50 GODINI - CSJcsj.com.mk/filemanager/monografija.pdf · dejnosta na Centarot dovedoa do...
Transcript of 50 GODINI - CSJcsj.com.mk/filemanager/monografija.pdf · dejnosta na Centarot dovedoa do...
50 GODINI CENTAR ZA STRANSKI JAZICI
CENTAR ZA STRANSKI JAZICI
CENTRE FOR FOREIGN LANGUAGES
FREMDSPRACHENZENTRUM
CENTRE DE LANGUES ETRANGERES
SKOPJE – 2004 – SKOPJE
Na{a zada~a e nade`ta da ja pretvorime vo realnost.Centarot za stranski jazici e mesto kade {to sekoj{to ima `elba da nau~i stranski jazik }e mo`e daja postigne celta vo prijatna i opu{tena atmosfera.
Our mission is to transform hopes into reality.The Centre for Foreign Languages is a place where those seeking thechallenge of learning a foreign language can achieve their goals in apleasant and relaxed atmosphere.
Unser Motto ist es, Traeume Wirklichkeit werden zu lassen -das Fremdsprachenzentrum, ein Ort an dem Sie sich derHerausforderung einer Fremdsprache in angenehmer Athmosphaerestellen koennen.
Transformer les espérances en réalité, telle est notre mission.C’est au Centre de langues étrangères, dans une ambiance agréable, queVous, qui considérez la langue étrangère comme un défi, parviendrez àd’excellents résultats.
Posveteno na site onie {to pridonesoa za na{eto uspe{no pedesetgodi{no postoewe
50 GODINITRADICIJAAzbuka na nastavata postranski jazici voRepublika Makedonija
Ana po~etokot be{e samo `elba-
ta i potrebata na mladata Na-
rodna Republika Makedonija da se
otvori kon svetot, da gi spodeluva
pridobivkite i vrednostite na dru-
gite, razli~ni od nea.
Vo dale~nata 1954 godina Sovetot za
prosveta na Republika Makedonija,
vo ramkite na ekonomskata i tehni~-
kata pomo{ na toga{nata FNR Jugo-
slavija, go formira vo Skopje
Kursot po angliski jazik koj vo
prvata godina na dejstvuvawe ima{e
18 vraboteni i 80 vozrasni
slu{ateli. Nastavata se odviva{e
vo zgradata na ulica Leningradska
PioneriteProfesorite Milo{ Nedeqkovi}, Sowa Koli{evska, Robert Sheehan(amerikanski instruktor,sostavuva~ na programata na Kursot), Lili^olan~eska, Mariola Xunio i prviot direktor na Kursot Milo{[ukovi} pred zgradata na Leningradska 93, vo 1954 godina
Prvata generacija na Kursot po angliski jazik (10 maj - 27 avgust 1954)
93, na mestoto kade {to denes se nao|a Olimpiskiot bazen. Kursot ima{e za cel da gi vovede
slu{atelite vo osnovnite znaewa na angliskiot jazik i da gi podgotvi za ponatamo{no
usovr{uvawe vo stranstvo. Be{e strogo specijaliziran i brojno ograni~en kurs za diplomati i
pretstavnici vo stranstvo, a izborot na slu{atelite go prave{e Sovetot za prosveta. Prvite
5 0 G O D I N I
Posetuvavme po~eten intenziven kurs poop{t angliski jazik vo traewe od~etiri meseci. Treba{e aktivno danau~ime 800zborovi. Se ocenuva{eop{toto poznavawe najazikot i sposobnosta za konverzacija.Nastavata se odviva{e sekoj den (osvenza vikendite) od 7 do 13 ~asot so pro-fesori i od 18 do 20 ~asot so tehni~arvo fonolaboratorija.
Prof.Dr. Todor Xunov, porane{en Dekan na Pravniotfakultet, Rektor na Univerzitetot i Pretsedatel naUstavniot sud na Republika Makedonija.
Vo fonolaboratorijata Tehni~arot
profesori {to go vodea ovoj kurs bea:
Milo{ Nedeqkovi}, Sowa Koli{evska,
Mariola Xunio i Lili ^olan~eska.
Interesot za kursot vo narednite godini
se zgolemi i po~naa da go posetuvaat ne
samo slu{ateli {to se podgotvuvaa da
odat na specijalizacija vo stranstvo tuku
i golem broj stru~waci, stopanstvenici i
poedinci koi, poradi prirodata na svoeto
rabotno mesto, imaa potreba od znaewe na
stranski jazik.
Bidej}i interesot za izu~uvawe na
stranski jazici be{e sè pogolem, vo
1957 godina zapo~na da raboti i Kursot po
francuski jazik.
Vo narednite dve godini se sozdadoa
uslovi za izu~uvawe na u{te eden
stranski jazik i vo 1959 godina za`ivea
Kursot po germanski jazik.
Godinata na zemjotresot vo Skopje (1963)
na Kursot po angliski jazik mu donese
promena na adresata, za{to zgradata, vo
koja dotoga{ se odviva{e nastavata, se
sru{i. Novo sedi{te stanaa hangarite na
C E N T A R Z A S T R A N S K I J A Z I C I
Kolektivot na Centarot pred hangarot na ul.Bo`idar Axija bb vo op{tinaKisela Voda
Vo 1957 go posetuvav KKuurrssoott ppoo aanngglliisskkii jjaazziikk..Organizacijata na rabotata na KKuurrssoott i kvalite-tot na u~eweto navistina bea na zavidno nivo,moderno i fokusirano na realnata rabota.Opremata za toa vreme be{e najmoderna. Se u~e{eintenzivno i najgolem broj kursisti u~eweto gozavr{uvaa uspe{no. Tie bea so zavr{eno fakultet-sko obrazovanie, od dr`avnata administracija, odpoliti~kite strukturi, od Univerzitetot, odpretprijatijata za nadvore{na trgovija itn. Vomojata grupa be{e profesor Todor Xunov, biznis-menot Vladimir Ralev, politi~arot Micajkov idr. Vo sovladuvaweto na angliskiot jazik mnogu nipomognaa profesorkite ^olan~eska i Koli{evska.Centarot navistina treba da se gordee so ona {togo postigna vo izminatite 50 godini. Mu po`eluvamu{te pogolemi uspesi vo periodot {to e pred nas.
