katero ne izveš vsak dan. Če bi se takrat zavedal v kaj se spuščam ter koliko let in denarja bo to stalo, si ne bi bil drznil - ampak, konec dober, vse dobro!

Zakaj ste se odločili proizvod testirati v tujini in ne na domačih tleh? Je tam za tovrstne inovacije več posluha in zanimanja, kot pri nas ali je za to kakšen drug razlog?

Prve teste smo opravljali pri nas na SŽ, vendar smo imeli nekaj težav predvsem s potrpežljivostjo posameznikov na nižjih nivojih, ki pa so imeli tako moč v podjetju, da so nas odgnali iz Zaloga in smo testiranje posledično prekinili. Priložnost smo nato dobili na češkem ranžirnem kolodvoru, kjer so lokalni prebivalci zahtevali sanacijo hrupa. Nalogo smo tudi odlično izpeljali in kaj kmalu dobili nove priložnosti. Veste, priložnost in posluh investitorjev za karkoli, vključno z inovacijami, je samo takrat, ko gre za dobiček ali pa za zadovoljevanje nekih predpisov, ki imajo za neizpolnitev finančne posledice-sankcije, pri čemer je v prvem primeru prisotna visoka motiviranost investitorjev, v drugem pa je zgodba popolnoma drugačna.

kako naglo se razvija tehnologija na področju omejevanja onesnaževanja s hrupom in kakšna je konkurenca?

Mi delujemo z našimi aplikacijami direktno na izvor hrupa, ki se generira med kolesom in tirnico in resne konkurence pravzaprav nimamo. Sicer obstaja cela paleta protihrupnih barier, pa blažilci vibracij in podobno, vendar so rezultati teh tehnologij slabi, zgolj par decibelov redukcije hrupa. V primerjavi z našo tehnologijo, ki se mimogrede imenuje

Bojan Pavčnik, direktor podjetja Elpa, d.o.o.Slike: arhiv podjetja Elpa, d.o.o.

»Z vsakim novim projektom smo močnejši«


Inte

rvju

Pod

jetje

Elp

a d.

o.o.

WONROS, kar pomeni Wear out and noise reduction on Source, ali slovensko » zmanjšanje obrab in hrupa na samem izvoru njegovega nastanka«, pa smo na ranžirnem kolodvoru v Nürnbergu zaviralni hrup, ki lahko doseže tudi do 150 dB, praktično izničili.

Zanimivo je tudi, kako se je DB temeljito lotil preizkusa naše tehnologije, še predenj so se odločili za sodelovanje z nami. Najprej so pregledali naše referenčne objekte na Češkem in opravili določena laboratorijska testiranja v testnem laboratoriju DB. Nato so nas uvrstili v konjukturni plan 2009-2011 sanacije hrupa na železnicah države Nemčije, kjer smo preko javnega razpisa kot edini ponudnik, ki je zahteve mednarodnega razpisa izpolnjeval, projekt tudi dobili in ga uspešno zaključili. V poročilu DB je zapisano, da je BREMEX-ANNSYS izmed 13 uporabljenih tehnologij in 82 projektov, najboljši projekt tega konjukturnega plana in da smo, po besedah uprave DB, bistveno presegli njihova pričakovanja. No, poudariti je potrebno tudi to, da naša tehnologija poleg sanacije hrupa podaljšuje življenjsko dobo vseh površin na katere učinkuje sistem, kar pomeni, da gre tudi za dobro investicijo in ne samo za strošek pri sanaciji hrupa. Večji problem pri pridobivanju poslov za nas kot malo podjetje so pritiski raznih lobijev, ki poskušajo vsiljevati slabe rešitve, saj je nadzor nad kakovostno porabo sredstev v državnih sistemih, kot so npr. železniške infrastrukture, tramvajska podjetja in podobno, povsod zelo relativen; države in z njimi povezani sistemi se tudi raje odločajo za doma proizvedene rešitve, četudi so dosti slabše.

Seveda smo z vsakim novim projektom močnejši, informacija se širi in zahteve oz. pritiski ogroženega prebivalstva za implementacijo kakovostnih in učinkovitih rešitev sanacije hrupa se stopnjujejo, kar je naša tržna priložnost.

S svojo tehnologijo protihrupnega sistema za tirne zavore ste korak pred drugimi, vendar pa najbrž ne nameravate počivati na lovorikah – imate v načrtih že kakšne druge inovativne proizvode oziroma širitev na druga področja?

O lovorikah je težko govoriti, kljub temu, da smo daleč pred konkurenco. Lovorika dobi težo, ko se tudi finančni del pokrije sorazmerno z »velikostjo tehnologije«. Seveda smo pridobili v tem času veliko znanja in tudi že izdelali nov protihrupni izdelek za tramvaje, ki je že na preizkušanju v tujini in kjer so prvi rezultati iz narave zelo dobri. Poleg tega pa smo začeli tudi z razvojem posebnega dozirnega sistema za čistilne naprave, pa nove mazalne naprave za odprte zobnike vetrnih generatorjev; ja, smo aktivni, da bi preživeli.

Se vam zdi slovenski poslovni prostor dovolj naklonjen razvoju in ekonomskem trženju inovacij?

No, tole vprašanje sprejemam kot provokacijo. Slovenski poslovni prostor bi lahko bil oziroma bi moral biti

naklonjen, glede na to, koliko izjemnih rešitev pošljemo Slovenci v svet, je pa definitivno premajhen. Za majhen narod je inovativnost edino okno v svet blaginje, žal pa večina ljudi, ki ta narod vodijo, niso modreci za blaginjo naroda, ampak so akterji, ki svojo edino eksistenčno priložnost vidijo v politiki, kjer ne potrebujejo nikomur polagati računov za svoje početje in zato smo, kjer smo.

Veste, ni tako enostavno. Pred leti smo bili ponosni Slovenci in so nas po vsej Evropi spoštovali, sedaj je ugled Slovenije močno padel in za vsako aktivnost v zahodni Evropi se je potrebno dodatno dokazovati, kar stane energije in denarja. Sedaj smo že »vzhodno-Evropejci«, še malo pa bomo »Balkanci«, in temu primerno nas sogovorniki tudi obravnavajo, predenj uspemo dokazati, da nas potrebujejo, ker znamo.

Na primer: Danes se pogovarjamo o inovacijah, kot gonilu napredka, o izvoznem potencialu, o visoki dodani vrednosti, novih zaposlitvah, polnjenju proračuna, prepoznavnosti v svetu, itd. in nihče od »naših modrecev« ne pomisli, da je razvoj čisti strošek za podjetje in bi recimo zato oblikovali denarni sklad za tovrstne nagrade, kar bi verjetno bila dodatna motivacija za akterje na področju inovacij. Po drugi strani pa si v upravah državnih podjetij delijo (tudi milijonske) nagrade za slabo vodenje, kot da so na trgu kapitala, ne pa na trgu delovne sile, in kjer bi se po izplačilih morali primerjati kvečjemu z enako izobraženimi in sposobnimi v gospodarstvu. Toliko morda v razmislek! No, mi vsekakor živimo v popolnoma drugi realnosti. Dejstvo pa je, da jaz zagotovo ne bi bil vaš sogovornik, če bi bil razpisan nagradni sklad - tako govorijo naše izkušnje.

kako inovativnost spodbujate znotraj podjetja?

Glede na to, da celo podjetje živi kakšnih 15 let v polni razvojni aktivnosti, vsak sodelavec želi dodati svoj delež in doprinos, ko se pogovarjamo o rešitvah kakega problema in mislim, da so vsi tudi primerno nagrajeni za svoje delo in prispevek k uspešnosti podjetja. Podjetje živi inovativno, saj ne sprejemamo kalupov, ki nam ne »pašejo« ali pa nas delajo povprečne. Mi to namreč nismo.

mag. dominika Sambolič


Inte

rvju

Trim

o d.

d. in

CB

S In

štitu

t d.o

.o.

Pogledi na bivanje se v marsičem spreminjajo. V gradbeništvu so vse bolj cenjeni lahki, energetsko varčni in trajnostni materiali, kar dviga tudi kakovost življenja. Slovenci so vrgli rokavico svetovni konkurenci, saj so v svoji novi inovaciji, namenjeni gradbenemu sektorju, združili estetiko z največjo možno energetsko učinkovitostjo in funkcionalnostjo.

trimo in CBS inštitut sta odličen primer združevanja znanja, strokovnosti in izkušenj s področja gradbenih rešitev. So rezultati skupnega dela tudi plod zdravega rivalstva med inovatorji obeh partnerjev?

V splošnem je zdravo rivalstvo dobrodošlo, tudi med inovatorji. Vendar pa je bilo v primeru razvoja Qbiss Air elementa bolj kot rivalstvo v ospredju sodelovanje, spodbujanje in dopolnjevanje med inovatorji. Vsi smo imeli priložnost prispevati izvirne ideje h končni rešitvi. Idejna zasnova je bila kompleksna, razvoj elementa pa vključno z vstopom na trg časovno omejen na tri leta.

Za tako kratek čas realizacije je projekt zahteval dobro sodelovanje izkušenih strokovnjakov z različnih področjih iz obeh družb, CBS Inštituta in Trima ter zunanjih partnerjev, kot so slovenske in tuje javne institucije znanja in zasebna podjetja.

Qbiss air je inovacija za ovoj stavb, ki združuje estetiko z največjo možno energetsko učinkovitostjo in funkcionalnostjo. pregovor pravi, da obleka naredi človeka. Bi lahko vaše delo primerjali z modnimi oblikovalci, saj ste »ukrojili« novo kolekcijo fasad?

dr. Matjaž Žnidaršič, dr. Mojca Japelj Fir in mag. Aleš Kralj, inovatorji CBS inštituta ter vodje razvojnih projektov. Avtor slike: Boštjan Pucelj.

obleka naredi človeka, fasada pa hišo.


Inte

rvju

Trim

o d.

d. in

CB

S In

štitu

t d.o

.o.

Hvala za kompliment. Qbiss Air element bi v inovativnem in modnem svetu lahko primerjali s prodorom na trg popolnoma nove tkanine, blaga.

Dejstvo je, da je zunanja plošča Qbiss Air elementa lahko iz različnih materialov za zunanjo uporabo; najbolj primerni pa so steklo (barvno, emajlirano, tiskano …), visokotlačni laminat (npr. plošča Fundermax), kompozitna keramika in kamen. Z omenjenimi materiali je mogoče »ukrojiti« pestre in zanimive fasadne obloge. Je pa res, da jih je mogoče uporabiti tudi brez Qbiss Air elementa.

Tisto, kar Qbiss Air element prinaša kot novost na arhitekturno modno brv, je izredno tanka fasada z visoko toplotno in zvočno izolativnostjo, dobro požarno obstojnostjo, z integrirano podkonstrukcijo, ki je uporabniku nevidna in ponuja na notranji strani popolnoma ravno steno, na zunanji strani pa omogoča poravnano fasado z okni in drugimi odprtinami.

Če torej želimo primerjati Qbiss Air z modo, lahko rečemo, da smo v CBS Inštitutu in Trimu izumili boljše »blago«, kot je bilo poznano do sedaj. Tak primer iz modne industrije je na primer uvedba Du Pontove Gore-Tex tkanine.

inovativni fasadni sistem Qbiss air ima visok tržni potencial na mednarodno razvitih trgih, saj gre za svetovno novost na področju gradbeništva in trajnostne gradnje, omogoča tudi vgradnjo sistemov za koriščenje obnovljivih virov energije (npr. sončni absorber in toplozračni sistem). kako vas sprejemajo konkurenti?

Z vidika nacionalnega gospodarstva mora biti prioriteta znižati porabo energije za ogrevanje stavb, in sicer z ukrepi, ki se z investicijskega stališča povrnejo. Investicije v obnovljive vire na stavbah se razen redkih izjem ne povrnejo, zato je bolj smotrno vlagat v energetsko učinkovit fasadni ovoj, ki ne potrebuje posebnega vzdrževanja.

Qbiss Air element omogoča trajnostno in energetsko varčno gradnjo, zato ima dejansko visok tržni potencial. Naš produkt je odgovor na energetsko krizo, še posebej na področju obešenih fasadnih sistemov visoke gradnje, kjer do sedaj energetska bilanca ni bila pomembna in je fasada večine teh objektov narejena iz izolacijskih stekel s toplotno prehodnostjo sistema 1,2 W/m2K. Glede na obstoječe rešitve obešenih fasadnih sistemov je energetska izkaznica Qbiss Air sistema bistveno boljša, saj je njegova toplotna prehodnost za več kot štirikrat nižja, in sicer 0,25 W/m2K.

Qbiss Air element je v segmentu gradnje tako zelo nov, da je zahteval popolnoma nov produktni certifikat (Evropsko tehnično soglasje – European Technical Approval ETA). Priprava tega certifikata in potrjevanje proizvoda sta zahtevala tudi veliko časa. Ravno zato smo bili z razkritjem Qbiss Air elementa zadržani in previdni.

Gradbeništvo je na splošno v krizi. kako to vpliva na prodajo novosti, kot je na primer vaš fasadni sistem Qbiss air?

Res je, da se v Sloveniji in tudi v večini evropskih držav ne gradi veliko in da je na začetku pridobivanja projekta težko, predvsem zato ker naš produkt še ni dovolj znan. Vendar pa s Qbiss Air fasadnim sistemom dosegamo in tudi presegamo zahtevane kriterije energetske učinkovitosti stavbe, ki postajajo v mnogih evropskih državah najpomembnejše merilo za odločanje o izvajalcu projekta.

Ste nosilci številnih patentov. Svet pa je poln posnemovalcev. Gotovo se to dogaja tudi v vaši panogi, kar je vsekakor priznanje vašemu delu. vas vse to žene in spodbuja v nove inovacije?Imeti posnemovalca je vsekakor priznanje inovatorjem, da je njihov produkt dober in da bo v prihodnosti prinašal večje finančne koristi za podjetje. Po drugi strani pa je bolje preprečiti možnost posnemanja, saj je to najboljši način, da podjetje vzdržuje konkurenčno prednost. Ta prednost se lahko vzdržuje na različne načine. Za tiste dele končnega produkta, ki se lahko enostavno analizirajo in prepoznajo (največkrat so to tehnične rešitve), je najprimernejša zaščita s patenti. Modro pa je molčati o tehnoloških rešitvah, ki jih imenujemo s tujko »know-how«. Te običajno iz končnega produkta ne moremo prepoznati in zahtevajo od konkurenta, da vloži prav toliko energije, znanja in denarja, kot je vložilo izvirno podjetje.

V nove inovacije nas žene predvsem želja po delu z najboljšimi raziskovalnimi skupinami in najboljšo raziskovalno opremo, želja po doprinosu k razvoju naše civilizacije in pa gospodarska korist.

mag. velko Glaner


Inte

rvju

Pet

er S

latn

ar

Želja po letenju je človeku vedno pomenila izjemen izziv, pa čeprav je šlo le za kratek čas užitkov v zraku. Tako občutek brezčasnosti v zraku, kot tudi zahtevnost pristanka, dobro poznajo tudi smučarji skakalci. Vse mlajši in mlajši želijo pogled, ki je privilegij ptic, piš vetra in občutek adrenalina, ki se ob tem sprošča. Da ne bi bilo grenkih izkušenj ob pristankih, je z novimi otroškimi vezmi poskrbel inovator Peter Slatnar.

v športu je pomembna varnost tekmovalcev. Zdi se, da pri smučarskih skokih ni več kaj dosti dodati. pa vendar ste vi naredili novo, varnejšo skakalno vez za otroke, ki pomeni kakovosten preskok v tem športu kaj je njena posebnost oziroma v čem je vaša prednost pred konkurenco?

V športu je ponavadi tako, da vsi proizvajalci vlagajo razvoj v tisti del populacije, ki je zanimiv za medije oz. za marketing. Na samo bazo ali same začetnike pa se ponavadi ne vlaga prav pretirano. Tudi smučarski skoki niso izjema. Ker pa je naše mnenje, da je potrebno bodoče svetovne zmagovalce že v začetku pravilno vzgajati in pripravljati na osnovne veščine samega skoka, smo se lotili izziva izdelave vezi za najmlajše. Do sedaj so bile vse vezi problematične, ker so potrebovale preveliko silo pri odpiranju. Vemo pa, da imajo otroci zelo majhno težo in tu se pojavi težava, ker se zaradi majhne teže okovje pri padcih ni odpelo. K temu so botrovale pogoste poškodbe. Naša vez pa

je narejena tako, da se lahko odpne že pri zelo nizki teži skakalca in je še vedno varna pri ostalih obremenitvah. Posebnost teh vezi je tudi ta, da je sama vez povezana v eno celoto in pri menjavi na različne dolžine obuvala, z eno kretnjo spremenimo dolžino vezi .

