5/2016img.dashofer.sk/cif_si/Dokumenti/ut/RiDN_05_2016_web.pdf10.3.2016 Računovodski in davčni...
Transcript of 5/2016img.dashofer.sk/cif_si/Dokumenti/ut/RiDN_05_2016_web.pdf10.3.2016 Računovodski in davčni...
110.3.2016 Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016
5/201610.3.2016 Ljubljana
Zakon o javnem naročanju, ki bo v novi
različici začel veljati s 1. 4. 2016 in
med drugim predpisuje sankcijo, to je
prenehanje veljavnosti pogodbe, če se
izkaže, da ponudnik v poslu, ki ga je sklenil
z državo, ne obračuna in plača vseh davkov.
Več o tem v članku.
V vprašanjih pa objavljamo tudi odgovore, ki bodo prišli v poštev pri
vašem zaključevanju poslovnega leta 2015.
Mihael Sket
za redakcijo založbe Verlag Dashöfer
Spoštovani!
VSEBINA
Zakon o javnem naročanju – ZJN3 (za ponudnike):
sestavine pogodbe o izvedbi JN
Odlog za pripoznavanje prihodkov za delo arheologov
Račun zaradi neizpolnjenih obveznosti
Vodenje zalog materiala v letu 2015
Kako knjižiti nadomestilo za dijake na praksi
Amortizacija neopredmetenih sredstev, ki se ne
uporabljajo več, v letu 2015
Kateri stroški se upoštevajo pri gradnji objekta v letu 2015
Nakup starih strojev
Stroški telovadbe in plavanja
Organizacija kuharskih tečajev iz tujine
stran
stran
stran
stran
stran
stran
stran
stran
stran
stran
1
2
2-3
3-4
4
4-5
5
6
6-7
7-8
IZ ZAKONODAJE
VPRAŠANJA – ODGOVORI
obsojeni zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic
delavcev, ne bodo poravnali obveznih dajatev in drugih denarnih
nedavčnih obveznosti oziroma ne bodo predložili vseh obračunov
davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja ipd.).
Gospodarski subjekti bodo torej morali pri izvajanju pogodbe,
sklenjene na podlagi javnega naročila, upoštevati obveznosti
iz okoljskega, socialnega in delovnega prava EU, predpisov
posameznih držav članic, kolektivnih pogodb in mednarodnega
prava.
Kršitev naštetega bo morala biti ugotovljena s pravnomočno
odločbo inšpektorja, in sicer konkretno za pogodbo, prek katere
se izvaja posamezno javno naročilo in ne npr. za predhodne.
Sankcija za kršitev bo prenehanje veljavnosti pogodbe.
Vir: Zakon o javnem naročanju (ZJN-3; Ur. l. RS, št. 91/2015)
Mag. Irena Prodan
IZ ZAKONODAJE
Zakon o javnem naročanju – ZJN3 (za ponudnike): sestavine pogodbe o izvedbi JN
Tudi z uveljavitvijo ZJN3 bo morala pogodba o izvedbi javnega
naročila vsebovati vrednost celotnega javnega naročila oziroma
v utemeljenih primerih, kjer dejanske vrednosti ne bo mogoče
določiti, ocenjeno vrednost slednjega in rok veljavnosti pogodbe.
Novost je, da bo morala pogodba, sklenjena med ponudnikom
in naročnikom, vsebovati t. i. socialno klavzulo, kar pomeni, da
bo pri javnem naročanju preprečeno sodelovanje subjektom, ki
ne bodo spoštovali delovne, okoljske ali socialne zakonodaje
(torej če bodo npr. kršili pravila v zvezi z delom, bili pravnomočno
2 10.3.2016Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016
Odlog za pripoznavanje prihodkov za delo arheologov
Arheologi – zavod (delujemo v okviru kolektivne
pogodbe za raziskovalno dejavnost) bi radi
rezervirali sredstva za naslednje leto. Pripravili
bi poročilo o vlaganju v raziskovanje, skratka, sedaj so stvari
izkopali, potrebna so sredstva, da bodo v naslednjih mesecih
te stvari dokumentirali, poslikali, očistili (določeni predmeti se
morajo še posušiti). Ali lahko na podlagi tega poročila denar,
namenjen za raziskovanje, izključijo iz dobička in vključijo v
rezervacije, to je v izkazu uspeha pod oznako H – REZERVACIJE
44 (ali samo v bilanco stanja pod oznako 965 Druge rezervacije
iz naslova dolgoročno vnaprej obračunanih stroškov)? Zavod je
po statutu posebnost, saj se vodi in obdavči podobno kot d.o.o.,
njegov namen pa ni ustvarjanje dobička, ker ta denar uporabijo
za nadaljnje delovanje. Prosim, če mi svetujete, ali je zgoraj
omenjen postopek izvedljiv (in v kakšni višini) oz. kje se lahko o
tem dodatno pozanimam.