Naste ^alovski, ambasador
ulica Bo`idar Axija bb vo op{tina Kisela Voda,
prostor {to Kursot po angliski jazik }e go deli
so Ekonomskoto u~ili{te vo slednite deset godi-
ni.
Dve godini podocna, na 18 januari 1965 godi-
na, Sovetot na rabotnata zaednica na
Kursot po angliski jazik mu predlo`i na Sobra-
nieto na SR Makedonija da donese zakon za osno-
vawe Centar za stranski jazici (vo ponatamo{-
niot tekst- Centar). Predlogot be{e prifaten i
zakonot be{e objaven vo Slu`ben vesnik br.
27/65. So ovoj ~in Centarot stana oficijalno pri-
znata obrazovna institucija vo Republika Make-
donija.
\erdanot od zada~i na novata institucija po~-
na da se ni`e:
l
da organizira nastava za u~ewe stranski jazi-
ci vo Skopje i vo Republikata;
l
da istra`uva sovremeni formi i metodi za
izu~uvawe na stranski jazici;
l
da sorabotuva so u~ili{ta i drugi ustanovi od
sferata na obrazovanieto po site pra{awa
svrzani so izu~uvaweto na stranski jazici;
l
da podgotvuva specijaliziran kadar za izveduvawe nastava po stranski jazici;
l
da ocenuva znaewe na stranski jazici i da izdava potvrdi.
5 0 G O D I N I
Ukaz za proglasuvawe na Zakonot za Centarot za stranski jazicivo Skopje
Eve vaka pro{irenata dejnost na Centarot za stranski jazici bara{e ne samo primena na
najsovremeni metodi i sredstva za nastava tuku i zgolemuvawe na brojot na nastavnicite i
vodewe gri`a za nivno permanentno usovr{uvawe.
@iviot interes na nastavnicite da primenat sè {to e novo vo metodologijata na aplika-
tivnata lingvistika gi donesuva{e vo Centarot site trendovi od ovaa oblast: gramati~-
ko-prevodniot, direktniot, audio-vizuelniot, strukturalniot, funkcionalniot, komunikativ-
niot i metodite na zabrzanoto u~ewe (sugestopedijata i nevro-lingvisti~koto programirawe -
NLP). Nastavnicite vo Centarot bile sekoga{ svesni deka podu~uvaweto e mnogu komleksna
profesija i deka psiholo{kata atmosfera
vo u~ilnicata e promenliva i bara postojana
budnost i anga`iranost od nivna strana.
Zatoa postojano nastojuvaat da vospostavat
srde~ni i iskreni odnosi na relacija nas-
tavnik-u~enik i u~enik-u~enik. Tie sekoga{
gi u~at svoite u~enici da gi prifa}aat raz-
likite, gi vklu~uvaat vo aktivnosti vo koi
prakti~no se koristi jazikot, preku rabota
vo grupa koja dobiva to~no utvrdena zada~a,
u~ej}i gi pritoa deka moraat da gi po~itu-
vaat individualnite idei i mislewa {to se
javuvaat vo tekot na procesot na timsko
rabotewe. Nivna cel e da im pomognat na
u~enicite da stanat nezavisni vo ponata-
mo{noto u~ewe na jazikot, obu~uvaj}i gi pri-
toa uspe{no da gi koristat jazi~nite
C E N T A R Z A S T R A N S K I J A Z I C I
... edna od retkite institucii koi isklu~itelnouspe{no rabotat so decenii. Sizifovski napor epotreben da se odr`i visok profesionalizam,besprekorna rabotna etika i kvalitet na uslugina svetsko nivo. Centarot tokmu toa izvonred-no uspe{no go postignuva, i toa vo kontinuitet,od osnovaweto. Ovaa visokoprofesionalna institu-cija pravi od nas gra|ani na svetot i gi prib-li`uva gra|anite na svetot do makedonskiotjazik i kultura i drugite jazici/kulturi voRepublika Makedonija...... nie dolupotpi{anite (nekoi od nas porane{nistudenti na Centarot) `iveeme i rabotime voWujork kako nau~nici, in`iweri, profesori, dok-tori, umetnici, biznismeni... I tokmu od ovaaperspektiva gledame kolku Centarot be{e neopho-den vo formiraweto ne samo za na{eto znaewena stranski jazici tuku i vo formiraweto naeden profesionalen pristap kon rabotata, ne{to{to e za `al retkost vo Makedonija”
od grupa makedonski intelektualci od Wujork, SAD: AtanasBogdanovski, Julija Filipovska, Branislav Man~evski, KaterinaMan~evska, Mil~o Man~evski, Elizabeta Papu~koska, IlinkaPapu~koska, Suzana Patan~eska, Krste Roxerski, “MakedonijaDenes” 07 mart 2002g.
ve{tini i ovozmo`uvaj}i im
da ja poka`at svojata krea-
tivnost.