Tako vez pri menjavi čevlja ni potrebno vedno znova in znova nastavljati.

Smučarski skoki so bili med Slovenci vedno popularni. prek odrivnih miz se vse pogosteje spuščajo tudi dekleta. ne glede na to je naš trg premajhen. kam vse boste oziroma želite razširiti prodajo?

Naše vezi izdelujemo za A, B in C skupine svetovnega pokala. V svetovnem pokalu uporablja naše vezi približno 80% skakalcev in skakalk. Na naših vezeh skačejo skoraj vsa pomembna imena svetovnega skakalnega športa. Prisotni smo v vseh državah, ki

Peter Slatnar, avtor inovacijeSlika: Arhiv Petra Slatnarja

Za varnost mladih »ptic«


Inte

rvju

Pet

er S

latn

ar

se bolj ali manj resno ukvarjajo smučarskimi skoki. Z novo otroško skakalno vezjo počasi prodiramo tudi na mlajše selekcije. Ker smo otroško vez prilagodili tudi samim začetnikom, smo v tem segmentu praktično edini in skoraj brez konkurence.

niste ravno multinacionalka. kako lahko manjši proizvajalci zaščitite svoje delo. Morda s povezovanjem z večjimi, bolj znanimi firmami? kakšno je vaše sodelovanje z elanom?

Naši projekti so vodeni tako, da je naš cilj vedno biti korak pred konkurenco. Naša prednost je v tem, da smo majhen tim, ki je zelo fleksibilen in hiter pri odločitvah. Naš cilj je v tem, da smo najboljši v svojem delu in proizvodu. Z Elanom sodelujemo že od vsega začetka, tako na področju testiranja, kot tudi na razvoju produkta. Skupaj z Elanovim razvojnikom za tekmovalne smuči Matejem Božičnikom si velikokrat izmenjava mnenja in sicer on za vezi, jaz pa za smuči. V letošnjem letu smo skupaj z Elanom pripravili paket otroških smuči z vezmi.

Se v fazi razvoja in izboljšav tudi sami spustite po skakalnici, saj imate ta šport radi? Ne da se nekaj izdelovati, kar ne poznaš v dušo. Zato si občasno nadenem skakalno opremo in opravim testne skoke na 100 metrski skakalnici v Kranju. V tem športu sem že 37 let in z leti sem si pridobil kar nekaj izkušenj, ki jih dodobra uporabim pri delu. V veliko pomoč so mi sami tekmovalci iz celega sveta, ki mi posredujejo želje in zahteve, kaj bi radi imeli in kako naj bi sama vez delovala.Ravno sami uporabniki so najboljši inovatorji in mi proizvajalci spravimo njihove želje v funkcionalno stanje.

pravi inovatorji ste navadno nemirnega duha in ne počivate na lovorikah. vaše podjetje izdeluje poleg izdelkov za uporabo v športu še stružene in rezkane izdelke in polizdelke za avtomobilsko industrijo, letalsko industrijo, elektroniko, belo tehniko … kje vidite največje poslovne priložnosti in inovatorske izzive?

Kamor koli človek pogleda, vedno se da kaj izboljšati in dodelati. Predvsem pa je pomembno, da človek/inovator hodi po svetu z odprtimi očmi in ideje se same valijo pod noge. Izdelali smo že veliko izboljšav, največ na področju za letalstvo (ultralahka letala). Velikokrat ne gre le za inovacijo, ampak samo za kakšno tehnološko rešitev, tako za izdelavo, kot tudi samega izdelka. Naša želja je ostati pri skakalnem športu in razširiti naš razvoj še na drugo opremo za smučarske skoke. Ostajamo pa seveda tudi na področju izdelave izdelkov, za specialno industrijo, kot je vojaška in letalska industrija.

mag. velko Glaner


Inte

rvju

Liv

e d.

o.o

Ljudje so skozi čas iskali rešitve, kako bi potrebne stvari nosil s seboj in tako so tudi nastale torbe in nahrbtniki, ki so glede na potrebe dobivali najrazličnejše oblike. Sodoben človek je podvržen hitremu tempu življenja, obenem pa si želi potovanj in aktivnega preživljanja prostega časa. Naj gre za poslovneže ali avanturiste, vsak ima del vsakdanje prtljage, ki jo bo po novem lahko pospravil v večnamenski nahrbtnik Target Viper XT-01.2.

Alen Vuk, direktor podjetja Live, d.o.o. in Jaka Benedik, oblikovalecSlika: Arhiv podjetja Live, d.o.o.

v svet s trenirko ali pa kravato

na prvi pogled morda nenavadno, da se med inovativnimi proizvodi znajde nahrbtnik, a podroben pogled res navduši, saj gre za skupek večnamenske uporabe, ergonomije in estetike. koliko časa ste porabili za razvoj?

Ideja je v meni vrela že 20 let, kolikor imam tudi izkušenj s padalstvom. V času 1 leta se je, ob vstopu v profesionalni svet industrije nahrbtnikov, konkretizirala v prvi prototip. Podjetje mi je tako dalo izjemno možnost pretvoriti večji del moje zamisli v vsestranski produkt, ki je uspel moje visoke uporabniške zahteve ponuditi širšemu spektru uporabnikov.


nahrbtnik viper Xt-01.2 ne navduši le uporabnike, ampak je navdušil tudi strokovno žirijo, ki ocenjuje oblikovalske dosežke. letos ste zanj namreč prejeli prestižno nagrado »red dot award: product design 2012«. kaj ta nagrada pomeni vam in kako taka priznanja vplivajo na trženje v tujini?

V nagradi uživam, širim svoje znanje in spoznavam zanimive ljudi. Poleg direktnega opaznega učinka na prodajo samega Viperja daje nagrada marketinški potencial vsem izdelkom podjetja na najzahtevnejših trgih in krepi ugled v na področjih, kjer smo že uveljavljeni.

Je bilo v ekipi več športnikov ali gospodov v oblekah, saj gre verjetno za pisano druščino oblikovalcev in inovatorjev. prototip ste naredili v Sloveniji, končni izdelek pa je nastal pri proizvajalcu v aziji?

Celoten koncept Viperja je združevanje. Sodoben življenjski slog zahteva, da stopimo prepihani in sproščeni iz strmine, letališča, motorja v pisarno ali na sestanek s kar najmanj napora. Ob spoštovanju do vseh iščem srednjo pot. Recimo da Viper rešuje del tega problema, še vedno pa zeva na trgu vrzel v ponudbi oblačil in obutve. Združevanje funkcije in stilov pa je plod izjemnega

dialoga v Target design teamu. Imam namreč čast delati v izjemnem okolju. Naša izobrazba, zgodbe, okusi, slogi so tako različni, da uspeh ob konsenzu znotraj studia ne more izostati.

Z namenom večje kontrole razvoja in tudi tajnosti smo prvi prototip razvili doma. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj je prototip prikazal in potrdil načrte ter podal nekaj smernic za naprej. Ko smo prešli v industrijsko fazo pa smo nadaljevali razvoj pri proizvajalcu, saj tako napredne visokovolumske tehnologije doma ni. Nahrbtinke izdelujemo v tovarni, ki izdeluje tudi najkvalitetnejše svetove znamke. Pot do takega proizvajalca pa ni lahka. Tukaj igra ključno vlogo dolgoletna prisotnost podjetja v Azijiin vodstvo podjetja, ki ga vodi g. Alen Vuk. Število vrhunskih proizvajalcev je namreč omejeno

Zakaj ste se odločili prav za ime viper, ki pomeni gad oziroma nekaj “strupenega”, če primerjamo z avtomobilsko znamko iz amerike?

Ste kar pravilno ugotovili. Strup. Tisti pozitivni (smeh). Iskali smo ime, ki je v preseku v obeh svetov kamor smo želeli umestiti produkt. Športno surferskega in poslovnega. Zanimivo pa je, da je bilo to delovno ime določeno na prvem sestanku. Kljub številnim poizkusom ga nismo zamenjal.

predvsem s šolskimi torbami znamke target ste preplavili trg. kupci targetovega nahrbtnika viper Xt-01.2 naj bi bili uspešni ljudje, ki cenijo tako šport kot pisarniško delo, saj gre za ciljno skupino od 18-55 let. kaj je vaš naslednji izziv v smislu inovacij? Super kovčki, torbe za golf, …..?Izzivov je ogromno. Največ napora usmerjamo v torbe in “troleye” za najmlajše, beri reševanju problematike prenašanja stvari. Moramo pustiti odprto glavo, saj ni nujno, da je nahrbtnik najboljša rešitev prenašanja. Osebno pa mi ustvarjalna žilica na bo dala miru, dokler se ne bom vozil na leteči preprogi.

mag. velko Glaner Inte

rvju

Liv

e d.

o.o

Jaka Benedik, oblikovalecSlika: Arhiv Jaka Benedika


Inte

rvju

Kem

ijski

inšt

itut L

jubl

jana

in A

man

ova

d.o.

o.

Večini področje nanodelcev elektrokromnih materialov pomeni znanstveno fantastiko, pa čeprav se z najrazličnejšimi oblikami tega srečujemo v vsakdanjem življenju, naj gre za uporabo v civilne ali vojaške namene. No, pa saj poznate zatemnevanje očal, stekel … Slovenski inovatorji so naredili še korak naprej. Razvili so tehnologijo, ki omogoča veliko hitrosti nanosov elektrokromnih plasti na najrazličnejše materiale, tudi fleksibilne (plastične) folije.

vsako priznanje je za inovatorja ali skupino inovatorjev velika spodbuda. prava vrednost inovacije pa se meri z zanimanjem trga za predstavljeno novost. kdo so vaši potencialni kupci oz. na katera področja lahko sežete?

Koncept elektrokromnih naprav je znan že nekaj desetletij, do razmaha raziskav pa je prišlo predvsem zaradi možnosti uporabe elektrokromnih sistemov kot »pametnih« (»smart«) oken. Z njimi lahko uravnavamo dotok sončnega sevanja v stavbo, s čimer preprečujemo pregrevanje prostorov ter uravnavamo osvetlitev v notranjosti stavb. Nekateri problemi, ki se pojavljajo pri uporabi »pametnih« oken, še niso rešeni. V obarvanem stanju je večina oken modre barve, bolj zaželeni pa so rjavi ali nevtralni odtenki, kar tudi rešujemo s to inovacijo. Velika okna je težko narediti, saj obarvanje/razbarvanje ni enakomerno po vsej površini, pogosto zaradi premajhne električne prevodnosti tanke emisijske plasti.. Glavna ovira za širšo uporabo »pametnih« oken pa je nedvomno njihova premajhna stabilnost delovanja , saj ekploatacijska doba 20 let še ni dosežena.

Z okni manjših dimenzij (do 1x1 m2) laže premostimo navedene težave. V tej zvezi se je izoblikovala tržna niša manjših »pametnih« oken na fleksibilnih plastičnih folijah. Predvsem imajo širšo uporabnost, glavna prednost pa je v tem, da lahko naredimo elektrokromne plasti z zveznim postopkom (coil-coating), ki se uporablja za izdelavo barvane pločevine (recimo za strehe ali stene stavb). Postopek je hiter in končni produkt cenejši, elektrokromna folija pa primerna za izdelavo elektrokromnih naprav. Tipičen primer takšne uporabe so elektrokromona očala, ki jih ima namen izdelovati francoska firma ESSILOR iz Toulusa. Prednosti pred fotokromnimi stekli so očitne: medtem ko se fotokromna stekla barvajo in razbarvajo počasi in obarvanje postane šibkejše pri visokih temperaturah okolja t.j. poleti, pozimi pa je obarvanje hitrejše

in močnejše, se obarvanje in razbarvanje elektrokromnih stekel izvrši z električnim impulzom, ki ga uravnava uporabnik (ali fotocelica). Eden od potencialnih uporabnikov je tudi slovensko podjetje Gorenje, ki bi »pametno« elektrokromno folijo lahko nalepil na prednjo (stekleno) steno hladilnika. Za pregled njegove vsebine, vrat ne bi bilo potrebno odpirati, kar bi pomenilo prihranek pri energiji. Podoben primer je pečica za kuhanje, ki jo ima namen izdelovati turška firma Arcelik (BEKO). Letalska okna so prav tako tržna niša, saj so elektrokromna »pametna« okna, narejena na prevodnih steklih, neprimerna zaradi prevelike teže. Pri avtomobilih je njihova uprabnost očitna, saj avtomobili ne trajajo več kot 10 let. Vsi primeri so bili razviti v okviru evropskega projekta INNOSHADE, ki ga je vodil Fraunhoferjev inštitut iz Wuerzburga v Nemčiji, Kemijski inštitut pa je bil eden od partnerjev.

Slovenskega znanja ne manjka, kar na vašem inštitutu neprestano potrjujete. Za sodelovanje pa ste tudi izbrali slovenskega partnerja. S čim vas je podjetje amanova iz ljubljane prepričalo v primerjavi s tujimi že uveljavljenimi podjetji?

AMANOVA je majhno, vendar propulzivno podjetje, z visoko kvalificiranim kadrom sposobno tako opravljati temeljne , kot tudi aplikativne raziskave. Direktorja dr. Franc Šveglja poznam še iz njegovih študentskih let (bil je mladi raziskovalec v Laboratoriju za spektroskopijo materialov) in že takrat je kazal izrazit smisel za aplikacijo temeljnjih raziskav s področja elektrokromizma. Uvedel je vrsto novih sinteznih poti za izdelavo anorganskih oksidov z anodnim elektrokromizmon in že takrat našel metodo, ki smo jo uporabili tudi v okviru te inovacije. Bistvo njegove metode je v tem, da omogoča pripravo elektrokromnega nikelj (II) oksida s postopkom sol gel kemije, ki kaže elektrokromni odziv v brezvodnih litijevih elektrolitih kot tudi v elektrolitih,

prof. dr. Boris Orel, raziskovalecSlika: arhiv Borisa Orla

ljudje, ki nevidno spreminjajo v vidno


ki ne vsebujejo majhnih ionov (Li, Na, K,...). To je novost, ki poenostavlja izdelavo elektrokromnih naprav z različnimi polimernimi trdnimi elektroliti. Oba pola elektrokromne naprave polimerni elektrolit poveže-zlepi v trdno celico, kar olajša njeno tesnenje in prispeva k življenski dobi naprave. Obarvanje/razbarvanje nikelj (II) oksida temelji na njegovi polprevodnosti (p-tip). Je primeren za izdelavo »pametnih« oken v kombinaciji z organskimi elektrokromnimi polimeri.

delo v raziskovalnih okoljih je polno vzponov in razočaranj. Je poleg znanja potrebno veliko optimizma za premagovanje ovir?

Direktor Kemijskega inštituta prof. Dr. J. Jamnik ima, zaradi svojega dolgoletnega dela in sodelovanja s tujimi inštituti in univerzami, veliko razumevanja za to, da podpira razvoj tistih materialov, ki se lahko pojavijo v neki napravi ali so del sistema, ki ga sicer izdelujejo evropska podjetja, ne pa samo domača. Brez takšnega odnosa in ugodne klime za raziskave in brez podpore s strani vodstva Kemijskega inštituta do »elektrokromnih barv« ne bi prišli.

pri vaši inovaciji gre za tehnologijo, ki je okolju prijazna in trajnostno razvojno naravnana – torej tehnologijo prihodnosti. kako na tovrstne projekte gledajo pri nas in kako v tujini?

Vse do sedaj znane tehnike za pripravo materialov z elektrokromnimi lastnostmi v obliki tankih plasti so vezane na drage vakuumske postopke. Vrednost naprav je nekaj milijonov eurov. Čeprav je vakuumska tehnologija v Sloveniji na zavidljivo visokem nivoju, je tržna niša »pametnih« oken v svetu vsaj zaenkrat še premajhna, da bi pritegnila interes tako raziskovalne, kot tudi industrijske sfere, tudi pri nas. Usmeritev na izdelavo elektrokromnih plasti po mokrih postopkih-wet deposition technique t. j. iz disperzij elektrokromnih vnaprej pripravljenih pigmentov, je smiselna zaradi izkušenj, ki jih imamo s pripravo tankih selektivnih prevlek za sončne absorberje in poznavanje tehnologije za izdelavo pigmentih disperzij primernih za depozicijo na fleksibilne substate s coil-coating tehnikami.

Mokri postopki so v svetu v razmahu, v Sloveniji pa takšne naprave nimamo, saj je cena vsaj 15 Mio evrov. Tako na primer, izraelska tovarna HANITA, tudi partner v INNOSHADE proketu, izdeluje prevodne plastike in katalitske plasti za Graetzlove fotocelice. Takšnih industrijskih naprav v Sloveniji ni, kljub temu, da bi prav prišle proizvajalcem premazov, saj bi omogočale neposredno proizvodnjo novih bolj zahtevnih premazov.

pri inovacijah se vse začne z idejo. potem pa je večinoma potrebno veliko vztrajnosti in denarja. kaj bi naredili v laboratoriju za spektroskopijo materialov na kemijskem inštitutu v ljubljani, če bi zadeli 10 milijonov evrov?