Glede na vaš zapis, da zavod »vodite kot d.o.o.« predvidevamo, da
ste organizirani kot zasebni zavod. Navajate sicer, da ste prejeli
tudi denar za raziskovanje. Predvidevamo, da gre za državno
podporo oz. subvencije. Evidentiranje teh prejetih sredstev je po
našem mnenju odvisno od prihodnjega namena porabe denarnih
sredstev (če boste iz tega naslova financirali projekt in bodo šele
kasneje nastali stroški, seveda prejeta denarna sredstva še ne
pomenijo prihodkov).
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz
obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih
poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih
velikost je mogoče zanesljivo oceniti. Obravnavati jih je mogoče
kot dolgove v širšem pomenu, ker se razlikujejo od kapitala kot
obveznosti do lastnikov.
Namen rezervacij je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma
odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje
takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. Med takšne spadajo
na primer rezervacije:
➤ za reorganizacijo,
➤ za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb,
➤ za pokojnine,
➤ za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi.
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami (PČR) se
izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od
leta dni, pokrili predvidene odhodke. Med dolgoročno odložene
prihodke se uvrščajo tudi državne podpore in donacije, prejete
za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih
stroškov. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije
teh sredstev oziroma določenih stroškov in se porabljajo s
prenašanjem med poslovne prihodke.
Na podlagi teh določil SRS o rezervacijah in dolgoročnih PČR
lahko ugotovimo, da samo zaradi prihodnjega investiranja
ne morete oblikovati rezervacije (odložiti prihodkov oz. tudi
zmanjševati davčne osnove).
Menimo, da je v vaših primerih možen odlog pripoznanja prihodkov
le v primeru prejetih podpor oz. subvencij za raziskovanje.
Vezano na prihodnja dejanja oz. odločitve družbe, bi bilo mogoče
oblikovanje rezervacij le v primeru reorganizacij, do takšnega
primera pa pri vas ne bo prišlo.
Pri obravnavi davčnega vidika je treba upoštevati 20. člen Zakona
o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).
Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju odhodkov
zavezanca, se oblikovanje rezervacij, v skladu z 12. členom
ZDDPO-2 (davčna osnova), prizna kot odhodek v znesku, ki
ustreza 50 % oblikovanih rezervacij, razen če s tem zakonom ni
določeno drugače.
Za rezervacije po 20. členu ZDDPO-2 se štejejo rezervacije
za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev,
rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz
kočljivih pogodb, rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne
nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi. Pogojne
dolgoročne obveznosti se ne štejejo za rezervacije.
Dejan Petkovič, davčni svetovalec ZDSS
Račun zaradi neizpolnjenih obveznosti
Od kupca smo prejeli račun zaradi neizpolnjenih
obveznosti v višini 2 % pogodbene vrednosti. Zanima
me, kako pravilno poknjižim poslovni dogodek,
predvsem z vidika DDV.
DDV vidik
Vsebine pogodbe, sklenjene med partnerjema ne poznam, zato
lahko le predvidevam, da gre v zadevnem primeru za pogodbeno
kazen. V kolikor gre, bi bilo treba upoštevati 13. člen PZDDV.
VPRAŠANJA – ODGOVORI
310.3.2016 Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016
Slednji določa, da se od odškodnin ne obračunava in ne plačuje
DDV. Za odškodnino se šteje predvsem:
➤ dobava, ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za škodo,
nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja
za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe;
➤ zamudne obresti, ki jih davčni zavezanec zaračunava
svojim dolžnikom do višine predpisanih zamudnih obresti,
in stroški opomina;
➤ pogodbene kazni;
➤ povračila škode zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik
za to ni pridobil nobenega blaga oziroma ni prejel nobene
storitve.
Če se pogodba izpolni delno, je predmet DDV ta delna izpolnitev.
V kolikor gre v vašem primeru za pogodbeno kazen, takšna
transakcija torej ni predmet DDV in se računa ne izda, pač pa
se izda druga listina (na primer zahtevek za plačilo pogodbene
kazni). Takšne listine se ne evidentira v DDV evidence.
DDV asistenca Aleksandra Heinzer s.p.
Računovodsko evidentiranje
Ob upoštevanju predpostavke, da gre v obravnavanem primeru
za pogodbeno kazen, ki po naravi predstavlja neko vrsto
odškodnine za neizpolnjene obveznosti, menim, da se poslovni
dogodek evidentira na konto 753 – Odškodnine, ki niso povezane
s poslovnimi učinki, na drugi strani pa se izkaže obveznost do
dobavitelja na ustreznem kontu skupine 22 – Kratkoročne
obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev, ki se zapira s plačilom
(zmanjšanje na kontu 110 – Denarna sredstva na računih, razen
deviznih).
KER Katja Erjavšek s.p.