Za profesionalno uso-
vr{uvawe Centarot gi
ispra}a{e svoite profeso-
ri na ednomese~ni kursevi
i na specijalizacii so edno-
godi{en prestoj vo renomi-
rani obrazovni ustanovi vo
svetot. Tie u~estvuvaa na
lektorski konferencii i
lingvisti~ki kongresi. Za
realizacija na ovie aktiv-
nosti Centarot obezbedu-
va{e sopstveni sredstva i
sredstva {to gi dobiva{e
so konkurirawe za sti-
pendii od Britanskiot
Sovet i Britanskiot Fond,
Vladite na SAD , Francija i
Germanija, Gete Institutot
i od drugi izvori. Podocna
Centarot sè po~esto mora{e
samostojno da go finansira
usovr{uvaweto na svojot
5 0 G O D I N I
Stru~en sobir na lingvisti~ki eksperti vo Centarot za stranski jazici
Seminar vo Ohrid za postojano usovr{uvawe na profesori
kadar vo stranstvo, a po~na i samostojno da organizira ednodnevni i pove}ednevni seminari i
rabotilnici vo Ohrid i vo prostoriite na Centarot koi vo eden period bea i sedi{te na
SETREC (Resursen centar za nastavnicite po angliski jazik od osnovnite, srednite i privat-
nite u~ili{ta za stranski jazici vo Skopje). Centarot vo momentov e sedi{te na ELTAM (Aso-
cijacija na nastavnicite po angliski jazik vo Republika Makedonija) i e eden od soosnova~ite
na MAQS (Makedonska asocijacija za kvalitet vo nastavata po stranski jazici).
Yvon~eto {to ja najavuva{e potrebata Centarot sè poseriozno da se gri`i za finansisko sa-
moodr`uvawe i opstanok po~na da odyvonuva sè posilno.
Itaka vo 1966 godina Centarot gi otvori prvite eksperi-
mentalni detski grupi po angliski i francuski jazik.
Cela edna mlada generacija na vozrast od 9 i 10 godini po~na
da zboruva stranski jazik. Toa se poka`a kako mnogu uspe{en
poteg, pa taka ovie kursevi prerasnaa vo redovni, posetu-
vani od u~enici od osnovnite i srednite u~ili{ta od site
delovi na gradot. Ve}e podolgo vreme vakvi kursevi se orga-
niziraat i za germanski jazik.
Na 25-godi{niot jubilej (1979) detskite grupi gi posetuvaa
1300 u~enici.
Od 1973 godina do denes Centarot raboti vo sovremeni
prostorii za nastava po stranski jazici prilagodeni za mali
grupi. Negovata adresa e:
l
Orce Nikolov 155a Skopje R. Makedonija. Zgradata na
Centarot za stranski jazici pretstavuva pokazatel za
orientacija vo gradot, a mo`e da primi 500 slu{ateli vo
isto vreme.
C E N T A R Z A S T R A N S K I J A Z I C I
Decata na Centarot
Jasnata vizija za mo`nostite i
verbata vo kapacitetot na
svojot kadar so sopstveni sili
da ja razviva i unapreduva
dejnosta na Centarot dovedoa do
realizacija na proektot za sop-
stvena izdava~ka dejnost {to
zapo~na vo prvata polovina na
sedumdesetite i prodol`i vo
slednata dekada.
Kolegijalnata timska rabota gi ovozmo`i prvite samostojni izdanija na Centarot za stran-
ski jazici:
1974 Prira~nik po angliski jazik za napreden stepen.
Kompilacija od tekstovi, pridru`eni so gramati~ki ve`bi, kaseta i prira~nik za nas-
tavnikot.
Avtori: Zlata Mangovska, Liljana Stevanovi}-An~eska
1982 Rainbow 1
1984 Rainbow 2
U~ebnici po angliski jazik za deca za po~etni stepeni, pridru`eni so rabotni tetratki,
kaseti i prira~nici za nastavnikot.
Avtori: ZlataMangovska,Qiqana Kalini}-Ordeva, Violeta Kuzmanovska, Aneta Stojkovi}
Ilustrator: Darko Markovi} / Dar-Mar
5 0 G O D I N I
CSJ, Orce Nikolov 155a, Skopje
C E N T A R Z A S T R A N S K I J A Z I C I
1985 Sparklight
U~ebnik po angliski jazik za deca za tret stepen, pridru`en so rabotna tetratka, kaseta
i prira~nik za nastavnici.
Avtori: Len~e ^adlovska, Sowa Trajkovska, Aleksandra Borozanova
1985 Prira~nik po makedonski jazik
U~ebnik po makedonski jazik za stranci, pridru`en so rabotna tetratka, kaseta i
prira~nik za nastavnikot.
Avtori: Marija Kusevska, Liljana Mitkovska, Violeta Rusi
1985 Angliski jazik (IV i V stepen)
Kompilacija na tekstovi so ve`bi i
materijal za slu{awe.
Avtori: Sne`ana Georgievska, Pet-
rija Trandafilovska, Kostadinka
Bo{kovska, Anica Pop Trajkova
1987 Discover
U~ebnik po angliski jazik za deca za
~etvrti stepen, pridru`en so kaseta
i prira~nik za nastavnikot.
Avtori: Sne`ana [oqakovska, Ma-
rija Kusevska, Meri Nizamova i
Sofija Mitreva
Ilustrator: Darko Markovi} / Dar-
Mar
Listata od novi dejnosti vo Centarot se zbogatuva
so izveduvawe na ispiti za potrebite na
Stopanskata komora na Makedonija (od 1987 godina), a
sorabotkata so ovaa institucija prodol`uva so vovedu-
vawe na podgotvitelni kursevi (1988), i kursevi za
deloven i specijaliziran jazik.