Vsota, ki jo navajate, je tipičen vložek, ki ga investitorji namenjanjo za zagon start up podjetij oziroma spin off, nastalih iz znanja, ki se nabira na prestižnih ameriških in

drugih vrhunskih raziskovalnih inštitucijah. Naj kot primer omenim baterijsko podjetje A123, ki je nastalo izključno na osnovi znanja inštituta MIT, danes pa zaposluje okoli 10 000 ljudi. Verjetno bi tudi pri nas poskušali narediti kakšen korak v podobni smeri ... Imamo namreč kar nekaj produktov, ki kažejo odličen potencial na laboratorijskem nivoju, ni pa sredstev za prenos na pol- ali industrijsko skalo. Del sredstev pa bi gotovo namenili tudi nakupu dodatne opreme za študij nanomaterialov, ki je vselej kritično primanjkuje.

mag. velko Glaner

Janko Jamnik, direktor Kemijskega institutaSlika: Barbara Reya

dr. Franc Švegl, avtor inovacijeSlika: arhiv Franca Švegla


Inte

rvju

Ani

mac

el d

.o.o

.

Animacel d.o.o. je nacionalna ocenjevalna žirija nagradila s posebno nagrado za najboljšo inovacijo start-up podjetij, ki si ga je podjetje prislužilo s postopkom zdravljenja živali z matičnimi celicami. Za enkrat se njihova metoda zdravljenja omejuje na težave povezane z gibalnim aparatom živali, v naslednjih letih pa nameravajo razviti nove aplikacije zdravljenja tudi na druga obolenja, kot so srčna oslabelost in nevrodegenerativne bolezni.

Je bila ustanovitev podjetja le naravna posledica vaše predhodne aktivnosti, ali ste se na področje zdravljenja z matičnimi celicami odločili šele po ustanovitvi podjetja?

Ustanovitelja podjetja prof. dr. Gregor Majdič in asist. dr. Katerina Čeh, sva zaposlena na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, kjer se naša raziskovalna skupina ukvarja predvsem z osnovnimi raziskavami o razvoju spolnih razlik v možganih ter vplivih onesnaževalcev iz okolja na razvoj in delovanje spolnih organov in možganov. V okviru podiplomskega študija Katerine

Čeh pa smo pred približno tremi leti začeli z razvojem metode uporabe matičnih celic za zdravljenje v veterinarski medicini. Ideja se nam je porodila v okviru raziskovalnega dela na fakulteti, ker pa gre za metodo z velikim tržnim potencialom, ne samo v Sloveniji temveč tudi v tujini, je bila ustanovitev podjetja nekakšna naravna posledica teh raziskav, saj smo želeli ponuditi to metodo čim večjemu številu lastnikov domačih živali.kaj je botrovalo odločitvi, da se osredotočite na zdravljenje z matičnimi celicami živalske populacije in ne ljudi?

prof. dr. Gregor Majdič in asist. dr. Katerina Čeh

Zdravljenje z matičnimi celicami - niša za uspeh na raziskovalnem in poslovnem področju


Inte

rvju

Ani

mac

el d

.o.o

.

Matične celice predstavljajo velik obet za zdravljenje različnih bolezni tako pri ljudeh kot pri živalih. V zadnjih letih se izjemno veliko raziskav posveča metodam za uporabo matičnih celic za različna zdravljenja v humani medicini, v veterinarski medicini pa je takšnih raziskav veliko manj. Zato smo v tem področju videli nišo, v kateri lahko uspemo tako na raziskovalnem kot na poslovnem področju. Tako prof. Majdič, kot dr. Katerina Čeh sva po osnovni izobrazbi veterinarja, zato je nekakšna naravna pot, da želiva razvijati tudi našo stroko (čeprav je večina ostalih raziskav bolj usmerjena v boljše razumevanje delovanja človeškega telesa, predvsem možganov) in tudi s takšnim zdravljenjem našim hišnim ljubljenčkom omogočiti bolj kakovostno življenje. Zakonske regulative, ki usmerjajo razvoj novih metod zdravljenja v veterinarski medicini, so tudi manj zahtevne v primerjavi z medicino, zato je takšno novo metodo zdravljenje mogoče v veterinarski medicini hitreje pripeljati do praktične uporabe. Vendar pa predstavljajo zdravljenja v veterini tudi pomembno odskočno desko za humano medicino in zato se zagotovo nekega dne vidimo tudi na področju medicine, vendar je pot do tja še dolga.

področje zdravljenja z matičnimi celicami je še razmeroma novo – je konkurenca velika ali se je trenutno še relativno lahko uveljaviti na določenem segmentu? katere so vaše bistvene prednosti?

Prve presaditve kostnega mozga, pri katerih gre dejansko za presajanje matičnih celic, so bile opravljene že ob koncu petdesetih let (čeprav celic takrat še niso imenovali matične), razcvet pa je podoročje doživelo po letu 1998, ko so prvič osamili človeške embrionalne matične celice. Odrasle matične celice so odkrili nekaj let kasneje in tako dali nov razmah tovrstnim raziskavam. Uporaba v veterinarski medicini je še zelo omejena, naše podjetje je eno izmed treh na svetu, ki se ukvarja z zdravljenjem živali z matičnimi celicami. Problem pri uveljavljanju podjetja je ravno naša revolucionarnost, saj je težko prepričati tako veterinarje kot tudi same lastnike živali v uspešnost metode. Ravno zato smo skupaj z Veterinarsko fakulteto in Veterinarsko bolnico Šentjur začeli z dvojno slepo placebo raziskavo, ki bo neodvisno ocenila rezultate našega zdravljenja in tako dala našemu podjetju pomembno konkurenčno prednost pred drugima podjetjema. V primerjavi z ostalima dvema ponudnikoma podobnega zdravljenja ima naša metoda tudi čisto praktične prednosti. Ker matične celice v posebnih gojiščih v laboratoriju namnožimo, potrebujemo precej manj tkiva za začetek zdravljenja. Pri našem postopku je dovolj tkiva v velikosti nohta na mezincu, medtem ko konkurenčna podjetja potrebujejo za dve jušni žlici maščobnega tkiva, kar je lahko pri nekaterih zelo vitkih psih težava. Prav tako zahteva odvzem tako velike količine maščobnega tkiva precej bolj zahtevno operacijo kot naš postopek, to pa je tako bolj neugodno za žival, ki jo zdravimo, pa tudi podraži celoten postopek.

kakšno je stanje pri nas na področju zdravljenja z matičnimi celicami – kje so glavne ovire, se lahko s

kakšnimi dosežki že pohvalimo, se v področje dovolj vlaga?

V celotno področje zdravljenja z matičnimi celicami se verjetno premalo vlaga, glede na potencial tega področja, čeprav se lahko Slovenci pohvalimo z lepimi uspehi na tem področju, saj imamo v Sloveniji poleg našega podjetja tudi podjetje Educell, ki je zelo uspešno na tem področju na področju humane medicine. Res pa je, da bi verjetno vsakdo za svoje področje lahko zatrdil (sploh v Sloveniji), da je raziskovalno podhranjeno, saj v znanost in raziskave vlagamo precej manj kot razvite zahodne države. Glede na to, da smo mi šele tretje podjetje na svetu, ki se ukvarjamo z zdravljenjem živali z matičnimi celicami, je seveda pot prepredena z ovirami, pa čeprav je to po drugi strani tudi velik izziv in predstavlja velik potencial tudi za širitev na tuje trge. Pri delovanju v Sloveniji nam prav nič ne koristi tudi gospodarska kriza, saj so ljudje bolj varčni in se težje odločijo za dražjo metodo zdravljenja (čeprav naša metoda ni pretirano draga). Za zagon novega podjetja je zelo dobrodošla pomoč države v obliki nepovratnih sredstev iz programa P2, ki so namena razvoju storitve oz. produkta, problem za novoustanvoljeno podjetje pa predstavlja to, da je potrebno sredstva zalagati skoraj eno leto vnaprej.

lahko spregovorite tudi o načrtih za prihodnost, imate v načrtih še kakšne novosti, morda usmeritev v kakšno drugo področje?

Seveda, brez razvoja novih produktov podjetje danes težko preživi in se razvija. Pred nekaj tedni smo tako kot prvi na svetu lastnikom psov ponudili možnost shranjevanja matičnih celic, ki jih lahko pridobimo ob kakršnikoli rutinski operaciji pri mladem psu in jih nato hranimo za čas, ko bo starejši pes imel težave, ki so pogosto povezane s starostjo. Načrtujemo razvoj novih metod zdravljenj s pomočjo matičnih celic kot tudi širjenje znanja na področju veterinarske medicine, kasneje pa tudi vstop na področje humane medicine. Trenutno ponujamo zdravljenje različnih sklepnih bolezni in vezi pri psih in konjih, ob tem pa že razvijamo ali pa vsaj razmišljamo o novih metodah zdravljenja za druge bolezni kot so srčna popuščanja, poškodbe hrbtenjače in podobno. Ohraniti in krepiti želimo sodelovanje s strokovnjaki z različnih področjih in nadaljevati dobro sodelovanje z Univerzo v Ljubljani ter drugimi raziskovalnimi inštitucijami. Naš poslovni cilj pa je seveda prodor na tuje trge. Trenutno zaključujemo pogovore s partnerji iz ZDA o ustanovitvi franšiznega podjetja v ZDA, sodelujemo že z veterinarji na Hrvaškem, pogovori pa že potekajo tudi o prodoru na nemški in argentinski trg.



Inte

rvju

Abe

lium

d.o

.o.

Podjetju Abelium d.o.o. raziskave in razvoj je nacionalna ocenjevalna žirija dodelila nagrado za najboljšo storitveno inovacijo za njihovo aplikacijo za pametne telefone iOliva, s katero je mogoča zanesljiva, cenejša in hitra napoved količine in kvalitete letine oljčnega olja. Inovacijo uporabljajo ključni industrijski partnerji po svetu, ocenjujejo pa, da bodo z njo srednjeročno dosegli trg 20 milijonov dolarjev.

Max Ernst Nielsen, ustanovitelj iOliva in poslovni partner Abelium d.o.o.Foto: arhiv podjetja

pametne aplikacije tudi v kmetijstvu

kako ste prišli na idejo, da bi pametne tehnologije povezali s področjem prehrane oziroma kmetijstva?

Ideja se je porodila, ko smo reševali druge podobne probleme, povezane s hrano, kmetijstvom in z zdravstvom npr. slikanje možganov. Povsod smo izhajali iz problema.

kako težko se je uveljaviti na področju storitvenih inovacij, kateri faktorji so najpomembnejši, je konkurenca tu velika? kaj je vaša konkurenčna prednost?

Najpomembnejši je tim, saj moramo biti sposobni odgovoriti veliko različnih vprašanj iz številnih področij. Kot zunanji dejavnik bi navedli predvsem zmožnost pridobivanja zaupanja vrednih povezav s potencialnimi

klienti. Naša konkurenčna prednost je prav v povezavi vrhunskega tima s klienti, ki imajo problem in znajo vrednotiti uporabnost predlaganih rešitev.

imate v mislih že kakšne druge projekte v katerih bi lahko izkoristili možnosti, ki jih ponujajo storitve računalniškega oblaka?

Veliko, da. Tehnologija iOliva je le ena od mnogih možnih aplikacij inovativnih idej, tehnologij in rešitev, ki smo jih razvili. V tem trenutku imamo več idej kot denarja.

kako pomembno je za praktično aplikacijo projekta, da ste vanj pritegnili tako strokovnjake s področja raziskav in razvoja, kot tudi druge zainteresirane strani, kot so serijski inovatorji, pa tudi lastniki in končni uporabniki storitve?


Inte

rvju

Abe

lium

d.o

.o.

doc. dr. Boris Horvat, direktor Abelium d.o.o. Foto: arhiv podjetja

“V praksi uporabna aplikacija – s potencialnega poslovnega vidika – je vse. Veliko znanstvenikov je izvedlo podobne raziskave, a nihče - z izjemo le nekaterih - ni iz rezultatov naredil nič praktično uporabnega. Le potencialni uporabniki storitev so garancija za uporabo teh storitev v praksi; zato je ključ do uspeha v tem, da razvijemo tehnologijo v »sobi«, ki oponaša situacijo resničnega trga in kjer na vsakem koraku razvojne stopnje dobimo podrobne povratne informacije o uporabnosti rešitve.”

kaj je po vaših izkušnjah pravi recept za kontinuirano razvijanje inovacij v podjetju in njihovo uspešno trženje?

Vprašanje je preveč splošno, da bi bilo nanj mogoče odgovoriti. V našem primeru velja, da je prihodnost inovacije iOliva odvisna predvsem od naših sposobnosti zbiranja zadostnih sredstev za nadaljevanje raziskav in razvoja, ki jih bomo morali povezati z dovolj kreativnimi rešitvami našega tima, da bomo zmogli odgovoriti na vsa vprašanja, ki se bodo pojavila ob reševanju novih specifičnih problemov, in z izkušnjami, da bomo zmogli prenesti teoretične rešitve v prakso.




Električni izklopnik niza fotovoltaičnih panelov Komunalne dejavnosti 26

EnCeP - Etalon za kalibracijo naprave za centriranje pnevmatik Avtomobilska industrija 27

Oprimki za plezalne stene narejeni iz lesenih grč Šport 28

Barvni, hibridni sončni kolektor Ekologija 29

Šoba z ejektorskim vtokom medija Ekologija 30

Qbiss Air Gradbena tehnika 31

BiMeo - rehabilitacijski inštrument Medicina 32

Univerzalni kompaktor odpadne embalaže Ekologija 33

AMFIBIJSKO Letalo, ekranoplan in Hoverkraft z isto zasnovo trupa in Rezervoar vode za amfibijska - protipožarna letala za zajem vode v letu

Letalska industrija 34

Protihrupni sistem za tirne zavore BREMEX ANNSYS "Basic" Železnice 35

Planetarno kolo Šport 36

Redefinicija konstrukcije in estetike nahrbtnika Oblikovanje 37

Hibridna modularna ležišča Lectus in Leticia Pohištvena industrija 38


Elektroenergetika 39

Razvoj legiranih kotlovskih pločevin Metalurgija 40

PSILOS - Leseni parkirni silos ali prefabricirana montažna garažna hiša Arhitektura 41

Visoko učinkovito EC puhalo s prilagodljivim krmiljem Elektroindustrija 42

Inteligetni sistem industrijske razsvetljave REFLECTA IntelSens Elektroenergetika 43

Hitrotekoča kompresorska ECO enota Elektroindustrija 44

Kaz

alo

inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij



Vozilo Avtomobilska industrija 46

Izplakovalnik Ekologija 47

Dozirni pokrov z vsebnikom za predpripravke Embalaža 48

Mikro-solarna elektrarna za zadnji dom Ekologija 49

Confidence Informatika 50

Elektro Kit Elektroindustrija 51

Sistem za vertikalno odpiranje okna na električni pogon Gradbena industrija 52

Montažna klet Urbanček Arhitektura 53

Kritina s prezračevalnim sistemom Gradbena tehnika 54

Hlače na 1001 način Oblikovanje 55

Hypermid Elektronika 56

Otroške skakalne vezi Šport 57

Dvodelni cestni smernik z montažnim snežnim kolom Komunalne dejavnosti 58


Strojna industrija 59

Univerzalna usmeritev svetlobe LED svetil Elektronika 60

GardenWall Oblikovanje 61

Kaz

alo

inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

Odklopnik zagotavlja interventno odklapljanje vsakega fotovoltaičnega panela v nizu, da v primeru požara ali potresa omogoča samodejno ali ročno prekinitev električnega toka, ki ga proizvajajo posamezni fotovoltaični paneli, in s tem varno gašenje oz. reševanje na prizadeti stavbi.

Med gašenjem požarov streh in objektov, na katerih so nameščene sončne elektrarne, se pojavlja problem gašenja. Posamezni fotovoltaični paneli namreč dosegajo

napetost od 12 do 34 V in so zaporedno vezani, tako da dosežejo napetost do 7 kV, ki se prek ustreznih razsmernikov obdela in odvede v električno omrežje. Za gašenje požara na objektu je treba zagotoviti varno delo gasilcev, in sicer z našimi odklopniki, ki so nameščeni na posameznih panelih ter povezani v niz in ki jih lahko prek pnevmatskega prožilnega mehanizma varno odklopimo, tako da so vsi paneli fizično ločeni med seboj in dosegajo samo osnovno napetost od 12 do 34 V ter tako omogočajo varno gašenje. Vloga za patent št. 201200196.