Vodenje zalog materiala v letu 2015
Ker imamo različna mnenja glede dotičnega
vprašanja, se obračamo na vas za strokovno
razlago. Ali je vodenje zalog po različnih metodah
materiala in blaga zakonsko obvezno? V kolikor je, prosimo za
ustrezen člen. Ali zadostuje, da na dan 31. 12. popišemo zaloge
materiala ali blaga po nabavni vrednosti? Drugo vprašanje
se nanaša na vnaprej vračunane stroške. Kdaj v praksi in za
katere stroške je zakonsko dovoljeno vnaprej vračunavati
stroške in ali je vračunavanje stroškov omejeno glede obdobja
vračunavanja?
Vodenje zalog lahko zavezanci organizirajo na različne načine
v okviru predlaganih rešitev iz Slovenskih računovodskih
standardov 2006. Zaloge obravnava SRS 4. Če se cene v
obračunskem obdobju na novo nabavljenih količin razlikujejo od
cen količin iste vrste v zalogi, se lahko pri zmanjševanju teh količin
uporablja ena izmed predlaganih metod iz SRS 4.16: metodo
zaporednih cen (fifo), metodo tehtanih povprečnih cen ali metodo
drsečih povprečnih cen. Podjetje lahko za vodenje zalog materiala
izbere drugo metodo kot za vodenje blaga. Izbrano metodo
vrednotenja zalog mora podjetje uporabljati iz obračunskega
obdobja v obračunsko obdobje ter jo zapisati v računovodskih
usmeritvah. Morebitno spremembo računovodskih usmeritev
mora pojasniti. Računovodske rešitve pri malih samostojnih
podjetnikih so urejene v SRS 39.
Vodenje analitičnega materialnega/blagovnega knjigovodstva
o nabavi, porabi in stanju zalog je potrebno zato, da pravilno
ugotovimo znesek porabljenega materiala, podanega blaga in
stanje zalog, kadar to ni možno v okviru glavne knjige ter seveda
dejstvo, da so davčni zavezanci dolžni v davčnem postopku
dokazovati upravičenost nastanka stroškov, kar praviloma ni
možno brez ustreznih analitičnih evidenc. Celotno materialno
knjigovodstvo, v katerem se vrednoti poraba po eni izmed metod
iz SRS, je potrebno le v okviru množične (serijske) proizvodnje.
Pri individualni proizvodnji po naročilu, kjer se praviloma kupi
ves material pred izvedbo vsakega posameznega naročila, pa se
lahko zagotovi podatek o porabi tudi drugače, in sicer tako, da
se poveže izdani račun z računom za nabavo materiala, ki je bil
popravljen pri izvajanju.
Skladno s SRS 2006 se na koncu obračunskega obdobja opravi
popis (inventura) sredstev in obveznosti do njihovih virov, s
katerim se podatki uskladijo z dejanskim stanjem. Popis zalog
je količinski. Popisna komisija popiše tudi nekurantno blago in
material. V SRS 4.20 je določeno da se zaloge vrednotijo po
izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši
izmed njiju.
Kratkoročne pasivne časovne razmejitve opredeljuje SRS 12,
dolgoročne SRS 10. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
zajemajo vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke,
kratkoročno odložene prihodke in DDV od danih predujmov.
Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki nastajajo zaradi
enakomernega obremenjevanja poslovnega izida. Njihov namen
je zbrati rezervacije, ki bodo v prihodnosti omogočile pokritje
takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov.
Kratkoročno vračunani stroški se praviloma vračunavajo
na podlagi predračunov stroškov, ki se sestavijo za celotno
predvideno obdobje. Klasični primer so stroški regresa za letni
dopust, ki se mesečno vračunajo med stroške dela, vračunavanje
4 10.3.2016Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016
neposrednih stroškov nabave materiala (delež na podlagi
izkušenj), letni strošek reklam, vnaprej vračunani stroški dela v
primeru neizkoriščene pravice do letnega dopusta, odpravnine
za tehnološke viške …
Med dolgoročno vnaprej vračunane stroške spadajo na primer
rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, za
pokojnine, za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi ter
rezervacije za reorganizacijo.
Erika Stražar s.p.
Kako knjižiti nadomestilo za dijake na praksi
Kot učno mesto imamo celo leto na opravljanju
obvezne praske dijake in študente. Strošek njihovih
nagrad in nadomestil za prehrano in prevoz knjižimo
v breme stroškov (KTO 418). Obrtna zbornica nam je konec
meseca novembra nakazala nadomestilo (predvidevam, da
so ga dobili od Javnega sklada za razvoj kadrov), ki se nanaša
tako na pogodbe iz leta 2014 kot 2015. Kako knjižimo prejeto
nadomestilo?
Preko Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje ste
se prijavili na razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem
za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom. Predvidevam,
da ste po zaključku izobraževanja izstavili zahtevek skladno s
pogodbo.
Subvencije so vezane na šolsko leto 2014/2015. Skladno s
SRS 2006 se prihodki razmejijo preko kratkoročnih časovnih
razmejitev. Na osnovi pogodbe sorazmerno z nastajanjem
stroškov po učni pogodbi subvencijo prinašate v prihodke. To
naredite mesečno oziroma za posamezno poslovno leto.