Qubovta kon decata i `elbata da im se dobli`i
francuskata kultura i jazik vo 1989 godina, so
golema poddr{ka od Francuskata Ambasada, dovede do
otvorawe na francuska gradinka za deca na vozrast od
4 i 5 godini. Prestojot na decata vo gradinkata be{e
zbogaten so ~etiri~asovno celosno komunicirawe na
francuski jazik. Po nekolku godini u~ewe vo Centarot
ovie de~iwa imaa izvonredna mo`nost da zaminat na
leten prestoj vo Francija so
nivnata profesorka po francus-
ki jazik, Vesna Karbevska.
Makedonski za stranci: toa
be{e kursot {to vo Cen-
tarot donese mnogu slu{ateli
od redovite na mnogubrojnite
stranski studenti koi studiraa
na fakultetite na
Univerzitetot „Sv. Kiril i
5 0 G O D I N I
“Diplomcite” od francuskata gradinka (Kursot: Il etait une petite Grenouille)
Prvite “francuski lastovi~ki”
Metodij“ vo sedumdesetite i osumdesetite godini od minatiot vek. Ovoj kurs go posetuvaa
slu{ateli od: Kina, Turcija, Grcija, [panija, Iran, Irak, SAD, Velika Britanija, Francija.
Ovie slu{ateli dobivaa `elba da u~at u{te eden stranski jazik od golemata ponuda na
Centarot: angliski, germanski, francuski, ruski, {panski, italijanski, {vedski, kineski..
Novo vo 1990 godi-
na be{e vovedu-
vaweto na podgotovka
i izveduvawe na me|u-
narodno priznati is-
piti.
Denes vo Centarot
postoi podgotovka za
ispiti po angliski
jazik: PET, FCE, CAE,
CPE, TOEFL, IELTS za
ispiti na Amerikan-
skiot univerzitet od
Mi~igen, i za ispiti po
germanski jazik ( Gete
Institut): ZD i ZMD.
Novina vo 1990 godina
be{e i voveduvaweto
na po~etni kursevi po
agliski jazik za deca
na vozrast od 7 i 8
godini.
C E N T A R Z A S T R A N S K I J A Z I C I
Wam, wam!!! Ne{to
„vkusno“ za najmla-
dite! Vo 1992 godina eksperi-
mentalno zapo~na da raboti
Igrotekata: Kurs po angliski
jazik za deca od 5 i 6 godini
vo organizacija i realizacija
na profesorkite Marija Ku-
sevska i Vesna Simonovska-
Zafirovska. So ova i najmla-
dite dobija mo`nost niz igra
da u~at stranski jazik.
Odli~no! Vo 1994 godina
(na 40-godi{niot ju-
bilej) brojot na prijavenite
kandidati za polagawe na
me|unarodno priznati ispiti
iznesuva{e vkupno 152, a pro-
centot na kandidatite, koi go
polo`ile ispitot, be{e 93%.
Profesorite sekoga{ se
raduvale na uspesite na
svoite kolegi vo Centarot i
na onie koi si zaminuvale od
nego za da ja prodol`at svoja-
5 0 G O D I N I
Site sakaat da patuvaat so Centarci (pod Meteori, Grcija,1990)
Maskite na Halloween (Denot na ve{terkite)
ta kariera na drugo mesto vo zemjata ili vo
stranstvo. Golem broj profesori od
Centarot ja prodol`ija svojata pedago{ka
rabota kako lektori, asistenti, magistri i
doktori na nauki na fakultetite pri
Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“. Tie
nikoga{ ne ja prekinaa vrskata so Centarot
kako negovi sorabotnici i konsultanti. Na
povik od Centarot sekoga{ se odzivale za
sorabotka i stranskite lektori od kat-
edrite za stranski jazici pri Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij“ (Pegi i Grem Rid,
Patri{a Mar{-Stefanovska od Katedrata
za angliski jazik, @ana Angelovska od Katedrata za francuski jazik, Peter Rau od Katedrata
za germanski jazik) i brojni sovetnici za stranski jazici: Elijan An`alber i @an Batist dvaj-
cata ata{ea za francuski jazik vo Republika Makedonija, Tomas Dikhaus i Vladimir Kadavi od
Gete Institutot, Franc Verner sovetnik za profesori po germanski jazik i mnogu drugi.
Republi~kiot karakter na dejnosta na Centarot stana vidliv koga toj po~na da u~estvuva vo
organiziraweto na nastava po stranski jazici niz celata Republika preku ponuda na svoite
u~ebnici i metodi na rabota. Na svoj teren Centarot im ovozmo`uva{e hospitacii na nas-
tavnicite {to treba{e da ja izveduvaat taa nastava. Pritoa Centarot sorabotuva{e so
Rabotni~kite univerziteti i so brojni rabotni organizacii vo Bitola, Veles, Kumanovo,
Kavadarci, Tetovo, Ohrid, Struga, Gevgelija, Ki~evo i drugi gradovi vo Makedonija.
Profesorkite od Centarot (Blagorodna Bogeska-An~evska i Eleonora Kor`enska) vo
devedesetite godini na minatiot vek u~estvuvaa vo adaptacijata na video-kursot Big Muzzy za
negovo prika`uvawe na Makedonskata Televizija.