Organizacija: tomstroj d.o.o.

Avtor inovacije: leon tomšič

Kontakt: podovnice 1, 1357 notranje Gorice, 01 36 51 556, [email protected], www.tomstroj.com

ID 447

električni izklopnik niza fotovoltaičnih panelov


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

ID 448

V projektu je bil zasnovan in izdelan etalon za kalibracijo strojev za centriranje pnevmatik. Začetek razvoja etalona je bil usmerjen v združevanje inovativnih idej, ki so bile prilagojene delovanjem različnih centrirnih strojev. Raziskava trga je pokazala, da na trgu ni laboratorija, ki bi imel etalon za kalibracijo naprav za centriranje pnevmatik, s katerim bi vulkanizerjem in lastnikom avtoservisnih delavnic kalibriral centrirne naprave. V projektu je bilo uporabljeno programsko orodje Solid Works, kjer so se

obdelovale osnovne ideje. Izdelal se je 3D-model etalona in izračunale so se predvidena masa ter dimenzije. Maso in dimenzije je bilo treba prilagoditi masi in dimenzijam najbolj uporabljene pnevmatike. Etalon mora biti uporaben na vseh vrstah strojev, zato smo se odločili za posnemanje 15-colske pnevmatike. Etalon je izdelan iz jekla in je ustrezno masno uravnotežen. Kalibracija se izvaja z etalonom, na katerega enostavno in hitro pritrjujemo različne uteži.

enCep – etalon za kalibracijo naprave za centriranje pnevmatik

Organizacija: lotrič d.o.o.

Avtor inovacije: tomaž Frakelj, primož Hafner, nejc demšar, vinko koblar, Marko lotrič

Kontakt: Selca 163, 4227 Selca, 04 51 70 700, [email protected], www.lotric.si


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

Plezalni oprimki iz lesenih (drevesnih) grč so v nasprotju z večino oprimkov, ki so trenutno dostopni na trgu, iz naravnega in do okolja prijaznega materiala. Odlikujejo jih izjemna trdnost, vezana na del debla, iz katerega je oprimek narejen, vzdržljivost, estetski in naravni videz ter toplina na otip. Njihova zunanjost je obdelana tako, da omogočajo odličen oprijem, obenem pa je oprimek

prijazen do kože. Značilnost in prednost našega izdelka je v tem, da obdrži osnovno obliko, ki jo lahko srečamo v naravi. Z minimalnimi in tehnično izpopolnjenimi postopki obdelave izdelku dodamo še večjo funkcionalnost in iz njega iztržimo maksimalno za zadovoljitev potreb plezanja. Oprimki so primerni tako za začetnike kot tudi za profesionalne plezalce.

Organizacija: U-Jaa, nina Možina, s.p.

Avtor inovacije: Simon Možina, tomaž Šturm

Kontakt: trnje 2, 4228 Železniki, 040 477 611, [email protected], www.bizi.si/U-Jaa-nina-MoZina-S-p/maticno-podjetje/

ID 450

oprimki za plezalne stene, narejeni iz lesenih grč


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

ID 461

Hibridni (termalno/fotovoltaični) sončni kolektor je samozadosten izdelek brez stroškov obratovanja in vzdrževanja. Njegova življenjska doba je 25 let. Na pogled je podoben vodnemu kolektorju, vendar se vgrajuje na steno (sonce je pozimi nižje), lahko tudi na streho, namenjen pa je gretju zraka v hladnih zimskih, a sončnih dneh, prezračevanju in sušenju vlažnih prostorov.

Na notranji strani stekla so prilepljene PV celice, 90 % površine pa prekriva aluminjast absorber iz več delov, ki

je premazan s premazom TISS (patent, Kemijski inštitut). Kolektor je barven, seveda lahko tudi v barvi fasade, kar je novost na svetovnem trgu. PV zbirajo sončno energijo in jo pretvarjajo v električno za pogon ventilatorja, ki topel zrak iz kolektorja vpihuje skozi cev v prostor. Za usklajenost skrbi krmiljenje (razvil Iztok Vatovec). Kolektor 2 m² segreje zunanji zrak iz -4 °C in ga, segretega na 27 °C, vpihuje v prostor pri pretoku 150 m³/h, račun za ogrevanje pa je nižji 25 let.

Barvni, hibridni sončni kolektor

Organizacija: aleš Bizjak, s.p., SieCo

Avtor inovacije: aleš Bizjak

Kontakt: Zagrad 12f, 3000 Celje, 041 768 797, [email protected], www.siecocolor.eu


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

Predmet inovacije se nanaša na področje tehničnih rešitev, natančneje nastavkov za uporabo v pnevmatskih in hidravličnih sistemih, ki delujejo po principu Coanda efekta.

Glede na karakteristike izboljšav smo naš izdelek komercialno poimenovali »Orto varčna šoba«, sicer pa gre za izum pod imenom »Šoba z ejektorskim vtokom medija«.

Orto varčna šoba rešuje problem porabe enega od najdražjih proizvodnih energentov (stisnjenega zraka) v

procesu izpihovanja npr. odpadkov, hlajenja površin ipd. Zaradi Coanda efekta se stisnjen zrak, ki z veliko hitrostjo izstopa iz reže na šobi, »prilepi« ob steno šobe. V nastali »zračni cevi« zaradi gibanja zraka nastane podtlak, ki povzroči vstopanje okoliškega zraka v notranjost šobe. Okoliški zrak se pospeši na hitrost izpihanega stisnjenega zraka in skupaj z njim izstopa iz šobe, kar poveča prostornino izstopnega curka. Zaradi vsrkavanja zraka iz okolice je količina izpihanega zraka do 11-krat večja, kot je to ob uporabi klasičnih šob/nastavkov za izpihovanje.

Organizacija: ortotip, d.o.o.

Avtor inovacije: igor drstvenšek, dušan pogačar, peter Sever (prijavitelj patenta: ortotip, d.o.o.)

Kontakt: Ulica škofa Maksimiljana držečnika 6, 2000 Maribor, 070 750 419, [email protected], www.ortotip.com

ID 466

Šoba z ejektorskim vtokom medija


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

ID 506

Qbiss Air je nova izvirna rešitev za ovoj stavbe, ki združuje estetiko z največjo možno energetsko učinkovitostjo in funkcionalnostjo. Nov samonosni fasadni element je sestavljen iz izolacijskega jedra, ki ga obdajata notranja in zunanja plošča. Izolacijsko jedro ima pet s plinom polnjenih komor in pri debelini 100 mm doseže toplotno prevodnost (λ) 0,017 W/m2K, kar je primerljivo z 240 mm mineralne volne. Stena iz Qbiss Air ima pri debelini 140 mm toplotno prehodnost (U) 0,25 W/m2K, kar je enako 380 mm klasične stene z izolacijo.

Zunanje plošče elementa Qbiss Air so lahko steklo, HPL, keramika in kamen. Notranja plošča je mavčno vlaknena plošča z izboljšanimi mehanskimi lastnostmi. Kombinacija zunanje in notranje plošče zagotavlja minimalno 60 minut požarne varnosti in 46 dB zvočne izolativnosti. Z nadgradnjo elementa lahko dosežemo zvočno izolativnost do 60 dB in požarno varnost nad 120 minut.

Qbiss Air je do okolja prijazen, energetsko učinkovit fasadni sistem, izdelan po načelih trajnostne gradnje.

Qbiss air

Organizacija: trimo, d.d. in CBS inštitut d.o.o.

Avtor inovacije: aleš kralj, Matjaž Žnidaršič, Mojca Japelj Fir, rudi Hajdinjak, Miroslav Halilovič, Marko vrh, Boris Štok, Bojan Bratuž, ada Beguš

Kontakt: prijateljeva cesta 12, 8210 trebnje, 07 34 60 200, [email protected], www.trimo.si in www.cbs-institut.si


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

BiMeo je rehabilitacijska naprava oz. rehabilitacijski instrument. Omogoča vadbo pacientom pri rehabilitaciji po kapi, travmatskih poškodbah in po okvarah centralnega ali perifernega živčnega sistema. Vadba je nadzorovana prek ekspertnega sistema, ki spremlja in beleži napredek pacienta ter vadbo prilagaja njihovim zmožnostim. Problem, ki ga rešuje BiMeo, je, kako zasnovati napravo za vadbo skeleta, mišic in živčnega sistema bolnika. Naprava omogoča izvajanje vaj, pri katerih je upoštevano

terapevtsko načelo, da naj bo kriterij za uspešnost posameznega vadbenega koraka, vaje in celotnega vadbenega obdobja stalna in sprotna primerjava gibalnih zmožnosti ene roke ali noge z istovrstnimi zmožnostmi drugega uda. Ko gre za terapijo pacienta, naprava BiMeo med vadbo sproti beleži stanje zdravega in obolelega uda, ju primerja in svetuje vadečemu naslednje vadbene korake. Hkrati BiMeo posreduje te informacije strokovni osebi za nadaljnje strokovno ovrednotenje.

Organizacija: kinestica d.o.o.

Avtor inovacije: prof. dr. Matjaž Mihelj

Kontakt: trstenjakova 17, 1000 ljubljana, 031 371 767, [email protected], www.kinestica.com

ID 507

BiMeo – rehabilitacijski instrument


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

ID 520

V podjetju Dukin, d. o. o., z lastnim znanjem in izkušnjami razvijamo univerzalni kompaktor odpadne embalaže za gospodinjstva in profesionalne kuhinje. Z novorazvitim proizvodom za zmanjševanje volumna rešujemo problem pomanjkanja prostora zaradi kopičenja odpadne embalaže ter hkrati spodbujamo ekološko zavest v družbi in lajšamo ravnanje z odpadki.

Konkurenčni izdelki rešujejo problematiko le delno. Niso univerzalni (ena naprava lahko stiska samo en tip odpadka), težko jih je vključiti v moderen kuhinjski prostor, težave pa so tudi pri ravnanju z njimi (nepraktičnost).

Inovativnost in edinstvenost naše naprave je v univerzalnosti (obdelamo vso odpadno embalažo od PET steklenic do kovinskih konzerv), stopnji kompresije (do 80 %), integraciji v kuhinjski element (neopazna kompaktna izvedba), varni, varčni in enostavni uporabi ter visoki kvaliteti.

Inovativne detajle, ki omogočajo funkcionalnost in univerzalnost, smo zaščitili s patentom, kar je bistveno za razvoj našega podjetja.

Univerzalni kompaktor odpadne embalaže

Organizacija: dUkin d.o.o.

Avtor inovacije: Mihec Horvat, Matej rajh

Kontakt: Ulica pohorskega odreda 6, 2310 Slovenska Bistrica, 031 336 085, [email protected], www.dukin.eu


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

Gre za amfibijsko letalo splošnega letalstva, ekranoplan in hovercraft z isto zasnovo trupa. To bo prvo amfibijsko letalo oblike kanard v svetu. Zaradi položaja horizontalca (kanarda) se pri teh letalih vzgon krila in horizontalca seštevata, posledično pa imajo ta letala večji vzgonski gradient, kar jim omogoča hitreje doseženo želeno višino letenja ter krajše razdalje za vzlet in pristajanje. Z meritvami je dokazano, da je pri izbrani razporeditvi horizontalec-krilo vzgon letala večji, kot je seštevek posameznih delov (horizontalca oziroma kanarda in krila).

To je udobno trisedežno večnamensko letalo, ki ima izredno dobre manevrske sposobnosti. Poleg

najsodobnejšega načina zmanjševanja upora glisiranja z obliko trupa je podjetje razvilo nov način – napravo za zmanjševanje upora glisiranja, ki omogoča, da se letalo dobesedno odrine iz vode pri hitrosti 19 km/h.

Podjetje je razvilo svoj rezervoar vode za amfibijska letala, ki so namenjena gašenju požarov iz zraka in za zajem vode v letu. Posebnost rezervoarja je v dveh posebnih zložljivih in uvlačljivih sistemih – sistemu za zajem vode in sistemu za izpust vode.

Organizacija: altenG letala d.o.o.

Avtor inovacije: refik Fočić

Kontakt: pečje 28, 8290 Sevnica, 040 864 981, [email protected], www.alteng-aircraft.com

ID 526

aMFiBiJSko letalo, ekranoplan in hovercraft z isto zasnovo trupa ter rezervoar vode za amfibijska– protipožarna letala za zajem vode v letu


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

ID 529

Protihrupni sistem za tirne zavore na ranžirnih kolodvorih BREMEX ANNSYS „Basic“ zmanjšuje visokofrekvenčni zaviralni hrup za 99 % v njegovem izvoru. Hrup, ki lahko presega tudi 130 dB, je bil vse do rešitve Elpe globalni problem, prav tako pa tudi zelo pereča težava tako za delavce kot okoliške prebivalce. Ranžirnih kolodvorov s tovrstnim problemom onesnaževanja s hrupom pri postopku ranžiranja je v svetu zelo veliko. Rešitev Elpe vključuje agregate, krmiljenje, letvene aplikatorje, senzorje teže in gibanja vagonov, mikročrpalke in dozatorje ter

posebno do okolja prijazno kompozitno sredstvo, ki ga naprava nanaša med postopkom neposredno na kolo vagona, ki je v stiku z zavoro. Pravočasno in natančno nanesen vmesni tamponski film materiala se v postopku zaviranja termično razgradi. Pri tem se sproščena kinetična energija pretvori v toplotno, in ne v zvočno energijo, zaradi česar je zaviralni hrup zmanjšan v njegovem izvoru. Naprave BREMEX ANNSYS „Basic“ so primerne za vse tipe tirnih zavor.

protihrupni sistem za tirne zavore BreMeX annSYS „Basic“

Organizacija: elpa d.o.o.

Avtor inovacije: elpa d.o.o.

Kontakt: paka pri velenju 39d, 3320 velenje, 03 89 86 330, [email protected], www.elpa.si


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

Predmet izuma je strojniška mehanska naprava za prevoz na lastni pogon z možnostjo namestitve motorja. Pogon se ustvarja z obračanjem pedal in se prenaša prek verižnikov in verige do velikega tornega verižnika, ki se z obračanjem pedal nenehno vzpenja po notranjosti sprednjega kolesa. To nam zagotavlja izredno majhne potrebne moči za pogon kolesa ter veliko udobje pri premagovanju neravnega terena in klancev.

Kolo upravljamo s krmilom, na katero je nameščen valjček z utorom, v njem pa je nameščena jeklena vrv. Ta

je speljana do osi zadnjih koles. Z obračanjem krmila v levo, jeklena vrv potegne os zadnjega kolesa proti sebi, na drugi polovici osi zadnjega kolesa pa se istočasno vrv sprosti, kar nam omogoča zavijanje. Analogno je tudi v nasprotno stran.

Pri vožnji z večjo hitrostjo lahko zavijamo z nagibom v želeno stran, pri čemer nam naprava na zadnjem delu spodnjega ogrodja (kardanski sklop) omogoča, da sta pri tem obe zadnji kolesi na tleh.

Organizacija: altenG letala d.o.o.

Avtor inovacije: refik Fočić

Kontakt: pečje 28, 8290 Sevnica, 040 864 981, [email protected], www.alteng-aircraft.com

ID 537

planetarno kolo


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

ID 553

Napredni nahrbtnik TARGET VIPER XT-01.2 Viper odlično redefinira dizajn nahrbtnika v kombinaciji z ergonomsko funkcionalnostjo in estetskim ugodjem. Študije oblike in zgradbe po navdihu padalskega športa so se izrazile v trupu prilegajočega se in izredno stabilnega nahrbtnika, imenovanega Viper. K stabilnosti prispevajo strateško vpete naramnice. Sinergija funkcionalnosti in estetike

preseže ustaljene norme pri spajanju sistema vezi in trupa. Silhueta hrbtišča se, kot vmesnik med telesom in nahrbtnikom, s presenetljivimi 26 litri prostornine približa iskanemu ravnovesju za doseganje razdelitve bremena in zmanjševanje vrtilnega momenta. Rahlo stožčasta oblika omogoča prosto mobilnost rok.

redefinicija konstrukcije in estetike nahrbtnika

Organizacija: live, d.o.o.