Kot je razbrati iz vašega vprašanja, ste v poslovnem letu 2014
izkazali le stroške. Skladno s SRS 2006 je bistveno napako, ki
izvira iz preteklih obdobij treba popraviti za nazaj, in sicer tako,
da se preračunajo primerjalni zneski sredstev, dolgov in vseh
vpletenih sestavin kapitala predstavljenega preteklega obdobja,
kot da te napake v preteklih obdobjih ne bi nastale. Ker napaka
verjetno ni bistvena, v letu 2015 zahtevek knjižite na konto 16x
in na prihodke 768x.
Erika Stražar s.p.
Amortizacija neopredmetenih sredstev, ki se ne uporabljajo več, v letu 2015
V registru OS imamo blagovne znamke, ki se
amortizirajo in imajo še knjigovodsko vrednost.
Blagovnih znamk trenutno ne uporabljamo, ker
smo zaprli maloprodajne enote. Ali moramo blagovno znamko
izločiti iz registra OS ali jo pustimo v registru in amortizacijo
obračunavamo do njenega izteka? Ali je v tem primeru strošek
amortizacije davčno priznan?
V letu 2013 smo od nabave v DDPO uveljavljali olajšavo za
investiranje v neopredmetena sredstva.
Kako ravnati v naslednjih primerih?
1. Blagovno znamko bomo ob morebitni uvedbi prodajnega
programa zopet uporabljali.
2. Blagovno znamko bomo skušali prodati.
Blagovna znamka je neopredmeteno sredstvo družbe/
podjetnika. Je pravica, s katero se zavaruje blagovni znak,
ki se v gospodarskem prometu uporablja za razlikovanje od
drugih sorodnih izdelkov ali storitev. Blagovna znamka torej s
trženjskega vidika omogoča poseben položaj na trgu.
Predvidevamo, da ste blagovno znamko pridobili na drug način
(denimo nakup), saj se v podjetju ustvarjene blagovne znamke
ne pripoznajo kot neopredmetena sredstva.
Trenutno blagovne znamke ne uporabljate, saj ste zaprli
maloprodajne enote, kjer ste, predvidevam, prodajali izdelke.
Amortizacijo je treba obračunavati, tudi če se sredstvo ne uporablja
več ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti amortizirano. Imate
pa seveda možnost, da pri amortizaciji vaše blagovne znamke
spremenite računovodsko oceno. Obračunana amortizacija v
celoti zmanjšuje davčno osnovo v obračunu DDPO. Prav tako ne
povečujete davčne osnove zaradi koriščenja davčne olajšave v letu
2013. Potrebna je le pozornost v primeru prodaje neopredmetenega
sredstva (določilo 6. odstavka 55 a člena ZDDPO-2):
Vsebina Konto v breme v dobro
Terjatev za povračilo stroškov na osnovi pogodbe
16x 400
Kratkoročno odloženi prihodki 291x 400
Prenos v poslovne prihodke 291x 50
Prihodki 768x 50
510.3.2016 Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016
(6) Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma
neopredmeteno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo
po tem členu, prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred
dokončnim amortiziranjem v skladu s tem zakonom, če je to
krajše od treh let, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave
povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve
opreme oziroma neopredmetenega sredstva.
Na vsak način pa ne smete blagovne znamke izločiti iz registra
OS, saj ste še vedno njen lastnik in jo lahko torej kadarkoli
aktivirate (ob ponovni oživitvi prodajnega programa), navajate pa
tudi, da jo nameravate prodati. Z blagovno znamko torej še vedno
gospodarite, saj skušate zanjo iztržiti najboljšo ceno. V primeru
prodaje blagovne znamke boste to seveda izločili iz poslovnih
knjig in ob prodaji evidentirali prihodke ali odhodke iz prodajnega
posla.
Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ZDSS Abeceda
Svetovanje d.o.o.
Kateri stroški se upoštevajo pri gradnji objekta v letu 2015
Podjetje poleg opravljanja storitev za trg tudi gradi
objekte za svoje potrebe . V SRS 1.12 je navedeno,
da nabavno vrednost tvorijo stroški, ki jih povzroči
njegova zgraditev in posredni stroški njegove zgraditve, ki mu
jih je mogoče pripisati. Ne tvorijo je stroški, ki niso povezani
z njegovo izgraditvijo in stroški, ki jih trg ne prizna. Zanima me
podrobnejše pojasnilo posrednih stroškov njegove zgraditve. Ali
lahko upoštevamo: 1. Strošek plač vodilnih, ki se evidentirajo
kot režijski stroški in ne kot stroški plač investicij. Kot vodilni so
mišljeni vodje oddelkov, vodja investicij (koordinira vse investicije
v podjetju), vodja enote in podobni, ki sicer ne delajo na projektu,
vendar koordinirajo delo in skrbijo, da delo nemoteno poteka.