C E N T A R Z A S T R A N S K I J A Z I C I
... edna od najstarite i najpresti`ni obrazovniinstitucii vo Makedonija... najkvalitetna insti-tucija od vakov vid imaj}i gi predvid kadrovska-ta i tehni~ka ekipiranost, profesionalizmot iesnafskata posvetenost na vrabotenite... ...od jazi~nite laboratorii na Centarot izleglegeneracii i generacii na dr`avni slu`benici,politi~ari, policajci, ekonomisti, filolozi,ugledni profesori od najrazli~ni disciplini.Pogolem broj od filolo{kite kadri pri uni-verzitetot se prezemeni od Centarot, kade {toprethodno ja praktikuvale i usovr{uvale svojataprofesija. Pove}e od polovina studenti po stran-ski jazici na Filolo{kiot fakultet svoiteznaewa gi zdobivale ili usovr{uvale vo Centarotpred da se zapi{at na studii...
[eesetina intelektualci od Skopje, “Dnevnik”, 26 fevruari 2002g.
5 0 G O D I N I
Medali (od monografijata 30 godini CSJ, `olta)Op{testveni priznanija
Vo po{iroki ramki mnogu intenzivna i plodna sorabotka na planot na razmena na iskustva
Centarot ostvaruva{e so Centrite i Institutite za stranski jazici od Belgrad, Zagreb i
Qubqana. Profesorite na Centarot redovno prisustvuvaa i aktivno u~estvuvaa na seminarite
{to gi organiziraa ovie institucii i na godi{nite lektorski konferencii {to se organiziraa
vo porane{na Jugoslavija.
Sobranieto na grad Skopje vo 1979 godina na Centarot za stranski jazici mu oddade visoko
op{testveno priznanie, dodeluvajki mu ja nagradata „13 Noemvri“ za postignati uspesi od
oblasta na obrazovanieto, a slednata 1980 godina, Centarot dobi „Orden na trudot so zlaten
venec“ so koj go odlikuva Pretsedatelstvoto na toga{na SFR Jugoslavija za 25-godi{nata
uspe{na rabota.
Tradicijata prodol`uva...
l
so organizirawe na:
- devetmese~ni, ~etirimese~ni i intenzivni op{ti kursevi po site jazici i za site
ramni{ta
- specijalizirani kursevi po deloven jazik, pravo, bankarstvo, novinarstvo, medicina
- vikend-kursevi za komunikacija i gramatika
- kursevi „eden na eden“ (individualna nastava)
- kursevi za jazi~na podgotovka na studenti od univerzitetot Pitsburg
- kursevi za jazi~na podgotovka (albanski jazik) na studenti od Univerzitetot na Jugo-
isto~na Evropa (JIE)
- kursevi za firmi i institucii (vo Centarot ili kaj niv)
- kursevi za podgotovka za me|unarodno priznati ispiti
- ispiti za proverka na poznavawe na stranski jazici
- debatni klubovi vo petok (Communication and Leadership) pod rakovodstvo na profesorka-
C E N T A R Z A S T R A N S K I J A Z I C I
ta po angliski jazik M-r Marija Kusevska)
- na zabavi za slu{atelite: Germanska, Italijanska, Angliska, Francuska ve~er
- biblioteka za potrebite na slu{atelite na kursevite vo Centarot i so gri`a za posto-
jano obnovuvawe na nejziniot fond
- prevoz na u~enici od oddale~enite delovi na gradot do Centarot
- prestoj na u~enici na letni kursevi vo Velika Britanija
- rabotilnici i seminari vo Centarot i nadvor od nego so cel da se obezbedi postojano
usovr{uvawe na nastavniot kadar
l
so ispra}awe na profesori na seminari, konferencii i kongresi vo stranstvo
l
so aktivna sorabotka so institucii od sferata na obrazovanieto i informaciite (katedrite
za stranski jazici pri Filolo{kiot fakultet vo Skopje, Biroto za unapreduvawe na obra-
zovanieto, Britanskiot Sovet, Germanskata Ambasada, Gete Institutot, Germanskata ~ital-
na pri Univerzitetskata
biblioteka Skopje, Fran-
cuski Kulturen Centar,
UNICEF, Institut Otvo-
reno Op{testvo, Ambasa-
data na SAD, Belika
Britanija, Avstrija,
Francija, [vajcarija,
Italija i drugi)
l
so anga`irawe vo proek-
ti na Britanskiot Sovet
(„Drama vo nastavata“,
„Vreme za prikazni“)
l
so aktivno u~estvo vo
5 0 G O D I N I
Na ~as po germanski jazik
osnovaweto na novi
zdru`enija: ELTAM,
MAQS
l
so u~estvo na Saemot za
do`ivotno obrazovanie
(2002, 2003...)
l
so u~estvo na Saemot za
visoko obrazovanie
(2004... )
]e prodol`ime da go
rabotime seto ona {to
se doka`alo kako nesomnen
kvalitet. Kako soosnova~
na MAQS Centarot re{itel-
no raboti na ostvaruvawe
na edna od osnovnite celi
na ovaa asocijacija: vospos-
tavuvawe i po~ituvawe na
standardi za kvalitet vo
u~ili{tata vo koi se izve-
duva nastava po stranski
jazici. Ova e temelot vrz koj
}e ja gradime vizijata za
na{iot natamo{en razvoj.
Na na{ata veb stranica
(www.csj-skopje.com) javnos-
C E N T A R Z A S T R A N S K I J A Z I C I
Od zabavata za slu{atelite na CSJ vo diskotekata „Proces“po povod pedesetgodi{niot jubilej
Angliski za vozrasni
ta mo`e da se informira za
site redovni uslugi {to gi
nudi Centarot i za novite
proekti.
U~eweto vo Centarot
pretstavuva spodelena
odgovornost me|u u~enicite
i nastavnikot. Nastavnikot
jasno im demonstrira na
u~enicite {to pravi i
zo{to go pravi toa. Na toj
na~in u~enicite mo`at
nau~enoto vedna{ da go pri-
menat na ~asot, a istovremeno se osposobeni da prodol`at so procesot na u~ewe i nadvor od
u~ilnicata. Osnovnata komponenta na na{ite ~asovi e da nau~ime da u~ime.