Avtor inovacije: target design team, Jaka Benedik

Kontakt: polje 9, 6310 izola, 05 66 08 158, [email protected], www.targetbag.com


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

Hibridni modularni ležišči Lectus in Leticia sta posebni ležišči, pri katerih so v enem ležišču možne kombinacije različnih materialov. To je velika prednost, saj ima vsak material drugačne lastnosti. Zdaj lahko s kombiniranjem materialov v enem ležišču združimo prednosti različnih materialov (npr. zračnost vzmeti in udobje pene). Edinstven modularni sistem omogoča enostavno izvedbo in prilagoditev vsakemu posamezniku, zato je možna izdelava ležišča po meri. Vsakemu kupcu sestavimo

ležišče iz podpornega jedra in komfortnega toperja na podlagi njegovih želja in sodobne računalniške meritve, ki prikaže pritiske ležišča na telo med spanjem. Prednost takega sistema je, da lahko z zakonsko posteljo ustrežemo željam obeh partnerjev, ki imata različne spalne potrebe. Ležišče pa lahko tudi kadarkoli po nakupu preoblikujemo, če stranka z njim ni zadovoljna. V tem primeru zamenjamo podporno jedro in/ali komfortni toper ter tako najdemo ustrezno rešitev za vsakega uporabnika.

Organizacija: Maremico, d.o.o.

Avtor inovacije: emil Marinšek, valentin Marinšek

Kontakt: Šlandrova ulica 4, 1231 ljubljana črnuče, 01 56 10 900, [email protected], www.leticia.si, www.lectus.si

ID 554

Hibridna modularna ležišča lectus in leticia


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

ID 567

Elektro Gorenjski, d. d., je z lastnim strokovnim kadrom uspelo razviti ter postaviti prvi poligon kompaktiranega visokonapetostnega 110kV daljnovoda s togimi izolatorskimi konzolami. Inovacijska ideja je najsodobnejša tehnološka rešitev rekonstrukcije obstoječega dotrajanega 35kV daljnovoda, tako da se hkrati predvidi tudi možnost obratovanja na 110kV napetostnem nivoju v prihodnosti. Rešitev je realizirana z uporabo kovinskega

stebra sodobne poligonalne konstrukcije, kot izolacija pa so prvič uporabljeni togi kompozitni izolatorji.

Postavitev poligona kot prva praktična izvedba tovrstnega daljnovoda presega dosedanje rešitve v našem prostoru, saj je poleg izvirne tehnološke rešitve tudi primer okoljsko in sociološko sprejemljivega elektroenergetskega objekta.

izvedba kompaktiranega 110kv daljnovoda s togimi kompozitnimi izolatorskimi konzolami

Organizacija: elektro Gorenjska, d.d.

Avtor inovacije: mag. Marjan Jerele, mag. Borut Zemljarič

Kontakt: Mirka vadnova 3a, 4000 kranj, 04 20 83 000, [email protected], www.elektro-gorenjska.si


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

Legirana jekla za tlačne posode se uporabljajo v naftni, kemični in oljni industriji ter industriji za proizvodnjo, transport in shranjevanje plinov. Zaradi specifične kemične sestave, to je dodatka molibdena, ki zagotavlja obstojnost pločevine pri povišanih temperaturah, in kroma za dobro korozijsko odpornost, so ta jekla namenjena uporabi pri povišanih temperaturah.

Pločevine iz teh jekel imajo visoko trdnost in napetost tečenja pri sobni temperaturi, pomembno pa je, da

te lastnosti ohranijo tudi pri daljšem zadrževanju na povišanih temperaturah.

Zaradi načina uporabe morajo biti pločevine iz teh vrst jekel tudi dobro varive.

Razvili smo tehnologijo izdelave, kontinuirnega ulivanja, vroče predelave in toplotne obdelave legiranih jekel za tlačne posode.

Organizacija: acroni, d.o.o in rCJ d.o.o.

Avtor inovacije: mag. erika Bricelj, Šubelj, košir, Musič, ahec, Mencinger, novak, kunšič, reven,tomažič, Bradaškja, pintar

Kontakt: Cesta Borisa kidriča 44 (acroni, d.o.o.) in Cesta Franceta prešerna 61 (rCJ, d.o.o.), 4270 Jesenice, 04 58 41 000, [email protected], www.acroni.si

ID 571

razvoj legiranih kotlovskih pločevin


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

ID 579

Predmet inovacije je leseni parkirni silos, to je prefabricirana montažna garažna hiša za parkiranje osebnih avtomobilov, katere večinski gradbeni material je les. Parkiranje avtomobilov postaja v sodobnem svetu vedno večji problem, tako v mestnih središčih kot tudi v primestnih naseljih. Problem izhaja iz vedno večjega števila avtomobilov, vedno bolj dragih mestnih zemljišč in tudi vedno večje ekološke zavesti ter pomena, ki ga lokalne skupnosti posvečajo urejanju mestnih površin po načelu prijaznosti do uporabnika. Tehnični problem,

ki ga inovacija rešuje, je konstrukcija parkirne hiše, ki pri izgradnji omogoča ekonomičnost in enostavnost, modularnost in serijsko industrijsko izdelavo, funkcionalnost in prilagodljivost, trajnostno in ekološko gradnjo, demontažo, ponovno montažo ali recikliranje.

Z leseno konstrukcijo parkirnega silosa je mogoče v kratkem času zgraditi ekonomično in ekološko garažno hišo z več deset ali več sto parkirnimi mesti.

pSiloS – leseni parkirni silos ali prefabricirana montažna garažna hiša

Organizacija: Boštjan temniker, s.p., atelJe artenova in CBd d.o.o.

Avtor inovacije: Boštjan temniker, udia., vesna novak, udia., dr. Bruno dujič, udig., iztok Šušteršič, udig.

Kontakt: legen 163, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu, 051 364 198, [email protected], www.atelje-artenova.com


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

Za določeno aplikacijo je bilo treba razviti puhalo s prilagodljivim krmiljem, ki zagotavlja komutacijo in regulacijo motorja.

Zagotavljati mora dane pretočne parametre ob čim manjši porabi električne energije, zato je bil izkoristek ključnega pomena.

S posameznimi konstrukcijskimi rešitvami je bil dosežek bistveno boljši kot pri obstoječih puhalih.

Aplikacija, pri kateri bo puhalo delovalo, zahteva čim boljši odzivni čas in natančno regulacijo puhala, kar je bilo doseženo z na novo razvitim krmiljem in ustreznimi algoritmi za krmiljenje procesorja.

Krmilje skupaj z algoritmi je bilo prilagojeno specifičnim varnostnim standardom, ki ga je zahteval naročnik tudi v smislu zagotavljanja vseh.

Puhalo je skupaj s krmiljem za naročnika precejšnja konkurenčna prednost zaradi vpeljanih novosti.

Organizacija: domel, d.o.o.

Avtor inovacije: Marjan kavčič, Martin eržen, Janez Urh, Franjo Gorše, Borut Gartner, Jaka Mohorič

Kontakt: otoki 21, 4228 Železniki, 04 51 17 100, [email protected], www.domel.si

ID 593

visokoučinkovito eC puhalo s prilagodljivim krmiljem


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

ID 603

REFLECTA IntelSens je brezžična različica inteligentnega sistema razsvetljave REFLECTA, ki krmili posamezne svetilke na podlagi brezžičnega industrijskega protokola komunikacije ZigBee. Ker so vse svetilke opremljene s senzorjem dnevne svetlobe in prisotnosti, je omogočeno formiranje poljubnih spreminjajočih skupin svetilk, ki spremljajo gibanja objektov in ljudi na tleh, tudi z velikih višin. Omogočena sta tudi zatemnjevanje in osvetljevanje glede na prisotnost dnevne svetlobe v prostoru za vsako

skupino svetilk posebej. Posebna značilnost tega sistema je izjemno hitro reagiranje, zato je posebej uporaben in priporočljiv za logistične centre in skladišča, kjer je potreba po hitri manipulaciji z blagom ključnega pomena. Nadzor nad sistemom in stroški razsvetljave je omogočen prek daljinca ali računalnika REFLECTA. Prav tako pa je sistem prilagojen za nadzor »iz naslanjača« tudi prek mobilnih naprav (pametni mobiteli, dlančni in tablični računalniki).

inteligentni sistem industrijske razsvetljave reFleCta intelSens

Organizacija: Svetloba d.o.o.

Avtor inovacije: Hine alex vrtačnik, mag. aljoša Huber

Kontakt: ioC Zapolje iii/12, 1370 logatec, 041 408 529, [email protected], www.reflectapower.com


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij

Novo družino hitrotekočih kompaktnih enot smo razvili za potrebe aparatov za nanašanje barve za vodilnega proizvajalca te opreme na svetu – podjetje Wagner. Izhodiščna zahteva za novi produkt izvira iz želje kupca po učinkovitejšem nanosu barv za široko paleto aplikacij (laki, kovinske in zidne barve), kar z obstoječimi rešitvami ni bilo mogoče realizirati. Domel je zato razvil kompaktno

kompresorsko enoto, ki izpolnjuje zgoraj omenjene zahteve. Ker takšne rešitve na trgu še ni (po zagotovilu največjega svetovnega proizvajalca teh aparatov), pričakujemo, da bo enota postala standard za najvišje zahteve za tovrstne aplikacije, ki hkrati za Domel pomenijo nov trg.

Organizacija: domel, d.o.o.

Avtor inovacije: t.čemažar, i.Markič, J.rihtaršič, S.Zgaga, M.čemažar, i.Mrljak, M.arnolj, i.Mohorič, F.Mohorič, d.volk, J.kavčič, S.rant, t.Stanonik, J.koblar

Kontakt: otoki 21, 4228 Železniki, 04 51 17 100, [email protected], www.domel.si

ID 605

Hitrotekoča kompresorska eCo enota


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pod

jetij


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j ID 468

Lahko enoosebno električno vozilo zaradi povsem zaprte zasnove omogoča udoben prevoz ene odrasle osebe v vseh vremenskih razmerah. Zaradi enoosebne zasnove tehta manj kot 250 kg z vključenimi baterijami, zaradi aerodinamične oblike in majhnega čelnega preseka pa ima vozilo nizek količnik zračnega upora. Majhna teža in zračni upor omogočata doseganje hitrosti 90 km/h in prevoz

razdalje 100 km na polnjenje. Ker za to potrebuje manjši motor in manjšo kapaciteto baterij kot konkurenčna vozila, je cena izdelave nižja. Vozilo je homologirano v kategoriji motornih trikoles L5. Ponuja lahko dostopen prostor za prtljago v velikosti velikega nakupovalnega vozička. Vsi sestavni deli so zasnovani in izdelani v Sloveniji.

vozilo

Organizacija: david Žohar

Avtor inovacije: david Žohar

Kontakt: Celestrina 6, 2229 Malečnik, 02 47 30 214, [email protected], www.voz.si


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j

Nov, inovativen sanitarni izplakovalnik je bistveno varčnejši, enostavnejši in cenejši od vseh do zdaj znanih sanitarnih kotličkov. Z njegovo uporabo privarčujemo do 50 % vode, saj porabi pri velikem izplakovanju le 3,5 l, pri malem pa 2 l sanitarne vode. Novost kotlička je v tem, da z odprtjem odtočnega ventila zračni pritisk z veliko hitrostjo vodo potisne v povsem običajno, na trgu standardno školjko in je izplakovanje zelo uspešno tudi z zelo majhno količino vode. Vsebuje manj sestavnih delov,

zato je enostavnejši in cenejši za izdelavo. Izplakovalnik nima dotočnega ventila in je prek enostavnega, trajno nastavljenega regulatorja tlaka ves čas direktno povezan z vodovodnim omrežjem. Sestavljen je iz tlačne posode volumna 5 l in odtočnega ventila, ki se odpira z že znanimi principi ročic ali ekscentrov. Ventil je v osnovi lahko tudi samo krogla, ki se prilega tesnilnemu robu. Izplakovalnik je možno vgraditi v nad- ali podometno različico.

Organizacija: aleš rajšter

Avtor inovacije: aleš rajšter

Kontakt: Ježa 112, 1231 ljubljana - črnuče, 041 681 614, 070 635 034, [email protected]

ID 473

izplakovalnik


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j ID 498

Inovativen dozirni pokrov z vsebnikom za snovi v različnih oblikah (tekoči, praškasti, pastasti, lahko tudi v obliki tablete ali več tabletk) je značilen predvsem po tem, da je narejen iz samo dveh kosov. Našemu trgu najbolj znan tak pokrov je tisti na vitaminskem napitku znanega hrvaškega proizvajalca, ki je sestavljen iz štirih kosov in ima v primerjavi z inovativnim še kar nekaj pomanjkljivosti. Montaža inovativnega čepa, polnjenje z medijem in manipulacija na pakirni liniji so zaradi tega

bistveno enostavnejši. Vsi do zdaj znani taki pokrovi imajo kot sestavni del aluminijasto folijo, ki pa predstavlja velik problem pri poznejši reciklaži pokrova. Velika prednost inovativnega dozirnega pokrova je tudi v tem, da po aktivaciji in poznejšem odprtju omogoča pitje direktno iz PET plastenke, in ne prek dozirnega pokrova, ki zaradi konstrukcije otežuje izlivanje in s tem pitje pijače. Vse to dokazuje, da je cenejši, naprednejši in do okolja prijaznejši.

dozirni pokrov z vsebnikom za predpripravke

Organizacija: aleš rajšter

Avtor inovacije: aleš rajšter

Kontakt: Ježa 112, 1231 ljubljana - črnuče, 041 681 614, 070 635 034, [email protected]


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j

Mikrosolarna elektrarna za zadnji dom je novost na slovenskem trgu in je plod dolgoletnega lastnega razvoja svetilnega sistema z uporabo solarnih modulov. Proizvod je nastal zaradi problematike naraščanja odpadnih plastičnih sveč in elektronskih vložkov za sveče, ki močno onesnažujejo okolje in ustvarjajo velik problem ter stroške pri razgradnji in deponiranju (približno 20–30 mio odpadnih sveč pridelamo letno v Sloveniji). Izdelek je skladen z vseslovensko aktivnostjo „VEČ TRAJNOGOREČIH LUČK NA GROBOVE“! Elektrarna z

energijo ne oskrbuje posameznih domov, ampak je njen namen, da sveti oziroma žari na domu pokojnih – na pokopališčih. Njena podoba je v solarnih trajnogorečih nagrobnih lučkah, ki dekorirajo grob kot večne lučke. Lučke so izdelane z namenom, da na grobu dolga leta delujejo brez stroškov in onesnaževanja okolja. Lučke so ekološki slovenski proizvod za dolgoletno dobo delovanja (približno 10 let). Polnijo se s svetlobno energijo in delujejo v vseh razmerah.

Organizacija: Matijaž Gostečnik

Avtor inovacije: Matijaž Gostečnik

Kontakt: ozka ulica 4, 2380 Slovenj Gradec, 041 668 207, [email protected], www.vecnaluc.si

ID 510

Mikrosolarna elektrarna za zadnji dom


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j ID 513

Sistem Confidence s pomočjo enega samega senzorja, obešenega okrog vratu ali za pasom, računalnika in nekaj dodatne opreme omogoča daljše samostojno življenje starostnikov doma. Ugotovi urgentne težave, kot so padci, in takoj pokliče pomoč ter zazna srednjeročne in dolgoročne težave, npr. odsotnost normalne aktivnosti, in o tem obvesti sorodnike. S tem se po ocenah podaljša možnost samostojnega življenja pred odhodom v dom za ostarele za tri leta, kar je za naše starejše sorodnike

ogromno. Pomembni so tudi veliki ekonomski prihranki, saj tri leta doma za ostarele stane okoli 30.000 EUR. Sistem Confidence ima vrsto raziskovalno-funkcionalnih novosti, npr. upošteva kontekst (ležanje na postelji je normalno, enako ležanje na tleh pa ne) in se zna prilagoditi uporabniku. V meritvah zaznavanja zapletenih padcev je prekosil najboljše sorodne sisteme na svetu. Confidence je raziskovalni prototip, ki ga je potrebno predelati za praktično uporabo, zato iščemo poslovne partnerje.

Confidence

Organizacija: institut „Jožef Stefan“

Avtor inovacije: Mitja luštrek, Boštjan kaluža, violeta Mirčevska, erik dovgan, Božidara Cvetković, Hristijan Gjoreski, Matjaž Gams

Kontakt: Jamova cesta 39, 1000 ljubljana, 01 47 73 380, [email protected], www.dis.ijs.is


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j

Elektro Kit je inovacija, ki omogoča, da se obstoječe agregate z notranjim izgorevanjem (z menjalnikom in sklopko) enostavno konvertira v električni pogon s preprosto zamenjavo termičnega sklopa (glava agregata, valji z vplinjačem, bat z motorno gredjo) – z električnim motorjem in z zunanjo krmilno kontrolno enoto ter akumulatorji.

Konverzija ne zahteva večjih predelav na vozilu, saj se ohrani večji del obstoječih sestavnih delov agregata z

notranjim izgorevanjem, na katere se montira električni motor. Prav tako se uporabita obstoječi menjalnik in sklopka, ki omogočata optimalno delovanje električnega motorja. Posledično s tem se zmanjša poraba električne energije, zato je možna uporaba manjših akumulatorjev, kar pomeni nižjo investicijo in nižjo težo vozila. Predvidevamo, da bi nadaljnja uporaba menjalnika in sklopke prispevala k lažjemu prestopu na vozila z električnim pogonom, saj se način uporabe dvokolesa ne bi razlikoval od trenutnega načina.