2. Zavarovalne premije za premoženjsko zavarovanje (objektov,
opreme, delovnih strojev, avtomobilov). 3. Stroške vzdrževanja
vozil (tovornjakov, avtomobilov) in delovnih strojev. 4. Stroške
amortizacije objektov in opreme. 5. Stroške električne energije
in ogrevanja v obratih. 6. Stroške pogonskega goriva za vozila,
ki se evidentirajo po posameznih vozilih, vendar ne razpolagamo
z evidenco o količinski porabi za investicije v lastni režiji.
7. Porabo pomožnega materiala. 8. Stroške skupnih služb (nabava,
računovodstvo). Prosim tudi za pojasnilo, kaj bi bili konkretni
posredni stroški pri graditvi objekta, ki ga gradijo naši zaposleni
z delovnimi sredstvi podjetja (npr. tovornjak, delovni stroji, delavci
se na gradbišče pripeljejo s službenimi vozili, na terenu jim pripada
pijača v skladu s pravilnikom o varstvu pri delu).
Podjetje poleg opravljanja storitev za trg gradi objekte tudi za
svoje potrebe, torej ima v svojih računovodskih usmeritvah že
izbrano metodo vrednotenja zalog proizvodov. Usredstveni
lastni proizvodi so proizvodi, ki jih podjetje ustvari in nato
vključi med svoja opredmetena osnovna sredstva. Podjetje
sestavi knjigovodsko (interno) listino, ki je podlaga za knjiženje
nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva. V zvezi z
usredstvenimi lastnimi proizvodi ali storitvami ni mogoče izkazati
dobička, kar pomeni, da njihov znesek ne sme presegati stroškov,
potrebnih za zgraditev ali izdelavo.
Skladno s SRS lahko podjetje za vrednotenje zalog proizvodov
izbere eno izmed treh metod, in sicer ali metodo proizvajalnih
stroškov ali metodo spremenljivih proizvajalnih stroškov ali
metodo zožene lastne cene. Podjetje izbere tisto metodo
vrednotenja poslovnih učinkov, ki najbolj ustreza po SRS. Izbiro
mora opreti na izkušnje, pri izbiri pa si pomaga s SRS 17.16.
Kot je navedeno v SRS 4.13, se lahko v utemeljenih okoliščinah
proizvodnja ovrednoti z zoženo lastno ceno. Zožena lastna cena
vključuje proizvajalne stroške v ožjem pomenu, posredne stroške
nakupovanja, posredne stroške prodajanja in posredne stroške
splošnih služb, ne pa tudi neposrednih stroškov prodajanja in
stroškov financiranja.
Neposredni stroški so tisti stroški, ki jih je možno neposredno
prepisati gradnji nepremičnine (neposredni stroški materiala,
neposredni stroški dela, drugi neposredni stroški, kot so gorivo,
energija …). Pri posrednih stroških, ki jih je možno vključiti v
izbrano metodo vrednotenja, je treba ločiti posredne proizvajalne
stroške, posredne stroške nakupovanja, posredne stroške
prodajanja in posredne stroške skupnih služb.
Stroške, ki jih navajate, je najprej treba razvrstiti na posamezna
stroškovna mesta. Zavarovanje, električna energija, ogrevanje ,
amortizacija … se pojavljajo tako pri proizvajanju kot naprimer
pri skupnih službah. Z ustrezno razporeditvijo oziroma ključem
se nato razporedijo na ustrezne posredne stroške, ki se nato
glede na izbrano metodo vrednotenja vključijo ali pa ne vključijo
v vrednost zalog.
Za posredne stroške, ki se pojavljajo samo pri proizvodnji
(delovni stroji, tovornjaki, stroški prevoza na gradbišče, pijača
…), morate izdelati ustrezna sodila (ključe), na podlagi katerih
boste posamezno vrsto stroška razporedili na posamezno
gradnjo. Osnova so delovni nalogi, kalkulacije oziroma gradbene
situacije.
Nabavna vrednost nepremičnine, zgrajene v lastni režiji, ne more
biti večja od vrednosti istovrstnih sredstev, ki bi jih podjetje lahko
kupilo na trgu.
Erika Stražar s.p.
6 10.3.2016Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016
Nakup starih strojev
Naša obvladujoča družba v Ameriki zapira podjetje
v Italiji, njeno proizvodnjo pa bi nadaljevali mi v
Sloveniji, zato smo od naše sestre v Italiji kupili
strojno opremo, potrebno za proizvodnjo. Ti stroji so stari 22 let,
ampak so obnovljeni. Na kaj moramo biti pozorni z davčnega
vidika, ker gre za povezane družbe? Gre za dva stroja, vredna
približno 55.000 EUR, za katera predvidevamo, da bosta v
uporabi pet let.
Po vašem opisu lahko ugotovimo, da je slovenska družba
povezana s svojo sestrsko družbo v Italiji v skladu s 16. členom
ZDDPO-2.
Gre torej za transakcije med povezanimi osebami in upoštevati
boste morali princip primerljivih tržnih cen. Z vidika DDV vam
bo italijanska družba morala izdati račun za dobavo stroja v
Slovenijo, slovenski pridobitelj pa bo obračunal DDV in ga tudi
uveljavljal kot vstopni DDV (t. i. samoobdavčitev). Na podlagi vaše
računovodske ocene boste določili stopnjo amortizacije stroja v
Sloveniji (že v vprašanju ste navedli vašo oceno, da bo stroj v
uporabi 5 let).