Edna stara kineska pogovorka veli:
Ka`i mi - }e zaboravam
Poka`i mi - mo`ebi }e zapomnam
Vklu~i me - }e razberam
Fleksibilnost vo nastavata e da se proba ne{to razli~no ako ona {to se raboti vo odreden
moment ne funkcionira dobro i ne nè vodi onamu kade {to sakame. Nie vo Centarot koris-
time najrazli~ni metodi, tehniki i ve{tini. Sekoga{ isprobuvame ne{to novo, ne{to razli~no,
postojano i uporno, sè dodeka ne dojdeme do celta.
5 0 G O D I N I
Na Saemot za do`ivotno obrazovanie (oktomvri 2003)
Harmonija vo komu-
nikacijata u~enik -
u~enik, u~enik-nastavnik,
nastavnik-nastavnik nasto-
juvame da postigneme so
celosno po~ituvawe na
sekoj poedinec, so otvo-
renost i podgotvenost da se
poka`e ~ove~koto vo sekoj
od nas, so davawe bezuslov-
na poddr{ka na sekoj {to e
podgotven da nau~i ne{to
novo i so empatija za vna-
tre{niot svet na sekoj poe-
dine~no.
Na toj na~in site zaedno
stanuvame poodgovorni kon
procesot na u~eweto, popod-
gotveni da re{avame prob-
lemi, pokreativni i so
pogolema samopo~it.
Celta na site vraboteni
vo Centarot e da
transformira `elbi vo
konkretni ostvaruvawa.
C E N T A R Z A S T R A N S K I J A Z I C I
“Qubov vo {umata” vo izvedba na decata od kursot po francuski jazik (od pret-stavata po povod 50godi{niot jubilej)
“Pepela{ka” vo izvedba na decata od kursot po angliski jazik
Sekoj {to }e se vpu{ti vo avanturata da
nau~i stranski jazik, vo Centarot }e naide
na prijatna i pozitivna atmosfera za u~ewe,
na visok profesionalizam i poddr{ka {to
kaj nego }e sozdade ~uvstvo na zadovolstvo
i uspe{nost.
^asovite po stranski jazici kaj nas se
prijatno iskustvo {to dolgo se pameti
za{to tuka se ostvaruva celta za koja sme
do{le i u{te pove}e od toa... Sekoj si zami-
nuva so po{iroki vidici za svetot okolu
sebe, potoleranten za razlikite me|u lu|eto
i kulturite i posre}en za{to nai{ol na mnogu ~ove~ki
sli~nosti {to zbli`uvaat.
Xagorot od *Vavilonskata Kula mo`e da se slu{ne sekojd-
nevno vo Centarot za stranski jazici - Skopje. I nema da se
slu~i ovaa gradba da se sru{i za{to ovde sekoj yidar i sekoj
majstor e va`en(i u~enikot so svojot vnatre{en svet i li~no
iskustvo i nastavnikot so svoite „grade`ni iskustva i ve{tini“)
Ovde se zboruvaat razli~ni jazici za da se vospostavi komu-
nikacija so svetot.
5 0 G O D I N I
CSJ e u~ili{te za jazici, no i mesto za zapoz-navawe so drugite kulturi. Prvpat po~nav da goposetuvam vo 1975/76 na kursot za angliski jazik,kako sredno{kolka. Se se}avam deka bevmevoodu{eveni {to nastavata se izveduva{e nana~in sosema razli~en od onoj na koj bevmesviknati. Posebno go izdvojuvam dru`eweto me|uu~enicite i profesorite, {to mnogu pomaga zapolesno u~ewe i osloboduvawe vo govorot na stran-ski jazik. Koga gi zavr{ivme site kursevi poangliski jazik, polovina grupa prodol`i so fran-cuski jazik. Centarot ednostavno be{e stanatdel od na{iot `ivot.Smetam deka toj go zaslu`uva svoeto renome iodbiraj}i u~ili{te za moeto dete povtorno goodbrav Centarot za stranski jazici.
KKeettii EEddrroovvsskkaa, psiholog
Mene i kompletnoto moe semejst-vo ne' vrzuvaat prekrasni momen-ti so Centarot za stranskijazici. Izu~uvaweto na drug jazikza nas pretstavuva zdobivawe nailjadnici novi prijateli, zgolemu-vawe na granicite na `ivotniotprostor i pro{iruvawe naduhovniot do beskone~nost.Vistinsko zadovolstvo i sre}a.Golema blagodarnost do moiteprofesorki, do onie {to gi u~eamoite deca i do tie {to }e gido~ekaat moite vnuci.
Darko Markovik, DAR-MAR
*Vavilonskata Kula, spored edno predanie bila hram na vavilonskiot bog Nebo – bog na mudrosta i pismoto, spored drugo predanie-simbol na ~ove~kata `elba da gi dostigne yvezdite, da ja vozobnovi skr{enata Oska {to nekoga{ gi povrzuvala Neboto i Zemjata(Axis Mundi). Edna evrejska legenda od Talmudot pak veli deka majstorite {to ja gradele Vavilonskata Kula, go navlekle gnevot naBoga za{to vo edna prilika ne obrnale vnimanie na smrtta na eden od yidarite koj padnal od golema visina, a drugpat se vozbudilekoga im se pomestil eden kamen vo gradbata, {to dovelo do ru{ewe na eden yid. Kaznata za vakvoto otsustvo na ~ovekoqubie bila,pojavata na me|usebno nerazbirlivi jazici kako pre~ka majstorite uspe{no da ja dovr{at izgradbata na Kulata.
