253-kapital-23.03.2011

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 22.03.2011, 13.00~.

MBI 10 0,79%MBID 0,16%OMB 0, 11%

EVRO/DENAR 61,50DOLAR/DENAR 43,33 EVRO/DOLAR 1,41

NAFTA BRENT 114,3 EURORIBOR 1,94%

2.588

2.593

2.598

2.603

2.608

2.613

2.618

16.3 18.3 20.3 22.3

MBI 10

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (22.03)

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

sreda

sred

a. 2

3. m

ar

t. 20

11 |

broj

253

| go

dina

1 |

cena

20

den.

| te

l. 3

298

110

| f

aks

. 3 2

98 1

11

KOLUMNAD-R QUBE TRPESKI

EKONOMSKATA NAUKA I NAJNOVATA SVETSKA FINANSISKA KRIZA� STRANA 14

0

KOLUMNAM-R ZORAN JOVANOVSKI

MAKEDONIJA – EVROPSKA ILI SIROMA[NA?�� STRANA 14

� STRANA 12-13

4

� STRANA 2-3

DEN

ES, ^

ITA

JTE

000

1

NISKI CENI ZA ATRAKTIVNI GRADE@NI PARCELI

DALI DR@AVATA GO PRODAVA ZEMJI[TETO EVTINO ZA POZNATI KUPUVA I?!� STRANA 4

DODEKA VLADATA MOL^I ZA PRIVATIZACIJATA NA MAKEDONSKA PO[TA

MAKEDONSKA PO[TA ]E GO REKLAMIRA MONOPOLOT! � STRANA 9

Doma{nite fondovi so pomali prinosi od regionalnite� STRANA 11

"KAPITAL" ANALIZA: EVROPSKATA UNIJA SE DAVI VO KRIMINAL

KD

KMJ

MES�

OVA E KORUPCIJA!

00

WWW.KAPITAL.MK PO^ETOK30 MART 2011

64

VOVEDNIKBIQANA KRSTEVSKA

MNOGU “NADE@I” VO VLADINITE NABAVKI?!� STRANA 2

KOLKU PORASNA CENATA NA SIGURNOTO PLA]AWE VO MAKEDONIJA?

ZA BIZNIS OD 22 MILIONI EVRA GARANCII OD 28 MILIONI EVRA!MAKPETROL ZALO@I NEDVI@EN IMOT I OBEZBEDI BANKARSKA GARAN-CIJA I MENICI VO VREDNOST OD 28,6 MILIONI EVRA ZA DA GARANTIRA DEKA REDOVNO ]E Í PLA]A NA OKTA ZA NAFTA VO VREDNOST OD 22,6 MILIONI EVRA. OTKAKO KULMINIRA ZADOL@ENOSTA, DOVERBATA ME\U BIZNISMENITE E SVEDENA NA NAJNISKO NIVO

Navigator2 KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Evra potro{il Petar Ivanovski vo 2009 godina, koga bil direktor na Agencijata za elektronski ko-

munikacii, konstatiral Dràvniot zavod za revizija. Revizorite ne se uverile deka potro{enite pari se vo soglasnost so antikriznite merki na Vladata, bide-j}i slu`benicite na AEK pla}ale poskapi hotelski us-lugi otkolku {to zakonski im e dozvoleno. Revizorite zabeleùvaat deka samo za nagradi na vrabotenite Ivanovski dal 18.000 evra, iako Agencijata nema akt so koj }e se definiraat kriteriumite za nagraduvawe i kaznuvawe, pri {to Ivanoski nagradite gi delel po li~no ubeduvawe. Porane{niot direktor na AEK ova go pravel vo 2009 godina, i pokraj preporakite na Vladata zadolìtelno da se ukinat bonusite vo AEK. Revizorite zabeleùvaat i deka AEK vo 2001 godina isplatila 815.000 evra na nekoga{na Eksport Import banka kako namenski oro~en depozit za finansirawe na Original Indigo Doo od [tip. Do 2010 godina, koga revizorite vlegle vo AEK, nemalo odgovor kako AEK }e gi naplati ovie pobaruvawa koga bankata ve}e e vo ste~aj.

30.880BILJANA [email protected] KRSTEVSKAkrstevska@ka@ pitp al.com.mk

Sega, otkako ja dobi pro-cenkata deka biznisot so ì~arnicata i sportskite tereni na Vodno }e bide “profitabilen” proekt, skopskiot gradona~alnik, Koce Trajanovski, slobod-no moè da nara~a u{te edna studija, koja }e mu proektira deka planinskata pateka moè da prodolì vo pateka za brzo odewe na skii - biatlon do central-niot gradski plo{tad, Makedonija. Golemi se izgledite konsultantot za edna takva studija da oceni deka proektot }e bide u{te podohodoven od ì~arnicata na Vodno. Golemata ponuda na sodrìni {to do 2014 godina }e se sozdadat vo Skopje bi go napravile ovoj proekt najprofit-abilna i najatraktivna turisti~ka tura na Bal-kanot. Mnogu od nara~anite fizibiliti studii za javni tenderi za vladi-nite proekti nalikuvaat na fiktivniov proekt za patekata za biatlon. Vladata ne se konsultira so potrebite na real-nosta, a skapo platenite fizibiliti studii ~esto sodràt samo mnogu nade` deka proektot }ebide uspe{en. I bidej}iseto toa }e se plati od buxetski pari, jasno e zo{to na vlasta najmalku & se va`ni isplatlivosta i funkcionalnosta na proektite.Aktuelen, no ne i pos-leden slu~aj za va-kov primer e procen-kata na konsultantot deka ì~arnicata na Vodno }e bide isplatliv biznis. Za izgradba na ì~arnicata i na skija~kata pateka, {to od vrvot na plani-nata }e se spu{ta vo

pravec kon Nerezi, dràvata treba da plati okolu eden milion evra. Koga edna firma bi planirala da investira tolkava suma, taa prvo dobro }e go istraì pazarot za da go utvrdi interesot. Eve, da ne odime po-daleku od Skopje. Samo tuka }e najdeme u{te edna proekt-ideja so visok ste-pen na nade` deka moè da bide uspe{na. Toa e proektot za skopskiot tramvaj. Nego po~na da go “vozi” porane{niot gradona~alnik Trifun Kostovski, koj nara~a, dobi i plati studija za proektot. No, koga raspi{a javen oglas, na koj treba{e da najde izveduva~ na rabotata, toj propadna bidej}i nitu edna firma ne se javi. No, Koce Trajanovski ne go interesira realnosta, tuku politi~kata cel, pa zatoa i toj }e go vozi proektot za tramvaj.Ako odime podaleku, }e dojdeme do pogolemite, nacionalni strategii i proekti, za koi Vladata dosega plati povisoki ceni, iako ~esto ne gi slu{a preporakite na konsultantot {to skapo go pla}a. Taka, pobara i dobi konsultantska preporaka {to da pravi so dràvnite firmi-zagubari. I pokraj toa, si tera po svoe. Na Vladata & propadnaa pet tenderi za proda`ba na zagubarite Tutunski kom-binat od Prilep, EMO, Eu-rokompoziti i OHIS. Vla-data deneska prodolùva da gi prezema zagubite na ovie firmi na dràvna smetka. Prakti~ki, pre-mierot Nikola Gruevski ja tera istata prak-tika za re{avawe na problemot so ~etirite zagubari kako od mod-elot po koj porane{niot premier Branko Crven-kovski gi re{ava{e 30-inata zagubari pred edna decenija. Istata taa {to Gruevski òl~no ja kritikuva.

MNOGU “NADE@I” VO VLADINITE NABAVKI?!

SREDA 23 MART 2011PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

Neuspe{nata niza so propadnati tenderi i neupotreblivi kon-sultantski soveti ja prodolùvaat slu~aite za hidrocentralite êbren, Gali{te, Bo{kov Most... Presmetano s$ zaedno, Vladata vo poslednite ~etiri godini potro{i re~isi sedum milioni evra na me|unarodni tenderi za strate{kite infrastrukturni proekti, za konsultantski uslugi i honorari na ekspertite koi izgotvuvaat strategii i studii, od koi potoa se sproveduvaa tenderskite postapki i proekti. Tie, pak, propa|aat poradi pogre{nite re{enija i procenki. No, klu~noto vo sevo ova e {to ovaa vlada, kako i minatite, skitaat bez koncept za toa kako da ja razvivame nacionalnata ekonomija.Nacionalnite biz-nisi propa|aat bidej}i trgnuvaat od opa{ot, a ne od glavata, od èlbata i od nade`ta, a ne od realnosta. Taka trgna i gradona~alnikot Koce Trajanovski so ì~arnicatata. Namesto dràvata da pottikne ekonomski razvoj, vo koj potoa firmite sami }e investiraat vo edna skija~ka pateka na Vodno, Koce }e skija obratno

Makpetrol vo fevruari godinava zaloì nedvièn imot i obezbedi bankar-ska garancija i menici vo vkupna vrednost od 28,6 milioni evra, imot so koj garantira deka vo tekot na godinava redovno }e & pla-}a na Okta za dogovoreniot otkup na nafta vo vrednost od 22,6 milioni evra. Ot-kako kulminira me|usebnata zadolènost i nelikvid-nost, firmite po~naa da baraat s$ pogolema forma na garancija deka za dogo-vorenata usluga }e im se plati. Doverbata me|u bi-znizmenite e svedena na najnisko nivo, pa ve}e ne se veruva na zborot. Se bara maksimalna za{tita od nepla}awe. Taa od edna strana e dobra za firmite, no od druga go ote`nuva i poskapuva raboteweto, za-toa {to za da se obezbedi garancija e potrebno vreme i taa treba da se plati.Stopanstvenici predu-preduvaat deka ako Vla-data naskoro ne ja re{i vnatre{nata zadolènost, vo koja i samata dole-va ogan so zadocnetoto

pla}awe za dogovoren-ite uslugi, nacionalnata ekonomija }e se blokira. Vladata, pak, tvrdi deka re-dovno im pla}a na firmite, pa, sepak, od minatata nede-la, pokraj ostanatite, po~na da se anketira i sebesi za toa kolku e dol`na.Garancijata {to ja obez-bedi Makpetrol za bi-znisot so Okta e posledniot najilustrativen primer za toa kolku e rizi~en biznisot vo Makedonija. Na 24 januari godinava Makpetrol se dogovori so Okta do krajot na godinava od nea da kupuva nafteni derivati vo vrednost od 22,6 milioni evra. Makpetrol za ova ja informira{e Komisijata za hartii od vrednost. Za ovoj biznis obezbedi bankarska garan-cija od 3,2 milioni evra, ~etiri menici vo vrednost od 13,5 milioni evra i zaloì nedvièn imot - de-lovni objekti so povr{ina od 3.040 metri kvadratni vo Kali{ta (proceneti na 5,9 milioni evra), delovni prostorii vo Skopje od 1.938 metri kvadratni (vredni 5,9 milioni evra). Dogovoreniot biznis od 22,6 milioni evra Makpetrol zasega go ~ine{e 28,6 milioni evra garancii. Sigurnosta ima svoja cena, a taa e s$ povisoka vo Makedonija.

BIZNISMENITE OD SOJUZOT NA STOPAN-SKI KOMORI VELAT DEKA NA POSLEDNATA SREDBA, PRI KRAJOT NA FEVRUARI, SE OBIDELE

DA MU JA PRENESAT OVAA REALNOST NA PREMIEROT NIKOLA GRUEVSKI.

“Stopanstvoto }e se blokira ako naskoro ne se prezeme efikasno sredstvo za na-maluvawe na me|usebnata zadolènost vo Makedonija. Na poslednata sredba so premierot pobaravme da se vrati akceptniot nalog, bidej}i se pokaà kako efikasno sredstvo za na-plata na pobaruvawata. Sega{nite sredstva za na-plata i za obezbeduvawe se relativno neefikasni ili naplatata na pobaruvaweto doa|a predocna poradi neefikasniot sudski sistem”, veli Mir~e ekrexi, biznis-men od SSK.Akceptnite nalozi, kako in-strumenti za obezbeduvawe na pla}awe dolg, funkcion-iraa taka {to od smetkata na firmata-dol`nik se na-pla}a{e najstaroto pobaru-vawe. Ako edna firma docni so pla}aweto pobaruva~ot go aktivira{e akcepniot na-log i pri prviot priliv na pari na smetkata go napla-}a{e pobaruvaweto.No, iako pekaat po star-ite merki, firmite sla-bo gi koristat novite. Kompanite polesno i po-brzo }e si go naplatat pobaruvaweto ako pri sklu~uvaweto na dogovorot za nov biznis vklu~at izvr{na klauzula. Taa }e gi spasi od brkaweto na pravdata vo sudovite. “Ovaj instrument kompani-ite ne go koristat tolku

MBILJANA KRSTEVSKA

[email protected]

KOLKU PORASNA CENATA NA SIGURNOTO PLA]AWS

ZA BIZNIS OD GARANCII OD 2Makpetrol vo fevruari godinava zaloì nedvièn imot i obezbedi bankarska garancija i menici vo vkupna vrednost od 28,6 milioni evra, imot so koj garantira deka vo tekot na godinava redovno }e & pla}a na Okta za dogovoreniot otkup na nafta vo vrednost od 22,6 milioni evra. Otkako kulminira me|usebnata zadolènost i nelikvid-nost, firmite po~naa da baraat s$ pogolema forma na garancija deka za dogovorenata usluga }e im se plati. Doverbata me|u biznismenite e svedena na najnisko nivo, pa ve}e ne se veruva na zborot. Dogovoreniot biznis od 22,6 milioni evra Makpetrol zasega go ~ine{e 28,6 milioni evra garancii. Sigurnosta ima svoja cena, a taa e s$ povisoka vo Makedonija

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul.Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Navigator 3�NE IM BE[E DENOTLIDERI POBEDNIK

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

��

�

Promocijata na knigata “Predizvicite od global-noto zatopluvawe i obnov-livite izvori na energija vo tretiot milenium” nudi niza re{enija kako svetot, osobeno Makedonija, treba da razmisluva koga e vo pra{awe sigurnoto snabdu-vawe so energija. Gruevski, gledaj}i najmalku 50 godini nanapred, alarmira deka ~ove{tvoto ne treba da se pla{i deka eden den }e snema elektri~na energija, no sugerira deka treba razumno da se koristat raspolo`livite resur -si. Ako se zeme predvid deka vo svetot dnevno se ispu{taat osum milijardi toni jaglerod dioksid, vo koi Makedonija u~estvuva so 14 milioni toni, ova e seriozen alarm koj treba da gi zagriì nadle`nite deka nema rezervna planeta i deka besplatnite i ekolo{ki

re~e eden pratenik letovo vo Sobranieto, duri i oktopodot Pol be{e podobar tipuva~ od Vladata. I u{te edna poraka do Vla-data. Na krajot na krai{tata, ne e ni va`no dali rastot e 2% ili 1%. Toj ni{to ne zna~i. Toa ne zna~i deka se zgolemil brojot na vrabo-teni, deka se podobril ivo-tniot standard na gra|anite. S$ dodeka zemjata ne go zabrza ekonomskiot rast so godi{ni stapki pogolemi od 5% ili 6%, }e nema ekonom-ski progres. So vakvo tempo Makedonija nema da go stigne nivoto na Evropskata unija nitu za 100 godini.

Prognozite za rast na make-donskata ekonomija od 2% vo 2010 godina padnaa vo voda. Iako koeficientot za ovoj tip izrazuva{e golem somne` vo procenkite, biznismenite postojano alarmiraa deka nemaat pari i nara~ki na proizvodi, a ekonomistite najmnogu se nadevaa deka porastot na BDP moè da dostigne 1%, ministerot za finansii, poln so optimizam, cvrsto ja uveruva{e javnosta deka krizata e zad nas i deka doma{nata ekonomija }e se vivne nagore. Sega, Dràvniot zavod za statistika gi urna site nadeì i pokaà deka vo Vladata se lo{i prognozeri. Nikako da uspeat to~no da procenat kako }e se dviàt ekonomskite parametri! Ut-naa so prognozite za BDP, so planovite za prihodi i rashodi vo Buxetot. Kako {to

P

GUBITNIK

P

MISLA NA DENOT

MUSA XAFERI

Ministerot za lokalna samouprava se “obu~il”

za frlawe dràvni pari bez fakturi, a bogami i za kafeanski go{tavawa na smetka na dràvata

QUPÔ DIMOVSKI

Otkupot na tutunot godinava se pretvori vo vistinska

drama, vo koja ne samo {to tu-tunarite ne znaat {to baraat, tuku i ministerot za zemjodel-stvo ne znae {to dava

SLAB TIPUVA^

RE[ENIJA ZA ENER-GETSKI RAZVOJ

TRPE GRUEVSKI

ZORAN STAVRESKI

~isti izvori na energija, sonceto, vodata i veterot, treba da stanat energetski izvori na idninata. Ovaa kniga e samo edna od nizata koi go pokaùvaat patot kade {to treba da odi Makedonija i koi se rizicite {to ni stojat na patot. Vladata plati i dràvna strategija, no re-alizacijata na investiciite vo energetikata ja nema. Nadle`nite namesto da uìvaat vo svoite fotelji, neka gi zasukaat rakavite i neka ja sprovedat teorijata na delo. Makedonija nema vreme za ~ekawe, vo sprotivno }e vlezeme vo era na svetlosen mrak!

WE VO MAKEDONIJA?

IMAG-INACIJATA PONEKOGA[ E POVA@NA OD EDUKACI-JATA

ALBERT AJN[TAJNNAU^NIK

VLADIMIR PUTIN

Slovenija i Srbija den-ovive }e bidat poseteni

od ruskiot premier, od kogo o~ekuvaat mnogu ekonomski proekti, a pred s$ izgradba na Juèn potok

RANDAL STEFENSON

Amerikanskata kompanija AT&T }e ja prezeme filijalata na

Doj~e telekom vo SAD za 39 mili-jardi dolari, so {to }e stane najgolema kompanija za mobilna telefonija vo Amerika

�

�

~ove{tvoto nepla{i deka snema elektrino sugerirarazumno da raspolo`lisi. Ako se zdeka vo svetispu{taat ostoni jaglerodkoi Makedonso 14 milionseriozen alargi zagriì nanema rezervn

22 MILIONI EVRA 28 MILIONI EVRA!

ZORARAANNNN STSTSTSTAAVAVAVRRESKI

TRPEE G GRURUEEVSKI

~esto kolku {to objek-tivno postoi potreba vo stopanstvoto, ako se sudi spored visokiot stepen na nepla}awe. Koga eden no-tar i izvr{itel dobivaat nalog za realizirawe, za pomalku od edna nedela go zavr{uvaat procesot i go napla}aat pobaruvaweto. Ovoj proces se odviva na-dvor od sudskiot sistem i zatoa e pobrz”, veli Zlatko Pejovski, izvr{itel i zamenik-pretsedatel na Komorata na izvr{iteli.Stopanstvenicite se àlat na visoki ceni na uslugite na notarite i izvr{itelite. So odluka na Ministerstvoto za pravda na po~etokot od godinata poevtinija. Spored stopanstvenicite, ako se presmetaat site tro{oci za eden sudski spor na edna firma, tro{ocite za notari i izvr{iteli se podnoslivi. “Najgolem del od fir-mite ne koristat nikakvo obezbeduvawe na pla}a-weto. Rizikuvaat i se krstat deka firmata-part-ner nema da gi izvisi. Edna seriozna kompanija mora da gi planira riz-icite i tro{ocite, pa ne smee da si dozvoli vakvo odnesuvawe. Apeliravme do Vladata da go vrati akcepniot nalog, no i da napravi zakon za finansis-ka disciplina so koj }e se iskoreni nepla}aweto, koe

dolgo vreme e na{a bolka. Na vakov zakon treba da mu prethodi multiratelarno poramnuvawe na dolgovite. Firmite da si gi prebijat me|usebnite dolgovi, a Vla-data da bide poispolnitelna vo pla}aweto”, veli Goran Rafajlovski, konsultant i ~len na Stopanskata komora na Makedonija.Rafajlovski, koj e arbiter vo Arbitra`noto telo, veli deka firmite malku ja ko-ristat i arbitraàta. Arbitra`niot sud pri Stopanskata komora na Makedonija nema infor-macii dali i kolku firmite vo dogovorite vklu~uvaat klauzula za arbitraà, no velat deka sudot malku

bil angaìran na vakvi sporovi. Arbitra`niot sud dosega pove}e se angaìra na me|unarodni sporovi, odnosno na slu~ai me|u makedonska i stranska kom-panija za sporovi na stran-ski pazari. “So arbitraàta se re{ava slu~ajot za edna nedela. Ot-kako firmata-pobaruva~ {to ima klauzula za arbitraà vo svojot dogovor ja pokrene postapkata, Arbitra`niot sud se vklu~uva i donesuva izvr{na odluka. Izvr{itelot moè da ja realizira odlu-kata istiot ili sledniot den. Postapkata ne odi preku sud”, informiraat od Su-dot. Vladata denovive sprovedu-

va dobrovolna anketa me|u firmite i javnite institucii za da sumira koj komu i kolku dolì. Kompanii t e treba da prijavat kolku im dolì izvr{nata vlast , fir-mite {to se vo mnozinska sopstvenost na dràvata i javnite pretrijatija. Treba da go prijavat i dolgot od i kon drugite kompanii. Istiot pra{alnik vaì i za javnite insti-tucii. Nikoj vo Vladata ne kaùva zo{to sega se sproveduva ovaa anketa i dali podatocite od nea }e bidat bazata od koja Vladata }e trgne za da go skroi pravilnikot za multirat-eralnoto prebivawe.

KOLKU ÎNI RE[AVAWE NA SPOR SO ARBITER? � 400 EVRA ZA SPOR “TE@OK” 10.000 EVRA DO 10.000 EVRA ZA SLUÂJ PROCENET NA DVA MILIONI EVRA � ZA POGOLEMITE SUMI SE DOPLA]A PROCENT OD 0,2% OD VISINATA NA DOGOVOROT �

MENAXERI-ARBITRI Vo Stopanskata komora na Makedonija denovive zabrzano rabotat na podobruvawe

na zakonite so cel uslugite na Arbitra`niot sud da bidat u{te pobrzi. Listata na arbitri vo sudot, koj vo osnova ne e dràvna pravna institucija, ja so~inuvaat menaxeri. Tuka se direktorite na Toplifikacija, Komercijalna banka, Fer{ped, no i profesori od Pravniot i od Ekonomskiot fakultet. Vo Stopanskata komora na Makedonija raskaùvaat deka strankite naj~esto biraat arbiter da im bide nekoj od profesorite i ekspertite, a retki se biznismenite koi baraat menaxerite-arbitri da im “sudat”.

Garancijata {to ja obezbedi Makpetrol za biznisot so Okta e posledniot �najilustrativen primer za toa kolku e rizi~en biznisot vo Makedonija.

Navigator4 KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

NISKI CENI ZA ATRAKTIVNI GRADE@NI PARCELI

Vo Gevgelija, Bitola i Strumica atrak-tivnoto dràvno grade`no zemji{te, koe ne vleze vo kat-egorijata za edno

evro i na koe e predvidena izgradba na delovni i komer-cijalni objekti, se prodava po cena od 900 do 1.600 denari za metar kvadraten. Ovie ceni se sme{ni vo sporedba so pazarnite. Sopstvenicite na privatno zemji{te vo ovie op{tini, koi poslednive go-dini doìvuvaat grade`na ekspanzija, gi prodavaat par-celite po dvojno, a nekade i trojno povisoki ceni. Taka, vo Gevgelija dràvnite parceli locirani vo nep-osredna blizina na grani~niot premin Bogorodica, koi se smetaat kako del od zona na nenaseleno mesto, se nudat na proda`ba po po~etna cena od 900 denari po metar kvad-raten, a cenata na privatnoto zemji{te na istata lokacija

DALI DR@AVATA GO PRODAVA ZEMJI[TETO EVTINO ZA POZNATI KUPUVA I?!