Predlagam vam, da neodvisno od trenutne knjigovodske
vrednosti poskušate določiti primerljivo tržno vrednost opreme.
Na višino primerljive tržne vrednosti vpliva veliko dejavnikov.
Uporabili boste ustrezno metodo. Menim, da je v vašem primeru
uporabna le metoda primerljivih prostih cen.
Z metodo primerljivih prostih cen se primerjajo cene, zaračunane
za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, oziroma
storitve povezanim osebam, s cenami, zaračunanimi za sredstva,
oziroma storitve nepovezanim osebam v enakih ali primerljivih
okoliščinah.
Primerljiva tržna cena se določi s primerjavo cene primerljivega
sredstva oziroma storitve v transakcijah, opravljenih v enakih ali
primerljivih okoliščinah med nepovezanimi osebami. Primerjava
cene se opravi na podlagi:
➤ notranje primerjave, pri kateri se primerjajo cene,
dosežene med povezanimi osebami s tistimi, ki so jih
dosegle povezane osebe same ali z njimi povezane osebe z
nepovezanimi osebami (npr. istovrstne dobave sredstev in
storitev tako povezanim kot nepovezanim osebam) oziroma
➤ zunanje primerjave, pri kateri se primerjajo cene,
dogovorjene med povezanimi osebami s tistimi, ki veljajo
na trgu (npr. na borzi, v panogi) med nepovezanimi osebami.
Slovenski davčni zavezanec, ki posluje s povezano osebo, mora
tudi zagotavljati dokumentacijo v skladu s 382. členom Zakona
o davčnem postopku (podatki v zvezi s transfernimi cenami in
cenami med povezanimi osebami rezidenti).
Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec ZDSS Abeceda
Svetovanje d.o.o.
Stroški telovadbe in plavanja
Na kateri konto naj knjižim stroške uporabe
telovadnice in karto za bazen, ki smo jo prejeli na
podlagi plana promocije zdravja? Kolikor vem, pa
na koncu leta to ni strošek pri obračunu DDPO in tudi DDV si ne
smemo refundirati.
DDV vidik
Skladno s prvim odstavkom 63. člena ZDDV-1 ima davčni
zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV,
ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma
storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo
uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.
Ne glede na navedeno pa je pravica do odbitka le nekoliko omejena,
pri čemer je te omejitve slovenski zakonodajalec opredelil v 66.
členu ZDDV-1. Skladno s točko d) omenjene določbe tako davčni
zavezanec ne sme odbiti DDV od stroškov reprezentance (pri
čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški pogostitve
in zabave ob poslovnih in družabnih stikih). Da bi bolje razumeli
dimenzije omenjene določbe, je smotrno preveriti, kako je slednje
določeno v Direktivi o DDV. Omejitve glede pravice do odbitka
DDV so opredeljene v 176. členu Direktive o DDV. Skladno s
slednjim Svet na predlog Komisije soglasno odloči, za katere
izdatke ni dana pravica do odbitka DDV. V nobenem primeru pa
ni dana pravica do odbitka DDV za izdatke, ki niso nedvomno
poslovni izdatki, kot so izdatki za luksuzne predmete, razvedrilo
ali zabavo. Do začetka veljavnosti prej navedene odločitve Sveta
lahko države članice ohranijo vse izključitve, določene v njihovih
nacionalnih zakonodajah 1. januarja 1979 oziroma, v primeru
držav članic, ki so Skupnosti pristopile po tem datumu, na dan
njihovega pristopa.
Na podlagi navedenega menim torej, da vaša družba od nakupa
vstopnin za bazen in uporabe telovadnice DDV ne sme odbijati.
Pri tem predlagam, da si preberete tudi pojasnilo davčnega
organa št. 4230-548528/2013-3, z dne 8. 10. 2013, ki se
nanaša na promocijo zdravja na delovnem mestu in je dostopno
na skrajšani povezavi bit.ly/1RFd8H0 .
DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.
710.3.2016 Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016
Računovodski in DDPO vidik
Z vidika računovodske obravnave stroškov menim, da je prejete
račune, ki ste jih prejeli na podlagi plana iz promocije zdravja,
treba v računovodske izkaze evidentirati glede na njihovo
vsebino. Tako menim, da prejeti račun za uporabo telovadnice
evidentirate na konto 413 – najemnina, karto za bazen pa na
konto 407 – drugi stroški materiala.
Davčna obravnava odhodkov, povezanih z izvajanjem promocije
zdravja pa je odvisna od vsebinske presoje nastalih stroškov v
vsakem posameznem primeru. V kolikor so ukrepi promocije
zdravja vključeni v izjavo o varnosti z oceno tveganja, menim,
da se odhodki, nastali na tej osnovi, lahko obravnavajo kot
davčno priznani odhodki, pri čemer pa je treba upoštevati tudi
določbe 29. člena v povezavi z 12. členom ZDDPO-2. Stroškov,
nastalih v zvezi z izvajanjem promocije zdravja, ki ne upoštevajo
zgoraj navedenih omejitev, pa ni mogoče obravnavati kot
davčno priznane odhodke, razen če je bila v zvezi s temi stroški
zaposlenim obračunana boniteta.