[egata ima osobeno zna~ewe vo
procesot na u~eweto. Taa go
namaluva stresot od „serioznoto
u~ewe“.
U~eweto e navistina seriozna rabota i
tokmu zaradi toa e mnogu va`no da & se
smeeme na taa „serioznost“, da se
zabavuvame i da u`ivame. Nie veruvame
deka lu|eto najdobro u~at koga pritoa i
se zabavuvaat.
Koga sme kaj {egata, ja znaete li onaa za
gluv~icata i nejzinite gluv~iwa?
C E N T A R Z A S T R A N S K I J A Z I C I
Aprililili-i-i !!!
Maskenbal
Nekolku mali gluv~iwa veselo si potskoknuvale i civkale, a majka im so
budno oko go sledela sekoe nivno dvi`ewe. Odedna{ gluv~iwata zanemele i
prestanale so veselata igra. Golema crna senka se be{e nadvila vrz niv .
Kutrite mali gluv~iwe gi potkrenale muciwata i {to }e vidat: eden
ogromen, crn ma~or so pogled kako da veli: - Vreme e za ru~ek!
Majkata gluv~ica za mig se na{la me|u svoite ro`bi i stra{niot ma~or.
Gledaj}i mu pravo v o~i gluv~icata glasno zalajala: -Av,av,av,av,av,av!!!
E vakvo ne{to ma~orot ne o~ekuval. Se svrtel na petici i so podvitkana
opa{ka si zaminal.
Toga{ gluv~icata gi poglednala svoite gluv~iwa i so seriozen glas im
rekla: - Ete taka mili moi. Ova neka vi bide lekcija. Nemojte nikoga{
da ja potcenuvate va`nosta na stranskite jazici.
5 0 G O D I N I
Good bye , Au revoire , Aufwiedersehen … (zavr{na scena od priredbata po povod 50 godini Centar za stranski jazici)
50 YEARS OF THE CENTRE FOR FOREIGN LANGUAGES
The beginnings of the Centre for Foreign Languages go back to 1954 when the Education Council of the
Republic of Macedonia founded the English Language Course, financially supported by the MSA (Mutual
Security Agency) and the FOA (Fund of America). The Course was aimed at bringing Macedonian ambas-
sadors and other national representatives working abroad to a basic level of communication in English.
In time, new language courses, French (1957) and German (1959) were introduced and many new
students from different professions started attending the courses. This inevitably led to formation of the
Centre for Foreign Languages, in January 1965. The main objectives of this new institution were to organ-
ise foreign language courses to meet the needs of the country’s capital as well as the rest of the country;
to implement the latest material and methodologies; to provide on-going training and development for its
teachers and to set examinations for foreign language acquisition.
As of 1966 the Centre for Foreign Languages set out its first young-learner English and French language
courses for 9 and 10-year olds.
Some 1300 young students
attended courses at the Centre
in 1979, the year of its 25th
anniversary.
In 1974 the Centre started
preparing and publishing its
own course books for children
and adult. As a result, a num-
ber of English and Macedonian
language instruction and
course books were published
over the period 1974 to 1987.
Later, in 1989, the first French
kindergarten was established
C E N T A R Z A S T R A N S K I J A Z I C I
Leten kurs za u~enici vo Hejstings, Velika Britanija, 1997
and supported by the French Embassy in Skopje. The introduction of internationally recognised certificates
from the University of Cambridge and the Goethe Institute in 1990 was also one of the most significant
innovations. On average 93% of our candidates successfully complete these examinations. During its 50
years of existence the Centre for Foreign Languages has received numerous awards and accolades for
its work both nationally and internationally.
Today the Centre for Foreign Languages organises:
- one and two-semester courses at different levels in many languages;
- specialist courses in business, law, banking, journalism and medicine;
- weekend courses in grammar and communication skills;
- tutorial courses;
- post-graduate courses for Public Administration (University of Pittsburgh);
- Albanian language courses for the students of the University of South Eastern Europe;
- tailored in-house courses for
companies;
- preparatory courses for
international examinations;
- language acquisition certifi-
cates;
- debating clubs to improve
communication and leader-
ship;
- library for students;
- summer courses in Great
Britain;
- teacher development work-
shops and seminars;
5 0 G O D I N I
Na zaminuvawe…Leten kurs vo Oksford, 2004
C E N T A R Z A S T R A N S K I J A Z I C I
- teacher participation in international workshops, seminars and conferences;
- active cooperation with a number of educational and other institutions: the Foreign Languages
Department at the Faculty of Philology in Skopje, the Institute for the Development of Education, the
British Council, the Goethe Institute, UNICEF and the Embassies of the USA, Great Britain, Germany,
Austria, Switzerland, France and Italy.
The Centre for Foreign Languages takes an active part in the establishment of new associations, such as
ELTAM (English Language Teachers Association of Macedonia) and MAQS (Macedonian Association for
Quality Language Services). It participated in the Lifelong Learning Fair 2003 and 2004 and at the High
Education Fair 2004.
As a co-founder of MAQS, it contributes to the establishment of and respect for quality standards in all for-
eign language schools throughout Macedonia. One of the basic aims of our school is to teach our students
how to learn. In this respect, we follow the old Chinese maxim:
Tell me – I’ll forget
Show me – I might remember
Involve me – I’ll understand.
Our teachers always try to establish friendly and sincere relationships with their students, as well as
among the students. We teach them to appreciate foreign cultures and languages, to tolerate the differ-
ences between people, to acknowledge individual opinions when working in groups and to express human
emotions more readily and openly. We support everyone who accepts the challenge of learning while
maintaining respect and empathy for the sensibilities of each individual student. These are the foundations
upon which we build the vision of our future development.
