PROGRIN D.O.O.

LACKOVA UL. 23

9250 GORNJA RADGONA Telefon: 02/ 5648 852; Faks: 02/ 5648 852

E-pošta: biro@progrin.si Splet: www.progrin.si

3333....2222 NAČRT NAČRT NAČRT NAČRT ZUNANJE ZUNANJE ZUNANJE ZUNANJE UREDITVEUREDITVEUREDITVEUREDITVE

Vrsta projekta:

PROJEKT ZA IZVEDBO

Številka projekta:

14-002

Vsebina mape:

Načrt zunanje ureditve

Vrsta gradnje:

ODSTRANITEV, REKONSTRUKCIJA IN PRIZIDAVA

Investitor: Občina Apa če Apače 42/b 9253 Apače

Naročnik: Občina Apače Apače 42/b 9253 Apače

Objekt: Osnovna šola Stogovci

Lokacija: k.o.: Drobtinci Par. št.: 335/2, 335/19, 335/13

3/2 – NAČRT ZUNANJE UREDITVE

Proj. št.: 14-002 Str.: 2 / 12

Naslovna stran

Na osnovi pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št. 55/2008).

3.1 / 3.5

Investitor: Občina Apa če Apače 42/b 9253 Apače

Objekt: Osnovna šola Stogovci

Vrsta projektne dokumentacije: PROJEKT ZA IZVEDBO

Za gradnjo: ODSTRANITEV, REKONSTRUKCIJA IN PRIZIDAVA

Projektant: ProGrIn d.o.o., Lackova ulica 23, 9250 Gornja Radgona Mitja Žnidari č, univ. dipl. inž. gradb. IZS G-2743

žig podjetja in podpis:

Odgovorni projektant: Mitja Ž nidari č, univ. dipl. inž. gradb. IZS G-2743

osebni žig in podpis:

Odgovorni vodja projekta: Mitja Žnidari č, univ. dipl. inž. gradb. IZS G-2743

osebni žig in podpis:

Številka projekta in izvoda, kraj in datum izdelave projekta:

številka projekta: 14-002

kraj: Gornja Radgona

datum: Oktober 2014

št. izvoda: 1 2 3 4 5 6

3/2 – NAČRT ZUNANJE UREDITVE

Proj. št.: 14-002 Str.: 3 / 12

Kazalo vsebine na črta zunanje ureditve št.: ZU - 14-002

Na osnovi pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št. 55/2008).

3.2/ 3.5

1.1. Naslovna stran načrta

1.2. Kazalo vsebine načrta

1.3. Izjava odgovornega projektanta načrta

1.4. Tehnično poročilo

1.5. Risbe

1 Gradbena situacija M1:250

2 Komunalna situacija M 1:250

3 Prometna situacija M 1:250

4 Količbena situacija M 1:250

5 Vzdolžni prerezi M 1:100/100

6 Prečni prerezi M 1:100/100

7 Detajl ponikovalnice M 1:40

1.6 Popisi

3/2 – NAČRT ZUNANJE UREDITVE

Proj. št.: 14-002 Str.: 4 / 12

Tehni čno poro čilo

Na osnovi pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št. 55/2008).

3.4 / 3.5

1.4.1 Predpisi katere je potrebno upoštevati v vseh faza gradnje 1. Zakon o graditvi objektov (uradno prečiščeno besedilo)(ZGO-1-UPB1); UL št. 102/2004

(14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007

2. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1); Ur. list št. 110/2002 in popravek 8/03, 58/2003-ZZK-

1,33/2007-ZPNačrt - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja (ZVO-1B) UL RS št.

70/2008 in (ZVO-1C) UL RS št.108/2009 3. Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (UL RS, št. 54/2005, UL RS št. 55/2008)

4. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo

enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (UL RS št. 114/03, UL RS, št. 130/2004, 100/2005, 37/2008).

5. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost UL RS št. 37/2008

6. Zakon o gradbenih proizvodih (UL RS št. 52/2000, UL RS 110/2002)

7. Zakon o graditvi objektov ZGO-1C(spremembe) (UL RS, št. 108/2009)

8. Zakon o graditvi objektov ZGO-1D(spremembe) (UL RS, št. 57/2012)

9. Zakon o varstvu okolja (UL RS št. 41/2004), spremembe (UL RS, št. 17/2006, 20/2006,

28/2006 Skl.US: U-I-51/06-5, 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/2008)

10. Pravilnik o potrjevanju skladnosti in označevanju gradb. proizvodov (UL RS 54/2001) 11. Zakon o vodah ZV-1 (UL RS št. 67/2002) - spremembe: (UL RS, št. 110/2002-ZGO-1,

2/2004-ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008)

12. Zakon o ohranjanju narave (Ur. list RS št. 56/99 in 31/2002-popravek), spremembe (UL RS št. 110/2002-ZGO-1, 119/2002, 22/2003-UPB1, 41/2004, 96/2004-UPB2, 61/2006-ZDru-1, 63/2007 Odl.US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 117/2007 Odl.US: U-I-76/07-9, 32/2008 Odl.US: U-I-386/06-32)

13. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (UL RS, št. 34/20008)

14. Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (UL RS 45/1995), dopolnitve (UL RS, št. 66/1996, 59/2002-ZJZ, 41/2004-ZVO-1, 105/2005)

3/2 – NAČRT ZUNANJE UREDITVE

Proj. št.: 14-002 Str.: 5 / 12

15. Zakon o kmetijskih zemljiščih, uradno prečiščeno besedilo (UL RS št. 71/2011 –UPB2)

16. Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (UL RS št. 14/1999) 17. Uredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s

komunalnimi odpadki (Ur.l. RS, št. 21/2001), 18. Uredba o odpadkih (Ur.l.RS, št. 103/2011)

1.4.2 Sanitarno tehni čni predpisi, ki so upoštevani pri projektiranju

1. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (UL RS, št. 34/2008) 2. Pravilnik o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/04)- spremembe: UL RS, št. 35/2004, 26/2006,

92/2006,25/2009

3/2 – NAČRT ZUNANJE UREDITVE

Proj. št.: 14-002 Str.: 6 / 12

1.4.3. TEHNIČNO POROČILO SPLOŠNO

Za naročnika občino Apače smo izdelali PZI dokumentacijo št. 14-002 za Zunanjo ureditev OŠ Stogovci. Zunanja ureditev obsega razširitev obstoječega cestnega priključka na regionalno cesto II. Reda št.: R2-438 na odseku 1307, Trate – Gornja Radgona, od km 5.0+115 do km 5.0+135, ureditev dodatnih parkirnih mest na območju rušitve objekta ter ureditev že obstoječih parkirnih mest.

TEHNI ČNI PODATKI:

Obstoječe razmere: Območje obdelave je pozidano in komunalno opremljeno. Območje se nahaja v širšem vodovarstvenem območju (VVO III), zato je potrebno meteorne odpadne vode iz manipulativnih površin voditi preko lovilca olj, odpadne fekalne vode pa se vodijo v že obstoječo neprepustno greznico.

Geodetske podloge: Pri izdelavi PZI smo uporabili obstoječe katastrske podloge in posnetek terena, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje GEOAR, Romana Kocet s.p. iz Gornje Radgone.

Konfiguracija terena in geološki pogoji: Zazidava je na ravnem terenu. Rešitve temeljijo na izkušnjah s podobnimi objekti. Izvedba cestnega priključka in dela asfaltnega parkirišča z vso potrebno komunalno in energetsko infrastrukturo se v celoti izvede kot novogradnja. Izkopan material se razplanira na terenu oz. odvaža v deponijo materiala, ali pa se uporabi za zasip bližnjih depresij.

Hidrološke in vodnogospodarske razmere: V bližini območja ni vodotoka.