Vo Ministerstvoto za transport velat deka so Uredbata za grade`no zemji{te se utvrdeni minimal-nite ceni po metar kvadraten, no, sepak, postoela mo`nost i za nivna promena dokolku Ministerst-voto odlu~i deka stanuva zbor za atraktivna lokacija

��

SOWA [email protected] 900-1.600

denari po kvadrat se dviàt cenite na dràvnoto zemji{te za izgradba na komercijalni i

delovni objekti vo Gevgelija, Bitola i Strumica

dostignuva vrednost i do 90 evra. Vo Ministerstvoto za transport velat deka so Uredbata za grade`no zemji{te se utvrdeni minimalnite ceni po metar kvadraten, no, sepak, postoela mo`nost i za nivna promena dokolku Ministerstvoto odlu~i deka stanuva zbor za atrak-tivna lokacija. Vo slu~ajot so parcelata vo blizina na grani~niot premin Bogorodica, na koja treba da se gradi trgov-ski centar, Ministerstvoto ja zgolemilo cenata za samo 100 denari (od 900 na 1.000 den-ari) za metar kvadraten tokmu poradi toa {to utvrdile deka stanuva zbor za atraktivna lokacija. No, spored agenciite za nedvi`nosti, stanuva zbor za ~ista manipulacija so

dràvnoto zemji{te. Tie tvrdat deka parcelite se prodavaat po bagatelni ceni so namera da se prodade na odnapred dogovore-ni lica, a ne za privlekuvawe investitori. Velat deka e dobro {to nema premnogu dràvni lokacii na proda`ba, bidej}i niskite cenite zna~itelno bi ja urnale pazarnata cena na zemji{teto. “Mnogu manipulacii se pravat so dràvnoto zemji{te, a toa se gleda po cenite po koi se prodava i po toa {to na takvi niski ceni na javnite nadd-avawa se javuva po samo eden ponuduva~. Toa se pravi taka {to lu|eto ne se informirani za licitacijata, zatoa {to se menuva datumot vo posleden moment ili se objavuva licit-acijata, pa potoa se objavuva gre{ka, taka {to pa|a vo voda

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do mar-keting sektorot na e-mail: [email protected] tel: 02 3298 110lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa spored nekolku drugi pokazateli:� Top 100 najgolemi izvoznici� Top 50 najizvezuvani proizvodi � Top 10 izvozni pazari � Top 10 neto izvozni industriiVo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako: � Izvoznite aduti na Makedonija

vo 2011 godina� Izvozot i rekordniot rast na cenite

na energijata, hranata i surovinite� Analiza na izvozot na hrana i

zemjodelski proizvodi � Izvoz na softver od Makedonija� Izvozot na vino i pijaloci� Kako do uspe{na promocija

na makedonskiot izvoz?� Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Vo tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in pokaà kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi

se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, pokaà i deka ekonomi-ite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodi-ja ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva povaèn od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonom-ski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dràva so site raspoloìvi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogole-miot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICIKapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI

e se dddooo mmmaaaarrrr--

dat izvozni

wa spored

pove}e

i

IZVOZNICI

tezata deka cenite se niski so cel da se provle~at pove-}e investitori”, veli Donka Filipovska od agencijata za nedvi`nosti Bastion.S$ u{te nema informacii po koi ceni }e se prodavaat parcelite vo noviot turisti~ki grad vo Gevgelija, koj treba da bide izgraden za dve go-dini. Od op{tinata velat deka urbanisti~kiot plan e ve}e izgotven i se ~eka odo-

brenie od Ministerstvoto za transport i vrski, koe treba ponatamu da odlu~i dali za dràvnite grade`ni parceli }e ja zgolemi po~etnata cena za metar kvadraten. Turisti~kiot grad }e se gradi na povr{ina od 120 hektari, od koi del se privatni parceli, a del se dràvno zemji{te. “Kapital” ve}e objavi deka za atrak-tivnite parceli ve}e se in-teresiraat Amerikanci, Rusi,

Grci i Avstrijci. Vo noviot turisti~ki grad predvideno e da niknat deluks hoteli vredni po nekolku desetici milioni evra, brendirani trgovski centri, visokobuxetni sportski objekti, tereni za javawe, moto-kros pateki, spa-centri i novi pati{ta. Okolu 37% od vkupnata povr{ina, spored de-talniot urbanisti~ki plan, se predvideni samo za izgradba na hoteli.

Navigator 5

PREGLED VESTI�


3 FAKTI ZA...

245 MILIONI EVRA IZNESUVA VKUPNATA VREDNOST NA OVOJ PROEKT VO DOL@INA OD OKOLU 28 KILOMETRI

MILIONI EVRA I SE DOSTAP-NI NA MAKEDONIJA ZA FIN-ANSIRAWE NA IZGRADBATA NA OVAA DELNICA I OD PRET-PRISTAPNATA POMO[ IPA45

107 MILIONI EVRA SE ZADOL@I MAKEDONIJA VO EBOR ZA IZGRADBA NA DELNICATA DEMIR KAPIJA-SMOKVICA, DEL OD KORIDOROT 10

K O M E R C I J A L E N O G L A S

ELEM PLATI 35.300 EVRA ZA NADZORNA ISTRA@UVAWATA VO MARIOVO

Vo postapka so pregovarawe bez prethodno objavuvawe oglas, ELEM ja najmil kompanijata Geohidroinènering DOO od Skopje samo za da vr{i nadzor nad geolo{kite

i geotehni~kite istraùvawa na nao|ali{teto na jaglen vo Mariovo. Ednogodi{niot dogovor, koj treba da zavr{i vo oktomvri ovaa godina, dràvnata ELEM ja ~ini 35.300 evra. Obrazloènieto na ELEM zo{to ovaa javna nabavka ja sklu~ile bez da objavat oglas e deka toa se pravi vo slu~ai koga od tehni~ki pri~ini ili pri~ini vrzani za za{tita na ekskluzivnite prava dogovorot moè da go izvr{i samo odreden ekonomski operator.

�

ENERGIJA IMA, SAMO TREBA DA SE KORISTI RAZUMNO

ôve{tvoto i ne treba da se pla{i deka na svetot mu nedostiga energija. Treba samo razumno da se isko-ristat raspolo`livite i evtini resursi. Ova go pora~a

profesorot Trpe Gruevski na promocijata na svojata kniga “Predizvicite od globalnoto zatopluvawe i obnovlivite izvori na energija vo tretiot milenium”. Gruevski naglasuva deka svetot, osobeno Makedonija treba da se naso~i kon proizvodstvo na energija od sonceto i veterot. “Neophodno e masovno da se koristat obnovlivite izvori na energija, osobeno sonceto i veterot. Sonceto e ogromen termonuklearen reaktor, koj dava 9.700 pati pove}e energija otkolku {to svetot tro{i primarna energija. Do 2050 go-dina 90% od energijata vo Evropskata unija treba da se dobiva od sonceto, vodata i veterot. Iako Makedonija e mala zemja, ima ogromni potencijali za proizvodstvo na energija od sonce i veter”, veli Gruevski.

]E OSTANE LI MAKEDONIJA BEZ PÊNICA?

Makedonskite melni~ari stravuvaat deka zabranata za izvoz na p~enica, {to ja vovede Srbija, za tri meseci }e se po~uvstvuva vo Makedonija. Spored

niv, p~enicata od dràvnite rezervi ne e dovolen dokaz deka Makedonija se spravuva so problemot.“Na Makedonija godi{no & se potrebni okolu 400 iljadi toni p~enica, a nie poslednive nekolku godini edvaj proizveduvame po 200 iljadi, drugoto go uvezuvame. Na-jmnogu uvezuvavme od Srbija, no sega taa zabrani izvoz, a istoto }e go napravi i Bugarija”, smeta Memed Sinami od Federacijata na farmeri.Od Federacijata velat deka dosega nekolkupati pobarale od Ministerstvoto za zemjodelstvo da vovede za{titna cena na p~enicata, no odgovor ne dobile. Spored Sinami, dràvata zarabotila okolu ~etiri milioni evra od pro-dadenite 40.000 toni rezervi merkantilna p~enica.Od Ministerstvoto za zemjodelstvo velat deka sega nema kriza za p~enica. Prodadenata p~enica od rezervite ja pokrila koli~inata od 30.000 toni {to Makedonija ja uvezuva{e od Srbija poslednive nekolku godini. Spored Kiro Dokuzovski, porane{en minister za zem-jodelstvo, problemot so p~enicata e rezultat na lo{oto menaxirawe od Ministerstvoto.“Ne moè Ministerstvoto da tvrdi deka nema kriza koga ve}e se crpat rezervite. Ako nema kriza za p~enica vo Makedonija, toga{ kako moè u{te vo mesec mart da se crpat rezervite”, objasnuva Dokuzovski.Prose~nata cena na p~enicata vo Makedonija momentalno e od 16 do 20 denari za kilogram. Makedonija uvezuva p~enica od Srbija za 280 evra po ton, a na pazarite vo SAD cenata za ton p~enica dostignuva i 310 dolari.

PROCENKI...

o Makedonija ivotnata premija e 20 evra po ìtel, a ovoj prosek vo Slovenija e 300 evra, no pretsedatelot na nadzorniot odbor na Vin-er @ivotno osiguruvawe, Hans Raumauf, e optimist deka i Makedonija }e go dostigne ovoj prosek, iako

treba vreme za toa. “Makedonija vo nared-niot period }e ima pozitiven razvoj i nie veruvame deka Makedonija se nao|a na dobar pat”, re~e Raumauf i dodade deka nivnite planovi se da stanat prvi vo ivotnoto osiguruvawe vo Makedonija, kako i rezultatite {to se postignati vo Viner neìvotnoto osiguruvawe }e se prenesat i vo ivotnoto osiguruvawe.

V

�HANS RAUMAUF �pretsedatel na nadzorniot odbor na Viner @ivotno osiguruvawe

MAKEDONIJA MO@E DA DOSTIGNE PROSEK OD 300 EVRA @IVOTNA PREMIJA

BDP VO 2010 PORASNA ZA 0,7%, VLADATA VETUVA[E 2%

Porastot na bruto-doma{niot proizvod vo 2010 go-dina iznesuva samo 0,7%, iako Vladata vetuva{e deka ekonomijata }e zakrepne od krizata so posilno

tempo i proektira{e rast od 2%. Spored najnovite godi{ni podatoci za dvièweto na BDP vo 2010 godina od Dràvniot zavod za statistika, potfrluvaweto na ekonom-skoto zakrepnuvawe glavno se dolì na niskoto nivo na bruto-investicii, koi se namalile za 7,5% vo sporedba so 2009 godina i namaluvaweto na javnata potro{uva~ka za 3%. Najgolem porast kaj komponentite koi go so~inuvaat rastot ima kaj izvozot, i toa za 22,7%. Spored proizvodstvoto vo oddelni sektori vo ekonomijata, najgolem pozitiven pridones za zgolemuvawe na ekonomskata aktivnost ima grade`ni{tvoto, koe lani ostvarilo rast od duri 14,9%. Trgovijata na golemo i malo se zgolemila za 4,8%, porastot vo finansiskiot sektor iznesuva 2%. Sepak, nekoi sektori vo ekonomijata i vo 2010 godina se soo~uvale so namalen obem na rabota. Sektorot za ugos-titelstvo i turizam evidentira pad od 7,7%, neto-danocite od proizvodite se namalile za 2,3%. Na kvartalna osnova, pak, vo poslednite tri meseci od lani BDP porasnal za 2,3%, a trendot od po~etokot na godinata pokaùva blag porast na ekonomijata.Porastot na ekonomijata od 0,7% vo 2010 godina, osven {to gi demantira{e vladinite proekcii, ne gi ispolni nitu o~ekuvawata na ekonomistite, koi prognoziraa deka rastot na BDP }e iznesuva 1%. Ovie statisti~ki poda-toci pokaùvaat deka makedonskata ekonomija i lani bila pod silno vlijanie na krizata, za {to svedo~ea i komentarite od biznis-sektorot, koi postojano ukaùvaa deka se soo~uvaat so seriozni likvidnosni problemi i namalen obem na rabota. Za godinava Vladata proektira{e porast na ekonomskata aktivnost za 3,5%.

Politika / Pari / Dràva6

PREGLED VESTI�


MIHALI BALA: PODGOTVENI SME DA PREDLO@IME DATUM ZA PREGOVORI NA MAKEDONIJA SO EU

Ungarskoto pretsedatelstvo so EU e podgotveno da predloì datum za po~etok na pregovorite na Makedonija za ~lenstvo vo Evropskata uni-

ja dokolku dojde do napredok vo sporot za imeto. Ova go izjavi pretsedatelot na Komitetot za nadvore{ni raboti vo ungarskiot Parlament, Mi-hali Bala, koj v~era be{e vo poseta na makedon-skoto Sobranie. "Makedonija napravi ogromni napori vo odnos na evroatlantskite integracii i e àlno {to tie s$ u{te ne davaat plod. Procesot za iznao|awe na zaemno prifatlivo re{enie za imeto me|u Skopje i Atina treba da prodolì vo Obedinetite nacii, s$ dodeka postoi kakva bilo {ansa za dogovor. Ambasadorot Metju Nimic ve}e ponudi serija mo`ni re{enija", izjavi Bala vo intervju za MIA.

MAKEDONIJA GI PRETSTAVI ARGUMENTITE ZA TU@BATA

MARFI: ATINA JA PREKR[I PRIVREME-NATA SPOGODBA!

Vo Hag v~era zavr{i pretstavuvaweto na makedonskite pozicii vo �sudskiot spor so Grcija. Makedonskite advokati plasti~no objasnija deka Makedonija e prinudena da koristi nelogi~no ime samo zatoa {to nejzinoto ne im se dopa|a na Grcite. Utre i zadutre Sudot }e ja ~ue gr~kata odbrana

Atina ja prekr{i Privremenata spogodba od 1995 godina i nejzinite kon-

traargumenti so koi go negira toa se neosno-vani. Ova e zaklu~okot od dvodnevnoto ro~i{te vo Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag, koj go prezentiraa stranskite pravni eksperti od timot koj ja zastapuva Make-donija. Glavnite argu-menti na stranskite ek-sperti glavno se temelea na izjavite na gr~kite politi~ari koi potvrdu-vaat deka postoe{e veto vo Bukure{t vo 2008 godina.Taka, profesorot po pravo [on Marfi od Univerzitetot Xorx Va{ington naglasi deka Republika Makedonija kako suverena dràva bila postavena vo situ-acija da & se obra}aat vo me|unarodnite orga-nizacii so ime koe ne e nejzinoto ustavno ime, no e privremeno dodeka ne se najde re{enie za sporot za imeto."Toa e isto kako da bi-dete povikan vo klubot ovde vo Hag, no da vi se re~e deka ne moète da go koristite svoeto ime, tuku privremeno da ja upotrebuvate etiketata "Gospodin H”. Zo{to e toa taka, zatoa {to na nekoj ~len od klubot ne mu se dopadnalo va{eto ime i saka da go smenite", re~e Marfi i naglasi deka so ovaa tu`ba Makedonija bara od Sudot dvete

strani da se dràt do toa {to e predvideno so Privremenata spogodba.Profesor Pjer Klain od Univerzitetot Libre vo Brisel vo svoeto izla-gawe podvle~e deka ne dràt argumentite na Gr-cija spored koi predmet na ovoj slu~aj e odlukata na NATO na Samitot vo Bukure{t 2008."Na krajot na denot, va`no e dali se ispol-neti uslovite za ~lenstvo. Predmet na ovoj slu~aj

ne e odlukata na NATO, tuku odlukata na Grcija da go blokira ~lenstvoto na Makedonija, koja bila donesena pred Samitot vo Bukure{t. Blokadata bila najavuvana, duri imalo i falbi na gr~ki politi~ari za toa, {to pretstavuva prekr{uvawe na ~lenot 11 od Privre-menata spogodba", re~e Klain.Toj poso~i deka Make-donija ne bara prom-ena na odlukata na

NATO, tuku da se utvrdi prekr{uvawe na ~le-not 11 od Privremenata spogodba. Vo me|uvreme, dodeka Makedonija vo Hag ja ar-gumentira svojata tu`ba protiv Atina, gr~kite mediumi gi argumentiraat gr~kite pozicii.Taka, poznatiot gr~ki vesnik "Ekatimerini" pi{uva deka "Atina go iskoristi svoeto pravo na veto za kandidatura na BJRM za ~lenstvo vo NATO vo 2008 na osnova na faktot deka balkanskata zemja treba najprvin da go re{i pra{aweto za imeto".Osven sudeweto vo Hag, na udar na gr~kite me-diumi se najde i vi-cepremierot Pangalos, koj soglasno tvrdewata na Vikiliks izjavil deka Makedonija ima pravo da si go izbere sopst-venoto ime i deka Grcija treba da bide po~estena dokolku izborot e tokmu imeto Makedonija. Politi~kite reakcii vo Grcija odat dotamu {to velat deka so vakvata izjava Pangalos mu dava oru`je vo racete na Sko-pje za imeto. Odredeni partiski pret-stavnici duri ja dovedu-vaat vo pra{awe i ne-govata aktuelna funkcija kako vicepremier vo Vladata na Jorgos Pa-pandreu. Bez razlika na vakvite reakcii, Pan-galos vo intervju za televizijata Mega u{te edna{ go potvrdi svojot stav koj go obelodeni Vi-kiliks, deka Makedonija moè da se vika kako saka!

So direktno prekr{uvawe na Zakonot za javni nabavki pri vr{eweto

na grade`ni raboti, vo period od devet go-dini, od 2000 do 2009 godina, porane{niot gradona~alnik na Make-donska Kamenica, Pero Mitrevski, proneveril neverojatni 765 iljadi evra.Mitrevski, iskoristuvaj}ija svojata slu`bena polo`ba, namesto ra-kovoditelot na Fondot za komunalen razvoj, sam gi potpi{al dvata dogovori za izgradba na kejot na Kameni~ka Reka

i lokalen pat vo seloto Sasa, pri {to ne bil ispo~ituvan i Zakonot za javni nabavki. Vkupnata vrednost na ovaa zdelka bila ne{to pove}e od 342.000 evra.Nepo~ituvawe na Za-konot za javni nabavki policijata na{la i pri izgradbata na objektot Kej na Kameni~ka Reka, pri {to se potpi{ani dogovori so firmite Pel-agonija od Vinica i JTD Lovec od Kamenica, koi ne se najdeni vo arhiva-ta, a isplateni se okolu 7.000 evra za nabavka na cement bez potpi{an dogovor i bez postapka za javna nabavka so fir-

mata Dakom, isto taka od Kamenica. Sporna e i izgradbata na vodovodot od seloto Dulica, kade {to se somni~i deka nezakon-ski isplatil 18.000 evra, a za 140.000 evra ja olesnil gradskata kasa pri izgradbata na gradskata crkva. Kako {lag na nezakonskoto rabotewe policijata otkrila deka poslednite tri godini od svojot mandat gradona~alnikot organiziral novogodi{ni kokteli vo negovata sopstvena firma Fonta-na-Kamena i platil za ugostitelski uslugi vo vrednost od 4.000 evra.

Krivi~nata prijava za zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe pro-tiv porane{niot gradona~alnik e pod-nesena vo Javnoto ob-vinitelstvo vo Ko~ani. Mitrevski v~era ostana bez komentar za golemiot skandal za koj {to se to-vari a negoviot nasled-nik Darko Mitevski za "Kapital" izjavi deka ne saka da gi komentira navodite za zloupotrebi vo op{tinata pred toj da dojde na ~elnata pozici-ja. Mitrevski se tovari za dosega najgolema pro-neverena suma protiv koj bila gradona~anik.

OSVEN VO HAG, MILO[OSKI VO OFICIJALNA POSETA NA HOLANDIJA!

Ministerot za nadvore{ni raboti na Repub-lika Makedonija, Antonio Milo{oski, }e ja iskoristi raspravata vo Me|unarodniot sudot

na pravdata vo Hag za denes da ostvari i rabotna poseta na Kralstvoto Holandija. Za vreme na posetata predvideni se sredbi so ministerot za nadvore{ni raboti na Kralstvoto Ho-landija, Uri Rozentap i so generalniot direktor za evropska sorabotka, Robert de Hroot. Na sredbata so negoviot kolega Rozentap, kako {to soop{ti MNR, }e stane zbor za na~inite na prodlabo~uvawe i un-apreduvawe na bilateralnite odnosi i sorabotkata me|u dvete zemji vo oblastite od zaedni~ki interes.

ISTRAGATA ZAVR[I – OBVINITEL-STVOTO NA POTEG ZA "PAJA@INA"

Krivi~niot sud ja zavr{i istragata za slu~ajot "Pajaìna". Spisite za predme-tot, ve{ta~eweto napi{ano na 180 strani-

ci, koe v~era Biroto za sudski ve{ta~ewa go kompletira{e i go vrati vo Sudot, so site zabele{ki od istra`niot sudija Vladimir Tufegxi} bea prateni vo Obvinitelstvoto, informiraat od Sudot.Obvinitelstvoto sega treba da odlu~i dali }epokrene obvinitelen akt za 21 lice, kolku {to bea opfateni so istra`nata postapka. Nasproti tvrdewata na advokatite na osomni~enite vo slu~ajot deka obvinitelkata Gor-dana Ge{koska vikendov vo Ohrid so svoite kolegi od Obvinitelstvoto go sostavile obvinitelniot akt i ~ekaat samo na ve{ta~eweto za da ja pre-ciziraat sumata za koja se tvrdi deka e o{tetena dràvata, prviot ~ovek na Obvinitelstvoto, Qup~o [vrgovski, negira - obvinenie nema. "Toa e sigurno {pekulacija. Obvinenie ne se podgotvuva nikade na drugo mesto osven vo prosto-riite na Obvinitelstvoto. Koga }e bide zavr{ena istragata predmetot }e se vrati vo Obvinitelstvo i potoa sleduva fazata na pi{uvawe na obvin-itelniot akt", izjavi [vrgovski pred ve{ta~eweto da bide gotovo. Obvinitelstvoto ima rok do ~etvrtok da go izgot-vi obvinitelniot akt i da go dostavi do Sudot. Za da obezbedi prodolùvawe na pritvorot za osomni~enite, koi ve}e tri meseci se nao|aat vo pritvorskoto oddelenie vo [utka, Obvini-telstvoto }e mora da go napi{e obvinenieto, bidej}i bez obvinitelen akt }e nema osnova za zadrùvawe na osomni~enite vo pritvor. Posled-noto prodolùvawe za 30 dena istekuva kon krajot na nedelava. Istragata za slu~ajot "Pajaìna" trae celi 3 meseci. Devet lica se vo istraèn zatvor, petmina se vo ku}en pritvor. Sinot na prvoosomni~eniot, sopstvenikot na A1 televizija, Velija Ramkovski, Hedi, s$ u{te se nao|a vo begstvo. Po nego e raspi{ana me|unarodna poternica. Vo begstvo se u{te trojca sopst-venici na firmi od "Pero Na-kov" bb, stranski dràv-jani.

GOLEM KRIMINAL VO MAKEDONSKA KAMENICA

765 ILJADI EVRA PRONEVERIL PORANE[NIOT GRADONA ALNIK!

GABRIELA [email protected]

PREGLED VESTI�

Politika / Pari / Dràva 7KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

MARIJA [email protected]

LUÎOLI: NI TREBA MAKEDONIJA VO EVROATLANTSKITE STRUKTURI

Prikaznata za Makedonija vo NATO ne e zavr{ena, no e va`na za site, a toa najdob-ro se gleda ovie denovi, koga na severot

na Afrika se vodi bitkata za Libija, ocenuva italijanskiot profesor po bezbednost Fabricio Lu~ioli. "Imame nezavr{ena rabota tuka. I toa e mnogu va`no za bezbednosta na Makedonija, za bezbed-nosta na Balkanot, no i za evroatlantskata bezbed-nost. Nam ni treba Makedonija, celosno integrira-na zaedno so Zapaden Balkan vo evroatlantskite strukturi. Ni treba {to pobrzo. I {teta e {to ne bevme sposobni da go zatvorime ova pra{awe prethodno. Ovaa situacija mora da se re{i {to pobrzo. Moème da se naso~ime vo mnogu oblasti, no, sepak, najva`no e politi~ko re{avawe na ova pra{awe", izjavi Fabricio Lu~ioli, ekspert za bezbednost od Italija.