Organizacija: Boris pfeifer

Avtor inovacije: Boris pfeifer

Kontakt: pahorjeva ulica 30, 6000 koper, 040 210 012, [email protected], https://sites.google.com/site/pfeiferinventsytem/

ID 522

elektro kit


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j ID 536

Pri tem sistemu zasteklitve brez motečih stekel kljub zasteklitvi popolnoma uživamo v odprtosti prostora in v trenutku lahko odprt balkon ali teraso spremenimo v zastekljen zimski vrt. Z vgrajenim senzorjem za dež in veter sta odpiranje in zapiranje okenskega krila glede na vremenske razmere popolnoma samostojna. Prednost novega načina zasteklitve je, da se okensko krilo avtomatsko ali s pomočjo daljinca vertikalno spusti v spodnji del konstrukcije in prostorsko ne moti že tako ozkega balkona. Ni motečih stekel, kot je to običajno pri drugih vrstah zasteklitve, in prezračevalna odprtina je lahko popolnoma odprta.

Če na zunanjo stran balkona vgradimo senzor gibanja, nas ta varuje pred vlomilci, če pa senzor gibanja vgradimo na notranjo stran, pred padcem z balkona zaščitimo majhe otroke ali invalidne osebe.

Ker je okno na električni pogon, lahko okensko krilo z ustrezno računalniško povezavo odpiramo in zapiramo tudi prek interneta.

Sistem za vertikalno odpiranje okna na električni pogon

Organizacija: aleksander Grum

Avtor inovacije: aleksander Grum

Kontakt: kamnogoriška 24, 1000 ljubljana, 041 863 778, [email protected], www.vertigal.si


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j

Naša inovacija rešuje tehnični problem gradnje vkopnega objekta tako, da se predhodno izdelani betonsko armirani osnovni sestavni deli sestavijo na mestu postavitve, nato pa se objekt prekrije z zemljo. Posamezni elementi se izdelajo v delovnem okolju, kjer je enostavneje zagotoviti ustrezne delovne razmere in ustrezna orodja. Sestavljamo pa lahko do poljubne velikosti. Notranjost je lahko v surovem stanju (omet) ali pa obložena z opeko. Lahko je tudi kombinacija obojega.

Bistveno je, da je objekt postavljen v enem dnevu, kar bi pri klasični izvedbi lahko trajalo tudi do več mesecev. Stropni element je izbočen (obokan), kar poveča nosilnost, pri tem pa je debelina dimenzionirana glede na zahteve po nosilnosti. Izum prav tako rešuje problem zmanjšanja porabe energije za vzdrževanje temperature (hlajenje ali dogrevanje), saj je pod zemljo dokaj konstantna temperatura, ki v večini primerov ustreza skladiščenju živil.

Organizacija: Boris Urbanček

Avtor inovacije: Boris Urbanček

Kontakt: Straža na Gori 3, 3222 dramlje, 041 618 112, [email protected], www.mojaklet.com

ID 580

Montažna klet Urbanček


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j ID 585

Kritina s prezračevalnim sistemom, uporabna za namestitev na stare bitumenske kritine s funkcijo izsuševanja termo izolacijskega sloja pod bitumensko kritino brez odstranjevanja stare kritine.

Namenjena je gradbeništvu.

Dodelane neopor-termodur plošče od 150 do 500 kPa, velikosti 125 x 60 cm, debeline od 5 do 12 cm, s preklopom in utori po osi plošče, po dolžini in širini, preseka 30 x 20 mm.

Utori so namenjeni izsuševanju termo izolacijskega sloja pod staro bitumensko kritino. Z vzgonskim gibanjem zraka v odtočnih ceveh za meteorske vode, na katere so priključeni utori za izsuševanje, se vzpostavi proces izsuševanja. Čas izsuševanja je odvisen od hitrosti gibanja zraka.

Za kritično namočene podlage se na zračnike začasno priklopijo ventilatorji.

Sledi prvi nanos aquablocka 1,2 mm debeline z vtiranjem armirne mreže.

Po 24 urah se nanese drugi sloj aquablocka in vgradijo se zračniki na najvišjih točkah strehe.

Kritina s prezračevanjem je namenjena pokrivanju streh z minimalnim naklonom 2 % in vse do streh dvokapnic.Rešuje ekološki problem, ne obremenjuje okolja z deponiranjem.

kritina s prezračevalnim sistemom

Organizacija: valentin prelovec

Avtor inovacije: valentin prelovec

Kontakt: kraljeva 9, 6000 koper, 041 611 643, [email protected], www.zadom.si


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j

Oblačilo temelji na preprostem dizajnu in lahko ga nosimo na več načinov. Omeji nas le naša domišljija.

Lahko se poigramo z različnimi kombinacijami. Od dolgih in kratkih majic, tunik in oblek do kril, hlačnega pajaca in vsega drugega, kar si lahko zamislimo.

Primerno je za tiste, ki želijo obleči nekaj vsestranskega, novega in posebnega. Hlače na 1001 način lahko nosijo podjetnice, popotnice, umetnice in druge ženske vseh starosti. Pozabimo težke kovčke na potovanjih, prepolne

omare in nakup nepotrebnih oblačil. Vse, kar potrebujemo poleg hlač na 1001 način, so le ključni kosi garderobe in naš videz bo celovit.

Ni nam treba kupovati veliko kosov, da bi bili videti super. Lahko imamo le en kos oblačila v nam najljubših barvah in vzorcih, ki ga nosimo na 1001 način in smo hkrati videti čudovito.

Videz bo vedno unikaten in drugačen, najboljše od vsega pa je, da nihče ne bo opazil istega dizajna.

Organizacija: karmen koren

Avtor inovacije: karmen koren

Kontakt: drežnica 16d, 5222 kobarid, 040 296 741, [email protected], www.karmenkoren.com

ID 595

Hlače na 1001 način


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j ID 600

Interaktivna hologramska piramida Hypermid je izdelek, s katerim boste impresionirali občinstvo. Naj bo vaš promocijski material resnično v središču pozornosti!

Hologramski prikaz 3D-vsebine, ki smo mu dodali še interakcijo prek naravnega uporabniškega vmesnika – lastnega telesa, ustvari posebno doživetje, ki se bo zagotovo ohranilo v spominu.

Vsebina, ki mora biti prirejena za tovrstno projekcijo, lebdi znotraj steklene piramide in jo je mogoče opazovati z

vseh strani kot hologram v prostoru. S pomočjo kretenj rok ali telesa lahko vsebino upravljamo ali spreminjamo na daljavo. Hypermid ima obliko štiristrane steklene piramide, ki je skupaj z računalnikom, monitorjem in 3D-kamero nameščena v kovinsko ohišje velikosti 82 x 82 x 45 cm.

Hypermid je primeren za vse, ki se želite predstaviti na promocijskih dogodkih, kulturnih, izobraževalnih, strokovnih predstavitvah ali naključnim obiskovalcem v razstavnih prostorih, na izložbah, v muzejih, galerijah in še kje.

Hypermid

Organizacija: Marko videčnik, andrej Zadnik

Avtor inovacije: Hypermedia - Marko videčnik, andrej Zadnik

Kontakt: Brilejeva ulica 6, 1000 ljubljana, 031 712 047, [email protected]


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j

Vezi so namenjene mlajšim smučarskim skakalcem (do 15 leta) za smučarske skoke. Sestavljene so iz sprednjega dela (glave), zadnjega dela (pete) in srednjega dela. V glavo je vpet skakalni čevelj, glava in peta pa sta povezani s podložno nosilno ploščo. Petni del je sestavljen iz podloge in konzole (nosilni drog), na konzoli pa je drsni zapiralni del, ki je vpet v zadnji del čevlja. Zapiralni del pete je prek pletenice ali traku povezan s sprednjim zapiralom, ki je vgrajen v glavi vezi. Ko je zapiralni del zapet v zadnji del čevlja, je hkrati zapet tudi sprednji del čevlja v glavi vezi. Vezi se lahko nastavljajo na dolžino

čevlja, ni potrebna nova montaža. Smučarski skakalni čevelj je v enem koraku zapet v peti in glavi vezi. Ker se hkrati zapneta zadnji in sprednji del vezi, ni možnosti, da bi lahko uporabnik pozabil zapeti tudi glavo vezi. S tem, ko v glavi vezi nimamo dodatnega zapiralnega mehanizma, je vez tudi lažja.

Organizacija: peter Slatnar

Avtor inovacije: peter Slatnar

Kontakt: Ulica ignaca Borštnika 16, 4207 Cerklje na Gorenjskem, 041 279 502, [email protected], www.carbon.slatnar.com

ID 607

otroške skakalne vezi


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j ID 616

Obstoječi smerniki so izdelani iz enega kosa in s spodnjim delom vkopani v tla. Poškodovanega ni mogoče enostavno izpuliti. Omenjeni izum problem rešuje z uvedbo dvodelnih smernikov, pri čemer je spodnji del za vselej vkopan v tla, zgornji pa je snemljivo pritrjen, torej ga je možno zamenjati. Ta izum omogoča znatne pocenitve vzdrževalnih del na cestišču. Montažni snežni kol v snegu

označuje rob cestišča. Zdaj se v te namene uporabljajo leseni koli, ki jih je treba še pred zimo namestiti na rob cestišča, spomladi pa znova odstraniti. Takšni snežni koli imajo kratek rok trajanja, njihovo vzdrževanje pa je drago. Omenjeni izum ni zapičen v tla, temveč je prilagojen za enostavno in hitro pritrditev na postavljene cestne smernike ne glede na letni čas.

dvodelni cestni smernik z montažnim snežnim kolom

Organizacija: alojz tomazin

Avtor inovacije: alojz tomazin

Kontakt: pobeška 12, 6000 koper, 040 624 600, [email protected], www.inovator.si


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j

Inovativna traktorska prikolica omogoča poleg običajne uporabe prikolice s prekucnim kesonom tudi samonakladanje, transport in razkladanje-zlaganje valjastih bal. Osnova zanjo je klasična že poznana traktorska kiper prikolica, ki ima sicer širok spekter uporabe, kljub temu pa se uporablja le nekaj dni v letu. Izum precej razširi uporabnost prikolice, posledično pa tudi opravičuje višjo ceno v primerjavi s klasično prikolico, ob tem da se funkcionalnost osnovne namembnosti ne zmanjša.

Za natovarjanje bal skrbi na prekucni keson pomična, s pomočjo hidravličnega valja nameščena nakladalna rampa, na kateri so snemljivo pritrjene vilice. V dvignjenem položaju nakladalna rampa oblikovno dopolnjuje oz. zapira stranico kesona na strani, na kateri je nameščena. Natovorjene bale se pomikajo in tudi praznijo s pomočjo gnane valjčne proge, integrirane v dno kesona. Pogon te je izveden s pomočjo gonilnega kolesa, ki ga s hidravličnim valjem primaknemo h kolesu premikajoče se prikolice.

Organizacija: Marko rupnik

Avtor inovacije: Marko rupnik

Kontakt: polžanska vas 15, 3240 Šmarje pri Jelšah, 041 355 784, [email protected]

ID 618

kombinirana traktorska kiper prikolica, primerna tudi za natovarjanje, prevoz in razkladanje valjastih bal


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j ID 625

Zaradi varčevanja z električno energijo se vedno bolj uveljavlja energijsko varčna razsvetljava, v nahitrejšem vzponu pa je LED razsvetljava. LED tehnologija ima številne prednosti pred varčnimi žarnicami (CFL), ena od glavnih je usmerjenost LED svetlobe, kar povzroči boljšo osvetljenost površine. Usmerjenost svetlobe pa je v določenih primerih tudi ena od večjih pomanjkljivosti LED svetil v primerih, ko je žarnica montirana bočno (na primer v plafonjerah) ali pod drugimi nepravilnimi koti, saj usmerjena LED svetila svetijo v smeri montaže.

Inovator je razvil posebno metodo, ki omogoča enostavno in natančno usmerjanje svetlobnega toka LED svetila. Ne samo da je tako svetilo moč uporabiti v primerih, kjer usmerjena LED svetila do zdaj niso bila primerna (npr. plafonjere), ampak se izkoristi glavna prednost LED (usmerjenost), kar poveča izkoristek svetila za skoraj 100 % v primerjavi z vsemi drugimi varčnimi svetili.

Univerzalna usmeritev svetlobe led svetil

Organizacija: Marko čenčur

Avtor inovacije: Marko čenčur

Kontakt: linhartova 68, 1000 ljubljana, 031 266 877, [email protected], www.anigmo.com


Inov

ativ

ni p

roiz

vodi

pos

amez

niko

v in

RR

inst

ituci

j

ID 628

GardenWall je arhitekturni element, ki nadomesti neuporabno steno stanovanja z možnostjo gojenja vrtnin kar na stenah stanovanja. Lahko pa je postavljen tudi v stanovanje kot pregradna stena. Z uporabo tega elementa imamo lahko sveže vrtnine vsak dan, ne da bi hodili na tržnico ali na vrt zunaj mesta. GardenWall je zelo dober izolacijski modul, hkrati pa rastline med fotosintezo reoksigenirajo zrak iz stanovanja. Posebna fotovoltaična stekla proizvajajo elektriko, ki jo lahko uporabljamo v stanovanju.

V elementu GardenWall lahko gojite zelenjavo neodvisno od letnega časa, saj le nastavite želene mikropodnebne razmere, ki jih naprava nato sama uravnava.

Za preverjanje zrelosti skrbi Gardenscanner, posebna kamera, ki izmeri vsebnost različnih snovi v vsakem sadežu in preračuna zrelost. Gardenscanner je pritrjen v GardenWall in se po njem prosto premika, neprestano skenira pridelek in beleži rezultate zrelosti. Ko odpremo vrata, nam sam pokaže najbolj zrele pridelke.

GardenWall

Organizacija: Matej Colja

Avtor inovacije: Matej Colja

Kontakt: Coljava 10, 6223 komen, 031 492 363, [email protected], www.matejcolja.daportfolio.com



Gama System® PerceptionAnalytics Informatika 64

ProstaRISQ Medicina 65

Genetska analiza Nutrifit Biotehnologija 66

Beez.me Internet 67

iOliva - Zanesljiva in hitra napoved količine in kvalitete letine oljčnega olja Agrarna proizvodnja 68

EGC Certifikat - Sistem za Eletronsko vodenje dokumentacije o izdelkih in Elektronsko Certificiranje nakupov

Informatika 69

Zdravljenje živali z matičnimi celicami Veterinarstvo 70

SEBLib digitalna knjižnica za podjetja Informatika 71

Kaz

alo

inov

ativ

ne s

torit

ve p

odje

tij



iSound Računalništvo 72

Kaz

alo

inov

ativ

ne s

torit

ve p

osam

ezni

kov

in R

R in

stitu

cij


Inov

ativ

ne s

torit

ve p

odje

tijID 465

Spletna rešitev omogoča spremljanje javnega mnenja o določeni temi, podjetju, osebi, blagovni znamki, dogodku, kraju itd. v realnem času.

Rešitev je namenjena večjim podjetjem za lažje upravljanje blagovnih znamk, ugleda podjetja in ugleda ključnih vodij. Primerna je za vodje političnih kampanj, saj jim omogoča hiter vpogled v javno mnenje in odzivanje volivcev na posamezne marketinške akcije. Idealno je tudi za sledenje ugleda določene turistične destinacije ali občine.

Uporabniku rešitev omogoča spremljanje določenega iskalnega pogoja in statistike odzivov v realnem času.

Rezultat sledenja je število in lokacija objav na Twitterju ter: - doseg objav,- razkrivanje pozitivnosti ali negativnosti objave,- razkrivanje oblikovalcev mnenja,- vpogled v analize objav.

Rešitev obsega:- napredno tehnologijo za zajem, procesiranje in

shranjevanje filtriranih sporočil s socialnih omrežij,- spletni uporabniški vmesnik za dostop,- gostovanje v Microsoft Azure oblaku in neomejeno

globalno širjenje.

Gama System®

perceptionanalytics

Organizacija: Gama System d.o.o.

Avtor inovacije: Gama System d.o.o.