Cestni priklju ček:

Prometni podatki:

Na predmetnem območju se že nahaja cestni priključek priključka na regionalno cesto II. Reda št.: R2-438 na odseku 1307, Trate – Gornja Radgona, od km 5.0+115 do km 5.0+135, ki se večinoma uporablja za osebni predmet, težava pa se pojavi pri uvozu in izvozu za medkrajevni avtobus, ki pripelje otroke v šolo in iz nje. V predelu priključka na obstoječo cesto je projektirana kolesarska steza, ki jo je izdelal BNG gradbeni inženiring Bojan Safran št. proj BNG - 10/08; oktober 2008, katero smo v projektni dokumentaciji upoštevali v smislu poglobitve robnikov v območju cestnega priključka.

Trasirni elementi: Cestni priključek, je namenjen za računsko hitrost vr = 10 km/h.

Posebni pogoji: Izgradnja priključka na regionalno cesto z asfaltiranim parkiriščem se v celoti izvede kot novogradnja. Parkirišča se skladno z OPN za občino Apače zasadijo z drevesi.

OPIS PROJEKTNIH REŠITEV:

Cestni priklju ček:

3/2 – NAČRT ZUNANJE UREDITVE

Proj. št.: 14-002 Str.: 7 / 12

Priključek se bo v osnovi uporabljal za promet z osebnimi vozili, vendar smo zaradi možnosti dostave, intervencije in prevoza učencev z avtobusi za merodajno vozilo izbrali medkrajevni avtobus z osnovnimi merami 12,0m dolžine, 2,50m širine in zunanjim obračalnim krogom 11,00m. Novi cestni priključek bo razširil že obstoječi cestni priključek. Priključek je projektiran pravokotno na obstoječo državno cesto. Izbrani radiji novega cestnega priključka za merodajno vozilo znašajo 6,00m in 5,00m, kar zagotavlja nemoten uvoz oz. izvoz merodajnega vozila na državno cesto. Cestni priključek se v celoti asfaltira. Ker je priključek rahlo nagnjen vstran od regionalne ceste, ni nevarnosti, dotoka odpadne meteorne vode na regionalno cesto. Iz prometne situacije je razvidno, da se v preglednem trikotniku, ki pri hitrosti 50 km/h na ravnem odseku ceste v ravnini znaša 45 m na vsako stran od osi cestnega priključka 3 m pravokotno od roba ceste ne nahaja nobena ovira. Za preprečevanje vzvratnega obračanja na državno cesto je na parceli je zagotovljeno obračališče za merodajno vozila. Cestni priključek se opremi s talno in vertikalno signalizacijo. Vertikalno signalizacijo predstavlja STOP znak (II-2) – glej prometno situacijo. Cesti priključek mora biti ves čas obstoja v redu vzdrževan tako, da ne predstavlja nevarnosti za cesto in promet na njej.

Spodnji ustroj: Z izdelavo priključka in asfaltiranega parkirišča posegamo v spodnji ustroj, kjer bo potrebno odriniti humus, izkopati obstoječ zemeljski material, in ga deponirati ob robu gradbišča. Izkopan material je uporaben za zasip bližnjih kotanj. Potrebno je utrditi planum za cestni priključek in asfaltirano parkirišče. Planum je potrebno utrditi do potrebne zbitosti 80 Mpa. V kolikor ni možno doseči potrebne zbitosti planuma, je potrebna izbojlšava temeljnih tal, katera s tem projektom ni predvidena. Ob izdelavi spodnjega nosilnega ustroja je potrebno sodelovanje geomehanika.