Otkako re~isi cela godina gi ~e{la{e doku-mentite, javniot obvinitel Qup~o

[vrgovski v~era soop{ti deka nema elementi za storeni krivi~ni dela vo sedumte kutii koi gi dosta-vi do nego porane{niot direktor na Upravata za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe teror-izam, Vane Cvetanov.Cvetanov lani obvini deka vo institucijata so koja toj rakovode{e imalo de-setina krupni predmeti od oblasta na perewe pari i finansirawe terorizam so vkupna vrednost od nad 120 milioni evra. [vrgovski tvrdi poinaku."Upravata e institucija koja ima uloga na otkriva~ na storiteli na kriminal i dokolku ima{e dokazi, taa treba{e da podnese krivi~na prijava do Ob-vinitelstvoto zaedno so tie dokazi. Tie dokumenti bea samo dostaveni vo funkcija na na{e razgleduvawe dali postoi nekoja organizirana mreà na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot krimi-nal. Nie dosega takvo ne{to ne utvrdivme", veli [vrgovski.I javniot obvinitel i Min-isterstvoto za vnatre{ni raboti gi otfrlaat kako neto~ni {pekulaciite deka denovive se gotvi spektaku-larno apsewe na Cvetanov. [vrgovski veli deka protiv Cvetanov nema predmet vo Obvinitelstvoto. "Obvinitelstvoto ne podne-suva prijavi. Podnesuvaat nadle`nite institucii koi se odgovorni za otkrivawe na storiteli na krivi~ni

dela. Za Vane Cvetanov ima{e edna krivi~na pri-java i taa e otfrlena so re{enie", veli [vrgovski.Toj pojasnuva deka krivi~nata protiv Cvetanov bila podnesena u{te mina-tata godina i ne bila pov-rzana so somneìte koi gi istakna i Antikorupciskata komisija za tro{ewe na {est milioni denari od buxetot za 29 privremeni vrabotuvawa vo Upravata vo vremeto koga toj be{e na nejzino ~elo.Od MVR velat deka vr{at standardni rutinski kontroli za eventualni storiteli na krivi~ni dela. Za Cvetanov dosega nemaat dobieno prijava. Za site proverki koi gi vr{at po slu`bena dol`nost neu-mesno e da komentiraat pred da dojdat do cvrst dokaz so koj{to }e moàt da istapat vo javnosta za eventualen kriminal, pojas-nuvaat od MVR. Prijava za poveduvawe istraga protiv Cvetanov nema ni do sudot.

AFERI VREDNI MILIONI TAPKAAT VO MESTO

Slu~ajot so 120 milioni evra za koi Cvetanov tvrdi

deka pred o~i mu bile pro-nevereni ne e edinstveniot golem korupciski skandal za koj ne se najdoa dovolno dokazi. No, vo rabotata na obvinitelite ne nedosti-gaat samo dokazite. Kako najgolem problem dosega se javija pau{alno izraboten-ite obvinenija, poradi koi potoa celi slu~ai pa|aa vo voda. Najsveìot, “Izgrev”, pokaà deka poradi izostavenoto ve{ta~ewe i neutvrdenata {teta obvine-tite bra}ata Miladinovi po dve godini pominati vo pritvor se pu{teni na sloboda, bez da se znae za kolkava suma ja o{tetija dràvata. Del od obvineni-eto za privedenite vo akci-jata “Zmisko oko” vo delot za zlostorni~ko zdruùvawe isto taka padna u{te pri odlukata na prvostepeniot sud. Za skandalot, pak, so 750.000 evra, famozno na-jdeni vo {i{e kaj {oferot na MPM, Obvinitelstvoto po slu`bena dol`nost ne pokrena istraga, isto kako {to e i slu~ajot “Nade`”, strategijata so ko-ja Branko Crvenkovski se

tovari deka ja olesnil pre-tsedatelskata kasa za celi 340.000 evra. Objasnuvawe-to zo{to aferata za pora-ne{niot pretsedatel ne se istraùva vo momentov e deka obvinitelite momental-no imale premnogu rabota,angaìrani se vo slu~ajot"Pajaìna". Svoja zavr{-nica ~ekaat i trite ha{ki slu~ai, Lipkovskata brana s$ u{te e vo faza na is-traga, a za slu~ajot "Nepro-{teno" treba da se donese odluka dali }e bide pokre-nato obvinenie ili ne. Vo Javnoto obvinitelstvo toa {to predmetite im sto-jat go pravdaat so lo{ite uslovi vo koi rabotat. Obvinitelstvoto kuburi so prostorni, no i so ~ove~ki resursi. Vo nego vo posled-nive 15 do 20 godini ne e investiran nitu denar, veli [vrgovski. U{te se sveì poplakite na obvinitelite deka nemaat nitu Internet, nitu elementarni resursi – hartija, pe~atari, dovolno slu`beni vozila i prim-eroci na slu`ben vesnik. Zaradi ovie problemi [vrgovski se àle{e deka nema uslovi nitu za imple-mentacija na noviot Zakon za krivi~na postapka, no veli deka se nadeva oti so poslednata zalo`ba na Vladata za izgradba na zgrada vo koja treba da bidat smesteni site ob-vinitelstva }e se re{i del od problemot i vo pogled na prostornata, no i na tehni~kata ekipiranost vo Obvinitelstvoto.I od Sovetot na javni obviniteli priznavaat deka so sega{nite kapaciteti so koi raspolagaat obvini-telstavata te{ko }e bide zamisliva primenata na noviot Zakon za krivi~na postapka, spored koj glav-nata, istra`nata uloga }e ja imaat tokmu obvinitelite.

Kako najgolem problem dosega vo rabotata na Javnoto obvinitelstvo �se javija pau{alno izrabotenite obvinenija, bez dovolno dokazi, po {to celi slu~ai pa|aa vo voda. Obvinitelite se pravdaat deka nem-aat ni ~ove~ki, ni prostorni resursi za normalno funkcionirawe

OBVINITELSTVOTO NEMO]NO

SLABI OBVINENIJA ZA TE@OK KRIMINAL!

� Dodeka golemi predmeti mu stojat vo mesto, javniot obvinitel se brani so katastrofal nite uslovi vo koi rabotat negovite lu|e.

PACOLI VO SKOPJE

Kosovskiot pretsedatel, Bexet Pacoli, e vo svoja prva oficijalna poseta vo Skopje. Kako {to doznava “Kapital”, {efot na kosovskata dràva

deneska }e ima sredbi so pretstavnici na Vladata. Ve}e za utre vo hotelot Aleksandar Palas e najave-no odrùvawe na makedonsko–kosovski biznis-forum, na koj }e ima sredbi me|u makedonski i kosovski stopanstvenici.Bexet Pacoli se o~ekuva od Skopje da zamine za Tirana. Toj be{e izbran na funkcijata pretsedatel pred okolu eden mesec, kako rezultat na dogovorot za koalicirawe me|u negovata partija Alijansa za Novo Kosovo i Demokratskata partija na Ha{im Ta~i. Za zasilenite kontakti na relacija Kosovo–Make-donija zboruva i posetata na delegacijata na kos-ovskata dano~na administracija koja v~era ima{e sredbi vo UJP i razgovori na tema kako da se od-begne dvojnoto odano~uvawe ili neodano~uvawe me|u Makedonija i Kosovo.

50 MILIONI DENARI ZA REKON-STRUKCIJA NA DOMOT STIV NAUMOV

So pove}e od 50 milioni denari ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, }e gi re-konstruira barakite vo studentskiot dom

Stiv Naumov. Na mestoto na ruiniranite baraki, koi od ovaa studiska godina se nadvor od upotreba, }e niknat osum objekti od cvrsta gradba. Tenderot na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka e vo tek i za nepolna nedela }e bide iz-brana najpovolnata firma koja }e go izvede pro-ektot. Se planira studentskata naselba Stiv Naumov da bide celosno obnovena, otkako minatite dve godini bea rekonstruirani i dvete ma{ki zgradi. Novite objekti }e se prostiraat na povr{ina od 1.700 metri kvadratni i }e imaat smestuva~ki ka-pacitet za 204 studenti. Todorov soop{ti deka sobite }e bidat trikrevetni, so toalet, a prvpat }e ima i {est ednokrevetni sobi za lica so posebni potrebi. Gradbite }e bidat povrzani so pateki, a celata sredina hortikulturno uredena, istakna toj.

8 Politika / Pari / DràvaPREGLED VESTI�


Preku devet jav-ni nabavki ras-pi{ani vo pos-ledniot mesec Makedonskata ra-dio-televizija }e

pravi temelni reformi. Del od tenderite se odnesuvaat na ispolnuvaweto na akciskiot plan za premin od analogno vo digitalno televizisko emitu-vawe, a del na popravawe na odredeni sostojbi vo zgradata na javniot radiodifuzer, koi vrabotenite gi opi{uvaat kako nehumani. Tokmu na poslednovo se odne-suva najnoviot oglas za javni nabavki so koj MRT bara ekonomski operator {to }e izvede renovirawe na toale-tite, koi se vo o~ajna sostojba - lo{o ili voop{to neosvetleni, so zatnat odvod, valkani lava-boa i voda {to kape od sekade. Vpe~atokot deka procesot na digitalizacija ne odi zaedno so opi{anata sostojba go deli i rakovodstvoto na MRT."Sanitarnite jazli vo zgradata na MRT se vo katastrofalna sostojba i smetame deka e kra-jno vreme da se renoviraat", potvrduva izvr{niot direktor na MRT, Eftim Ga{tov. Javniot servis o~ekuva po-nudi i za sistem za ladewe vo televiziskite studija i za reporta`ni vozila koi }e gi zamenat dosega{nite, koi vo

Ministerot za obrazovanie, Nikola Todo-rov, nema da prezeme ni{to za skandalot vo

koj edinstveno na Univerzitetot vo Tetovo studentite od Kosovo studiraat po isti ceni kako i studentite od Makedonija. Otkako "Kapital" otkri deka Univerzitetot vo Tetovo ne otstapuva od vakvata privi-legija za studentite od Kosovo, pod skandalozen izgovor deka toa e albanski univerzitet, koj otsekoga{ e otvoren za gra|anite na Kosovo i Al-banija, od Ministerstvoto velat deka kakva bilo nivna reakcija bi zna~ela kr{ewe na Zakonot za visoko obrazovanie."Postoi zakonska regulativa koja mu dozvoluva na samiot

MAKSIM [email protected]

VIKTORIJA [email protected]

POVOLNOSTI VO ZDRAVSTVENATA ZA[TITA ZA VRABOTENITE VO ARM

So izmenite na Zakonot za slu`ba vo armijata, izglasani na v~era{nata sobraniska sednica, obez-bedeni se povolnosti vo odnos na zdravstvenata

za{tita za vrabotenite vo ARM. "So ovie izmeni }e se ovozmoì tro{ocite napraveni pri koristewe zdravstveni uslugi vo javnoto zdravstvo, i toa i vo primarnata i vo specijalisti~ko-konsulta-tivnata i bolni~kata zdravstvena za{tita, da bidat besplatni, odnosno Ministerstvoto za odbrana }e gi pokriva ovie tro{oci", pojasni pretsedatelot na so-braniskata Komisija za odbrana, Vlatko \or~ev.Ovie povolnosti }e gi koristat i licata na koi im prestanal rabotniot odnos vo Armijata dokolku go prijavile zaboluvaweto vo period od dve godini po prekinuvaweto na rabotniot odnos, a istoto nastanalo za vreme na slu`bata. Zakonot predviduva koristewe na besplatna zdravstvena za{tita i za ~lenovite na potesnoto semejstvo na licata, voeni i civilni, koi u~estvuvaat vo mirovni misii i operacii nadvor od Makedonija podolgo od 30 dena. Pokraj zdravst-vena za{tita na site ovie lica, Zakonot predviduva vklu~uvawe i osloboduvawe od pla-}awe i na lekovite koi se nao|aat na listata utvrdena od Fondot za zdravstveno osiguruvawe.

UNESKO Í DODELUVA 100 ILJADI DOLARI NA MAKEDONIJA

UNESKO }e & dodeli na Makedonija 100 iljadi dolari za finansirawe na proekti od oblasta na kulturata, obrazovanieto i naukata. Del od parite

}e se upotrebat za 50-toto izdanie na Stru{kite ve~eri na poezijata, soop{ti ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eska-Mileska, koja e i pretsedatel na Nacionalnata komisija na UNESKO.Ostanatite sredstva od donacijata na UNESKO se za dva proekti od obrazovanieto i eden od naukata. UNESKO dopolnitelno }e dade u{te 20 iljadi dolari za pe~atewe na zbornikot od vtorata verska konfer-encija vo Ohrid, kako i 21.500 evra za klubovite na UNESKO vo Makedonija, ~ija cel e promocija na me|uetni~kiot dijalog.Pokraj ovie informacii, UNESKO donel odluka da go no-minira arheolo{ko-astronomskiot lokalitet Kokino, kade {to se nao|a megalitskata opservatorija za vpi{uvawe na listata na svetsko nasled-stvo, na koja zasega Makedonija go ima samo Ohrid. Spored UNESKO, Kokino gi ispol-nuva site tehni~ki barawa za lokalitetot da bide za{titen i dodaden na sp-isokot za svetsko nasledstvo.

POMINAA ZAKONITE ZA ADMINISTRACIJATA, ZA DIK SE ÊKA LIDERSKATA

Sobranieto v~era gi razgleduva{e izmenite i dopolnuvawata na zakonite za reforma na jav-nata administracija. Na sednicata pratenicite

gi izglasaa izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za dràvni slu`benici i na Zakonot za javni slu`benici. Za slednoto prodolènie na sednicata go odloìja gla-saweto za izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za or-ganizacija i rabota na organite na dràvnata uprava i na Zakonot za op{ta upravna postapka, poradi toa {to se glasaat so dvotretinsko mnozinstvo, a vo Sobranieto ne bea prisutni 80 pratenici. Izmenite na Zakonot za vlada i na Zakonot za upravna inspekcija, koi se vo korelacija so Zakonot za op{ta upravna postapka, }e bidat glasani zaedno so tie za koi se bara dvot-retinsko mnozinstvo. Pratenicite v~era glasaa i za predlog-zakonot za osnovawe dràvna komisija za odlu~uvawe vo upravna postapka i postapka od raboten odnos vo vtor stepen. Kako {to pojasni zamenik-ministerot za pravda, Ibraim Ibrahimi, komisijata }e ima pretsedatel i sedum ~lena. Pretsedatelot i ~lenovite na komisijata }e se imenu-vaat na pet godini, so pravo na povtoren izbor. Po àlbenite predmeti komisijata }e odlu~uva na sednici so mnozinstvo od ~lenovite, a }e moè da raboti samo dokolku na sednicata se prisutni najmalku pet ~lenovi.Docna popladneto Sobranieto i definitivno izglasa deka se odlaga Popisot na naselenieto. To~kata za izbor na pretsedatel na Dràvnata Izborna Komisi-ja, se odloì za narednata sednica, zatoa {to prvo treba{e da se odrì u{te edna od seriite liderski sredbi. V~era liderite na najgolemite politi~ki partii, povtorno se sobraa kaj pretsedatelot \orge Ivanov. Ovaa sredba se o~ekuva{e da bide klu~na i liderite kone~no da najdat zaedni~ki jazik okolu terminot i us-lovite za odrùvawe na predvremenite parlamentarni izbori, koi ako dogovorot padne i se ispo~ituvaat najbrzite rokovi bi se slu~ile vo sredinata na mesec juni.

MRT SE FRLI NA JAVNI NABAVKI

VO DIGITALNA ERA NE SE ODI SO NEFUNKCI-ONALNI TOALETI!

So novi sistemi za ladewe na studijata, reporta`ni vozila, lap- �top-kompjuteri, digitalizacija i uslugi od Agencijata za prevodi, javniot servis }e se dobliùva do stranskite. Parite se obezbe-deni od Vladata soglasno finansiskite planovi na televizijata

Po skandalot so ednakvite ceni za makedonskite i kosovskite �pacienti, istiot ar{in se otkri i vo obrazovanieto. Ekspertite tvrdat deka toa {to studentite od Kosovo so godini studiraat po isti ceni zna~i debelo finansisko o{tetuvawe za Makedonija!

drugi dràvi odamna se del od filmski setovi za snimawe prikazni koi se slu~uvaat vo prvata polovina od minatiot vek."Nabavkata na sistem za ladewe se odnesuva na takanare~enite "~ileri", name-neti za studijata. Sega{nite se stari pove}e od trieset godini i so nivno ponatamo{no ko-ristewe rizikuvame opremata da izgori. So oglasot za reporta`ni vozila i oprema za sni-mawe }e gi zamenime reporta`nite koli stari pove-}e od trieset godini, koi lu|eto gi fotografiraa kako "prais-toriski" primeroci i sluèa za potsmev", veli Ga{tov.MRT vo naredniov period }e nabavi i laptop-kompjuteri, so koi }e ja modernizira komunikacijata na novinarite-dopisnici so ku}ata. Svoeviden kuriozitet duri i za makedonski uslovi e {to MRT za transport na snimenite materijali od dopisnicite vo vnatre{nosta na dràvata s$ u{te koristi motorni vozila, naj~esto avtobusi. Site drugi televizii odamna go upotrebuvaat internet-soobra- }ajot i nivnite FTP serveri za taa cel.Planirana e i nabavka na uslugi od Agencijata za prevod, neophodna za preveduvawe na stranskite programi i drugi dokumenti, kako tie povrzani so obvrskite kon Evropskata radiodifuzna unija.

Zaedni~ko za site oglasi e {to kako kriterium za iz-bor na najdobar ponuduva~ e navedena najniskata cena. Za nabavkite povrzani so digitalizacijata parite se predvideni vo finansiskite planovi na MRT i se obezbe-deni od Vladata. Vo akciskiot plan za digi-talizacija javniot servis

u~estvuva zaedno so javnoto pretprijatie Makedonska ra-diodifuzija. "]e go iskoristime ovoj povod za od koren da po~neme nekoi raboti i da go napravime makedonskiot javen radiodi-fuzen servis da bide ramo do ramo so drugite balkanski, no i evropski servisi", izjavi Ga{tov za "Kapital".

univerzitet da odlu~uva za cenata na studiraweto na stranskite studenti. Ako Min-isterstvoto reagira vo odnos na slu~ajot na Univerzite-tot vo Tetovo, toa }e zna~i kr{ewe na Zakonot, {to kako institucija ne smeeme da si go dozvolime. Ako ima reakcii od na{a strana, toa }e zna~i i me{awe vo avtonomijata na Univerzitetot", izjavi za "Kapital" portparolot Goran Galevski.Dodeka na site ostanati uni-verziteti stranskite studenti pla}aat povisoki ceni po strogo izgotven pravilnik, od Univerzitetot vo Tetovo tvrdat deka nikoj ne moè da gi nat-era da ja spre~at praktikata kosovskite studenti da pla}aat isto kako i makedonskite."Nie kako univerzitet imame svoja avtonomija. Pokraj toa, ova e albanski univerzitet i negovite vrati otsekoga{

bile otvoreni za studenti od Albanija i Kosovo. Ne moàm da kaàm dali i drugi stranski studenti bi tretirale vaka, zatoa {to osven od Makedonija, zasega gi imame samo kosovskite i albanskite studenti. Ako za studirawe vo Tetovo se zainteresiraat studenti od okolnite zemji, }e razmislime po koi ceni bi studirale tie", velat od Rektoratot na Univerzitetot vo Tetovo.Ottamu informiraat deka ne o~ekuvaat nikakvi reakcii od Ministerstvoto. Velat, minis-terot znae s$ i nema pri~ina da reagira.Ekspertite kategori~no tvr-dat deka vakvi slu~ai se nedozvoleni. Spored niv, na ovoj na~in se o{tetuva i dràvnata kasa."Definitivno ne e vo red kosovskite i makedonskite studenti da pla}aat isto, zatoa

{to tie se stranski studenti i ne pridonele nitu denar za makedonskiot buxet. Univer-zitetot Sv. Kiril i Metodij ima izgotven pravilnik spored koj sekoj stranski student pla}a {kolarina od 2.000 dolari i prvata godina u~i samo jazik", veli dekanot na Pravniot fakultet vo Skopje, Bor~e Davitkovski.Skandalozniov slu~aj so ko-sovskite studenti, spored poznava~ite, e identi~en so skandalot koj neodamna go trese{e ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani."Duri ova e i poskandalozno, zatoa {to cenite za kosovskite i makedonskite pacienti s$ u{te ne se izedna~eni, a studentite od Kosovo so go-dini pla}ale isto kako da se makedonski dràvjani i & nanesuvale finansiska {teta na dràvata", komentiraat poznava~ite.

MINISTEROT ZA OBRAZOVANIE NEMA DA MRDNE SO PRSTZA TODOROV KOSOVSKITE STUDENTI SE ZA[TITENI SO ZAKON!

9Kompanii / Pazari / FinansiiPREGLED VESTI�


KOI SE NOVITE USLUGI VOVEDENI LANI?Od Makedonska po{ta informiraat deka lani celosno ja avtomatizirale po{tenskata mreà, sklu~ile dogovor so EVN Makedonija za dostavuvawe na smetki, sklu~ile dogovor za pe~atewe i kovertirawe na smetki so Vodovod i kanalizacija, formirale slu`ba za kvalitet, donele Kodeks na etika, go po~nale proektot za alokacija na tro{oci i prihodi, vovele poseben sistem za smetko-vodstvo, se priklu~ile na proektot Green actin postal civil societies na Post europ finansiran od IPA fondovite, sklu~ile dogovor za razmena na EMY pratki so crnogor-skata po{ta.

PRODADENI 19 PARCELI OD INDUSTRISKATA ZONA @ABENI

Vo industriskata zona @abeni denovive se pro-dadeni 19 parceli so vkupna povr{ina od 25 hek-tari, soop{ti gradona~alnikot na op{tina Bitola,

Vladimir Taleski. Kako {to informiraat od op{tinata, parcelite gi kupile devet biznismeni od Makedonija i tri od stranstvo, odnosno od Italija, Germanija i Grcija, koi denovive }e potpi{at kupoprodaèn dogovor so Ministerstvoto za transport i vrski i }e dobijat odobrenie za gradba od op{tina Bitola. "Firmite {to kupija parceli za gradba vo zonata delu-vaat vo prehranbenata industrija, odnosno proizvodstvo i prerabotka na mleko, potoa firmi koi se opredelile za skladirawe i prerabotka na ovo{je, kako i firmi od drvnata i tekstilnata industrija. Na{ite prvi~ni procenki se deka preku ovie firmi }e se vrabotat okolu 500 lica", poso~i gradona~alnikot Taleski. Bitolskiot gradona~alnik najavi proda`ba na u{te de-set parceli za koi e zainteresirana golema kompanija, ~ii nameri se da vloì okolu 20 milioni evra vo industriskata zona @abeni vo Bitola.

SO SISTEMOT FAND ]E SE SOBIRAAT INFORMACII ZA RABOTEWETO NA FARMITE

Mreàta na smetkovodstveni podatoci od zemjodel-skite stopanstva (FAND) ovaa godina analizite }e gi pravi vrz osnova na profitot i goleminata na

600 farmi vo zemjava. Kako {to informiraat od Ministerstvoto za zemjodelstvo, so vospostavuvaweto na mreàta }e imaat celosen uvid vo ekonomskoto i finansiskoto rabotewe na farmite i na toj na~in }e moàt soodvetno i precizno da gi prilagodat politikite i za subvencionirawe i site drugi tipovi za poddr{ka na zemjodelskoto stopanstvo.“Sistemot koj se vospostavuva ve}e dve-tri godini ovozmoùva pribirawe ekonomski i finansiski podatoci od zemjodel-skite stopanstva. Celta e da se napravi presmetka na ekonomskite vlijanija, so {to }e utvrdi kolku odredeni farmi po tipovi i golemina se profitabilni po odredeni potsektori vo Makedonija", informira{e zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski.Vo izminatite dve godini analizite se pravea vrz osnova na profitot na 450 farmi, no soglasno evropskiot pravilnik ovaa brojka treba da bide mnogu pogolema za da se dobie jasna slika za site zemjodelski stopanstva.

NOVA LINIJA SOKOVI NA FRUKTAL NA MAKEDONSKIOT PAZAR

Fruktal ja pro{iri svojata ponuda na makedonskiot pazar so novi sokovi – Fruktal Selek{n, proizvodi koi }e bidat dostapni samo vo odredeni prodavnici.