Tako vas v zvezi z izvajanjem promocije zdravja opozarjam
tudi na vidik dohodnine. Plačil, ki jih delodajalec nameni za
zagotavljanje promocije zdravja delavcev na delovnem mestu
namreč ni mogoče na splošno izvzeti iz bonitet v skladu z njihovo
opredelitvijo po ZDoh-2, temveč je pri opredelitvi, ali se ta plačila
štejejo za boniteto ali ne, treba upoštevati dejstva in okoliščine
posameznega primera. Kot navedeno, si lahko podrobnejše
pojasnilo v zvezi z obravnavano tematiko preberete v zgoraj
navedenem pojasnilu davčnega organa.
KER, Katja Erjavšek
Organizacija kuharskih tečajev iz tujine
Poslovna stranka je slovenski mali DZ in atipični DZ,
ko gre za poslovanje z EU. Želi organizirati aktivnost
kuharskega izobraževanja in izpopolnjevanja za
svoje poslovne stranke, ki so davčni zavezanci v Sloveniji kot na
Hrvaškem. Za izvedbo bo najel podizvajalca (kuharskega šefa)
iz ZDA. Vse nastale stroške v zvezi s prihodom tega podizvajalca
želi tudi prevaliti na svoje kupce. Vprašanja, ki so vezana na
tale primer so naslednja : Zanima me kakšen je postopek in
za katere dokumente je potrebno poskrbeti pred začetkom
opravljanja dejavnosti podizvajalca oziroma kaj paziti, da je
zadeva pravilno evidentirana (iz vidika DDPO in dohodnine ter
DDV) : 1. V primeru, da se dogovorita, da bo podizvajalec opravil
svojo dejavnost kot fizična oseba ( se pravi na lokacijah v SLO in
CRO) in 2. V primeru, da bo podizvajalec opravil svojo dejavnost(
se pravi na lokacijah v SLO in CRO) kot predstavnik lastnega
podjetja (sedež v ZDA) iz katerega bo tudi izstavil račun? 3. V
primeru, da bo podizvajalec izstavil račun za svoje storitve preko
svojega ameriškega podjetja, kako torej poročati takšno nabavo
v DDV-O in kako v RP-O?, 4. A situacija pod točko 3. prinaša
dodatno obveznost za registracijo za normalnega davčnega
zavezanca in kdaj to storiti ?
DDV vidik
V zadevnem primeru je treba najprej preveriti, ali bo storitev
nastopanja kuharskega šefa, ki jo bo očitno prejel davčni
zavezanec s sedežem in identificiran (s posebno ID številko
za namene DDV) v Sloveniji, opravljena v okviru odvisnega ali
neodvisnega razmerja. DDV implikacije pri prejemanju teh
storitev nastanejo namreč le, če jih za tega prejemnika opravi
davčni zavezanec neodvisno. Skladno s prvim odstavkom
5. člena ZDDV-1 je »davčni zavezanec« vsaka oseba, ki kjerkoli
neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede
na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.
V kolikor boste na podlagi pogodbenih določil ugotovili, da
bo izvajalec (kuharski šef) svoje storitve opravil neodvisno v
okviru svoje dejavnosti (samostojne dejavnosti, podjetja,..),
potem se pri določanju kraja opravljanja teh storitev
kuharskega izobraževanja in izpopolnjevanja (ne glede na to,
kje bodo opravljene) uporabi splošno pravilo iz prvega odstavka
25. člena ZDDV-1. Skladno z navedenim je kraj opravljanja
storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj,
kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te
storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca,
ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja
teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno
enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je
kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki
prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče. Ob
predpostavki, da bo torej vaša stranka prejela te storitve za
potrebe svojega sedeža v Sloveniji (ne pa na primer za potrebe
svoje morebitne stalne poslovne enote na Hrvaškem), se kot
kraj opravljanja teh storitev šteje Slovenija. Vaša stranka mora
ob tem upoštevati 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1,
ki določa, da mora DDV plačati tudi vsak davčni zavezanec,
kateremu se opravijo storitve iz prvega odstavka 25. člena
ZDDV-1, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža
v Sloveniji. Od teh prejetih storitev mora torej slovenski davčni
zavezanec – prejemnik - na podlagi samoobdavčitve obračunati
in plačati DDV.