Zgornji ustroj: Zgornji ustroj priključka asfaltnega parkirišča je sledečih dimenzij:

Debelina [[[[cm]]]] Oznaka Opomba 3 cm BB8 –

AC 8 surf B 70/100 A4 Bitumenski beton iz karbonatnih zrn

6 cm BD 22 – AC 22 B 70/100 A4

Bitumenski drobljenec z dodatkom prodčevega drobirja

50 cm TP 32 Novi tamponski prodec 20 cm TP Izboljšava temeljnih tal 80 cm Minimalna skupna debelina voziščne

konstrukcije

Odvodnjavanje: Odvodnjavanje platoja je rešeno v smislu zbiranja vode ob robu omejenem z cestnimi robniki z vtoki v požiralnike. Požiralniki so povezani z meteorno kanalizacijo. Požiralniki so postavljeni kot so prikazani v situaciji odvodnje. Odvodnja planuma se vrši z drenažami, katere se priključijo v požiralnike in jaške. Odpadna meteorna voda se vodi preko lovilca olj iz katerega se nato odpadne meteorne vode navežejo v ponikovalnico. (Komunalna situacija)

Pogoji izvedbe Dela se bodo odvijala s klasično tehnologijo. Vsekakor pa je potrebno opozoriti na striktno izvajanje faz. Obvezna je zakoličba in skrbna obeležba predvidene trase zakoličba osi in postavitev prečnih profilov. Po zakoličbi trase, se izvedejo zemeljska dela , postavijo se zbirni jaški , izvede drenaža planuma in postavijo požiralniki. Pred izdelavo planuma morajo biti zgrajeni prepusti in drenaže povezane z jaški,

3/2 – NAČRT ZUNANJE UREDITVE

Proj. št.: 14-002 Str.: 8 / 12

nato pristopimo k izdelavi planuma ceste. Planum spodnjega ustroja mora biti zbit do 80Mpa, da preprečimo morebitne posedke. Nato se pristopi k izvedbi zgornjega ustroja cest, vgrajevanje tampona s potrebnim zbijanjem ter vgrajevanje in valjanje asfalta. Na koncu izvedemo prometno ureditev z montiranjem prometnih znakov. Izvajalec del je dolžan v max. možni meri izvajati dela mehanizirano, izbor mehanizacije pa podrediti tehnološkim in kvalitativnim zahtevam ter terenskim danostim. Posebno opozarjamo na izpolnjevanje zahtev kvalitete, kot so predpisane s Splošnimi in Posebnimi tehničnimi pogoji.

Peš in kolesarski promet Posebne površine za pešce in kolesarje na območju niso predvidene, razen predvidene kolesarke steze, ki pa ni predmet obdelave, razen tega da se v območju priključka poglobijo robniki.

Ureditev in zaščita brežin Pri izvedbi, se izvedejo brežine v naklonu. Le te je potrebno humusirati in kvalitetno zatraviti.

Začasna deponija materialov Pri izvajanju zemeljskih del bo prihajalo do viškov materiala, katere je potrebno odlagati na parceli , katera je predvidena za trajno odlaganje slabo nosilnih materialov, kot tudi za začasno odlaganje materialov, kateri se bodo kasneje vgrajevali. Ti materiali so izkopan tamponski sloj ceste in izkopan humus. Vsi materiali bodo uporabljeni pri gradnji cest. Humus se bo porabil za humusiranje. Začasno deponijo materialov dolči izvajalec del v sodelovanju z naročnikom.

KANALIZACIJA

Splošno Predmet projekta je izdelava projektne dokumentacije PGD za meteorno kanalizacijsko omrežje, znotraj zazidalnega območja, za predvideno parkirišče. Prečiščena odpadna meteorna voda se odvaja v ponikovalnico. Meteorna kanalizacija:

Padci asfaltne površine so zasnovani tako, da se odpadna meteorna voda zbira ob cestnih robnikih z vtoki v požiralnike.Odpadna meteorna voda iz asfaltnega parkirišča (cca. 600m2) se preko peskolovov odvaja v predvideno meteorno kanalizacijo z iztokom na predvideni lovilec olj, s pretočnostjo 15 l/s. Iz lovilca olj se prečiščena voda steka v ponikovalnico. Skupna količina meteorne odpadne vode pri 15 minutnem nalivu 210 l/sha in s koeficientom hipnega odtoka k=0,95 znaša 12 l/s. Prav tako se v ponikovalnico steka čista odpadna voda iz strešin Kanalske cevi se polagajo na globino cca 0.80 – 1.60 m v izvedbi PVC cevi DN 160 - 250 (SN – 8). Meteorna kanalizacija mora biti izvedena nepropustno. Vsi jaški so PEHDi Ø 80, opremljeni z litoželeznim pokrovom 40 Mp na povoznih površinah in z litoželeznim pokrovom 15 Mp v zelenicah. Fekalna kanalizacija:

Vse fekalne vode iz objekta OŠ Stogovci se stekajo v že obstoječo nepropustno greznico na izpraznevanje.

Izvedba kanalizacije:

Izkop jarka za cevovod Na celotnem delu kanalizacije je predviden ozek opažen izkop. Predvidena širina dna izkopa je od 1m – 1,2m, odvisno od profila cevi in pa globine v katero se cevovod polaga. Izkop se bo izvajal v terenu III.ktg, povprečna globina izkopa kanalizacije bo znašala cca. 0,8 – 1,5m.

3/2 – NAČRT ZUNANJE UREDITVE

Proj. št.: 14-002 Str.: 9 / 12

Stabilnost jarka mora biti zagotovljena bodisi z opažem, bodisi s poševno izkopanimi stenami ali na drug primeren način. Pri odstranitvi opažev mora biti zagotovljeno, da ne more priti do poškodb cevovoda niti do sprememb lege cevovoda.

Izvedba spodnje posteljice Višina spodnje posteljice je približno 15 cm. širina posteljice mora biti enaka širini jarka. Materiali za posteljico, pesek ali droben gramoz, morajo omogočiti trajno stabilnost in prevzem obremenitev v coni cevovoda in ne smejo vplivati na material cevi. Gradivo za posteljico ne sme vsebovati sestavin večjih od 20 mm. Posebno utrjevanje spodnje posteljice ni potrebno. Posteljica v coni cevovoda mora biti izvedena tako, da ne more priti do posedanja dna. V določenih okoliščinah se lahko zahteva uporaba geoloških tkanin ali filtrskega proda zaradi varovanja posteljice, posebej če je prisotna talna voda.

Polaganje cevovoda Priporočljivo je, da se pred polaganjem cevi in spojne kose pregleda in zagotovi, da ne pride do vgradnje elementov, ki so bili poškodovani med postopki skladiščenja in transporta. Pri spuščanju cevi v jarek je, posebno za sestavne elemente z večjo maso, potrebno uporabiti primerne pripomočke in postopke, da ne pride do poškodb. Polaganje se začne na spodnjem (dolvodnem) koncu cevovoda, pri čemer se običajno cevi položijo tako, da so oglavki obrnjeni proti gornjemu (gorvodnemu) koncu. Če so dela za dalj časa prekinjena, je potrebno konce zapreti in zaščititi pred vdorom zemljine. Stične površine cevi in oblikovnih kosov morajo biti pred stikanjem čiste in nepoškodovane. Za lažje spajanje jih je potrebno namazati z ustreznim sredstvom za zmanjšanje trenja. V primerih, ko cevi ni mogoče spajati ročno (DN > 200), je potrebno uporabiti primerno orodje. Cevi naj se spajajo s postopnim potiskanjem v smeri osi, pri tem pa ne sme priti do poškodb ali preobremenitev sestavnih delov. Če med polaganjem in montažo obstaja nevarnost zalitja ali preplavitve jarka, se mora cevovod zavarovati pred premiki s primerno obtežitvijo ali pritrditvijo - sidranjem. Vsaj začasno je s sidranjem potrebno zavarovati tudi spoje in fazonske kose med izvedbo tlačnega preskusa tesnosti.