Kako {to informiraat od kompanijata, prirodniot sok Selek{n, }e bide dostapen vo ~etiri razli~ni vkusovi - Costa Rica selection (ananas), Brasil selection (portokal), Med-iterannean (grejpfrut) i Red Berries selection (malina)."Selek{n e rezultat na razvojot na stru~nite lica vo Fruk-tal i odyiv na s$ pogolemite potrebi na potro{uva~ite za zdrava hrana bogata so vitamini. So sokovite Selek{n gi pre~ekoruvame dostignatite ramki, za {to e dokaz ogrom-niot interes od strana na potro{uva~ite vo Slovenija i Hrvatska. Siguren sum deka sokovite Selek{n pozitivno }e gi iznenadat i makedonskite potro{uva~i“, izjavi pretse-datelot na upravniot odbor na Fruktal, Drago Kav{ek. Sokovite Selek{n }e bidat vo proda`ba vo marketite Vero 2 vo Taftalixe, Vero 9 vo TC Vero, Super Tineks 2 vo TC Zebra, kako i vo Super Tineks 4 kaj fabrikata Kon~ar i Ramstor centar vo Skopje.

DODEKA VLADATA MOLÎ ZA PRIVATIZACIJATA

MAKEDONSKA PO[TA ]E GO REKLAMIRA MONOPOLOT!

Javnata nabavka za marketing-kampawa, za koja Makedonska po{ta }e sobira ponudi vo slednite tri meseci, }e bide

so cel reklamirawe na novite uslugi koi pretpri-jatieto gi vovelo lano i koi doprva }e gi voveduva godinava.Direktorot Ejup Rustemi ne otkriva kolkav buxet e planiran za javnata nabavka, koja e otvorena za ponudi do treti maj, odnosno vo slednite 120 dena, a }e vklu~uva pove-}e aktivnosti. "Makedonska po{ta e korisni~ki orientirana kompanija i osnovnata cel na na{eto rabotewe e za-dovolni korisnici. Poradi toa, postojano se raboti na voveduvawe novi us-lugi spored potrebite na korisnicite. So reklam-nata kampawa smetame deka poblisku }e im gi pretstavime novite uslugi, a se razbira deka toa }e vlijae i na zgolemuvawe na obemot na rabota", veli direktorot Rustemi.Kako {to v~era objavi "Kapital", stanuva zbor za javna nabavka za os-misluvawe, produkcija i realizacija na marketing-aktivnosti na Makedonska po{ta. ]e se izbira mar-keting-agencija koja }e pro-ducira kreativno re{enie, }e pravi istraùvawe na pazarot, zakupuva medi-umski prostor, }e pe~ati promotiven materijal i }e gi brendira po{tenskite edinici. Marketing-agenci-jata treba da ima iskustvo od najmalku tri godini i napraveno najmalku dve reklamni kampawi, da go ima sertifikatot ISO 9000,

Direktorot Rustemi ne kaùva nitu kolku pari se planirani za �reklamnata kampawa, nitu, pak, kako Makedonska po{ta finan-siski ja zavr{ila minatata godina

i godi{niot promet da ne e pomal od 25 milioni denari vo poslednite tri godini.Cenata nema da bide prv kriterium za izbor na na-jpovolen ponuduva~. Na Make-donska po{ta najvaèn }e & bide kvalitetot na ponudata za reklamna kampawa, koj }e se boduva so 50 poeni, a cenata }e se boduva so 40 poeni, dodeka mehanizmite za garancija na kvalitetot so 10 poeni.

RUSTEMI GI KRIE FIN-ANSISKITE REZULTATI

Bidej}i edinstveniot ras-polo`liv finansiski po-datok za Makedonska po{ta e dobivkata koja ja ostvarila vo 2009 godina (611 iljadi evra), a internet-stranicata

na pretprijatieto ne raboti, "Kapital" se obide da ispita kakva e negovata finansiska kondicija. Mu postavivme pove}e pra{awa na direk-torot Rustemi, po~nuvaj}i od toa kolkavi bile tro{ocite na pretprijatieto vo 2009 godina, za kolku se nama-leni vo odnos na 2008 go-dina, kolkavi se prihodite, dobivkata i tro{ocite na Makedonska po{ta za 2010 godina, kolkavi se vkupnite akumulirani zagubi na pret-prijatieto od izminatite godini. Odgovori na ovie pra{awa ne dobivme, iako stanuva zbor za javno pretprijatie koe treba da bide transpar-entno vo odnos na svoeto finansisko rabotewe. "Po~nuvaj}i od 2009 godina,

Makedonska po{ta beleì pozitivni rezultati vo svo-eto delovno rabotewe. Trendot na rabotewe so do-bivka prodolì i vo delov-nata 2010 godina, a vkupno ostvarenite prihodi vo od-nos na 2009 godina beleàt rast od 6,6% dodeka ostva-renite prihodi od po{tenski uslugi beleàt rast od 6,8%", veli Rustemi.I dodeka Makedonska po{ta podgotvuva reklami, Vladata mol~i za nejzinata priva-tizacija. "Kapital" i v~era ne dobi odgovor od Min-isterstvoto za transport i vrski za modelot prepora~an od konsultantite od KPMG, nitu, pak, za toa dali ima zainteresirani privatni kompanii koi }e vlezat vo delumnata privatizacija.

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA

[email protected]

EJUP RUSTEMIDIREKTOR NA MAKEDONSKA PO[TA

Makedonska po{ta e korisni~ki orientira-na kompanija i osnov-nata cel na na{eto rabotewe e zadovolni korisnici. Poradi toa, postojano se raboti na voveduvawe novi uslugi spored potrebite na koris-nicite. So reklamnata kampawa smetame deka poblisku }e im gi pretstavime novite uslugi, a se razbira deka toa }e vlijae i na zgolemuvawe na obemot na rabota.

Kompanii / Pazari / Finansii10 KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

BERZANSKI INFORMACII

2.585

2.590

2.595

2.600

2.605

2.610

2.615

2.620

2.625

16/03/11 17/03/11 18/03/11 19/03/11 20/03/11 21/03/11 22/03/11

MBI 10

2.760

2.765

2.770

2.775

2.780

2.785

2.790

2.795

16/03/11 17/03/11 18/03/11 19/03/11 20/03/11 21/03/11 22/03/11

MBID

116,50

116,60

116,70

116,80

116,90

117,00

117,10

117,20

117,30

16/03/11 17/03/11 18/03/11 19/03/11 20/03/11 21/03/11 22/03/11

OMB

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 22.03.2011

ALK (2010) * 1.431.353 4.299,99 400,40 10,74 0,93

BESK (2010) * 54.562 7.300,00 567,72 12,86 0,21

GRNT (2010) * 3.071.377 580,23 92,61 6,27 0,54

KMB (2010) 2.279.067 3.814,51 628,36 6,07 1,09

MPT (2010) * 112.382 27.206,67 / / 0,80

REPL (2010) * 25.920 40.256,00 2.996,49 13,43 0,84

SBT (2010) * 389.779 3.210,00 39,99 80,26 0,76

STIL (2010) * 14.622.943 199,40 0,47 428,80 2,51

TPLF (2010) * 450.000 3.660,87 73,84 49,58 1,03

ZPKO (2010) * 271.602 2.231,00 / / 0,35

ХВ P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/E

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 22.03.2011

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 5.721 11 -75,29

обични акции 66.466 56 -70,38

Вкупно Официјален пазар 72.187 67 -70,84

обични акции 23.228 25 -48,73

Вкупно Редовен пазар 23.228 25 -48,73

22.03.2011

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Славеј Скопје 3.000,00 16,5 90.000

Бетон Скопје 7300 -2,67 21.900

Жито Лукс Скопје 171 -2,29 8.892Арцелормиттал Скопје (ХРМ) 132,80 -2,04 26.560

Алкалоид Скопје 4.299,99 -1,48 662.198

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје 3814,51 -0,79 1.487.660

Македонски Телеком Скопје 554,67 0,87 822.020

Алкалоид Скопје 4.299,99 -1,48 662.198

Топлификација Скопје 3660,87 -0,91 505.200

Тутунска банка Скопје 3591,31 -0,27 348.357

22.03.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

22.03.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE 30.475.320,00 -2,91% 2,60% 8,61% 0,05% -1,83% 21.03.2011

ILIRIKA GRP 48.769.868,31 -5,42% -4,95% -1,57% -7,23% 0,79% 21.03.2011

Иново Статус Акции 15.385.349,05 -2,96% 4,83% 4,39% 5,69% -8,41% 21.03.2011

KD Brik 36.512.092,48 -2,45% -2,17% 2,03% -3,77% 5,74% 21.03.2011

KD Nova EU 27.945.805,55 -4,26% 1,38% 6,16% 2,27% 0,27% 21.03.2011

КБ Публикум балансиран 30.633.896,65 -2,35% 1,39% 3,51% 1,64% -2,26% 21.03.2011

22.03.2011

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 22.03.2011)

Za nepoln mesec mebelot vo Make-donija }e poskapi za 20%, najavu-vaat pogolemite proizvoditeli.

Postojanoto zgolemuvawe na cenite na repromateri-jalite i opadnatata kupovna mo} na gra|anite, spored niv, se glavnite pri~ini poradi koi industrijata za mebel ne moè da se krene na noze.Vakviot trend be{e pri~ina nekolku poznati fabriki za mebel vo zemjava, me|u koi i Bujoto, da stavat klu~ na svoite proizvodstveni pogoni. Prvoto trimese~je godinava salonite za mebel go zavr{uvaat so mnogu poniska potro{uva~ka vo sporedba so istiot period lani. "Potro{uva~kata godinava e za 15% do 20% poni-ska sporedeno so lani. Spored nas, toa e poradi opadnatiot standard na gra|anite, no i poradi povisokite ceni na me-belot, kako rezultat na globalnoto poskapuvawe na surovinite za ovaa indus-trija. Stranskite firmi od koi uvezuvame materijali za tri meseci dvapati gi poka~uvaa cenite. Sega za april ni najavija nov bran poskapuvawa. Iako dosega se trudevme da go odrìme nivoto na cenite na na{ite

ZA NECEL MESEC MEBELOT ]E POSKAPI ZA 20%?!

Postojanoto zgolemuvawe na cenite na repromaterijalite i opadnatata kupovna mo} na gra|anite rezultira so drasti~no namalena potro{uva~ka na mebel, poradi {to ovaa industrija ne moè da go vidi svetloto na krajot od tunelot

VIKTORIJA [email protected]

INDUSTRIJATA ZA MEBEL SÉ U[TE NE MO@E DA ZASTANE NA NOZE MAKEDONSKA BERZA

Silnata investitorska aktivnost od pone-delnikot, koga be{e

ostvaren promet od 18 milioni denari, v~era doìvea kolaps. Be{e ostvaren tri pati poslab promet, samo 5,8 mil-ioni denari. Prometot na Makedonskata berza ne go razdviìja nitu prethod-nite, a ni v~era{nite najavi na nekolku ak-cionerski dru{tva deka akcionerite }e gi nagradat so dividenda.Najgolem interes pov-torno ima{e za akcijata na Komercijalna banka, od koja se istrguvaa 390 akcii po prose~na cena od 3.814,51 denari za akcija. Ostvareniot promet so akcijata na Komercijalna banka iznesuva{e 1,4 milioni denari i e za 6,5 pati pomal vo odnos na prometot od 9,1 milioni denari, realiziran eden den prethodno. Akcijata na bankata be{e i edinstve-nata koja ostvari promet pogolem od eden milion denari. Od drugite akcii najblisku do ovoj iznos be{e akcijata na Makedon-ski Telekom, koja ostvari promet od 822.000 denari. Od akcijata na Alkaloid bea istrguvani 154 akcii

vo vrednost 662.000 den-ari.Investitorite u{te poslab interes pokaàa za ob-vrznicite. Vkupniot promet so obvrznici iznesuva{e 351.000 denari, a najtrgu-vana, so promet od 183.000 denari, be{e devettata emisija za denacional-izacija.Berzanskite indeksi pov-torno zavr{ija so me{ani vrednosti, no, za razlika od ponedelnikot, ovojpat indeksite koi vo ponedel-nikot porasnaa sega imaa pad na vrednosta. Edin-stveno za 0,16% porasna indeksot na javnoposedu-vanite dru{tva MBID, koj zatvori na 2.770,72 indeksni poeni. Osnovniot indeks MBI-10 padna za 0,79%, na vred-nost od 2.595,73 indeksni poeni, a indeksot na obvrznicite OMB padna za 0,11%, na 117,02 indeksni poeni.Od 26 hartii od vrednost koi bea predmet na trgu-vawe duri polovina imaa pad na cenata. Najmnogu od svojata vred-nost izgubi akcijata na Beton od Skopje, koja padna za 2,67%. Najgolem rast, 16,5%, ima{e akcijata na Slavej od Skopje.

EUFORIJATA ZAVR[I ZA TRI DENA

proizvodi, navistina bi bilo realno periodov da gi zgolemime za 20%", velat od fabrikata za proizvodstvo na mebel Karat M.Od OTO Mebel velat deka vo vakvo vreme mebelot e luksuz za gra|anite."Prvite dva meseci godina-va bea pogubni za industri-jata za mebel. Poskapuvaat site repromaterijali. Iver-icata vo rok od tri meseci poskape tri pati i sega e okolu 20% poskapa od porano. Rastat i cenite na mehanizmite i na raznite lepaci i hemikalii. Dodeka trendovite odat vo ovaa nasoka, mebelot za pogolem del od gra|anite }e ostane luksuz", veli sopstvenikot Nikola Vasilevski.Del od proizvoditelite na mebel baraat spas vo izvozot."Prvoto trimese~je godi-nava go zavr{uvame malku

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

LIDIJA MLADENOVI]ZONA MEBELPrvoto trimese~je godinava go zavr{uvame malku polo{o od lani i zatoa sega izvozot ni e prioritet. Poskapuvaweto na repromaterijalite po~na da vlijae vrz cenata na mebelot. Zasega ima blago poskapuvawe na proizvodite, no ako prodolì poskapuvaweto na materijalite }e bideme primorani da gi zgolemuvame cenite. [tofovite i koìte poskapea za 10% do 20%, a sun|erot za 5%.

polo{o od lani i zatoa sega izvozot ni e prioritet. Poskapuvaweto na reproma-terijalite po~na da vlijae vrz cenata na mebelot. Zasega ima blago poskapu-vawe na proizvodite, no ako prodolì poskapuvawe-to na materijalite }e bideme primorani da gi zgolemuvame cenite. [tofo-vite i koìte poskapea za 10% do 20%, a sun|erot za 5%", veli Lidija Mladeno-vi} od Zona mebel, firma

koja izvezuva vo Hrvatska, Slova~ka, Srbija, Bosna i Hercegovina, Grcija i Alìr. V~era be{e otvoren Saemot za mebel na Skopski saem, na koj e zabeleàn re-kordno golem interes od firmite. Pokraj doma{nite proizvoditeli i trgovci so mebel, na Saemot se prisutni i kompanii ~ii proizvodstveni pogoni se locirani vo Viena, Istan-bul i drugi metropoli.

17.03.2010 11

Kompanii / Pazari / Finansii 11KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

METODI [email protected]

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 4,00% СКИБОР 2,50% 3,43% 4,24% 5,10%

Ломбарден кредит 5,50% МКДОНИА

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 4,60% 5,50% 6,10% 8,10% 8,30%

ЕМУ евро 61,5030 Комерцијална 4,80% 5,50% 6,50% 8,60% 9,00%

САД долар 43,3303 НЛБ Тутунска 4,50% 5,50% 6,00% 8,20% 8,40%

В.Британија фунта 70,5552

Швајцарија франк 47,9145

Канада долар 44,3745 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 43,5759 61,6 43,7 70,2 48,3Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

KOSTA KOSTADINOVSKIPORTFOLIO MENAXER VO ILIRIKAGlavna pri~ina za vakviot negativen pri-nos kaj fondot Ilirika JIE e {to izlegovme so pove}e investicii nadvor od regionot, investiraj}i vo Rusija, Turcija i Polska, dràvi kaj koi pazarite na kapital gi sledat globalnite dvièwa. Za razlika od niv, regionalnite pazari izminatiot period ne gi sledea tie dvièwa i poslednite dva meseci beleàt silen rast od duri 15%. Toa e glav-nata pri~ina zo{to fondovite od regionot imaat podobri prinosi poslednite 12 meseci.

Doma{nite inves-ticiski fondovi koi vloùvaat na pazarite vo Jugoisto~na Evropa minatata

godina ostvarija poslabi godi{ni prinosi od re-gionalnite investiciski fondovi koi vloùvaat na istite pazari na kapi-tal. Na primer, srpskiot akciski fond Citadela triumf e eden od fondovite vo regionot so najgolem godi{en prinos od 18,2%. Od doma{nite fondovi koi vloùvaat na pazarite vo JIE najgolemi prinosi od 0,42% lani ima KD Nova EU. Negativen prinos od -3,16%, pak, ima drugiot akciski fond koj investira na ovie pazari, fondot Ilirika JIE. Negativen prinos vo poslednite 12 meseci imaat i fondovite KB Publikum balansiran od -2,13% i Inovo status akcii od -7,22%.“Glavna pri~ina za vakviot negativen prinos kaj fondot Ilirika JIE e {to izle-govme so pove}e investicii nadvor od regionot, inve-stiraj}i vo Rusija, Turcija i Polska, dràvi kaj koi pazarite na kapital gi sledat globalnite dvièwa. Za razlika od niv, re-gionalnite pazari na koi prete`no investiraa drug-ite dru{tva za upravuvawe so fondovi vo izminatiot period ne gi sledea tie dvièwa i poslednite dva meseci, poradi potcene-tosta na ovoj region, tie pazari beleàt silen rast od duri 15%. Toa e i glavnata pri~ina zo{to tie imaat podobri prinosi poslednite 12 meseci”,

DOMA[NITE FONDOVI SO POMALI PRINOSI OD REGIONALNITE

KOLKU SE USPE[NI INVESTICISKITE STRATEGII NA OTVORENITE FONDOVI?

"Kapital" analizira kako i kolku doma{nite investiciski fondovi gi oploduvaat vloènite pari na gra|anite? Kolku se uspe{ni nivnite investiciski strategii vo odnos na strategiite na fondovite od regionot?

objasnuva Kosta Kostadi-novski od dru{tvoto za upravuvawe so fondovi Ilirika fond menaxment. Spored nego, i pokraj vakviot rezultat, dru{tvoto nema da ja smeni investi-ciskata strategija za ovoj fond, bidej}i veruvaat vo perspektivnosta na ruskiot i turskiot pazar.Ovie ~etiri fondovi pogolemiot del od svoite investicii ili okolu 60%, gi pravat vo akcii na kompanii koi imaat visok potencijal za rast od regionot na Jugoisto~na i Centralna Evropa, potoa kaj kompanii od dràvite od porane{na Jugoslavija,

kako i kaj kompanii od zemjite od OECD i od Ev-ropskata unija. Pomal del od nivnite vloùvawa se vo akcii na kompanii od Makedonija, a mal del od sredstvata investiraat i vo depoziti kaj bankite.

NA BRIK PAZARITE PODOBRI REZULTATI

Globalniot investiciski fond na KD Fondovi, KD Brik, koj investira prete`no na pazarite vo Brazil, Rusija, Indija i Kina, izminatata godina na investitorite im donese prinos od 7,21%.Poslab prinos vo istiot period ostvari fondot na

Ilirika, koj investira na pazarite na kapital vo istite zemji, i pokraj toa {to lani akciite na ovie berzi generalno rastea. Ilirika GRP lani ima prinos od 0,95%. Kostadinovski objas-nuva deka so negovoto restrukturirawe, koe be{e napraveno minatata godi-na, se promeni i negovata investiciska strategija.Inaku, najgolem godi{en prinos kaj regionalnite fondovi {to investiraat na ovie pazari od 8% vo izminatite 12 meseci ima hrvatskiot fond HPB WAV DJE.“Analiziraj}i gi region-

alno fondovite, razlikite vo prinosite kaj fondovi od ist karakter se dolàt pred s$ na tajmingot od aspekt na sozdavawe, krei-rawe na portfolio-struk-turata, koja ima presudno zna~ewe za prinosot, a soglasno so investiciskata strategija, koja od druga strana gi zema predvid site zna~ajni kriterumi, cenovno ~ustvitelni in-formacii, tro{oci za kupuvawe ili prodavawe, kako i za{tita od {peku-lacii”, veli Cvetan~o Dimov, portfolio-menaxer vo KD Fondovi od Skopje, vo vrska so pri~inite za razli~nite nivoa na

MAXAR TELEKOM: VO MAKEDONIJA I CRNA GORA NEMALO KRIMINAL

GRANIT ]E JA GRADI ZGRADATA NA AEK I KATNATA GARA@A VO CENTAR

Vnatre{nata istraga vo Maxar telekom, spro-vedena od ungarskoto

Nacionalno biro za istra-gi (NNI), pokaàla deka vo Makedonija i Crna Gorna nemalo kriminal. Nacio-nalnoto biro odlu~ilo da ja prekine kriminalnata istraga vo Maxar telekom za navodna pronevera na pari.“Kriminalni dela ne moèa da se utvrdat. Ne o~ekuvame deka istragata

}e donese rezultat”, se veli vo izve{tajot na Biroto. Od Maxar telekom, pak, istaknuvaat deka vlasta vo Ungarija, Makedonija, Crna Gora i SAD s$ u{te }e ja vodi istragata za slu~ajot. Na krajot od 2009 godina Maxar telekom objavi skandalozni informacii vo svojot izve{taj, obvinuvaj}i deka porane{ni direktori na firmi-}erki na Teleko-mot vo Makedonija i Crna

Gora vo periodot 2000-2006 godina proneverile 24 mil-ioni evra. Edna od najgolemite

grade`ni kompanii vo zemjava, Granit, sklu~i

dogovori so grad Skopje i so Agencijata za elektron-ski komunikacii. Kako {to informiraat od kompani-jata, dvata dogovori se vo vrednost pogolema od edna milijarda denari.Prviot se odnesuva na izgradba na katnata garaà na ulica Mito Haxivasilev Jasmin vo Skopje i vrednosta na

dogovorot iznesuva 656,1 milioni denari. Granit treba da ja izgradi garaàta vo slednive 24 meseci, a investitor e grad Skopje.Vtoriot dogovor se odnesuva na grade`nite i grade`no-zanaet~iski raboti za izgradba na administrativniot objekt na Agencijata za elek-tronski komunikacii, vo vrednost od 518,1 milioni denari. Objektot treba da

bide izgraden vo slednive 15 meseci, a investitor e Agencijata za elektronski komunikacii.

prinosi na doma{nite i investiciskite fondovi od regionot.Inaku, akciskite fondovi od regionot koi investi-raat na globalnite pazari, pokraj berzite vo Brazil, Rusija i Kina, pomal del od sredstvata gi vloùvaat i vo grupata razvieni dràvi kako SAD, Ger-manija, Avstralija, skandi-navskite dràvi, a mal del i na balkanskite pazari.