Kontakt: pot za Brdom 100, 1000 ljubljana, 01 20 02 280, [email protected], www.gama-system.si


Inov

ativ

ne s

torit

ve p

odje

tij

ID 486

ProstaRISQTM je poseben genetski test, ki je namenjen ugotavljanju agresivnosti raka na prostati. Razvit je z namenom odkrivanja posameznikov, ki imajo zaradi prisotnosti določenih mutacij povečano verjetnost za razvoj agresivne oblike raka. Test tako ni namenjen samo posameznikom, pri katerih je rak prostate že potrjen, ampak tudi tistim, ki raka prostate še nimajo, želijo pa izvedeti kateri obliki so podvrženi. Razlikovanje med blago in agresivno obliko raka je namreč zelo pomembno, saj vsaka oblika zahteva drugačno zdravljenje. Negotovost pri razlikovanju med oblikami lahko vodi do neprimernih, pretiranih diagnoz in zdravljenja, kar pa se odraža v resnih stranskih učinkih. Običajni PSA test (prostata specifični antigen) ne loči med počasi rastočimi tumorji, ki ne pokažejo simptomov (blaga oblika), in hitro rastočimi tumorji (agresivna oblika), ter tako lahko

vodi v prekomerno zdravljenje z resnimi stranskimi učinki. Prednost ProstaRISQTM testiranja v primerjavi z običajnimi PSA testi je prav to, da razlikuje med blago in agresivno obliko raka in z njim lahko določimo ustrezno zdravljenje brez resnih stranskih učinkov.

ProstaRISQTM testiranje se izvajajo v diagnostično verificiranih laboratorijih v Evropski uniji, ki sledijo najvišjim standardom za genetske laboratorije. Vaš vzorec sline, iz katerega strokovnjaki izolirajo vašo DNK, je shranjen in prenešen v CE, IVD in FDA certificiranih vsebnikih za slino, namenjenih izključno tovrstnemu testiranju. Metoda določanja sprememb na DNK (mutacij) je zanesljiva in robustna s specifičnostjo in senzitivnostjo enako 99,9 %.

prostariSQ

Organizacija: diaGenomi d.o.o.

Avtor inovacije:Klemen Španinger, Rok Košir

Kontakt: tehnološki park 19, 1000 ljubljana, 041 605 596, [email protected], www.diagenomi.eu, www.myrisq.com


Inov

ativ

ne s

torit

ve p

odje

tijID 491

Genetska analiza Nutrifit je prilagojen načrt prehrane in življenjskega sloga, izdelan na podlagi genetske zasnove posameznika. Prek analize posameznik: - Odkrije svoje potrebe po mikro- in makrohranilih. - Spozna delovanje svojega metabolizma in svoj odziv na

telesno aktivnost.- Izve, ali je mogoče podedoval visok holesterol, visok

krvni sladkor, šibke kosti, dovzetnost za čezmerno telesno težo.

- Izve, kako presnavlja alkohol, kofein in laktozo. - Izve, v kolikšni meri je izpostavljen oksidativnemu stresu.

- Spozna mišično zasnovo ter športne aktivnosti, ki so zanj najprimernejše.

- Najpomembnejše je, da Nutrifit posamezniku istočasno razkrije, katera hranila so zanj glede na njegov genetski zapis najprimernejša, in da vsa področja obravnava celostno.

- Posameznik torej spozna osebne potrebe, ki mu jih narekuje genetski zapis, kar mu omogoči vzpostavitev optimalne prehrane in življenjskega sloga ter pomaga k boljšemu zdravju in počutju ter h kvalitetnejšemu življenju.

Genetska analiza nutrifit

Organizacija: geneplanet d.o.o.

Avtor inovacije: Marko Bitenc, Matjaž Stanonik, andrej kraševec, Martin potočnik, Borut Štrukelj, Matjaž petrovič, nina Šterk

Kontakt: tehnološki park 24, 1000 ljubljana, 059 251 111, [email protected], www.geneplanet.si


Inov

ativ

ne s

torit

ve p

odje

tij

ID 516

Inovacija, ki jo družba Beezway razvija pod imenom Beez.me, je brezplačna spletna platforma v oblaku, ki nadgradi in izboljša sodelovanje ter komunikacijo znotraj delovnih skupin. Je korak naprej od e-pošte in drugih spletnih oz. namiznih orodij za komunikacijo, ki se danes uporabljajo. Glavni namen produkta Beez.me je izboljšanje sodelovanja z drugimi uporabniki, kar obsega komunikacijo v realnem času, izmenjavo datotek, dodeljevanje nalog in spremljanje opravil. Uporabnik ni vezan na posamezno napravo, do

produkta dostopa prek kateregakoli računalnika, tablice ali telefona. Dodatne napredne možnosti, ki jih produkt zajema, so upravljanje različnih identitet v enem profilu, filtriranje in arhiviranje sporočil, izdelava osebne spletne vizitke ter mnogo več. Produkt Beez.me je uresničitev sanj vsakega preobremenjenega posameznika, ki si lahko bolje organizira sodelovanje in komunikacijo z lastnim delovnim okoljem.

Beez.me

Organizacija: Beezway d.o.o.

Avtor inovacije: tomaž Jug, igor Cej, Matej rifelj, andrej Šinigoj, Mitja Uršič

Kontakt: velika pot 29, 5250 Solkan, 041 221 944, [email protected], www.beezway.com


Inov

ativ

ne s

torit

ve p

odje

tij

V svetovnem merilu je trg kvalitetnega olivnega olja letno vreden več miljard USD. Oljkarji olive najpogosteje prodajo predelovalcem; ti zbirajo velike količine oliv različnih vrst in iz mešanice pridelujejo olivno olje določene kvalitete. Za vse udeležene je napoved kvalitete in količine v olivah vsebovanega olja zelo pomembna, saj se na podlagi teh ocen določi odkupna cena letine, kar vpliva na zaslužek vseh v verigi. Inovacija iOliva zamenjuje obstoječe (počasne, drage, robustne) metode vzorčevanja na

terenu (jemanje vzorcev, transport v laboratorij, uporaba NMR/NIRS, papirnato poročanje) z izjemno enostavnim sistemom, ki ob uporabi pametnih mobilnih telefonov s podporo storitev iz računalniškega oblaka omogoča takojšnjo, nekajkrat cenejšo pridobitev zanesljivih napovedi. Sistem omogoča optimizacijo načrtovanja obiranja pridelka in s tem povečanje donosa. Inovacija je preverjena, uporabljajo jo ključni industrijski partnerji po svetu.

ioliva – zanesljiva in hitra napoved količine in kvalitete letine olivnega olja

Organizacija: abelium d.o.o.

Avtor inovacije: abelium d.o.o., iii-o ltd. et. al

Kontakt: kajuhova 90, 1000 ljubljana, 01 54 23 614, [email protected], www.abelium.eu

ID 555


Inov

ativ

ne s

torit

ve p

odje

tij

ID 583

Shema delovanja sistema (EGC)Shema delovanja sistema (EGC)

EGC

1. Izdajatelji

(Vnospodatkov)

2. Trgovci

(Certificiranje)

3. Kupci

izdelkov

(Uporaba)

4. Servisi

(Spremljanje)

EGC Certifikat – sistem za elektronsko vodenje dokumentacije o izdelkih in elektronsko certificiranje nakupov bo podjetjem omogočil komuniciranje med kupci in prodajalci po prodaji izdelka. To bo tako postalo enostavno in zabavno, saj bodo kupci lahko do podatkov o nakupu in kupljenem izdelku dostopali z enim klikom prek mobilnega telefona s pomočjo kode QR. Sistem omogoča tudi, da s pomočjo svojega profila na Facebooku na enem mestu hranimo vse podatke o kupljenih izdelkih in garancijah, ki so opremljeni s kodo EGC. Prek tega

sistema bodo zdaj lahko podjetja kupcu ponudila tudi dodatne storitve in informacije, ki jim koristijo in jih potrebujejo pri vsakdanji uporabi izdelkov. Informacije lahko enostavno posodabljamo, obveščamo o preteku garancij, obnavljamo garancije, opozarjamo na dodatno ponudbo, akcije, spremembe servisnih podatkov. S sistemom uvajamo dodatne tržne možnosti in nove sodobne poti v komunikaciji s končnimi uporabniki tudi po nakupu izdelka.

eGC Certifikat – sistem za elektronsko vodenje dokumentacije o izdelkih in elektronsko certificiranje nakupov

Organizacija: neksia d.o.o.

Avtor inovacije: aleksander turk

Kontakt: Ukmarjeva 6, 1000 ljubljana, 031 883 093, [email protected], www.egcode.io


Inov

ativ

ne s

torit

ve p

odje

tij

Podjetje se ukvarja z zdravljenjem živali z matičnimi celicami, kar je nov način zdravljenja do zdaj neozdravljivih težav s sklepi pri živalih.

Pri našem postopku živali veterinarji kirurgi odvzamejo manjši košček maščobe in jo takoj po odvzemu dajo v posodico, ki vsebuje posebno transportno tekočino. Košček maščobe v najkrajšem možnem času dostavijo v laboratorij, kjer izurjen znanstvenik iz maščobe izolira matične celice in jih v posebni tekočini začne gojiti v

inkubatorju. Po približno desetih dneh je celic dovolj, da jih dostavimo veterinarju, ki jih aplicira živali naravnost v oboleli sklep. Celice namnožimo tudi za morebitne poznejše aplikacije in jih po posebnem postopku zamrznemo. Če se pri isti živali pojavijo težave z drugimi sklepi (v prihodnosti tudi na drugih organskih sistemih), veterinar sporoči, koliko injekcijskih enot bi potreboval za določeno žival, nato celice v laboratoriju odmrznemo in v dveh dneh pripravimo za ponovno aplikacijo.

Zdravljenje živali z matičnimi celicami

Organizacija: animacel d.o.o.

Avtor inovacije: katerina čeh, Gregor Majdič

Kontakt: Mivka 34, 1000 ljubljana, 041 378 568, [email protected], www.animacel.com

ID 586


Inov

ativ

ne s

torit

ve p

odje

tij

ID 598

SEBLib je digitalna knjižnica za podjetja, ki spodbuja sodelovanje ter izmenjavo znanj, olajša dostop do zunanjega izobraževalnega gradiva in omogoča hitrejše uvajanje novih sodelavcev ter s tem prispeva k inovativnosti in uspešnosti podjetja.

SEBLib omogoča hitro vzpostavitev kataloga gradiva, ki ga zaposleni potrebujejo pri svojem delu. Poleg knjig ter avdio in video vsebin lahko vključujemo zunanje gradivo s spleta, kreiramo preproste učne načrte ter vodimo seznam želja. Vsak sodelavec upravlja svoje gradivo

brez posebnega izobraževanja, saj je rešitev umeščena v intranet portal podjetja, kar omogoča enotno uporabniško izkušnjo in dosegljivost vsem zaposlenim.

Kreiramo lahko tudi ločene knjižnice za potrebe posameznih projektov, oddelkov ali skupin. Možna je uporaba v izobraževalnih ustanovah (npr. šole in univerze); študenti pri posameznem predmetu skupaj oblikujejo svojo knjižnico relevantnega gradiva (vključno s posnetki predavanj s tujih univerz, članki, blogi itd).

SeBlib – digitalna knjižnica za podjetja

Organizacija: vB-informatika d.o.o.

Avtor inovacije: valter Bratkovič

Kontakt: Bilje 100b, 5292 renče, 041 877 183, [email protected], www.vb-informatika.si


Inov

ativ

ne s

torit

ve p

osam

ezni

kov

in R

R in

stitu

cij

Zadnje čase smo priča vedno večjemu povpraševanju po programski opremi, ki za reševanje konkretnih problemov uporablja umetno inteligenco in storitve v oblaku. Največji trend pa je zagotovo, kako pripraviti računalnik do tega, da pravilno razpozna zvokovne ukaze in komunicira z nami. Vse tehnologije, ki smo jih zgoraj našteli, so zajete v seriji produktov iSound. Tržna priložnost tiči v razvoju inovativnih produktov, ki imajo visoko uporabno vrednost pri obdelavi, vizualizaciji in razpoznavanju

zvokov. Inovacija iSound je uporabna pri reševanju težav oseb s slušnimi težavami tako, da zaznava zvoke iz okolice, jih analizira, in če razpozna želeni vzorec, lahko uporabnika opozori nanj z vibracijami. Inovacija iSound rešuje tudi težave pri analizi živalskih zvokov in pomaga pri razpoznavanju živalskih vrst, izpostavljanju značilnosti in gradnji podatkovnih baz zvokov. Razvoj programske opreme bo osredotočen na android in iOS uporabnike.

iSound

Organizacija: irman abdić

Avtor inovacije: irman abdić

Kontakt: opekarska 11, 6000 koper, 040 515 300, [email protected], www.irmanabdic.com

ID 563


Inov

ativ

ne s

torit

ve p

osam

ezni

kov

in R

R in

stitu

cij



Inovacija procesa proizvodnje modulov sistema "Hybymed Wireless System" Elektronika 76

Razvoj tehnološkega procesa predelave nikljevih super zlitin Metalurgija 77

Organski odpadek nekoč nadloga danes nova potenčna vrednota narave Ekologija 78

Tehnologija priprave "elektrokromnih barv" na fleksibilne substrate Elektronika 79

Kaz

alo

inov

ativ

ni p

oslo

vni m

odel

i


Kaz

alo

inov

ativ

ni p

oslo

vni m

odel

i


Inov

ativ

ni p

oslo

vni m

odel

i ID 558

Naša inovacija je popolnoma nov, avtomatiziran proces proizvodnje štirih modulov izdelka Hybymed Wireless System (v nadaljevanju HMW), in sicer oddajnika, sprejemnika, baterijskega vložka in polnilca. Proizvodni proces v petih fazah (nalaganje programa, test tiskanine, kalibracija, končni test in etiketiranje) je krmiljen s pomočjo t. i. naprave za predtestiranje, umerjanje in končno testiranje (v nadaljevanju naprava PUKT), ki s svojimi šestimi funkcijami pokriva in testira vse funkcije izdelka HMW. Skozi celoten proces se vsi podatki beležijo

v bazo, s čimer sta zagotovljeni sledljivost in zgodovina izdelkov.

Proces zagotavlja vrhunski izdelek v skladu z medicinskimi predpisi ter našemu podjetju omogoča prodor na tuje trge prek mednarodnih distributerjev medicinske opreme. Inovacija proizvodnega procesa prav tako ugodno vpliva na okolje, saj zmanjšuje proizvodnjo slabih kosov, optimizira porabo materiala in je izjemnega pomena za trajnostni razvoj našega podetja.

inovacija procesa proizvodnje modulov sistema »Hybymed Wireless System«

Organizacija: HYB proizvodnja hibridnih vezij d.o.o.

Avtor inovacije: Marko Stušek in soavtorji

Kontakt: levičnikova cesta 34, 8310 Šentjernej, 07 39 34 958, [email protected], www.hyb.si


Inov

ativ

ni p

oslo

vni m

odel

i

ID 568

S predelavo slabov nikljevih super zlitin NY825 in NY 625 v hladno valjane kolobarje dokazujemo, da smo z obstoječim tehnološkim parkom sposobni predelovati najzahtevnejše vrste zlitin v hladno valjane kolobarje. Zlitini spadata v skupino nikljevih super zlitin.

Pogoji vročega preoblikovanja so izrazito specifični in po postopku predelave, ki nam ga je uspelo razviti v Acroniju, zelo zahtevni. Za preoblikovanje je pomembno, da nam je uspelo odkriti način, kako v ozkem temperaturnem intervalu v materialu sprožimo rekristalizacijske procese, ki omogočajo vroče valjanje teh zlitin.

Povsem na novo je bilo treba prilagoditi in razviti pogoje vročega ter hladnega valjanja.

V svetu tovrstne predelave v redni proizvodnji izvajajo le na gredicah, ki jih valjajo v palice oz. v zelo ozke trakove. Predelava teh dveh vrst nikljevih super zlitin v 700 mm široke in 1,0 mm debele kolobarje je velik tehnološki napredek z visoko dodano vrednostjo in novost na evropskem trgu.

razvoj tehnološkega procesa predelave nikljevih super zlitin

Organizacija: acroni,d.o.o in rCJ d.o.o.

Avtor inovacije: Stanislav Jakelj, Franci perko, Janez katnik, Borut lešnik, Boštjan Bradaškja

Kontakt: Cesta Borisa kidriča 44 (acroni, d.o.o.) in Cesta Franceta prešerna 61 (rCJ, d.o.o.), 4270 Jesenice, 041 756 913, [email protected], www.acroni.si


Inov

ativ

ni p

oslo

vni m

odel

i ID 617

Z naravi skladnimi tehnologijami smo skozi faze inovacij razvili:

1. Zbiranje organskih odpadkov na izvoru brez smradu in gnitja s pomočjo mikrobiološkega pripravka Biogen in posode organko, ki organski odpadek takoj spravi v fazo fermentacije ter ga zadrži v popolni kondiciji in ustvari za nas dva nova produkta.