Izvedba zgornje posteljice Ko je cevovod položen, se ga podsuje z materialom za zgornjo posteljico do višine 15% premera cevi, ki se ga utrdi tako, da je cevovod (cevi, spojke, spoji) enakomerno podprt po celotni dolžini. Podsip in utrditev zgornje posteljice mora biti izvedena skrbno, tako da so praznine pod cevovodom zapolnjene z zgoščenim materialom. Material za zgornjo posteljico mora biti suh, drobno zrnat, brez delcev z ostrimi robovi, ter kamenja in se mora z lahkoto komprimirati. Gradivo za posteljico ne sme vsebovati sestavin večjih od 20 mm. Prav tako v coni cevovoda ne sme biti uporabljena zmrznjena zemljina.

Obsipanje cevovoda Obsipanje cevovoda je izredno pomembna faza polaganja, ki odločilno vpliva na razporeditev obremenitev in pritiska po obodu cevi, zato naj bo izvedeno pazljivo in postopoma v več plasteh. Zahteve za zasipni material v coni cevovoda so enake kot za izvedbo posteljice. Prvi bočni sloj mora segati nad polovico premera cevi, da je preprečeno dvigovanje cevi ob nabijanju ali pa je potrebno poskrbeti za začasno pritrditev cevovoda. Material se nasipa na obe strani cevovoda v plasteh debeline 10 do 30 cm in se ga vsakokrat stepta ročno ali z lahkimi stroji. Če je le mogoče naj bo obsipanje in zbijanje izvedeno istočasno z obeh strani, da so preprečeni tudi stranski premiki cevovoda. Obsip cevovod podpira in ščiti pred prevelikimi deformacijami, zato mora biti izveden skrbno. Komprimiranje obsipa mora ustrezati zahtevam statičnega izračuna. Pri strojnem teptanju je potrebna previdnost, da teptanje ni preintenzivno in da ne pride do deformacij ali poškodb površine cevi.

Prekrivanje cevovoda Za prekrivanje cevovoda se uporablja enake vrste gradivo, kot za obsipanje cevovoda.

3/2 – NAČRT ZUNANJE UREDITVE

Proj. št.: 14-002 Str.: 10 / 12

Bistveno je, da ne vsebuje večjih kamnov, ki bi povzročali točkovne obremenitve na cevi in, da ga je mogoče dobro komprimirati. Plast prekrivne cone naj bo debela približno 30 cm. Komprimiranje prekrivne cone naj bo ročno ali le z lahkimi teptalnimi napravami. Izogibati se je potrebno močnemu teptanju direktno nad položeno cevjo. Zasipni material v območju cevi mora biti utrjen do 85-95% Proctor.

Glavno zasipanje cevovoda Po zaključenem zaščitnem prekrivanju cevovoda se izvede še glavno zasipanje cevovoda. Za to se običajno uporablja izkopani del zemljine, pri katerem je potrebno paziti, da so trši deli (kamni, skale) enakomerno razporejeni v zasipu. Glavni zasip je treba izvesti po zahtevah projekta, tako da ne pride do posedkov na površini. Zasipanje naj se vrši v plasteh (približno 30 cm) tako, da ni ogrožena stabilnost cevovoda in, da je mogoče doseči zadovoljivo zbitje. Do prekritja 1 m nad temenom cevi ni dovoljeno uporabljati srednje težkih in težkih nabijalnikov in vibratorjev. Prav tako se je potrebno izogibati obremenitvam, ki jih povzroča vožnja težkih gradbenih strojev preko še ne dovolj zasipanega cevovoda, kakor tudi statičnim obremenitvam, ki jih povzročajo nepredvidene višine prekrivnega nasipa (odlaganje izkopanega materiala). Zasipni material izven cone cevi se utrdi do naravne zbitosti. Pri postopku zasipanja cevovoda je pomembno pozornost nameniti tudi odstranjevanju varovalnega opaža, ki naj poteka postopno med zasipanjem območja cevovoda. Med odstranjevanjem opaža naj se zagotovi, da se z nabitjem zasipnega materiala vzpostavi dobra povezava z naravnimi tlemi stene, saj je le v tem primeru dosežen učinek zmanjšanja zemeljskega pritiska zaradi trenja ob steni jarka. V primeru, da delov opaža ni mogoče varno odstraniti se jih pusti v tleh, saj lahko vdori in usedanja povzročijo resne poškodbe cevovoda. Prav tako pa ima odstranjevanje opaža, ko je že izvedeno glavno zasipanje, bistven vpliv na povečanje obremenitev cevovoda in z njimi povezane posledice.