Dràva JIE pazari Prinos vo %Srbija Citadela Triumf 18.2Hrvatska KD Nova Evropa 13.71Slovenija KD Isto~na Evropa 12.32Slovenija Alta Nova Evropa 8.33Makedonija KD Nova EU 0.42Makedonija Ilirika JIE -3.16Makedonija KB Publikum balansiran -2.13Makedonija Inovo Status akcii -7.22Srbija Rajfajzen Akcii -58.42Dràva Globalni pazari Prinos vo %Hrvatska HPB WAV DJE 8Hrvatska Planitum global oportunity 7.43Makedonija KD Brik 7.21Slovenija KD Indija i Kina 5.94Hrvatska Ilirika Brik 5.8Slovenija Ilirika Brik 4.71Makedonija Ilirika GRP 0.95Srbija Ilirika Global 0.45Slovenija Alta Internatioanl -1.86(Prinosite se za izminatite 12 meseci)

PRINOSI NA MAKEDONSKI I NA FONDOVI OD REGIONOT

Fokus12


OVA E KORUPCIJA! Korupciskiot skandal

okolu trojcata ev-roparlamentarci, vo koj be{e vklu~en i izvestuva~ot za Make-

donija, Zoran Taler, koi zemale mito od 100.000 evra za da vlijaat vrz zakoni vo polza na la`na lobisti~ka ku}a ne e edinstvenata kriminalna afera koja dosega ja preìveala Ev-ropskata unija.Iako ovoj skandal se smeta za prviot koj vo 53-godi{noto funkcionirawe na Evropskiot parlament go donese evropskiot zakonodaven dom do najdlaboka kriza, za àl, ne e edinstve-niot. Vakviot skandal samo u{te edna{ potvrdi deka i Evrop-skata unija funkcionira kako i sekoja druga vlada vo svetot.Korupciski skandali, name-steni tenderi, nepotizam i kriminal ja "tresat" Evropskata unija kako {to ja "tresat" i sekoja druga zemja. Infekcijata "korucpija" s$ u{te ostanuva najgolemoto zlo vo svetot na koe ne moàt da odoleat nitu zdruènite sili na evropskite dràvi.Krizata so koja sega e soo~en Evropskiot parlament vo 1999 godina ja pogodi Evropskata komisija. Korupciskiot skandal so koj se soo~i Komisijata pret-stavuva svoeviden presedan vo funkcioniraweto na Evropskata

unija, koga site ~lenovi na Komisijata zaedno so toga{niot pretsedatel @ak Santer si podnesoa ostavka poradi vklu~enost vo mito i korupcija. Imeno, Komisijata na Santer odbivala da podnese finansiski izve{taj do Parlamentot. No, vo izve{tajot {to go ispratil Pol van Bitene do Parlamentot tvr-di deka postojat silni indicii deka revizorite bile popre~eni i opstruirani vo izvr{uvaweto na revizijata i deka posto-jat indikacii za finansiski malverzacii vo rabotata na Komisijata. Iako brojkata za sumata nikoga{ ne izleze na vi-delina, samiot fakt {to celata Komisija zaedno so pretsedate-lot si podnese ostavka e dovo-

len dokaz deka malverzaciite vo Evropskata komisija i toa kako se slu~uvale.

KORUPCIJA DO SAMIOT VRV!Najdobar dokaz deka korupcijata me|u birokratite vo evropskite institucii ne go po{teduva nitu samiot vrv e skandalot koj go zdrma pretsedatelot na Evrop-skata komisija, @oze Manuel Baroso. Baroso be{e obvinet deka zemal potkup od gr~kiot milijarder Spiro Lacis, ~ii nafteni i brodograditelski biznisi se "te{ki" okolu ~etiri milijardi evra. Vsu{nost, stanu-va zbor za "besplatno" letuvawe vredno 20.000 evra koe Lacis mu go ponudil na Baroso vo zamena za toa negovata firma da bide angaìrana vo plano-

lal golemi sumi dràvni pari. Otkako Evropskiot parlament mu naloì da vrati dolg od 600 il-jadi evra, Evropskata kancelarija za borba protiv izmami i koru-pcija (OLAF) odlu~i da spro-vede istraga za Dover. Vesnikot "Sandej tajms” u{te vo maj prv gi otkril aktivnostite na Dover. Vo izve{tajot pi{uva deka vo period od sedum godini slu`ba Dover prefrlil 925.000 evra na smet-kata na kompanijata MP Holdings, a ovie pari bile iskoristeni za kupuvawe dva avtomobili "BMV" i za renovirawe na domot na Dover. Istata godina Britanija povtorno mora{e da povle~e svoj pretstavnik od Brisel otkako {efot na britanskata delegacija, Xajls î~ester, uplatil 45.000 evra na smetka na kompanijata vo koja toj e direktor.

NEDOMESTOCI ZA NI[TO!Vo 2007 godina grupa evroparla-mentarci zarabotile 820.000 evra za ni{to. Pove}e od 60 eroparla-mentarci redovno se logirale za prisustvo na mese~nata sesija na Evropskiot parlament vo Straz-

Korupcijata vo EU nitu po~na, nitu }e zavr{i so aferata vo koja e vklu~en sega ve}e porane{niot evropratenik i izvestuva~ za Makedonija, Zoran Taler. Evropski pari na smetki na privatni firmi, prateni~ki plati za nepojavu-vawe na rabota, spre~uvawe na revizorite da izvr{at uvid vo finansiskoto rabotewe, mito od iljadnici evra za da se “prodadat” tenderi se samo del od rabotata na Evropskata unija! Istata Unija koja vo poglavjata za pregovori so zemjite kandidati za ~lenstvo insistira na borba so kriminalot i korupcijata!

��

vite za izgradba na naftovodot Burgas-Aleksandropulos, proekt vreden 800 milioni dolari. Iako pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, go "preìvea” korupciskiot skandal povrzan so gr~kiot tajkun, ova frli ogromna damka na negovata politi~ka kariera.Osven Baroso, vo finansiski skandal be{e vovle~en i visokiot pretstavnik za nadvore{ena poli-tika na EU, Havier Solana. Isto kako i negoviot kolega od 1999 godina, taka i Solana odbil da go dostavi finansiskiot izve{taj na razgleduvawe pred Evropskiot parlament. Ovojpat mediumite prenesuvaa deka skandalot vo koj be{e vovle~en poso~uva na ne-namensko tro{ewe pari, suma od neverojatni 650 milioni evra.

EVROPSKI PARI NA SMETKI NA PRIVATNI FIRMI!

Britanskiot pratenik vo Evrop-skiot parlament Den Dover be{e povle~en od prateni~kata fotelja za{to se otkri deka na smetkata na kompanijata {to ja dràt negovata sopruga i }erkata prefr-

REKLAMI OD "JAVEN" INTERESIsto kako i makedonskata Vlada, taka i Evropskata unija tro{i ogromni sumi od buxetskite pari na reklami od javen interes. Procenkite na tink-tenk organizaciite se deka Unijata tro{i do 2 milijardi evra sekoja godina na vakvi kampawi, suma koja e pogolema od vkupniot fond na Koka-Kola za reklamirawe vo svetot

GABRIELA [email protected]

"KAPITAL" ANALIZA: EVROPSKATA UNIJA SE DAVI VO KRIMINAL

TOP 10 PRIVATIZACISKI PLANOVICISKI PLANOVI

no.4 13KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

ÎKAGO ]E GO PRIVATIZIRA AERODROMOT MIDVEJ

Za îkago privatizacijata ne e ni{to novo. Gra-dot dosega uspe{no go prodava{e svojot imot, po~nuvaj}i od lokalni

parking-garaì, s$ do mostot Ska-jvej. Vo po~etokot na 2009 godina amerikanskiot grad dobi ponuda da go prodade aerodromot Midvej na privaten sopstvenik. Vo dekem-vri gradona~alnikot na îkago, Ri~ard Dejl, uspea da sklu~i dogovor od 1,15 milijardi dolari, so koj prodade del od gradskiot parking-prostor od 36.000 metri vo racete na privatna kompanija, îkago parking miters LLC (Chi-cago Parking Meters). No, nabrzo stana o~igledno deka i dvete strani izbrzale so zdelkata, zatoa {to îkago parking miters se pokaà deka e nepodgotven da go vodi svojot nov prostor. Grad-skata vlast sega donese odluka deka e potreben podolg period na tranzicija pred da se finalizira proda`bata. So ovie zborovi magazinot "Tajm" ja po~na prika-znata za planot za privatizacija na dràvnite imoti vo îkago so cel da se namali dràvniot dolg i buxetski deficit na SAD.Porano Midvej be{e eden od na-jprometnite aerodromi, s$ dodeka gradskiot rival, aerodromot O’Her, ne mu go prezede primatot vo po~etokot na 60-tite godini. Spored ekspertite, dokolku aero-dromot se privatizira odnovo }e go zazeme svoeto mesto vo istorijata, no ovojpat kako prv najgolem amerikanski privaten aerodrom.Goldman Saks, Doj~e bank, avstra-liskiot specijalist za infrastruk-tura Mek Kuori i {panskiot op-erator so aerodromi Ferovial se investitorite koi "kruàt" okolu aerodromot na ikago. Ekspertite prognoziraat deka privatizacijata na aerodromot na dràvnata kasa moè da & donese okolu tri milijardi dolari."Gradona~alnikot na îkago otsekoga{ ja ima{e ovaa ideja kako rezerven plan za sobirawe kapital. No, toa ne be{e vedna{ izvodlivo. Kako na sekoj pazar, taka i tuka vi treba kupuva~ i prodava~", izjavi Dejna Levenson, glaven finansiski sovetnik na îkago, vo vrska so proda`bata na imotot. Spored amerikanskiot dneven vesnik "Va{ington post", so tekot na godinite infrastrukturata na SAD prerasna vo edna od najpo-sakuvanite sopstvenosti vo SAD, a bankite i privatnite kompanii za nedvi`nosti s$ pove}e po~naa da oddeluvaat fondovi za investicii vo imoti koi porano se smetaa za "provincija na gradskoto up-ravuvawe". A ikago neo~ekuvano se najde vo avangardata, pi{uva "Va{ington post".Po privatizacijata na îkago skajvej (Chicago Skyway), koj gradot mu go dade pod naem na stran-ski konzorcium za 1,8 milijardi dolari vo 2005 godina, sleduvaa sli~ni zdelki. Vo 2008 godina îkago mu prodade portfolio od op{tinskite parkinzi na Morgan Stenli za 563 milioni dolari. Na po~etokot od 2009 godina dràvata Ilinois ja stavi svojata

lotarija, ~ija vrednost moè da dostigne i 10 milijardi dolari, na licitacija.Sepak, najgolemiot potencijalen "den za isplata" na îkago moè da donese i najmnogu predizvici. Bidej}i nekolku potencijalni kupuva~i se stranski kompanii, dogovorot moè da se soo~i so istite {ovinisti~ki problemi koi minatata godina ja uni{tija proda`bata na pet amerikanski pristani{ta na kompanija od Sred-niot Istok, pi{uva vesnikot.Potoa sleduvaat ekonomskite pra{awa. Okolu 65% od av-ioprevoznicite na Midvej tre-ba da ja odobrat transakci-jata i moàt da pobaraat da se ograni~at taksite za sletuvawe. Vo minatoto avioprevoznicite tvrdea deka privatizacijata moè da go zgolemi prirodniot mo-nopol na aerodromot ako ne se reguliraat taksite za sletuvawe i ostanatite ekonomski koncesii.Za patnicite rezultatite bea popozitivni. Iako ova e nov fenomen vo SAD, privatizacijata na aerodromite ve}e so decenii e prisutna vo Evropa i Avstralija, kade {to nedostigot od op{tinski pazar na obvrznici ja prinudi vlasta da bara kreativni sred-stva za finansirawe na nivnata infrastruktura. Vo eden od prvite i nauspe{nite primeri vladata na premierot Margaret Ta~er sobra 2,3 milijardi dolari so privatizacijata na Briti{ erport otoriti (British Airport Authoruty), sega poznat kako BAA, vo 1987 godina. Sepak, potencijalnata proda`ba na Midvej budi dilemi me|u ek-spertskata javnost za toa kolku golemo }e bide vlijanieto na mo`nata transakcija vrz celok-upnata avionska industrija na SAD. Dosega e privatiziran samo Stjuart Interne{nel (Stewart International) vo Wuburg, Wujork, no Dejvid Benet, direktor na Kancelarijata za aerodromska bezbednost i standardi na FAA, izjavi deka ako Midvej doìvee us-peh, Kongresot moè da ja pro{iri programata.Iako podatocite za minatata godina s$ u{te se vo izrabotka, vo 2009 godina preku aerodromot Midvej patuvale pove}e od 17 milioni patnici, {to go smesti Midvej vedna{ zad me|unarodniot aerodrom O’Hara. Vo 2005 godina Midvej be{e 30-ot najprometen aerodrom vo SAD vo odnos na patnici. Sautvest erlajns (Southwest Airlines) e dominanten prevoznik na Midvej poradi toa {to kontroliraat 29 od vkupno 43 terminali na aero-dromot. Vo momentov aviokompani-jata nudi 216 leta na den na 52 destinacii.

�� Za ikago privatizacijata ne e ni{to novo. Gradot dosega uspe{no go prodava{e svojot imot, po~nuvaj}i od lokalni parking-garaì, s$ do mostot Skajvej. Na po~etokot na 2009 godina amerikanskiot grad dobi ponuda da go prodade i aerodromot Midvej.

burg sekoj petok, iako Parlamen-tot nikoga{ ne zasedava vo petok, ovozmoùvaj}i im na pratenic-ite da zarabotat 200 evra za sekoe prisustvo. Vakviot "peto~en nadomest", koj po~nal od 2004 godina, go ~inel evropskiot buxet 820.000 evra.So sli~na situacija Evropskata unija se soo~i i kon krajot na minatata godina. Porane{ni evrokomesari prodolùvaat da zemaat nadomestoci kako pomo{ za nao|awe nova rabota po zavr{uvaweto na nivniot mandat vo Evropskata komisija, iako ve}e odamna si obez-bedile platena slu`ba. Taka, vkupno 17 porane{ni komesari imale primawa so minimalna godi{na vrednost od 96 iljadi evra, iako dolgo vreme vr{ele platena dejnost

kako lobisti ili politi~ari. Sli~ni nadomestoci s$ u{te koristat porane{niot komesar za vnatre{en pazar ârli Mekgrejvi, kako i Xo Borg, zadolèn za ribarstvoto i pomorstvo vo Evropa.

TENDERSKI MESTENKI!Vo 2007 belgiskata policija privede slu`benici na Ev-ropskata komisija vo Brisel osomni~eni za korupcija od milion evra. Vsu{nost, stanuva zbor za potkup od milioni evra {to bile davani za odredeni lica da moàt da gi dobijat tenderite za iznajmu-vawe na zgradite na deleg-

aciite na Evropskata komisija vo Luksemburg, Francija i Italija. Evroslu`benicite zemale mito od agenciite za nedvi`nosti i osiguritel-nite kompanii, a za vozvrat im ostvaruvale kontakti za iznajmuvawe i obezbeduvawe na kancelariite na Evropskata komisija. Vo ras~istuvaweto na ovoj korupciski skandal bea vklu~eni pove}e od 150 bel-giski, italijanski i francuski policajci koi vr{ea pretres na glavnite kancelarii na Komisijata vo zgradata vo Brisel, kako i vo Luksemburg, Francija i Italija.

prodolùva

2miljardi evra- sekoja godina

tro{i EU za kampawi od javen interes

820iljadi evra- EU platila na-

domest na evroparlamentarci za u~estvo na sednici koi nikoga{

ne zasedavale

EP: DURI I BALKANOT NI SE SMEE!"Moème samo da zamislime kako slatko ni se smeat na Balkanot tie na koi im pra|ame poraki deka mora da se borat protiv korupcijata. Zatoa, sekoja minuta e premnogu i tie evroparlamentraci mora vedna{ da bidat izbri{ani od listata so pratenici. Ako Severin odbie, toga{ mora da go izbrkame". Ova go rekol v~era anonimen evropratenik komentiraj}i go korupciskiot skandal koj vo nedelata go objavi britanskiot vesnik "Sandej tajms", objavuva hrvatskiot vesnik "Jutarwi list".Po vakviot korupciski skandal, Evropskiot parlament se na-jde vo dlaboka kriza, vo koja e donesen vo pra{awe ugledot na ovaa institucija. Otkako Taler i [traser podnesoa os-tavka, sega Parlamentot vo obid da go spasi toa {to moè da se spasi od ugledot na Parlamentot vr{i silen pritisok i Severin da si podnese ostavka..

ZORAN TALERSpecijalniot izvetuva~a za Makedonija vo EU, Zoran Taler si podnese ostavka poradi pot-kup od 100.000 evra od la`na lobisti~ka ku}a. Poradi istiot skandal, ostavka si podnese i

avstriskiot evropratenik, Ernst [traser, dodeka romanskiot, Adrian Sev-erin ~eka da zavr{i istragata za da odlu~i dali }e go napravi toj ~ekor.

HOSE MANUEL BAROSOPretsedatelot na evropskata komisija, Hose Manuel Baroso be{e po~asten so "besplano" letuvawe vredno 20.000 evra koe gr~kiot tajkun Lacis mu go ponudil vo zamena negovata firma

da bide angaìrana vo planovite za izgrad-ba na naftovodot Burgas - Aleksandropu-los, proekt vreden 800 milioni dolari.

HAVIER SOLANAPorane{niot visok

prestavnik za nadvore{na poli-

tika Havier Solana be{e vovle~en vo finan-siski skandal za nena-mensko potro{eni 650.000 evra buxetski pari

@AK SANTERPoradi finansiski malverzacii vo iskoris-tuvawe na buxetskite sredstva porane{niot pretsedatelot na Evropskata Komisija @ak Santer i site ~lenovi na Komisijata si podnesoa ostavka i ja dovedoa Evorpskata Komisija vo kriza

Komentari / Analizi14 KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

EKONOMSKATA NAUKA I NAJNOVATA SVETSKA FINANSISKA KRIZA

Najnovata svetska finansiska kri-za, koja spored svojata {iro~ina i dlabo~ina ja

nadmina duri i Golemata svetska kriza (1929–1933), ja stavi i ekonomskata nauka vo fokusot na interesot. Vo pravo se kriti~arite deka svetskata ekonomska nauka ja do~eka najnovata kriza podzaspana.Vo izminatata dekada vo pres ti`nite ekonomski spisanija (so impakt faktor, kako {to e moderno denes da se narekuvaat) mnogu pove}e ima{e trudovi so koi se dava{e poddr{ka na finansiskite derivati, kako novi formi na kreditnata industrija, a mnogu malku so koi se ukaùva{e deka finansiskite derivati imaat i vgradeni slabosti koi ja vodat bankarskata indus-trija, a so toa i celokupnata ekonomija vo kriza. No, ako vo dijagnozata i ranoto predupreduvawe od krizata ekonomskata nauka zatai, vo lekuvaweto, poto~no vo izvlekuvaweto na ekonomi-jata od krizata, barem na tloto na SAD, moè da se gordee so toa {to go napra-vi eden nejzin eminenten pretstavnik, profesorot Ben Bernanke, koj pri pojavata na krizata (2007 godina), a i denes se nao|a na ~elo na Federalniot rezerven sistem (centralnata banka na SAD). Bernanke vaì za eden od najgolemite ekonomisti, ek-sperti za Golemata svetska kriza. Negovite stavovi za pri~inite za nastanuvaweto na taa kriza, za posledicite,

kako i za gre{kite {to se napravija so prezemaweto, odnosno neprezemaweto merki od monetarnata i fiskalnata politika za prekinuvawe na deflacio-nata spirala vo svetskata akademska javnost imaat visok respekt. I sudbinata saka{e profesorot Ber-nanke da se najde vo situ-acija vo vreme na najnovata svetska kriza da bide na ~elo na edna institucija od koja moè neposredno, so itni i efikasni merki, da deluva da ne se povtorat gre{kite koi bea napraveni od polismejkerite za vreme na Golemata kriza. I so merkite {to gi prezedoa Centralnata banka na SAD i Ministerstvoto za finansii, za koi, po op{to uveruvawe, najzasluèn e Bernanke, SAD relativno brzo izlegoa od krizata. Vo izminatite nekolku godini bevme svedoci vo zemjata vo koja liberalnata ekonomija (sloboden pazar, bez dràvni merki so koi bi se vlijaelo na slobodnoto deluvawe na pazarnite zakonitosti) ima{e najdlaboki koreni i najgolem broj sledbenici i vo naukata i vo politikata da se slu~i presvrt – na scena da stapi neokenzijan-izmot i dràvniot interven-cionizam. Od edna strana, centralnata banka na SAD, koristej}i eden ~len od zakonot koj & dozvoluva vo vonredni uslovi direktno da kreditira kompanii, trgna vo edna masovna i masivna kreditna ekspanzija. Mili-jardi dolari se ufrlija vo platniot promet za da se spre~i deflacionata spi-

rala i da profunkcionira zako~eniot platen promet. Od druga strana, Ministerst-voto za finansii predloì, a Kongresot po izvesno kolebawe, sepak, prifati ogromen finansiski paket za spasuvawe na golemite fi-nansiski institucii (banki, osiguritelni kompanii i sli~no). Neodamna po~inatiot korifej na neoliberalizmot i mon-etarizmot, Milton Fridman, verojatno se prevrtuva vo grobot od toa {to se slu~uva so intervencionizmot vo ekonomskata politika vo negovata zemja. No, fakt e deka merkite dadoa rezul-tati - bankite koi bea pred bankrot so finansiskata pomo{ {to ja dobija od dràvata ne samo {to se spasija od bankrot, tuku brzo zakrepnaa i predvreme, vo najgolem broj, gi vratija parite na dràvata. Prim-erot na SAD go sledea i drugi zemji. I tie ne ~ekaa pazarnite zakonitosti sami od sebe da dovedat do izlez od krizata, kako {to be{e slu~aj za vreme na Gole-mata svetska kriza, tuku go upotrebija celiot arsenal oru`je izmislen od Kejns i negovite sledbenici, na dràvni i fiskalni merki za izlez od krizata. SAD se pouspe{ni vo nad-minuvaweto na krizata vo sporedba so EU i EMU. Za pri~inite zo{to zemjite-~lenki na EU i EMU pobav-no izleguvaat od krizata }e pi{uvam vo nekoja na-redna kolumna. Vo ovaa prigoda samo da naglasam deka glavniot problem na EU i EMU e toa {to ne se

soedineti evropski dràvi, taka kako {to se sozdale i funkcioniraat denes SAD. Da rezimirame: ako izmi-natata decenija ekonomskata nauka potfrli (sekoja ~est na isklu~ocite) vo navremenoto predviduvawe na finan-siskata kriza i ako be{e nekriti~na kon vgradenite slabosti na finansiskite derivati, denes preku pro-fesorot Bernanke pokaà deka lekcijata nau~ena od Golemata svetska kriza za pobrz izlez od krizata moè da se primeni vo dene{ni uslovi i da dade rezultati. No, ako ekonomskata nauka i politika pokaàa deka imaat re{enija za izlezot od krizata, s$ u{te nema odgovor vo ekonomskata nauka kakva ekonomska poli-tika da se vodi za da ne dojde ekonomijata vo kriza. Kakva ekonomska politika treba da vodat pred s$ golemite ekonomski sili, SAD, Kina, EMU, za da ne se soo~i svetot po nekolku godini ili dekadi, seedno, so nova ekonomska kriza. Dali toa da bide ekonom-skata politika na SAD, pa i na EMU, praktikuvana vo poslednata decenija, poli-tika na golema fiskalna ekspanzija, prosledena so visoki buxetski deficiti ili ekonomskata politika na Kina, ekonomska politika na visoka izvozna ekspanzija, koja doa|a kako rezultat na golemoto doma{no {tedewe (i na naselenieto i na dràvata), prosledena so visoki stapki na ekonom-ski rast. Ako se gleda kako pominaa SAD, EMU i Kina vo najnovata kriza, toga{

sam po sebe se nametnuva odgovorot deka treba da se sledi ekonomskiot model na Kina, koja prakti~no i ne ja po~uvstvuva krizata. Barem ne ako se gledaat stapkite na ekonomskiot rast {to gi ostvari vo godinite na krizata. Problemot e {to ekonomskata nauka s$ u{te nema dadeno odgovor do koga e mo`no (ne dali e mo`no, bidej}i o~igledno e deka e mo`no) da funkcioniraat paralelno ednopartiski politi~ki sistem i ekonom-ski sistem zasnovan na pazarnata ekonomija. A vo me|uvreme, Kina grabi li grabi kon prvoto mesto vo svetskata ekonomija. Prvite prognozi bea deka Kina }e go zazeme vode~koto mesto vo svetskata ekonomija vo 2050 godina. Ponovite prognozi predvidoa toa da bide vo 2027, a najnovite prognozeri tipuvaat na 2020. A 2020 go-dina spored kineskite merki na vremeto e – utre.I zasega izgleda povero-jatno taa pobrzo da stigne do prvoto mesto otkolku ekonomskata nauka da dade odgovor za trajnosta na “kineskoto ~udo”, odnosno da dade teoriska osnova na postojniot kineski model vo ekonomijata. Deka toa pra{awe se postavuva i vo Kina svedok e avtorot na ovie redovi, koj vo sep-temvri 1997 godina na pre-davaweto {to go ima{e pred studentite na Bankarskiot institut na Centralnata banka na Kina od eden stu-dent be{e pra{an: “Dali ekonomskata nauka poznava model na pazarna ekonomija i ednopartiski politi~ki

D-r Qube Trpeskiprofesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

sistem”? Mojot odgovor be{e pove}e diplomatski, deka ekonomskata nauka e svedok na postoeweto na takov model, toa e kineskiot, a za trajnosta na takviot model najpo-vikani da dadat odgovor se pred s$ kineskite profesori po ekonomija, na {to slatko se iz-nasmeaja i studentite i profesorite prisutni vo salata.PS. Denovive vo Re-publika Makedoni ja pretstojuva{e glavniot ekonomist na Svetskata banka, koj odrà i pre-davawe pred studentite i profesorite na Ekonom-skiot fakultet vo Skopje. Na zakuskata vo bifeto {to ja imavme po pre-davaweto ja iskoristiv mo`nost i mu go postaviv istoto pra{awe {to mi go postavija kineskite studenti mene - do koga moè da se odrùva modelot {to sega postoi vo Kina, ednopartiski politi~ki sistem i paza-ren ekonomski sistem? I negoviot odgovor be{e deka nema odgovor, no potoa, otkako ispi edna goltka ~aj, dodade – no i vo pogled na demokratija-ta ima promeni vo Kina, ne samo vo ekonomijata. Glasnosta denes e mnogu pogolema otkolku pred deset godini. Verojatno e vo pravo.