Na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1 mora vsak
davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na
ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu
s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik
8 10.3.2016Računovodski in davčni nasvet št. 5/2016
storitev in vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju
Republike Slovenije opravijo storitve, za katere je v skladu s
3. točko prvega odstavka 76. člena dolžan plačati DDV, predložiti
davčnemu organu zahtevek za izdajo identifikacijske številke za
DDV. Če sem pravilno razumela vaše vprašanje, je to obveznost
identificiranja zadevni davčni zavezanec že izpolnil, saj navajate,
da gre za atipičnega davčnega zavezanca. Predpostavljam torej,
da je na obrazcu DDV-P2 označil polje 19 (opravljanje in/ali
prejem storitev po četrtem odstavku 78. člena ZDDV-1). Takšna
identifikacijska številka za namene DDV se torej uporablja tako
za opravljanje storitev v drugo državo članico kot za prejemanje
storitev od davčnih zavezancev s sedežem v drugih državah
članicah in tretjih državah.
V kolikor torej davčni zavezanec v zadevnem primeru prejme
storitev izobraževanja in izpopolnjevanja kuharskih veščin s
strani davčnega zavezanca s sedežem v tretji državi, se prejeti
račun evidentira v knjigo izdanih računov (stolpec 20), knjigo
prejetih računov (stolpca 8 in 17 – pravice do odbitka DDV
namreč atipični davčni zavezanec nima), transakcija pa se poroča
v obrazec DDV-O, in sicer v polji 31 in 25. Prejemanje storitev se
v rekapitulacijsko poročilo ne poroča.
DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.
Vidik DDPO in dohodnine
Tudi z vidika neposredne obdavčitve je v zadevnem primeru
pomembno, ali gre za odvisno ali neodvisno razmerje med
podjetjem in podizvajalcem - kuharskim šefom (ali storitve opravi
na podlagi pogodbenega razmerja kot fizična oseba ali v okviru
registriranega opravljanja dejavnosti - preko podjetja), saj je od
tega odvisna tudi davčna obravnava dohodka in potencialna
administrativna obveznost podjetja - naročnika storitev.
V kolikor gre za neodvisno razmerje predlagam, da s
podizvajalcem sklenete ustrezno pogodbo o opravljanju storitev
(pogodba o delu oziroma podjemna pogodba), v okviru katere
se dogovorite za obseg opravljenih storitev, ceno, način plačila
ter drugih pravicah in obveznostih pogodbenih strank. Tako
izplačan dohodek se po veljavnih določbah ZDoh-2 praviloma
obdavči v Sloveniji, in sicer kot dohodek iz drugega pogodbenega
razmerja. Davčno osnovo predstavlja izplačan dohodek,
zmanjšan za normirane odhodke v višini 10% ter prispevke,
ki bremenijo prejemnika dohodka (pri izplačilu tovrstnega
dohodka nerezidentu iz tretje države je potrebno obračunati
tudi 8,85% prispevek za PIZ v breme izplačevalca dohodka in
15,5% prispevek za PIZ v breme prejemnika dohodka), davčna
stopnja pa znaša 25%. Poleg tega je potrebno od izplačila za
opravljeno storitev na podlagi podjemne pogodbe plačati tudi
posebni davek na določene prejemke po stopnji 25%. Obračun
davčnega odtegljaja in prispevkov opravi izplačevalec na REK-2
obrazcu, katerega predloži ob izplačilu dohodka.
V primeru, da podizvajalec svoje storitve opravi v okviru lastnega
podjetja, ki ima sedež v ZDA, bo za opravljene storitve izdal
račun, naročnik storitev - slovensko podjetje pa bo na podlagi
prejetega računa plačala storitev in praviloma ne bo imelo
dodatnih administrativnih storitev. Pri tem pa opozarjam na
možnost, da plačilo po računu lahko zapade obdavčitvi z davčnim
odtegljajem (withholding tax) v kolikor bi opravljene storitve
(kuharsko izobraževanje) po naravi predstavljajo avtorsko delo.
V tem primeru je poleg slovenske zakonodaje potrebno preveriti
tudi določbe relevantne konvencije o izogibanju dvojnemu
obdavčenju.
Z vidika davčne obravnave stroškov, ki bodo podjetju nastali v
zvezi s podizvajalcem, pa je ne glede na način opravljanja storitev
(v okviru odvisnega ali neodvisnega razmerja) potrebno upoštevati
splošne določbe ZDDPO-2 glede davčnega priznavanja odhodkov.
V kolikor bo podjetje tako nastale stroške podizvajalca prezaraču-
nalo naprej svojim poslovnim partnerjem menim, da so ti stroški na
ravni podjetja davčno priznani, saj so nastali v okviru opravljanja
dejavnosti in so povezani z obdavčljivimi prihodki podjetja.
KER, Katja Erjavšek s.p.
On-line vestnik RAČUNOVODSKI in davčni NASVET – strokovni vestnik za računovodsko svetovanje z vprašanji in odgovori
Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel.št.:01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94, email: [email protected]/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2016 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovni urednik: Mihael Sket, prof. soc in zgod./ Stavek: Grafika Kodre/ Izhaja: vsaka 2 tedna/ Cena 132 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški manipulacije/ Predplačilo za on-line vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročila za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na on-line vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ On-line vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika. ISSN: 1854-0562