Jaški

Vsi jaški so tipski s krovno ploščo in LTŽ pokrovom. Globine jaškov so po projektu. Jaški se temeljijo na podložni beton in podanem detajlu.

Preizkus vodotesnosti cevovoda in jaškov Preizkus tesnosti cevovodov in jaškov se izvaja po standardu SIST EN 1610 s strani pooblaščenih institucij. Preizkus se izvaja z vodo ali z zrakom. Možno je ločeno preizkušanje, npr. cevi z zrakom, jaškov z vodo ali zrakom ali pa preizkus odseka-cevovod med jaškoma ter en jašek z vodo ali zrakom. Pri primopredaji objekta služi potrdilo o tesnosti, poleg ostalih atestov in preiskav, kot dokaz o kvaliteti objekta.

VODOVOD:

Vodovod je obdelan v projektu strojnih inštalacij

ELEKTRIKA:

Elektrika je obdelana v spremnem elektro projektu »Načrt električnih inštalacij in električne opreme ter Načrtu nizkonapetostnega priključka z meritvami«

1.4.4 Odpadki Komunalni odpadki se zbirajo v ustrezne posode in se preko pooblaščene organizacije odvažajo na ustrezno deponijo.

3/2 – NAČRT ZUNANJE UREDITVE

Proj. št.: 14-002 Str.: 11 / 12

1.4.5 Ureditev okolice, dostop

Zemljiš če - dostopi: Zemljišče, ki je predvideno za normalno uporabo in vzdrževanje zadevnega objekta je razvidno iz grafične priloge. Dovozni priklju ček: Za dovoz do objekta je že izvedena dovozna pot.

1.4.6 VARSTVO OKOLJA Upoštevati Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. list št. 104/2000) in spremembe in dopolnitve pravilnika (Ur.list RS 12/2002) in Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur.list RS 3/2003) • Komunalni odpadki se zbirajo v primerno posodo in odvažajo na odlagališče komunalnih

odpadkov po pooblaščeni organizaciji. • Za preprečevanje hrupa je potrebno upoštevati zahtevo za zvočno zaščito. Povečanje

hrupa na okolico je v kritični ravni hrupa za 3. območje varstva pred hrupom – nočna 48 dBA.(UR.L.RS št.45/95 – uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju).

• Onesnaženost zraka je omejena na izpušne pline iz osebnega vozila. Drugega onesnaženja zraka ni.

• Nevarnosti za onesnaženje podtalnice ni.

1.4.7 OPOZORILO IZVAJALCU IN INVESTITORJU: - Za vse spremembe in nejasnosti se je izvajalec dolžan obrniti na projektanta, saj v nasprotnem primeru ne sprejemamo nobene odgovornosti. - Za vse nejasnosti iz projekta , se je investitor dolžan posvetovati s projektantom o nastalih problemih in se ravnati po njegovih navodilih. - Vse detajle izvedbe v času izvajanja del je potrebno vrisati v gradbeni dnevnik oziroma naročiti PZI.

3/2 – NAČRT ZUNANJE UREDITVE

Proj. št.: 14-002 Str.: 12 / 12

Risbe

Na osnovi pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur. list RS, št. 55/2008).

3.5 / 3.5

1 Gradbena situacija M1:250

2 Komunalna situacija M 1:250

3 Prometna situacija M 1:250

4 Količbena situacija M 1:250

5 Vzdolžni prerezi M 1:100/100

6 Prečni prerezi M 1:100/100

7 Detajl ponikovalnice M 1:40