Neodamna po~inatiot korifej na neoliberalizmot i monetarizmot, Milton Fridman, vero-jatno se prevrtuva vo grobot od toa {to se slu~uva so intervencionizmot vo ekonomskata politika vo negovata zemja

��

MAKEDONIJA – EVROPSKA ILI SIROMA[NA?

Minatata ne -dela Internit Gil, glavniot ekonomist na Svetskata ban-ka, vo prosto-

riite na Narodnata banka napravi prezentaci ja za ekonomskiot rast vo Evropa i vo centralna Azija. Prezent-acijata be{e interesna i so mnogu informacii, no edna poenta zasluùva da bide potencirana, bidej}i e mo{ne relevantna za na{iot slu~aj, za makedonskata ekonomija.Spored analizata na Svetska-ta banka, od 2000 godina na-jsilnata regionalna ekonom-ska integracija vo svetot se slu~uva vo Evropa. Kako indikator za integracijata se poso~uva zgolemuvaweto na korelacijata me|u indus-triskoto proizvodstvo na novite zemji-~lenki na EU i zemjite-kandidati za vlez vo EU, od edna strana, i in-dustriskoto proizvodstvo na prvite 15 zemji-~lenki na EU. Toa zna~i deka sme na istiot brod, ja delime sudbinata, povrzani sme vo toa {to go

proizveduva industrijata, zavisime edni od drugi. U{te pove}e, spored Svetska-ta banka, vo 2008 godina u~estvoto na izvozot i na uvozot na stoki vo Cen-tralna i Isto~na Evropa i vo Turcija se iska~i na pribli`no 60% od bruto-doma{niot proizvod. Sleduva regionot na porane{nite sovetski republiki so okolu 45%. Ova pokaùva deka sme del od region vo koj nadvore{notrgovskata razme-na ima najgolemo relativno zna~ewe. Ako odime ~ekor ponatamu i vidime kade se naso~eni uvozot i izvozot, toga{ gledame deka polovina od stokite {to gi prodava vo stranstvo Jugoisto~na Evropa gi prodava vo zemjite od Zapadna Evropa. Svetskata banka zaklu~uva deka {tom korelaci jata me|u ekonomiite vo evrop-skiot region e golema i raste~ka, toga{ i toa {to }e se slu~uva so Centralna, Isto~na i ju`na Evropa vo idnina, vklu~itelno i makedonskata ekonomija, vo

zna~itelna mera zavisi od slu~uvawata vo Zapadna Evropa. Taka poglednato, treba da se ima predvid deka rastot na ekonomijata vo evrozonata, procenet vo 2010 godina na 1,3%, vo 2011 godina }e se zgolemi na 1,7%. Po Japonija, toa e vtoriot najmal ekonomski rast vo svetot, pomal od rastot na SAD (2,3%), Latinska Amerika i Karibite (3,9%), Isto~na Azija i Pacifikot (8,0%). [to moè da se zaklu~i od poentite na analizata na Svetskata banka? Muabetot za povrzuvaweto so EU ne e prazen muabet. Toj ima dlaboka ekonomska sodrìna. Upateni sme da sorabotuvame so evropskite ekonomii i na{iot razvoj vo zna~itelna mera zavisi od toa {to se slu~uva vo razvienite ev-ropski zemji. Toa ima svoi prednosti. Edna od prednos-tite e {to slu~ajno, zaradi na{ata geografska lokacija, se nao|ame vo regionot koj ekonomski najmnogu se integ-rira vo sporedba so koj bilo drug region vo svetot.

Dobrata strana od pozi-cioniranosta vo evrop-skiot region treba da ja krunisame so ~lenstvo vo EU. Toa nosi dopolnitelni pozitivni efekti za nas kako dràva i kako nacionalna ekonomija. Definitivno mora da gi spomeneme evropskite fondovi. Spored dobrite poznava~i na rabotite, po-datocite za pomo{ta od EU mnogu jasno pokaùvaat {to nosi ~lenstvoto vo EU. Ek-spertite go poso~uvaat kako ilustrativen primerot so Bugarija. Spored niv, ako se zemat podatocite za pomo{ta od EU i efektite za Bugarija i se prilagodat na brojot na ìteli na Makedonija, toga{ izleguva deka:^lenstvoto vo EU nosi fin-ansiska pomo{ za ekonomski razvoj od okolu 350 milioni evra godi{no.Od ovie pari, okolu 130 milioni evra godi{no se nameneti za poddr{ka na zemjodelstvoto. Moème da zamislime na koe nivo bi se donelo makedonskoto zemjodel-stvo so vakva poddr{ka, kako

dopolnuvawe na buxetskata poddr{ka od dràvniot buxet. Za ilustracija, so parite od EU, Bugarija re~isi ja prepolovi nevrabotenosta vo ruralnite sredini. Tamu nevrabotenosta se namali od 22% vo 2002 godina na 12% vo 2006 godina. Koga bi gi koristele evropskite fondovi moème da pretpostavime kolku mnogu lu|e bi na{le rabota vo zemjodelstvoto, bi ostanale da ìveat vo ruralnite sredini, a vo niv zna~itelno bi se podobrile uslovite za ìvot. Godi{no okolu 220 milioni evra od evropskite fondovi bi bile nameneti za izgradba na infrastruktura i vrabotu-vawe. Da se potsetime, vo 2010 godina od dràvniot buxet se realizirani kapi-talni rashodi vo iznos od 249 milioni evra. Bez da navleguvame vo toa kakov e su{tinskiot (ne)kvalitet na kapitalnite rashodi, moème samo da konstatirame deka koga tie bi bile dvojni i kvalitetni pozitivnite efekti bi bile pove}ekratni.

Kako zemja, imame sre-}a {to geografski sme locirani vo regionot {to ekonomski najsilno se integrira. No, kako zemja, nemame sre}a {to imame vlada koja ne znae kako da ja vnese Makedonija vo EU. Kako dràva i kako ekonomija nie moè da si ostaneme tamu kade {to sme. Drugite nema mnogu da se griàt, ama nie kako gra|ani }e gubime so sekoj den {to pominal, vo koj sme ostanale nad-vor od Evropskata unija. Ima nekoj gra|anin vo dràvava {to ne go raz-bira ova? A ima nekoj vo Vladava {to go razbira ova? Ako ima nekoj takov vo Vladava, neka izleze i kone~no neka mu kaè na narodot kakva ja gleda Makedonija, evropska ili siroma{na.

Kako zemja, imame sre}a {to geografski sme locirani vo regionot {to ekonomski najsilno se integrira. No, kako zemja, nemame sre}a {to imame vlada koja ne znae kako da ja vnese Make-donija vo EU. Kako dr ava i kako ekonomija nie mo e da si ostaneme tamu kade {to sme

��

M-r Zoran Jovanovskipotpretsedatel na SDSM

Balkan / Biznis / Politika 15KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

Francuskiot bankarski gigant BNP Paribas moè da go iskoristi

svojot turski ogranok Turki ekonomi bankasi (TEB) za da se pro{iri vo Balkan-skiot i Srednoisto~iot re-gion, izjavija vrvni lica od TEB. Spored rakovoditelot na BNP Paribas Turcija, @an Pol Sabet, turskite banki vo ovie regioni }e imaat dobra pozicija na

podolg period. Toj izjavi deka TEB ve}e ima filijala vo Kosovo i deka vo ovaa zemja ima tret najgolem pazaren udel.“Turcija se rangira me|u nadobrite pet strate{ki va`ni pazari za nas, me|u Francija, Italija, Belgija i Luksemburg”, izjavi Sa-bet, dodavaj}i deka tur-skoto bankarstvo ja dokaà svojata izdr`livost. Toj

zabeleà deka na Turcija gleda kako na osnova vo regionot “za vlez vo zemjite od Mediteranot, Balkanot i Sredniot Istok”.

BNP PARIBAS PREKU TURSKATA TEB ]E SE [IRI NA BALKANOT

Telekomunikaciskata kompanija Telekom Avstrija ponudi 950

milioni evra za 51% od akciite na Telekom Srbija, za koi Vladata bara{e na-jmalku 1,4 milijardi evra, javuva Beta.Telekom Avstrija vo svojata ponuda se obvrzuva deka vo period od tri godini }einvestira 450 milioni evra vo srpskata telekomu-

nikaciska kompanija. Samo ovaa kompanija dostavi ponuda na tenderot.Niskata ponuda na Telekom Avstrija predizvika mnogu reakcii vo srpskata javnost. Premierot Mirko Cvet-kovi} izjavi deka Vla-data nema da go prodade Telekom Srbija za pomalku od zacrtnata suma. Toj smeta deka odlukata da ne

se prodava Telekomot nema da ja zagrozi likvidnosta na buxetot, kako ni fin-ansiraweto na razvojnite proekti na zemjata.Analiti~arite i ekspertite smetaat deka Vladata treba da ja otfrli ponudata kako neispravna i deka tenderot treba da se poni{ti.Odlukata za validnosta na ponudata treba da se donese na 28 mart.

SAMO AVSTRIJCITE DADOA PONUDA ZA TELEKOM SRBIJA

Najgolemata far-macevtska kom-panija vo Srbija, Galenika, koja e vo dràvna sop-

stvenost, dobivkata od 6,7 milioni evra vo 2009 godina za edna godina ja pretopi vo zaguba od 14 milioni evra.Direktorot na ovaa kom-panija, Nenad Ogwenovi}, se najde na udar na javnosta i mediumite deka od uspe{na kompanija za dve godini, kolku {to e na ~elo, ja dovel Galenika do propast. Vrabotuval partiski kadar, vo vreme na kriza na vrabo-tenite im delel regres od 776 evra (na rati), a plata im delel i na sedum negovi pomo{nici.Me|utoa, Ogwenovi} oceni deka glavni pri~inite za lo{oto rabotewe na kompani-jata se nasledenite problemi, negativnite kursni razliki i nemo`nosta kompanijata da si gi naplati pobaruvawata. Toj izjavi deka e nevin i deka e podgotven vo fabrikata da gi pu{ti site inspekcii za da go proverat nejzinoto rabotewe."Ovaa kompanija i sega raboti vo tri smeni, so rezervi od 30 milioni evra i so dovolno surovini za da moè da go prebrodi naredniot period. Minatata godina e zavr{ena novata

fabrika za lekovi, trans-ferirani se 26 proizvodi, dobieni se site neophodni standardi, registrirani se 31 novi lekovi. Na zagubata napravena minatata godina menaxmentot ne moè{e da vlijae. Od negativnite kursni razliki vo 2010 godina zagu-bivme vkupno 7,6 milioni evra, doma{nite i stranskite kupuva~i se usluèni, a ne se naplateni lekovi vo vrednost od 8,7 milioni evra, dodeka kamatite na kreditite izne-suvaat 2,7 milioni evra. Da ne be{e negativnoto vlijanie na site ovie stavki, Galenika bi ostvarila dobivka od pet

milioni evra. Osnovnata pri~ina na problemot leì vo toa {to veledrogeriite na Galenika & dolàt 90 milioni evra za lekovi“, veli Ogwenovi}. Toj dodava deka smetkata na kompanijata be{e blokirana 12 dena zatoa {to Rajfajzen banka ja aktivira{e menicata na veledrogeriite BG farm i Velefarm.Rabotnicite na Galenika, pak, sprotivno na direktorot, tvrdat deka milionskite zagubi gi napravil sega{niot menaxment, koj vo period od dve godini vrabotil novi 729 rabotnici, a fondot za plati

go zgolemil za 50%. Kako {to velat rabotnicite, direk-torot Ogwenovi} ima sedum pomo{nici, a sovetnicite ne moàt ni da se prebrojat. No, poka~uvawe na plata ne dobile site, tuku samo edna grupa lu|e {to toj ja donel so sebe.“Porane{nite generalni direktori nemaa ni po dva pomo{nici, dodeka sega{niot ima sedum! Ne se znae kolku e potro{eno za ureduvawe na krugot na Galenika, nitu za vozniot park od deset avto-mobili od markata Citroen", velat rabotnicite.Tie predupreduvaat deka

Ogwenovi}, koj vo Galeni-ka do{ol vo noemvri 2008 godina, ve}e vo dekemvri sklopil dva mnogu {tetni dogovori za ovaa, nekoga{ najprofitabilna fabrika vo zemjata.

JAVNITE PRETPRIJATIJA GI UNI[TUVAAT PARTISKI DIREKTORI

Za ostriot pad na Galenika i ekonomistite kategori~no go obvinuvaat menaxmentot, koj vo vreme na kriza ne samo {to ne gi namalil tro{ocite, tuku i zna~itelno gi zgolemil platite. Spored niv, toa e tipi~no za firmi vo koi direktorite do{le po partiska linija i po pravilo nemaat ~uvstvo koga treba da si zaminat.Ekonomskiot analiti~ar Zoran Popov veli deka koga nekoja kompanija vo tolku kratok rok }e gi sramni svoite bilansi jasno e deka e vinovno rakovodstvoto, koe se odnesuva kako da ja zagubilo seta pamet.“Taka e toa koga za direktor }e stavite partiski ~ovek, koj vedna{ }e po~ne da si vrabotuva svoj kadar. Toga{ im davate plati i menaxerski dogovori, koi po pravilo se ~etiri do pet pati povisoki od prosekot. Potoa sleduva sklu~uvawe {tetni dogovori. Situacijata e sli~na vo site golemi javni pretprijatija. Vo drugi zemji ne se raboti taka vo dràvni kompanii, zatoa {to se znaat pravilata i

sankciite za lo{o rabotewe. Zakonodavstvoto tamu e mnogu rigorozno, dodeka vo Srbija e praktika nikoj da ne snosi odgovornost”, veli Popov.Golemata zaguba na kom-panijata, blokiraweto na smetkata, obvinuvawata na smetka na menaxmentot, sevo ova dovede do pad na pazarnata vrednost na kom-panijata. Spored brokerot na Sinteza invest grupa, Nenad Gujani~i}, rezultatite na Galenika pokaùvaat deka ne{to "ne {tima“ vo nejzinoto rabotewe. Ili imaat visoki tro{oci (mnogu pari odat na kamati ako se visokozadolèni) ili ne upravuvaat dobro so resur-site."Dràvata pred edna go-dina se obide celosno da ja prodade Galenika za 200 milioni evra. So vakvo rabotewe o~igledno e deka namerite na politi~arite bile isklu~itelno nerealni. Moè da se smeta za golem uspeh dokolku se dobie barem polovina od ovaa suma“, veli Gujani~i}.No, sive ovie slu~uvawa ne vlijaat vrz planovite na Galenika da otvori fabrika za proizvodstvo na lekovi vo Rusija. Dogovorot za ot-vorawe na novata fabrika oficijalno bi trebalo da go odobri i da go potpi{e ruskiot premier, Vladimir Putin, pri dene{nata poseta na Belgrad.

ZA EDNA GODINA GALENIKA NAPRAVI ZAGUBA OD 14 MILIONI EVRA

NAJGOLEMATA FARMACEVTSKA KOMPANIJA VO SRBIJA E PRED PROPAST?!

Direktorot na ovaa kompanija, Nenad Ogwenovi}, za dve godini vrabotil 729 partiski poslu{nici i gi zgolemil platite na odreden krug vraboteni. Ima sedum zamenici i nepoznat broj sovetnici

��

ELENA JOVANOVSKA

� Dokolku se stavi na proda`ba, vo momentov Galenika ne vredi pove}e od 100 milioni evra

Svet / Biznis / Politika16 KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

BORIS KAMÊV specijalno za "Kapital"

od Sankt Peterburg

�SVET 0-24 �

...NOV VOEN NAPADIzrael go napadna pojasot Gaza

Izraelski voeni avioni izvedoa najmalku pet voeni napadi na pojasot Gaza, kade {to spored prvi~nite procenki bea

povredeni najmalku 17 Palestinci. Glavna cel na napadot be{e sedi{teto na islamisti~koto dvièwe Hamas.

...SKANDAL!Putin i Medvedev se skaraa za Libija

Ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, go "iskara" premierot Vladimir Putin poradi toa {to za nego e neprifatlivo

voenata akcija na zapadnite sili vrz Libija da se sporedi so srednovekovnite krstonosni vojni.

...PRESVRTDràvnicite na Jemen gi poddràa demonstrantite

Pretstavnikot na Jemen vo Arapskata liga, Abdel-Malik Mansour i ministerot za ìvotna sredina, Abdul-Raman

al Iriani, se glavni predvodnici na grupata dràvnici koi se priklu~ija na antidemokratskite protesti vo Jemen.

Dodeka arapskiot svet so meseci go tresat nemiri, se urivaat deceniski despotski reìmi, a

Zapadot po~na i voena inter-evencija na Libija, Kremq mol~i. Moskva nema izgrade-no stav za ovie slu~uvawa koi otvoraat novo istorisko poglavje za Bliskiot Istok. S$ do minatata nedela. Toga{ visok vladin pret-stavnik ovie “revolucii” gi karakterizira{e kako negativni nastani koi ne vodat kon nikakva demokra-tizacija i treba da bidat nabquduvani od aspekt na Bol{evi~kata revolucija 1917-1920 godina. Na istiot na~in kako {to Oktomvr-iskata revolucija se tolkuva od mnogumina vo ruskata elita - “predupreduvawe do ~ove{tvoto”. Po s$ izgleda glasnogovornic-ite na vlasta, po~nuvaj}i od vladinite eksperti, medium-ite, s$ do politi~kite lideri na zemjata, ne izrazuvaat so~uvstvo do siroma{enite masi od Bliskiot Istok i severna Afrika. Nekoi

nabquduva~i sogledaa deka ruskata vlast pove}e gi ko-mentira te{kotiite so koi se soo~eni elitite vo tie zemji. Tie smetaat deka takvoto percipirawe od strana na "silovikite” (bezbednosnite slu`bi lojalni na premierot Vladimir Putin), se prefrli i kaj biznis-krugovite i liberalniot del na Vladata, lojalni na pretsedatelot Dmitrij Medvedev.Za ruskite oficijalni lica revoluciite vo Tunis i Egi-pet treba da se osudat, a

raketnite udari na zapad-nite sojuznici vrz voenite postrojki na reìmot na Gad-afi se u{te edna krstonosna vojna protiv muslimanska zemja. Ova, vsu{nost, be{e stavot na ruskiot premier, Vladimir Putin, koj po obra}aweto na polkovnikot Gadafi minatata sabota kone~no i samiot kaà {to misli za pra{aweto na Libija. Inaku, na me|unardnata politi~ka scena ruskite oficijalni lica se vozdràni i gi po~ituvaat me|unarodnite

normi na odnesuvawe za da ne gi nalutat novite vladi koi nastanaa po poslednite revolucii vo Severna Af-rika. "Poleto na kritiki se stesnu-va do nekakvi viduvawa deka ima opasen razvoj na nastanite, bilo da e toa od strana na Putin ili Medve-dev ili, pak, od strana na nivnite pot~ineti”, smeta ruskiot politikolog Dmitrij Babi}.Taka, na primer, Igor [uvalov, eden od {est-minata vicepremieri vo kabinetot na Putin, smeta deka ovie revolucii ne se dobri za zemjite kade {to se slu~uvaat. "Otsega pa natamu tie zemji }e pominuvaat niz te{ka tranzicija, vladeewe na miz-erija, politi~ki turbulencii i li~ni tragedii. Nie toa dobro go znaeme bidej}i toa se slu~i pred 20 godini”, izjavi [uvalov. To j vo ruskata javnost ima renome na liberal i poddrùva~ na pazarnite reformi vo zemjata. [uvalov ova go izjavi na konfer-encija posvetena na Jegor Gajdar, kreatorot na ekonom-skite reformi vo Rusija vo devedesettite godini.

Po upornoto i dolgo mol~ewe za slu~uvawata vo Libija i za site revolucii {to se slu~ija vo Bliskiot istok i severna Afrika poslednite meseci, Rusija kone~no progovori. So voenata interven-cija vo Libija, Zapadot, vsu{nost, povede u{te edna krstonosna vojna protiv Gadafi, e stavot na oficijalna Moskva

��

RUSIJA SE IZJASNI ZA VOENATA INTERVENCIJA NA LIBIJA

ZAPADOT VODI KRSTONOS-NA VOJNA PROTIV GADAFI

“Operacijata na me|unarodnite sili vo Libija, vo koi e vklu~ena i britanskata armija, se izvr{uva samo za za da se sprovede Rezolucijata na Obedinetite nacii. Me|unarodnite sili nemaat mandat za okupacija na Libija, nitu za promena na reìmot.”

DEJVID KAMERONpremier na Velika Britanija

� DVA, TRI ZBORA“Katastrofata vo Japonija ne vlijae{e na snab-duvaweto na dràvite od Unijata so ener-getski surovini. Nema pri~ina za zagriènost na evropskite gra|ani. EU }eprodolì vnimatelno da go sledi svetskiot energetski pazar. Sepak, potrebni se edinstveni evropski standardi za nuklearna bezbednost."

TAMA[ FELEGIminister za nacionalen razvoj na Ungarija

“Soedinetite Amerikanski Dràvi naskoro }e go namalat u~estvoto vo operaciite na koalicijata vo Libija. Za koalicijata }e bide gre{ka ako ima za cel da go ubie libiskiot lider, Moamer Gadafi.”