5 0 G O D I N I
Vo tekot na pedesetgodi{noto postoewe na
Centarot vo nego rabotele:
Direktori
Milo{ [ukovi}
Trajko Atanasov
Miroslava Raleva
Olga Troja~anec
Profesori
Lili ^olan~eska
*Sowa Koli{evska
Mariola Xunio
Milo{ Nedeqkovi}
Ivanka Jovanovi}
Jelena Radivojevi}
*Anka \ur~inova
* Du{anka Veqi}
Zlata Mangovska
Elena Mi{i}
Vera Jan~evska
Ema Stefanova
*Violeta Svonson
* Pandora Zoj~evska
*Hariklija Trandafilovska
Nada Pro{eva
Dobrila Ivkovi}
Stefan Simovski
MajaTrifunovska
Petrija Trandafilovska
Jasmina Nikuqska
Sne`ana Georgievska
Marija Manxurova
* Biljana Grujoska -Trajkovska
Tawa Uro{evi}
Sowa Trajkova
Biljana Angova
* Qiqana Kalini}-Ordeva
Meri Memedovska
* Marija Maxar
Vera Haxieva
* Eleni Bu`arovska
Elena Raleva
* Emilija Georgieva
Blagojka Jakonova
* Klaudija Jordanova
Avgustina Guleska
* Blaga Talevska
Nina Naka
* Liljana Stevanovi}-An~eska
Trpe Radevski
C E N T A R Z A S T R A N S K I J A Z I C I
* Evica Kone~ni
Milica Stojkova
* Nada Gogova
Miodrag Lega
* Olga Voinovska
Pilar Martinez
* Marija Janeva
Dafina Nikolovska
* Qup~o Stefanovski
Silvana Jadrovska
* Zoran An~evski
Nade`da Vavrinovi}
* Radica Nikodinovska
Lidija Stankova
30 godini CSJ
5 0 G O D I N I
Sne`ana [oqakovska
Marija Dimitrova
* Liljana Mitkovska
Olivera Trajkovska
Aleksandra Krteva
Bukurija Trp~evska
Sofija Mitreva
Suzana Andreevska-Velinova
Sowa Jankovska
Marijana Marinkovi}
* profesori koi po Centarot rabotele ili sè
u{te rabotat na fakultetite pri Univerzitetot
Sv. Kiril i Metodij
Administrativno-tehni~ki i pomo{en per-
sonal
Zorica Kik, Blagoja Dimitrovski, Dragan
Jovanovski, Atanas Stojanovski, Vera
Ivanova, Blagoja Spasi}, \or|i
Trajanovski, Kiro Josifovski, Slobodan
Cvetkovi}, Sultana Piperkova, Dobri
Manev, Emil Anastasov, Mara Anastasova,
\ulfidan Ziberova, Bajram{a Abdulova,
Naxie Demirova, Jovan Todorovski,
Ksenija Nikolovska, Dragan Milinkovi},
\ulfidan [ain, Marika Nikolova,
Liljana Manakova
Sve~enosti po povod zaminuvawe vo penzija
C E N T A R Z A S T R A N S K I J A Z I C I
Denes vo Centarot za stranski jazici rabotat
30 vraboteni vo nastavata, administrativno-
tehni~kiot i pomo{niot sektor.
Direktorka
Violeta Rusi
Profesori
Kostadinka Bo{kovska
Anica Pop - Trajkova
Len~e ^adlovska (Direktorka za nasta-
va)
Violeta Kuzmanova-Koleva
Meri Nizamova
Marija Kusevska (Direktorka za nasta-
va)
Anka Karapan~eva
Aneta Stojanovska
Biljana Dam~evska
Vesna Simonovska - Zafirovska
Eleonora Kor`enska
Elizabeta Nikolova-Veli~kovska
Blagorodna Bogeska-An~evska
Qup~o Aleksovski
Fanija Smi~kovska
Vesna Karbevska
Suzana Lokvenec
Suzana Miladinova
Tatjana Nikolovska
Valerija Sidorenko
Jasmina Ivanovska
Vasilija Miovska
Sorabotnici vo nastavata
Radica Nikodinovska
Evgenija Ciforova
Aveta Vejseli
Aneta Du~evska
Katarina Mandari}
Emilija Ili}
Zorica Trajkova
Eleni Bu`arovska
Vasilka Haxi-Miceva
Aleksandra Stevanoska
Aneta Karpuzova
Bisera Ivanovska
Olivera Ristovska
Qubica Vojdanovska
Zorica Teofilova
Nada Grujoska
5 0 G O D I N I
Elena On~evska
Elena Mangova
Rumena Bu`arovska
Administrativnono-tehni~ki
i pomo{en personal
Gajta Bucevska, Violeta Spasova
Krsto Trajkovski, Verka Naceva
Dosta Jovanovska, Mukadet Ilijaz
Vesna Janevska
50 godini CSJ
C E N T A R Z A S T R A N S K I J A Z I C I
CENTAR ZA STRANSKI JAZICI
Orce Nikolov 155a
1000 Skopje
Tel./faks.
306 77 88
306 31 38
www csj-skopje.com
e-mail: [email protected]
izdava~
Centar za stranski jazici
za izdava~ot
Violeta Rusi
redakcija
Centar za stranski jazici
dizajn
Ladislav Cvetkovski
podgotovka i pe~at
Skenpoint
Publisher
Centre for Foreign Languages
Editor-in-Chief
Violeta Rusi
Editorial
Centre for Foreign Languages
Design
Ladislav Cvetkovski
Pre-press and print
Skenpoint