2. Prvi produkt predstavlja fermentiran odpadek. Poraba na vrtu direktno kot kvalitetno organsko gnojilo ali kot stimulator in higienizator kompostiranja na vrtnem kompostniku brez obračanja kompostne mase. V

kompostarnah kot kvalitetno zbran organski odpadek brez vrečk in folij, ki v nadaljnji fazi šesttedenskega kompostiranja daje nove čiste humusne mase. Ali brez kompostiranja fermentirano maso peletiramo in jo uporabljamo kot kvalitetno naravno organsko in mikrobiološko gnojilo.

3. Fermentacijska tekočina se razredčena uporablja kot tekoče gnojilo ali koncentrirano kot stimulator greznice, čistilne naprave (naprave postanejo mikrobiološko žive, ni smradu, manj ostanka blata, bolj čista voda na iztoku).

organski odpadek – nekoč nadloga, danes nova potencialna vrednota narave

Organizacija: eM tehnologija d.o.o.

Avtor inovacije: eM tehnologija d.o.o.

Kontakt: pobrež 2, 3210 Slovenske konjice, 041 395 503, [email protected], www.emtehnologija.si


Inov

ativ

ni p

oslo

vni m

odel

i

ID 591

Razvili smo tehnologijo za pripravo »elektrokromnih plasti« na fleksibilnih (plastičnih) folijah, zasnovano na pripravi koloidnih disperzij (barv), ki jih sestavljajo nanodelci elektrokromnih materialov (npr. prusko modro, anorganskih oksidov WO3, NiOx itd). Disperzije iz elektrokromnih nanodelcev (»elektrokromne barve«) nanašamo na plastično folijo po zveznem postopku (angl. coil-coating) in pri nizkih temperaturah (do 150 °C). Tehnologija predstavlja bistveno izboljšavo glede na hitrost

izdelave elektrokromnih tankih plasti (nekaj km/dan) in je bistveno cenejša od zdaj uporabljane elektrodepozicije in dragih vakuumskih postopkov. Različne elektrokromne plasti z vmesno plastjo elektrolita omogočajo izdelavo elektrokromnih »pametnih« plastičnih folij z električno vodeno spremembo prepuščene svetlobe. So primerne za »pametne« optične sisteme, uporabne v vojaške in civilne namene. Inovacija je bila razvita v okviru EU-projekta »Innovative solar Shading Facade« (INNOSHADE).

tehnologija priprave »elektrokromnih barv« na fleksibilne substrate

Organizacija: kemijski inštitut ljubljana in amanova, d.o.o.

Avtor inovacije: Franc Švegl, Boris orel, Mohor Mihelčič, ivo Jerman, angela Šurca-vuk

Kontakt: Hajdrihova ulica 19 (keminjski inštitut ljubljana) ali tehnološki park 18 (amanova, d.o.o.), 1000 ljubljana, 01 47 60 200, [email protected], www.ki.si


inovativni proiZvodi

id naziv inovacije področje inovacije prijavitelj e-pošta

445 Integ Heat (integriran radiator) Elektroenergetika Dušan Caf [email protected]

447Električni izklopnik niza fotovoltaičnih panelov

Komunalne dejavnosti Tomstroj d.o.o. [email protected]

448EnCeP - Etalon za kalibracijo naprave za centriranje pnevmatik

Avtomobilska industrija LOTRIČ d.o.o. [email protected]

450Oprimki za plezalne steze narejeni iz lesenih grč

Šport U-JAA Nina Možina s.p. [email protected]

451Večetažni vstavki ECO za pomivanje medicinskih inštrumentov

/ Belimed d.o.o. [email protected]

461 Barvni, hibridni sončni kolektor Ekologija Aleš Bizjak [email protected]

466Šoba z ejektorskim vtokom medija

Ekologija Ortotip d.o.o. [email protected]

468 Vozilo Avtomobilska industrija David Žohar [email protected]

471 BOX 28 Trženje Matjaž Jazbar [email protected]

473 Izplakovalnik Ekologija Aleš Rajšter [email protected]

475 Generator z preklopljivimi poli / Tomaž Skalar [email protected]

476 Vodikov generatorj HS-VG 60 EkologijaHIDROGENSKA TEHNOLOGIJA, Miroslav Cunjak s.p.

[email protected]

478 WATREK -water trekking Šport Milan Kolar [email protected]

482SL300 Avtomatski sistem drsnih vrat

Arhitektura DOORSON d.o.o. [email protected]

483Monokok karbonska puška za podvodni ribolov Avard Trinity 100

Ribištvo Boštjan Čač [email protected]

488 Energetska kurilna bombica / Andrej-ml. Udrih [email protected]

493 Košara za kolo Oblikovanje Tanja Faletič [email protected]

498Dozirni pokrov s vsebnikom za predpripravke

Embalaža ALEŠ RAJŠTER [email protected]

502Naprava za čiščenje sončnih elektrarn

Kovinska industrija FURMIL, Vidonja Milan s.p. [email protected]

504Opozorilna naprava vnosa kalorij

/ Damir Radoncic [email protected]

506 Qbiss Air Gradbena tehnikaTrimo d.d. in CBS Inštitut d.o.o.

[email protected]

507BiMeo - rehabilitacijski inštrument

Medicina Kinestica d.o.o. [email protected]

509 Ročka za upravljanje vozila Farmacevtska industrija Sifermet [email protected]

510Mikro-solarna elektrarna za zadnji dom

Ekologija Matijaž Gosteč[email protected]

513 Confidence Informatika Institut "Jožef Stefan" [email protected]

515 Vas Butale Arhitektura Stanislav Sivec [email protected]

519 Avtomobil Rutus Avtomobilska industrija Karl Artnak [email protected]

520Univerzalni kompaktor odpadne embalaže

Ekologija DUKIN d.o.o. [email protected]

522 Elektro Kit Elektroindustrija Boris Pfeifer [email protected]

524 Barka - Marex 320 ACC Ladjedelništvo Nikl Design [email protected]

525 Mobilis Informatika Mobili d.o.o. [email protected]

526

AMFIBIJSKO Letalo, ekranoplan in Hoverkraft z isto zasnovo trupa; in Rezervoar vode za amfibijska-protipožarna letala za zajem vode v letu

Letalska industrija ALTENG Letala d.o.o. [email protected]

Sez

nam

prij

avlje

nih

inov

acij


528Večnamenski, radijsko voden, mobilni robot

Elektronika Danijel Senekovič[email protected]

529Protihrupni sistem za tirne zavore BREMEX ANNSYS "Basic"

Železnice Elpa d.o.o. [email protected]

530 Dozirnik zobne paste Zdravstvo Jernej Dolinar [email protected]

532Varno ter zanesljivo upravljanje oddaljenih naprav s pomočjo pametnih telefonov in tablic

/ Estim d.o.o. [email protected]

536Sisteme za vertikalno odpiranje okna na električni pogon

Gradbena industrija Aleksander Grum [email protected]

537 Planetarno kolo Šport ALTENG Letala d.o.o. [email protected]

538

Medsebojna povezava fotovoltaičnih modulov z medijem dimetileter v toplotni črpalki

Energetika Anita Kovač Kralj [email protected]

539Arbiter: Program za vodenje revizijskih sledi brez posegov v aplikacije

/ Abakus Plus d.o.o. [email protected]

544 Parkirno kolo Avtomobilska industrija Darko Jeromel [email protected]

547 Best chessmen ever (BCE) Proizvodnja igrač Noj d.o.o. Vnanje Gorice [email protected]

548 Inovativni senčnik za na plažo Tekstilna industrija Zoran Perdija [email protected]

549 Orgon@ - model "Kyra" BiotehnologijaSkrita Energija, poslovno svetovanje, Zlatko Križan s.p.

[email protected]

551 HempSponch Domača obrt Mihael Kasaš [email protected]

552 Vino v sonce ElektroenergetikaBiotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

[email protected]

553Redefinicija konstrukcije in estetike nahrbtnika

Oblikovanje Live d.o.o. [email protected]

554hibridna modularna ležišča LECTUS in LETICIA

Pohištvena industrija Maremico d.o.o. [email protected]

556 Gradnja iz industrijske konoplje Gradbena industrija Borut Šket [email protected]

559Hitri čoln za globalno cirkumnavigacijo

Ladjedelništvo Tovarna izumov Atena d.o.o. [email protected]

567


Elektroenergetika Elektro Gorenjska, d.d. [email protected]

571Razvoj legiranih kotlovskih pločevin

Metalurgija Acroni, do.o.o [email protected]

572 Hidrofoil za surf-jadralne deske / Zoran Bergant [email protected]

573Projektna simulacija- varovanje pešcev

/ Jure Kralj [email protected]

579PSILOS - Leseni parkirni silos (prefabricirana montažna garažna hiša)

ArhitekturaBoštjan Temniker s.p. ATELJE ARTENOVA in CBD d.o.o.

[email protected]

580 Montažna klet Urbanček Arhitektura Boris Urbanček [email protected]

581

Uporaba termoelektričnega efekta za izkoriščanje toplotne energije motorja z notranjim izgorevanjem

/ Griša Prinčič [email protected]

584 Vodno kolo - Water Cruiser Šport Stane Novak [email protected]

585Kritina s prezračevalnim sistemom

Gradbena tehnika Valentin Prelovec [email protected]

592 Sušilnik odpadnega mulja Predelovalna industrija TEHNOVENT David Škrab s.p. [email protected]

593Visoko učinkovito EC puhalo s prilagodljivim krmiljem

Elektroindustrija Domel d.o.o. [email protected]

595Hlače na 1001 način / Pants on 1001 way

Oblikovanje Karmen Koren [email protected]

600 Hypermid ElektronikaHypermedia - Marko Videčnik , Andrej Zadnik

[email protected] Sez

nam

prij

avlje

nih

inov

acij


603Inteligetni sistem industrijske razsvetljave REFLECTA IntelSens

Elektroenergetika Svetloba d.o.o. [email protected]

605Hitrotekoča kompresorska ECO enota

Elektroindustrija Domel d.o.o. [email protected]

607 Otroške skakalne vezi Šport Peter Slatnar [email protected]

608 Predelni panel - DiViPannel Arhitektura Branka Urbanija [email protected]

609 Motor Niko Avtomobilska industrija MEJ d.o.o. [email protected]

610Univerzalni računalniško voden indukcijski kalilni stroj (IKS-200)

/ Sistemska tehnika d.o.o. [email protected]

611 Miznica Arhitektura Branka Urbanija [email protected]

613 Destilacijski kotel Domača obrt Aljaž Zupanc [email protected]

614Dišavni obesek (parfum v obesku)

Kozmetična industrija Martina Žižmond [email protected]

616Dvodelni cestni smernik z montažnim snežnim kolom

Komunalne dejavnosti Alojz Tomazin [email protected]

618


Strojna industrija Marko Rupnik [email protected]

620

Večpredstavnostni svetlobni opozorilniki na nivojskih prehodih za povečanje varnosti udeležencev v prometu

Logistika Tomaž Kerin [email protected]

621 USB vtičnica Elektronika Jaka Thaler [email protected]

625Univerzalna usmeritev svetlobe LED svetil

Elektronika Marko Čenčur [email protected]

626 Bod' moja Živilska industrija Mojca Zajc zajckova.mojca @gmail.com

627 HempMaterial - Epoxy Domača obrt Mihael Kasaš [email protected]

628 GardenWall Oblikovanje Matej Colja [email protected]

inovativne Storitve


446 Company Wall Klemen Kljun [email protected]

465Gama System® PerceptionAnalytics

Informatika Gama System d.o.o. [email protected]

486 ProstaRISQ Medicina DiaGenomi d.o.o. [email protected]

491 Genetska analiza Nutrifit BiotehnologijagenEplanet, osebna genetika, d.o.o.

[email protected]

511

slow wineyard hopping/Lahkotno EKO vinsko potepanje s kolesi po Posavski vinorodni deželi

Agrarna proizvodnja Urška Počervina [email protected]

516 Beez.me Internet Beezway d.o.o. [email protected]

527Metodologija odstranjevanja strahov AI-LINK

Svetovalna dejavnost AI-LINK Igor Glavan s.p. [email protected]

531farmacija v okviru bioloških zakonitosti

Farmacevtska industrija Viktor Kotolupov [email protected]

550 "Biotronika nova veda" Zdravstvo Konrad Ajster [email protected]

555iOliva - Zanesljiva in hitra napoved količine in kvalitete letine oljčnega olja

Agrarna proizvodnjaAbelium d.o.o., raziskave in razvoj

[email protected]

563 iSound Računalništvo Irman Abdić [email protected]

565Inovativnost in ustvarjalnost za mlade

IzobraževanjeIzobraževalni center Štore d.o.o.

[email protected]

Sez

nam

prij

avlje

nih

inov

acij


569

Geomantijsko poslovno svetovanje-Odkrivanje potencialov podjetja in oblikovanje učinkovitega razvoja.

IzobraževanjeRobi Lavin s.p. ¨Geomantija - celostna ekologija ¨

[email protected]

574Tehnološki sistem stabilizacij in termoizolacij zidov

Gradbena tehnika ING.KLAN d.o.o. [email protected]

578 Bizi na izi Svetovalna dejavnost GETAS d.o.o. [email protected]

583

EGC Certifikat - Sistem za Eletronsko vodenje dokumentacije o Izdelkih in Elektronsko Certificiranje nakupov

Informatika Neksia d.o.o. [email protected]

586Zdravljenje živali z matičnimi celicami

Veterinarstvo Animacel d.o.o. [email protected]

590Razvoj metode za kalibracijo brezkontaktnih termometrov

Raziskovalna dejavnost LOTRIČ Meroslovje d.o.o. [email protected]

598SEBLib digitalna knjižnica za podjetja

Informatika VB-Informatika d.o.o. [email protected]

601Program Mentor v Podjetniškem inkubatorju Podbreznik

Svetovalna dejavnostRazvojni center Novo mesto d.o.o.

[email protected]

604

EGOZERO – nov način okoljsko odgovornega turističnega potovanja, uživanja in raziskovanja

Turistična industrijaInštitut za civilizacijo in kulturo

[email protected]

615 Ko težko postane lahko Šport Katarina Višnar [email protected]

619oosmTV - digitalno oglaševanje z novo tehnologijo digital signage

TrženjeOOSM, kreativno oglaševanje, Peter Bruner s.p.

[email protected]

622 FollowIDEA Internet Breskva d.o.o. [email protected]

inovativni poSlovni Modeli


457 Digitalna poslovalnica Informatika Center Storitev [email protected]

499Poslovni klub VinKom zmagovalne komunikacije

TrženjeVinKom, poslovno komuniciranje in coaching Florence Maria Bratuž s.p.

[email protected]

500VinKom poslovni model zmagovalne komunikacije

IzobraževanjeVinKom, poslovno komuniciranje in coaching Florence Maria Bratuž s.p.

[email protected]

558Inovacija procesa proizvodnje modulov sistema "Hybymed Wireless System"

ElektronikaHYB Proizvodnja hibridnih vezij, d.o.o.

[email protected]

568Razvoj tehnološkega procesa predelave nikljevih super zlitin

Metalurgija ACRONI,d.o.o [email protected]

588Vrtiljak - portal za menjavo in predstavitev storitev

Internet Darko Škerl [email protected]

589Funfries-nostalgija in inovativnost v enem

Gostinstvo Peter Gobec [email protected]

591Tehnologija priprave "elektrokromnih barv" na fleksibilne substrate

ElektronikaKemijski inštitut Ljubljana in Amanova d.o.o.

[email protected]

599 EKO-BIN plastična posoda Tekstilna industrija Daliborka [email protected]

602 K-INO (Kadrovske inovacije) Svetovalna dejavnostZavod Študentski idejni laboratorij

[email protected]

617Organski odpadek nekoč nadloga danes nova potenčna vrednota narave

Ekologija EM Tehnologija d.o.o. [email protected]

Sez

nam

prij

avlje

nih

inov

acij


inovativni potencial Slovenije7. Slovenski forum inovacij

katalog inovacijNovember 2012

izdajatelj: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije

Za izdajatelja: Igor Plestenjak

Uredila: Irena Meterc

projektno-programska skupina 7. Slovenskega foruma inovacij:Petra Drobne, JAPTIIrena Meterc, JAPTImag. Velko Glaner, JAPTImag. Dominika Sambolič, JAPTIBoris Kunilo, JAPTITatjana Dokl, JAPTIMarko Polak, JAPTI

avtorji besedil: Igor Plestenjak, prof. dr. Matjaž B. Jurič, mag. Velko Glaner, mag. Dominika Sambolič

oblikovanje: DRAFTFCB PAN d.o.o.Jezikovni pregled: Prevajalska agencija Julija d.o.o.

naročnik:Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije s finančno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo


www.foruminovacij.si

7. Slovenski forum inovacij

Documents

Transcript of 7. Slovenski forum inovacij