ROBERT GEJTSsekretar za odbrana na SAD

Svet / Biznis / Politika 17KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA


Kako posledica na prirodnata katastro-fa vo Japonija av-tomobilskata indus-trija zabeleùva

zastoj vo rabotata, a ana-liti~arite predupreduvaat deka na kompaniite od ovoj sektor “naskoro }e im se zgolemat makite” poradi prekinuvaweto na izvoznata distributivna mreà na avtomobilski i elektronski delovi koi poteknuvaat od Japonija. Avtomobilskite gigantic, kako Xeneral motors, Reno i Opel go namalija proizvodstvo i najavija ponatamo{en moèn zastoj, dodeka japonskite av-tomobilski proizvoditeli, kako Tojota i Honda, s$ u{te ne moàt da procenat koga povtorno }e po~nat so rabota nivnite fabriki. Ovie avtomobislski giganti se me|u prvite koi najavija namaluvawe i zapirawe na proizvodstvoto vo nekoi od svoite fabriki nadvor od Japonija. Ju`nokorejskata filijala na amerikanskata avtomobilska grupacija Xe-neral motors ovaa nedela

}e go namali proizvodst-voto za 10% poradi toa {to smeta deka moè da dojde do nedostig od delovi koi se proizveduvaat vo Japonija. Sedi{teto na kompanijata vo Ju`na Koreja vo ponedelnikot re{i da go namali rabotnoto vreme vo fabrikite vo Bup-jong i Gunsan, dodeka ritamot na proizvodstvo }e ostane

nepromenet vo ostanatite fabriki na Xeneral motors vo Ju`na Koreja. Portparolot na kompanijata soop{ti deka odlukata za na-maluvawe na vkupnoto proiz-vodstvo za 10% e privremena i deka kompanijata dopol-nitelno }e odlu~i za eventu-alnoto namaluvawe na proiz-vodstvoto vo tekot na idnata

nedela poradi nuklearnata kriza vo Japonija. Od kom-panijata najavija deka e mo`no narednata nedela da se sopre i proizvodstvoto na poznatiot model “pikap” vo fabrikata vo [reverport, Luizijana, SAD. Opel, firmata-}erka na amerikanskiot avtomobislki gigant Xeneral motors, po-

radi prekinot na isporakata na elektronski komponenti od Japonija }e zatvori edna od svoite fabriki vo Evropa, a vo ostanatite fabriki poradi istata pri~ina zna~itelno }e se ograni~i proizvodst-voto. Spored portparolot na kompanijata, Stefan Vajman, od ponedelnikot Opel ukina dve od tri rabotni smeni vo fabrikata vo germanskiot grad Ajzenah. Fabrikata na Opel vo Sara-gosa, [panija, v~era be{e zatvorena. Vo dvete fab-riki se izrabotuva modelot “opel korsa”, za koj nedosti-gaat potrebnite elektronski komponenti so poteklo od Japonija. Me|u avtomobislkite giganti koi najavija namaluvawe na proizvodstvoto poradi nedostigot od delovi od japon-sko poteklo e i francuskiot proizvoditel Reno. Od ovaa kompanija najavija deka }e go namalat proizvodstvoto vo fabrikata vo Ju`na Koreja, Reno Samsung motors. Ovaa fabrika uvezuva komponen-ti od Japonija, me|u koi i {estcilindri~niot motor, koj se koristi vo pove}e modeli na Reno vozilata. Zastojot vo ovaa fabrika na Reno,

koja normalno proizveduva po 20.000 vozila mese~no, }e go namali proizvodstvoto za 3.000 do 4.000 vozila.Isto taka, minatata nedela glavniot izvr{en direk-tor na Folksvagen, Martin Vinterkorn, soop{ti deka germanskiot avtomobilski proizvoditel e zagrièn poradi nedostigot od avto-mobilski elektronski delovi od Japonija i naglasi deka istoto moè mnogu da ja ~ini avtomobilskata industrija. Japonskite avtomobilski proizvoditeli Tojota i Honda odlu~ija da go odloàt re-startiraweto na proizvod-stvoto vo svoite fabriki vo Japonija poradi toa {to ne moàt da gi dobijat de-lovite {to im se potrebni. Od Tojota soop{tija deka nema da go restartiraat proizvodstvoto pred 26 mart, a od Honda motors pred-viduvaat deka fabrikite }e gi restartiraat najrano na 27 mart. Ovie kompanii go zaprea proizvodstvoto bidej-}i bea pogodeni od prirod-nata katastrofa vo Japonija. Analiti~arite procenuvaat deka ovoj zastoj gi ~ini av-toproizvoditelite po milion dolari dnevno.

AVTOMOBILSKITE GIGANTI GI ZATVORAAT SVOITE FABRIKI

Xeneral motors, Reno, Opel, Folksvagen se samo del od avtomobilskite proizvoditeli koi koristat avtomobilski delovi so japonsko poteklo, koi go zaprea proizvodstvoto vo nekoi od nivnite fabriki. Japonskite proizvoditeli Tojota i Honda s$ u{te ne moàt da preciziraat koga povtorno }e prorabotaat nivnite fabriki

��

JAPONIJA JA OSTAVI AVTOMOBIL-SKATA INDUSTRIJA BEZ DELOVI

VASE [email protected]

Silni eksplozii odeknuvaat vo glavniot libiski grad, Tripoli, ve}e nekolku dena po red otkako voenite sili lo-

jalni na pretsedatelot Moamer Gadafi se obiduvaat da gi spre~at novite napadi od me|unarodnata voena koalicija.Istreli od pi{toli, pu{ki i mitralezi odeknuvaa vo Tripoli, a dve ogromni eksplozii se po~uvstvuvaa duri i na 10 kilometri od prestolninata, prenesuva arapskata televizija Al Xezira.Dve voeni bazi na libiskata armija, me|u koi i voenata baza Abu Sitr vo predgradi-eto na Tripoli, se opkoleni od nekolku stotici Libijci koi protestiraat protiv

diktatorskiot reìm na Gadafi. "Moè da se vidi deka del od pristani{tata gorat. Po celoto krajbre`je se gledaat ra-ketnite istreli koi gi ispukuvaat silite na me|unarodnata voena koalicija, pred-vodena od Francija i Velika Britanija”, istaknuvaat od mediumot. Vo oficijalnoto izvestuvawe na libiskata Vlada se veli deka me|unarodnata zaednica ne vnimava {to, kade i kogo napa|a, pa Libija ja obvini sprotivnata sila deka napa|a civili. Toa go potvrdi i portparolot na Vladata na Libija, Musa Ibrahim, koj istakna deka nekolku desetici civili se ubieni na pristani{teto vo Sirte i vo Seba, ju`na Libija.

LIBIJA I PONATAMU OSTANUVA VOENO POLE K O M E R C I J A L E N O G L A S

Ministrite za finansii na dràvite od Evropskata unija na v~era{niot samit vo Brisel gi postavija temelite za

osnovawe na noviot spasuva~ki fond koj }e ima pozajmuva~ki kapacitet od 500 milijardi evra nameneti za dràvite so previsoki dràvni dolgovi i buxetski deficiti. No-viot fond }e stane dostapen za dràvite od 2013 godina, koga }e go zameni sega{niot privremen fond. "Postavivme strategija za zacvrstuvawe na temelite na evrozonata. Samo taka moème da ja vratime doverbata vo zonata i doverbata na obvrznicite izdadeni od na{ite dràvi-

~lenki”, istakna evrokomesarot Oli Ren.So ova i Evropskata centralna banka (ECB) po~na poseriozno da gi razgleduva merkite zaspravuvawe so cenovniot disbalans so koj sesoo~uva Evropa. Iv Mer{, guverner na Cen-tralnata banka na Luksemburg i ~len na up-ravniot odbor na ECB, potvrdi deka bankata e podgotvena odlu~no i blagovremeno da dejstvuva za da gi otstrani site zakani koi bi & na{tetile na cenovnata stabilnost vo idnina. Spored ekspertite, vakvata retorika jasno upatuva na zgolemuvawe na nominalnata kamatna stapka, koja zaglavi na rekordno nisko nivo od 1% od maj 2009 godina.

NOVIOT SPASUVA KI FOND ZA EVROZONATA ]E IZNESUVA 500 MILIJARDI EVRA

Feqton18 KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

PRIKAZNI OD WALL STREET

2929NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA:

PETAR [email protected]

VETERANOT OD SVETSKATA VOJNA NAPRAVI TRGOVSKA IMPERIJA

KARL ALBREHTOSNOVA NA TRGOVSKIOT SINXIR ALDI

Se po~nuva so ide-ja, a se zavr{uva so zdelka”, veli najbogatiot ~ovek vo Germanija. Toj

se vika Karl Albreht, a bogatstvoto go napravil so sinxirot supermarketi Aldi, koj pravi proda`ba od 40 milijardi dolari. Spored “najsveìte” procenki na magazinot “Forbs”, toj e 12-tiot najbogat ~ovek na svetot, so bogatstvo od 25,5 milijardi dolari. Kako {to veli i samiot, seto toa bilo blagodarenie na profit-abilnata ideja. Moèbi istorijata }e pokaè deka negoviot prethoden partner vo biznisot bil glavniot nosa~ na idejata, no zasega ostanuva poznato toa {to go nudat kratkite biografii. Inaku, partner vo biznisot mu be{e negoviot brat, Teo Albreht, koj po~ina minatata godina vo juli, so kogo zaedno go osnovaa biznisot vedna{ po Vtorata svetska vojna. Otkako Karl se penzionira{e od dnevnite delovni operacii

vo kompanijata, za nego mnogu malku se znae {to pravi, osven toa deka privremeno odgleduva orhidei i igra golf. Toj e povle~en ~ovek i ne se pojavuva pred me-diumite. @ivee privaten ìvot vo svojot hotel {to go izgradi na negoviot imot. No, ne bilo otsekoga{ vaka.

SKROMNITE POÊTOCI NA MLADIÔT OD ESEN

Karl Albreht e roden na 20 fevruari 1920 godina vo gradot Esen. Tatko mu bil rudar, no potoa uspeal da najde pomalku te{ka rabota, pa kako pomo{nik-pekar nosel po nekoja pari~ka vo familijata. Neslu~ajno, od nego podobro se snao|ala negovata èna, majkata na Karl, koja menaxira-la male~ka prodavnica za hrana, locirana vo indus-triskata zona [onebek, kade {to edinstveni mu{terii bile rabotnicite od loka-lnite fabiki. Tokmu od taa “prodavni~ka od agolot” pod-ocna }e se razvie sinxirot supermarketi, biznisot {to go “zbogati” Albreht.Po {koluvaweto, Karl po~nal da raboti vo pro-

davnica za delikatesi, a vo vodeweto na prodavni~kata pomagal negoviot brat. Koga po~nala Vtorata svetska vojna, 20-godi{en i ponesen od patriotizmot, Karl se priklu~il na voenite sili na Germanija. Po vojnata i pokoruvaweto na fa{istite go po~uvstvuval prerodu-vaweto na svojata zemja i vo toj duh, vo 1946 godina, otkako bil osloboden kako voen zatvorenik, zaedno so negoviot brat re{ile da go obnovat biznisot na nivnata majka. Ja prezele starata prodavni~ka i podocna ja narekle Aldi (imeto e sk-ratenica od Albreht dis-kont). Zaedno dvajcata bra}ase obidele da oìveat novi idei za da go pro{irat

svojot nov biznis, pa poleka, no sigurno, prodavni~kata postignala ogromen uspeh vo okolinata. No, tuka do{le do nedora-zbirawe. Karl ja ponudil idejata da prodavaat cigari, no Teo toa ne go prifa-til. Taka, vo 1961 godina tie go podelile me|u sebe. Karl po~nal da se {iri na profitabilniot del na Ju`na Germanija, a brat mu Teo po~nal so menaxirawe na “severnite” prodavni~ki. Kako poume{en, Karl gi zel pravata za brendirawe vo Velika Britanija, Avstralija i SAD, a Teo ostanatiot del na Evropa. Biznisot na Karl be{e nare~en Aldi sud, a toj na brat mu, Aldi nord. Vo 2000 godina samo vo

Germanija sinxirot dostigna 4.000 prodavnici. Ostanatiot del od biografi-jata na Karl e redok so po-datoci poradi povlekuvaweto od javnosta {to se slu~i po kidnapiraweto na negoviot brat vo 1971 godina. Teo be{e vo zalo`ni{tvo 17 dena. Sepak, se znae deka vo toj period Albreht vlegol vo bra~nite vodi. Spored “Forbs”, toj ima dve deca i niedno od niv ne se poja-vuva na listata vraboteni vo Aldi. Se pretpostavuva deka nikoj od semejstvoto nema da bide naslednik na svojot tatko. Poznato e i toa deka Karl s$ u{te ivee vo rodniot grad. Vo 1976 godina Karl go izgradi svoeto igrali{te za

golf, na koe igra do dene{en den. Toj e golem qubitel na igrata, a kursot za golf {to li~no go vodi e poznat kako O{bergof. Isto taka, Albreht odgleduva orhidei, unikatni cve}iwa sobrani od razni entuzijasti niz celiot svet. Se {pekulira i deka poseduva ogromna kolekcija od stari ma{ini za pi{uvawe.

PRODAVNI^KATANA AGOLOT STANA GLOBALEN IGRA^

“Tipi~niot ivot na ~ovekot se ~ini mnogu neisplaniran i nenaso~en. Samo tie {to svesno razmisluvaat za avanturata na ìveeweto kako na~in na pravewe iz-bor vo opciite sekoga{ }evospostavat samokontrola

“Se po~nuva so ideja, a se zavr{uva so zdelka”, veli najbogatiot ~ovek vo Germanija. Toj se vika Karl Albreht, a bogatstvoto go napravil so sinxirot supermarketi Aldi, koj pravi proda`ba od 40 milijardi dolari. Spored “najsveìte” procenki na magazinot “Forbs”, toj e 12-tiot najbogat ~ovek na svetot, so bogatstvo od 25,5 milijardi dolari. Pari koi gi zarabotil edinstveno so pot i na-porna rabota

ZO[TO AT&T GO KUPI AMERIKANSKIOT T-MOBILE?AT&T, ~esto kri-

tikuvana, duri i prezirana poradi svojata nespo-sobnost da drì

~ekor so raste~kata indus-trija na mobilnata tele-fonija, kako {to pi{uvaat amerikanskite analiti~ari denovive, misli deka go najde re{enieto za svoite nevolji. A toa }e go ~ini amerikanskiot telekomu-nikaciski gigant “samo” 39 milijardi dolari i potro{eni meseci (pa, duri i godini) bitka so regulatornite tela. Vo svojata objava od nedelata

AT&T re~e deka od Doj~e telekom go kupuva T-Mo-bile SAD (T-Mobile USA), negoviot amerikanski ogranok, za neverojatni 39 milijardi dolari. Pokraj gotovina, Doj~e telekom }e dobie i akcii, pribli`no okolu 8% od sopstvenosta na AT&T, kako i fotelja vo bordot na direktori na amerikanskata kompanija. Noviot biznis-entitet, dokolku dobie odobrenie od regulatornite tela na SAD }e bide najgolem mobilen operator vo zemjata. AT&T i T-Mobile zaedno imaat pove}e od

125 milioni pretplatnici, nasproti 93 milioni na Verizon (Verizon), koj vo momentov e broj eden mo-bilen operator vo SAD. Me|utoa, vo ovaa akvizici-ja ne se raboti samo za pretplatni~kata baza. Se raboti za namerata AT&T da ja podobri svojata doverba kaj korisnicite i da se podgotvi za erata na 4G mobilni komunikacii. Vo soop{tenieto za javnosta {to go izdade AT&T vo nedelata jasno se gleda zo{to kompanijata go kupuva T-Mobile i zo{to T-Mobile vleguva vo AT&T.

Ne e tajna deka AT&T ima naru{ena reputacija kaj korisnicite na negovata mreà. Toa {to go vklu~i i ultrapopularniot Ajfon (iPhone) vo svojata ponuda moèbi privle~e mil-ioni novi korisnici i milijardi dolari prihod, no ogromniot porast na iskoristenost na mreàta po~na da go zadu{uva nejziniot kapacitet do neprifatlivi nivoa. Nema{e da ima tolku fama za Ajfon na Veri-zon dokolku mreàta na AT&T nema{e tolku mnogu prekini na razgovorite i

ne iznervira tolku mnogu korisnici. I dodeka AT&T investira milijardi za da ja nadgradi svojata mreà, potrebni se godini za da se dobijat dozvoli za gradewe na novi bazni stanici i anteni, osobeno vo urbanite oblasti kako {to e San Francisko, na primer. Bez nekoj dramati~en ~ekor mreàta na AT&T nema{e da stane podobra vo bliska idnina. “Soobra}ajot vo mobilnata mreà na AT&T porasna za 8.000% vo poslednive ~etiri godini i do 2015 godina se o~ekuva da bide

osum do deset pati pogolem otkolku {to be{e vo 2010 godina”, objasni kompani-jata vo soop{tenieto. AT&T smeta deka }e pominat godini dodeka vladi-nite regulatori odobrat pogolem del od eterot da se koristi za mobilna komunikacija. Najednos-tavniot na~in da se stekne so skapocen prostor za mobilna {irokopojasna upotreba e preku akvizici-ja, a T-Mobile SAD ima najmnogu takov prostor po AT&T. Vtoriot problem e in-frastrukturata. AT&T

Feqton 19KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

Po~ituvani ~itateli, s o p e t o ~ n i o t b r o j “ K a p i t a l ” zapo~nuva nov feq-ton: “Najuspe{nite rebrendirawa vo ko-rporativnata istori-ja”. Rebrendiraweto na kompaniskite celi i poraki e te{ko, a mno gumina koi se obidele doìveale neuspeh. Doznajte kako go napravile toa nekoi kompanii, koi so pretstavuvaweto pred javnosta vo novo svetlo u{te pove}e gi privlekle svoite potro{uva~i.

ISKRENI KON [TEDEWETO

Za milionite potro{uva~i niz svetot supermarketite Aldi se ednostavno najpametniot na~in za kupuvawe preh-ranbeni proizvodi. So ovaa poraka na oficijalnata

internet-stranica na biznisot na Karl Albreht se opi{uva filozofijata na negovata kompanija, koja toj uspe{no ja vodi polovina vek. Tamu, vo Aldi, filozofijata e podel-ena na nekolku glavni pravci. Prvo e koncentriraweto kon steknuvawe mo}. Potoa e racionalizacijata na operaciite, {to zna~i eliminirawe na sekoja rabota {to }e gi zgolemi tro{ocite i se razbira, cenite. Na krajot, za Aldi i svo-evidno za Albreht najva`no e prilepuvaweto kon strogite standardi za kvalitet. Ovie tipi~ni “germanski” praktiki Aldi ja pravat unikatna poradi toa {to im pomaga na svoite mu{terii da za{tedat nekoja para preku sekojdnevnite niski ceni koi obi~no se po-mali i od cenite na drugite supermarketi. A toa, spored niv, e “iskrenost kon {tedeweto”.

i }e go ìveat svojot ìvot ispolneto”, veli Karl Al-breht. Od male~kata pro-davnica toj napravi ogromen sinxir supermarketi, koi, zamislete, nikoga{ ne gi ponudil na berzata. Spored toa, milijardite {to gi poseduva se vistinski te{ko zaraboteni pari, sobirani banknota po banknota po sekoja proda`ba.Od dnevnite delovni oper-acii vo firmata Karl se “oslobodi” vo 1994 godina, za potoa da stane pretseda-tel na bordot na direktori. Po osum godini se otkaà i od ovaa pozicija i po~na da ja vodi celosnata kontrola vo firmata. Aldi vo SAD se pojavi vo 1976 godina, a ovie denovi drì rivalitet so golemite amerikanski supermarketi kako Volmart (Walmart) ili angliskite kako {to e Tesko (Tesco). No, duri neodamna Karl odlu~i i plati za nacionalna televiz-iska kampawa. [to e toga{ toa {to go pravi specijalen negoviot sinxir na super-marketi? “Wujork tajms” pi{uva deka toa se dolì na poniskite ceni i dizajnira-nosta za skrateni tro{oci. Marketite se mali, {to ovozmoùva da se skrati na

elektri~na struija i greewe, a cenite se poniski od site drugi prodavnici niz SAD, vklu~itelno i Volmart.“Aldi be{e edna od najdo-bro skrienite tajni vo SAD vo poslednive 20 godini”, veli Bil Bi{op, pretse-datel na konsultantskata firma Vilard Bi{op, koja ja usluùva industrijata so supermarketi. Vo Amerika, Albreht dosega otvori okolu 1.000 super-marketi i planira u{te da se {iri narednive godini. Pod negova kapa e i sinx-irot Trejder Xo (Trader Joe), za ~ie kupuvawe e vinoven bratot na Karl. Niz svetot, pak, so polna parea rabotat duri 8.500 prodavnici na Aldi, a edna od niv se nao|a i vo sosedna Grcija. Za nabquduva~ite na pazar-ot, isto taka, e poznato deka vo Aldi moète da kupite edinstveno raboti koi vi trebaat. “Menaxmentot na Aldi veli - zo{to bi ni bile potrebni drugi proizvodi? Pogolemiot del do proda`bata go ost-varuvame so ovie nekolku produkti i imame mnogu pomalku sloènost i tro{ok vo biznisot”, referira direk-torot na istraùva~kata

kompanija Planet ritejl od Franfurt, Matijas Kvek, koj gi istraùva trendovite na pazarot.Sepak, ostanuva neizves-no dali gordosta na Al-breht }e prodolì so ovaa

strategija. Vo 2008 godina istraùva~ite na pazarot otkrija deka proda`bata na negovite supermarketi zabeleàla pad do 1,5% i iznesuvala 27 milijardi dolari.

ZBOR-DVA I ZA TEO ALBREHT

Eden od najzna~ajnite likovi vo ivotot na Karl e neogov-iot brat, so kogo zaedno ja po~naa biznis-karierata. Toj po~ina minatata godina vo rodeniot grad, na 88-godi{na vozrast. I toj bil vklu~en vo Vtorata svetska vojna. Negovata polovina od bi-znisot, Aldi nord, operira{e so 5.200 prodavnici, koi vo 2008 godina od proda`bata prokniìle 24,9 milijardi dolari, spored Planet ritejl. Koga toj kon Aldi go spoi sinxirot Trejder Xo, za ra-zlika od biznis-strategijata

na Aldi, go pro{iri menito so proizvodi i na polic-ite vo novata podru`nica donese kalifornisko vino, maslinovo maslo i razni vidovi mlado sirewe. Denes, negoviot biznis go pr-ezede Karl i po s$ izgleda, toj uspe{no prodolùva da go rakovodi.

Vo naredniot broj na “Kapi-tal” }e doznaete za Ri~ard Dezmond, koj denes e na listata so milijarderite, a svojata kariera ja po~na neslavno, otkaùvaj}i se od {koloto za da stane tapanar

“Aldi be{e edna od najdobro skrienite tajni vo SAD vo pos-lednive 20 godini”, veli pretsedatelot na konsultantskata firma Vilard Bi{op, koj ja sovetuva industrijata so supermarketi. Vo Amerika, Albreht dosega otvori okolu 1.000 supermarketi i planira u{te da se {iri narednive godini. Pod negova kapa e i sinxirot Trejder Xo (Trader Joe), za ~ie kupuvawe e “vinoven” bratot na Karl. Niz svetot, pak, so polna parea rabotat duri 8.500 prodavnici na Aldi

ednostavno ne moè da izgradi bazni stanici i anteni dovolno brzo poradi bavnoto izdavawe dozvoli. Pa, ako ne moète da izgradite anteni dovolno brzo, kako najbrzo moète da dojdete do niv? Odgo-vorot e to~en: kupete gi. “So pomo{ na mreàta od T-Mobile, AT&T }e ja zgolemi gustinata na svo-jata mreà za okolu 30% vo nekoi od svoite naj-gusto naseleni podra~ja, izbegnuvaj}i ja potrebata da gradi novi bazni stan-ici”, veli kompanijata vo

soop{tenieto. Iako 39 milijardi dolari se mnogu pari samo za da kupite bazni stanici i anteni, faktot {to T-Mobile ja koristi GSM tehnologijata (za razlika od CDMA tehnologijata koristena od Verizon) ve-dna{ & dava mo`nost na AT&T da ja zajakne svojata mreà. Ako zdelkata ja odobrat regulatorite, se o~ekuva AT&T mo{ne brzo da prenaso~i del od svojot mobilen soobra}aj kon infrastrukturata na T-Mobile.

Iako AT&T vo svoeto obrazloènie zo{to go kupuva T-Mobile mnogu zboruva za 4G, odnosno ~etvrtata generacija standardi vo mobilnata telefonija, T-Mobile ne raspolaga so LTE teh-nologija ili infrastruk-tura za da ponudi 4G. Zatoa, amerikanskite komentatori na telekomu-nikaciskiot pazar smetaat deka ovaa akvizicija na AT&T e samo poradi zajaknuvawe na sopstve-nata mreà i po~nuvawe proces za vra}awe na dobrata reputacija.

Amerikanskiot telekomunikaciski gigant AT&T go kupi T-Mobile USA za 39 milijardi dolari, zdelka za koja i samata kompanija veli deka treba da & pomogne da ja zajakne svojata mobilna mreà i da ja podgotvi za 4G erata

��

� Proda`bata na ALDI dostignuva 40 Proda`bata na ALDI dostignuva 40 milijardi dolarimilijardi dolari

� AT&T AT&T i i T-MobileT-Mobile zaedno imaat pove}e od 125 milioni zaedno imaat pove}e od 125 milioni pretplatnici, nasproti 93 milioni na pretplatnici, nasproti 93 milioni na VerizonVerizon, koj vo mo-, koj vo mo-mentov e broj eden mobilen operator vo SAD.mentov e broj eden mobilen operator vo SAD.

K O M E R C I J A L E N O G L A SK O M E R C I J A L E N O G L A S

arieriWWW.KAPITAL.COM.MK

TEMA NA BROJ

� STRANA 26

KOLUMNI

KK11... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

KAPITAL / SREDA / 23. MART. 2011

I

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

MISLA NA NEDELATA

� STRANA 24

� STRANA 25

PRODOL@UVA NA STR.22

� STRANA 24

� STRANA 25

HR PRAKTIKI

� STRANA 24

BIZNIS-ETIKA

“KAPITAL” I COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

US P E HOT V O B I -ZNISOT BARA TREN-

ING, DISCIPLINA I NA-PORNA RABOTA. DOKOLKU NE SE PLA[ITE OD OVIE RABOTI, MO@NOSTITE ZA US-PEH SE TOLKU GOLEMI DENES KOLKU [TO NEMA DA BIDAT NIKOGA[ POVE]E.”

Interesot za biznis-literatura na makedonski jazik raste. Iako s$ u{te sme daleku od trendovite na razvienite zapadni ekonomii, sepak, makedonskite izdava~ki ku}i se soglasni deka vo pos-lednite nekolku godini pobaruva~kata na naslovi od oblasta na delovnata i biznis-literatura zna~itelno e zgolemena. Najba-rani se knigite za liderstvo, marketing i menaxment i osobeno tie od oblasta na ~ove~kite resursi, oblast koja e vo podem vo poslednive nekolku godini. Izdava~ite, objasnuvaj}i gi pridobivkite od biznis-lit-eraturata, potenciraat deka makedonskite menaxeri bi trebalo pove}e da se svrtat kon iskustvata preneseni vo knigite za da gi najdat re{enijata na problemite so koi sekojdnevno se soo~uvaat vo biznisot. Vetuvaat deka vo idnina u{te pove}e energija }e posvetat na preveduvawe na poznatite dela na makedonski jazik so cel {to pove}e da pridonesat za pogolema informiranost i educiranost na makedon-skata biznis-elita.Vo Matica Makedonska potvrduvaat deka na zgolemenata pobaruva~ka na biznis-literatura odgovaraat so bogata ponuda. Tiraòt od pove}e od 2.000 primeroci po naslov, spored ovoj izdava~, e solidna brojka ako se zeme predvid ekonomskata mo} na gra|anite."Iako s$ u{te preovladuvaat izdanijata na angliski jazik, nastojuvame zna~ajnite dela da gi prevedeme na makedonski jazik. Pri odlukata koi dela }e bidat prevedeni se orientirame kon vode~kite svetski imiwa, koi se neophodna lektira i predizvik za brz razvoj na kompaniite. Takvi se delata na Filip Kotler, Piter Draker, Xek Vel~, Majkl Porter, Daniel Goleman..”, veli Dejan Pavleski, menaxer na Matica Makedonska. îtatelite ovde najmnogu gi baraat knigite “Ve{tini za pobeduvawe”, “Lateralen marketing” i “Od pregovor do dogovor”. Poradi zgolemenata pobaruva~ka za biznis-literatura planovite, Matica Make-donska planira da oformi posebna ekipa od mladi i stru~ni kadri koi }e gi sledat svetskite trendovi i prvi da gi plasiraat najnovite izdanija na svetski poznatite avtori vo Makedonija.

DELOVNA LITERATURA

Menaxerite gladni za biznis-naslovi na makedonski jazik

NAU^NITE PUBLIKACII GO TRASIRAAT PATOT DO USPEHOT!

NIKOLA ZLATANOV

[EST KLASI^NI “TRO[A I” NA VREME I KAKO DA GI ZAPREME

USNATA PREPORAKA E NAJDOBRA REKLAMA

MAJKL KOL

SOVETI ZA PODO-BRA PODGOTOVKA ZA STRU^NATA KOMISIJA DEJVID ROKFELER

BIZNISMEN I FILANTROP

SMALLTALK – “MUABETEWE” ZA RAZVOJ NA KARIERATA

VA@NI SE IDEJATA I TALENTOT, A NE HIERARHIJATA I RABOTNOTO ISKUSTVO

Izdava~kite ku}i ne spijat. �Tie postojano podgotvuvaat novi izdanija. Spored na-javite, na policite nabrzo }e se najdat mnogu interesni naslovi od poznati stranski eksperti, kako Brajan Trejsi, Stiven Kobej i Harvi Mekej. Velat pobaruva~kata ne e dovolna za pravewe profit, no zadovoluva faktot deka interesot postojano raste

22 KARIERI SREDA / 23/03/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ

MOJA KARIERA

IVANA [email protected]

Za niskoto nivo na ~ita~kata kultura govorat i faktite. “Ako vo Makedonija vo prosek se izdava po 0,1 kniga na sekoj ìtel godi{no, vo raz-vienite ekonomii taa brojka dostignuva od 5-10 knigi po

ìtel, toga{ izborot koj go nudi Ikona na pazarot za ~itatelskata publika e sosema dovolen”, veli Sa{o Kuzmanovs-ki, osnova~ i direktor na knigotekata Ikona, koja pred edna godina stana i izdava~ka ku}a. Ovoj izdava~ sorabotuva so poznati stranski izdava~ki ku}i kako Ekonomist (Economist), Biznis-{kolata na Harvard (Harvard Business School), Rendom haus (Random House), Harper Kolins (Harper Collins), Pingvin (Penguin) i drugi. Kuzmanovski konstatira deka ponu-data na delovna i biznis-literatura vo Makedonija e mala poradi malata pobaruva~ka, pa zatoa izdavaweto na makedonski jazik e skapa rabota. Poradi toa, re~isi 90% od site knigi od ovaa oblast na policite vo Ikona (20.000) se na angliski jazik.

ÎTATELITE BARAAT BIZNIS-KNIGI NA MAKEDONSKI JAZIK

Pred nepolni dve godini izdava~kiot

centar Tri na ~itatelite im ponudi pogolem izbor na delovna literatura na makedonski jazik preku osnovawe na fer-mata-}erka Pabli{er. Pabli{er se trudi knigite i izdanijata koi uìvaat svetska popularnost (dosega 17 se prevedeni) da gi dobliì do menaxerite na site nivoa vo kompaniite, kako i do sekoj koj saka da nau~i ne{to pove}e za biznisot preku takanare~eno neformalno obrazovanie. “Misijata na Pabli{er e preku pro-mocija na knigite od svetski poznatite eksperti i avtori da se pomogne rabo-teweto na makedonskite menaxeri i ekonomijata vo celost. Najgolem del od na{ite napori se naso~eni tokmu kon menaxmentot na razli~no nivo, koj e i malku skepti~en vo prvo vreme. No, postojat i {irokogledi menaxeri koi na na{ite idei gledaat so optimizam i ni davaat celosna poddr{ka, a na{ iskren partner e i PSM Fondacijata, koja go potpomaga pretpriemni{tvoto vo zemjava”, veli Aleksandar Sazdov, marketing i art-direktor vo Tri. Spored nego, “otkako menaxerite, pretpriema~ite i firmite }e go uvidat benefitot za sebe i svoite vraboteni, so malku pari i mali idei moàt istite da gi napravat golemi, so {to }e po~ne trendot na kontinuirano vloùvawe vo neformalnoto obrazovanie

na vrabotenite”. Vo obid da vidime {to s$ se nudi vo makedonskite kniàrnici i vo kniàrnicata Kultura, naidovme na sk-romno kat~e so biznis-izdanija. Vo razgo-vor so Sneàna Jankovska, koja rakovodi so kniàrnicata pove}e od 20 godini, doznavame deka trendot na masovno re-klamirawe, promovirawe, preveduvawe i pobaruva~ka na knigi za biznis-edukacija po~nal od pred 3-4 godini. “Interesot e najgolem za knigite preve-deni na makedonski jazik. Tie se popopu-larni i podostapni za ~itawe kaj lu|eto koi nemaat ekonomski bekgraund za ra-zlika od ponudata na knigi na angliski jazik koi se mnogu postru~ni i poskapi”, objasnuva Jankovska. Spored nejzinoto golemo rabotno iskustvo, pred desetina godini kompaniite ne praktikuvale grup-ni nara~ki na knigi, kako {to e slu~aj sega, koga se nara~uvaat i pove}e od200 primeroci. Celta na kompaniite e da se educiraat vrabotenite ili da se podarat na sorabotnicite i delovnite partneri. Izdava~kite ku}i ne spijat. Tie posto-jano podgotvuvaat novi izdanija. Spored najavite, na policite nabrzo }e se najdat mnogu interesni naslovi od poznati stranski eksperti, kako Brajan Trejsi,

Stiven Kobej i Harvi Mekej. Nekoi od knigite doìvuvaat i vtoro izdanie pora-di megapopularnosta koja {to gi raspro-dade za mnogu kratko vreme.

MAKEDONSKITE BIZNISMENI SAKAAT DA KUPUVAAT VO STRANSTVO

Iako brojkite otslikuvaat poinakva situacija, spored mislewata na delovnite lu|e so koi razgovara{e "Kapital" ponu-data na biznis - literatura vo Make-donija e sosema dovolna za potrebite na na{iot pazar. No, ako ova e to~no, zo{to toga{ pove}eto od niv gi nabavu-vaat knigite vo stranstvo?! Kako i da e, mora da se soglasime so niv deka knigite pomagaat da ja sogledame po{irokata slika za odredeni sostojbi i problemi, no i da doneseme pravilna odluka za dobroto na kompaniite. Ilijan~o Gagovski, direktor na Majkro-soft Makedonija, sekoja godina kupuva desetina knigi koi obrabotuvaat biznis ili menaxment-temi, no najgolemiot del od niv go nabavuva vo stranstvo. “Ima mnogu knigi koi silno vlijaele na nekoi moi razmisluvwa”, objasnuva Gagov-ski, “Na primer Lets get real or lets not play (Mahan Khalsa) od oblasta na proda`nite ve{tini ili A whole new mind (Daniel Pink), kniga koja gi objasnuva novite na~ini na

VANA [email protected]

a niskoto nivo na ~ita~kata kultura govorat i faktite.“Ako vo Makedonija vo prosek se izdava po 0,1 kniga na

centar Tri na ~itatelite im ponudi pogolem izbor na delovna literatura namakedonski jazik preku osnovawe na fer-mata-}erka Pabli{er. Pabli{er se trudiknigite i izdanijata koi uìvaat svetska popularnost (dosega 17 se prevedeni) da

na vrabotenite”. Vo obid da vidime {to s$ se nudivo makedonskite kniàrnici i vokniàrnicata Kultura, naidovme na sk-romno kat~e so biznis-izdanija. Vo razgo-vor so Sneàna Jankovska koja rakovodi

Stiven Kobej i Harvi Mekej. Nekoi odknigite doìvuvaat i vtoro izdanie pdi megapopularnosta koja {to gi raspdade za mnogu kratko vreme.

MAKEDONSKITE BIZNISMENISAKAAT DA KUPUVAAT VO

Menaxerite gladni za biznis-naslovi na makedonski jazik

10 NA INI ZA ZGOLEMUVAWE NA PRODUKTIVNOSTA I KREATIVNOSTA

Moderniot biznis-svet e sloèn, konkurenten i poln so dekon-centracii. Site sme premoreni, bez resursi i prepolni so komunikacija, koja ponekoga{ e

nepotrebna. Koga sme pod stres, raseani ili {to i da e, re{enijata na problemite nekako ne se javuvaat i nekako ne ni doa|a inspiracija za da prodolìme ponatamu. Za-toa, potrebno e da rabotime na zgolemuvawe na produktivnosta preku razrabotuvawe na kreativnosta... Dodeka primarnata odgovornost na menax-erite e da gi vodat i motiviraat drugite, samite menaxeri znaat deka se plateni da mislat i da smisluvaat novi idei. No, ne sekoga{ nivnata kreativnost e na zavidno nivo.

Vo prodolènie sleduvaat deset raboti koi gi prepora~uva mreàta BNET koi vlijaat na zgolemuvawe na produktivnosta i kreativnosta pri re{avaweto na prob-lemite.

1POVTORNO RAZGLEDAJTE GO PROBLEMOT Verojatno najneizbeèn na~in da se

dojde do idei koi ne doa|aat e povtorno da se razgleda problemot, da se promeni pra{aweto ili celta, s$ {to e potrebno. Svrtete ja pari~kata. Razgledajte go ova od drug agol. Seto toa funkcionira.

2DRUGI LU\ENajinspirativnata i najkreativnata pozitivna rabota e za problemot da

se razgovara so lu|e i ne mora so lu|eto

so koi voobi~aeno razgovarate. Razgovorite za smisluvawe novi idei so vrsnicite ne funkcioniraat sekoga{. Ponekoga{ dobrite idei doa|aat ~isto od improvizacija niz “muabetot”.

3VA[ATA KANCELARIJA No, samo ako e udobna, mirna i najva`no, pravi da se ~uvstvuvate

bezbedno. Koga se ~uvstvuvate udobno i bezbedno va{iot sistem e miren, a mozokot vi e sloboden da funkcionira na visoko nivo. Koga ste emocionalno zbrkani zabo-ravate na razmisluvawe.

4VA[IOT LIÊN @IVOTPonekoga{ rabotata stanuva eden vid kutija vo koja ste zarobeni. Mnogu e

te{ko da se obrazloì zo{to e taka, no

najdobriot na~in za izlez e mala doza li~en ivot. Zboruvajte so va{iot partner ili prijatel, odete na {oping, gotvete ili ednostavno odmorete se. Poglednete naokolu, }e najdete perspektiva.

5“ISKLUÊTE” SEKoga nekoj se “isklu~uva” go pu{ta mo-zokot “na pasewe” ili go pravi toa {to

go relaksira, rabotite po~nuvaat sami da doa|aat. Ne znam zo{to, no funkcionira.

6SPIEWEPopularen mit e deka nedostigot od spiewe ili hrana vi go otvora mozo-

kot. Toa se samo eden kup gluposti. Ako se ubivate od rabota, a sakate navistina da razmislite i da bidete kreativni, pospijte malku. Toa }e vi pomogne da si gi sredite

DELOVNA LITERATURA

23KARIERISREDA / 23/03/2011 / KAPITAL

HR BRIEF

HR NASTANI

1.894VO SPOREDBA SO JANUARI 2011 GODINA, BRO-JOT NA EVIDENTIRANI NEVRABOTENI LICA VO FEVRUARI 2011 GODINA SE ZGOLEMIL ZA 1.894, POKA@UVAAT PODATOCITE NA AGENCIJATA ZA VRABOTUVAWE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA.

razmisluvawe potrebni za preìvuvawe vo dene{nata dinami~na biznis-okolina. Tie razmisluvawa go koristat i }e go koristat vo idnina emotivniot i raciona-lniot diskurs pri donesuvaweto odluki. Interesna e i knigata za inovaciite Ten faces of innovation (Tom Kelley), no i Tipping point (Malcolm Gladwell) za toa kako da gi “zaìveete” dobrite idei”. Knigite Animal Spirits (Schiller, Akerloff) i Free to Choose (Milton Friedman) se omilenite knigi od koi Janko Trenkovski, generalen direktor na KB Prvo penzisko dru{tvo, mnogu nau~il i primenil vo svoeto biznis-rabotewe. Negovata biblioteka ja obnovuva vo prosek so dve knigi godi{no od oblasta na delovnata i biznis-liter-atura i kako i ostanatite sogovornici veruva deka ponudata na makedonskite

Za razlika od pred edna de- �cenija, sega na policite na kniàrnicite vo Makedonija s$ pove}e se nudat delovni i biznis-knigi. Dominiraat naslovi od oblasta na marketing, menax-ment, liderstvo, kako i ~ove~ki resursi i odnosi so javnosta

DELIVERING HAPPINESS” OD TONI HSIEH - "WUJORK TAJMS" BESTSELER ZA 2010 Dolgo vreme na vrvot na listata najprodavani bestseleri na "Wujork tajms" za 2010 godina be{e knigata Delivering Happiness ( “Isporaka na srekata”) od Toni Hsieh (Tony Hsieh), direktorot na najgolemata internet-kompanija za proda`ba na ~evli, Zapos. Bestselerot e koncipiran kako avtobiografija i hronolo{ki go sledi razvojot na kompanijata Zapos. Istovremeno kreira jasna slika za specifi~nite tehniki na upravuvawe i motivirawe na vrabotenite koi nosat garantiran profit. Knigata ja dolovuva vo celost rabotata na kompanijata Zapos, koja e rezultat na brilijantna ideja. Stanuva zbor za kompanija koja preku Internet na edno mesto nudi proda`ba na malo na diverzificirana ponuda na ~evli od razli~ni proizvoditeli. Vsu{nost, za toa kolku Zapos e posakuvan rabotodavec najdobro zboruva i top listata na najdobri rabotodava~i na magazinot Fortune. Avtorot na bestselerot na samo 24-godi{na vozrast, kako koosnova~ ja prodade negovata kompanija Link isk~ejnx (LinkExchange) na Majkrosoft za 265 milioni dolari vo 1999 godina. Negovata mo} i iskustvata od rabotata gi prenese vo knigata, a tie zboruvaat za negovata kari-era vo Zapos, kade {to nabrzo “ja zgrabi” titulata glaven izvr{en direktor i ja pretvori neprofitnata kompanija vo gigant koj denes ima prihodi pogolemi od milijarda dolari godi{no.

TOP TRI NAJBARANI BIZNIS-DELA VO IZDAVA^KITE KU]IMATICA MAKEDONSKA1. "VE[TINI ZA POBEDUVAWE"

Sun Cu2. "LATERALEN MARKETING"

Filip Kotler3. "OD PREGOVOR DO DOGOVOR"

Bob BurgIKONA1. "EFEKTIVEN DIREKTOR"

Piter Draker2. "PERFEKTEN BIZNIS-PLAN"

Ron Xonson3. "48 ZAKONI NA MO]TA"

Robert GrinTRI1. "BIBLIJA ZA PRODA@BA"

Xefri Gitomer2. "RAZMISLUVAJ KAKO [AMPION"

Donald Tramp3. "GERILA MARKETING"

Xej Konrad Levinson

0,1 kniga po ìtel se izdava vo prosek vo

Makedonija

izdava~ki ku}i e dobra, iako knigite gi nabavuva od stranstvo. Vo kat~eto omilena literatura na Fatmir Besimi, minister za ekonomija na Make-donija, se naredeni knigite na Donald Tramp, Xon Kenedi, Dalaj Lama, Xozef Stiglic. Besimi izjavuva deka poradi mnogubrojnite obvrski nema mnogu slobod-no vreme za ~itawe, no zatoa sekoga{ na slu`benite patuvawa nosi knigi so sebe, koi naj~esto gi nabavuva od stranstvo ili od poznatata kompanija za onlajn-proda`ba na knigi amazon.com.

5-10 knigi po ìtel se izdavaat prose~no vo

razvienite ekonomii

SA[O NAUMOVSKIDIREKTOR I OSNOVA^ NA IKONA

“Ako vo Makedonija vo prosek na sekoj itel se izdava po 0,1 kniga, a vo razvienite ekonomii taa brojka dostignuva od 5-10 knigi po ìtel, toga{ izborot koj go nudi Ikona na pazarot za ~itatelskata publika e sosema dovolen.”

ALEKSANDAR SAZDOVART I MARKETING-DIREKTOR NA TRI

“Pred dve godini ja formiravme Pabli{er, }erka-firma na izdava~kiot centar Tri, koj e celosno naso~en kon izdavaweto biznis i ekonomska literatura na makedonski jazik. Misijata e preku ovie knigi i izdanija da vlijaeme vrz makedonskite menaxeri, no i vrz edukacijata na mladite kadri i pretpriema~ite, studentite i ekonomskite eksperti.”

DEJAN PAVLESKIMENAXER NA MATICA MAKEDONSKA

"Iako dominiraat izdanijata na angliski jazik, nastojuvame zna~ajnite dela da gi prevedeme na makedonski. Pri odlukata koi dela }e bidat prevedeni se orientirame kon vode~ki svetski imiwa koi se neophodna lektira i predizvik za brz razvoj na kompaniite. Takvi se delata na Filip Kotler, Piter Draker, Xek Vel~, Majkl Porter, Daniel Goleman.”

“Biznis-literaturata mi pomaga da gi pro{iram soznanijata i da gi razberam iskustvata i konceptite na razli~nite ekonomski sostojbi. Preku niv gi voo~uvam i delovnite potrebi i konceptite koi se inovativni, pri-fateni i primenlivi”, veli Besimi.

mislite vo glavata i }e vi pomogne poinaku da gledate na rabotite.

7ZAVISNOSTMalku kofein na den i nekolku pija~ki nave~er pravat ~uda za kreativnoto

razmisluvawe. Samo nemojte da preterate... ili da gi me{ate. A ako ve boli glava zem-ete nekoj lek. Ne moète da razmisluvate ako imate bolki.

8PRIRODA@ivata priroda kako ku~iwata, ma~kite, trevata, insektite se inspirativni.

Zo{to?! Bidej}i preku prirodnata selekcija prirodata na{la genijalni na~ini kako da gi re{i te{kite i sloèni problemi. Ovie re{enija se kreativni i specifi~no korisni.

9NEZNAÂJNI ZADAÎTeorijata kaùva deka besmislenite, povtoruva~ki raboti se fokusiraat vrz

eden del od mozokot, dodeka na funkciite od povisoko nivo im ovozmoùvaat slobodno da funkcioniriraat. Fakt e deka toa ~esto funkcionira.

10FOKUSIRAJTE SE NA PROBLEMOTNe zapirajte, pro{etajte, napravete ne{to... Samo ostanete naso~eni

kon problemot. Fokusirajte se. Se razbira, ako ste blokirani i ni{to ne vi doa|a, promenete ne{to. No, prvo obidete se da se pozanimavate so problemot nekoe vreme. Blokot moè da nastane dokolku ste dekon-centrirani i ne se fokusirate dovolno. Toa se slu~uva postojano.

Dodeka primarnata odgovornost na menaxerite e da gi vodat �i motiviraat drugite, samite menaxeri znaat deka se plateni da mislat i da smisluvaat novi idei. No, ne sekoga{ nivnata kreativnost e na zavidno nivo...

OPA\A PROCENTOT NA @ENI NA MENAX-ERSKI POZICII NA GLOBALNO NIVO

Minatata godina vo svetot imalo za 4% pomalku èni na menaxerski pozicii, pokaùva istraùvaweto

od 2011 godina na Grant Tornton. Na globalno nivo vo 2010 godina brojot na èni koi bile na menaxerski pozicii iznesuval 20%, a vo 2009 godina 24%. Spored istraùvaweto, Tajland e so najgolem procent èni vo povisokoto ra-kovodstvo (45%), po {to sleduvaat Gruzija (40%), Rusija (36%), Hong Kong i Filipini so (35%). Zemjite so najniski stapki se Indija, Obedinetite Arapski Emirati i Japonija, kade {to pomalku od 10% na visoki menaxerski pozicii se èni. Spored sektorska podelenost vo kompani-jata, najgolem procent èni-menaxeri (22%) se na pozicii finansiski direk-tor, potoa 20% se vo sektorot ~ove~ki resursi, marketing-sektorot i proda`ba (9%). Ruìca Filip~eva, managing partner vo Grant Tornton-Makedonija, veli deka razo~aruva~ki e da se vidi deka global-noto u~estvo na ènite vo povisokoto rakovodstvo ne pokaùva znaci na rast, tuku vra}awe kako vo 2004 godina. “Se ~ini deka ènite-manaxeri go nosat tovarot od globalnata ekonomska kriza i golem del od kompaniite na klu~ni pozicii postavuvaat maì”, dodava taa.

DEN NA KVALITET NA LLOYD'S

LRQA (Lloyd's Register Quality Assur-ance) na 7 april vo prostoriite na edukativniot centar M6 organizira

nastan pod imeto “Den na kvalitet na Lloyd’s” (Lloyd’s Quality Day), na koj }e se diskutira za aktuelnite temi povrzani so sistemite za upravuvawe, Business Assur-ance, Business Continuity, Risk Management, soglasno so me|unarodnite standardi (ISO 9001, ISO 14001, ISO 22000, HACCP).Lloyd's Register postoi od 1760 godina vo Anglija. Prvenstveno se zanimava so kontrola i proverka na brodovi i izdavawe na klasi na brodovi. Od 1985 primenuva svoja ekspertiza i vo drugi oblasti. Ima }erka-firma kako serti-fikaciono telo: LRQA (Lloyd's Register Qual-ity Assurance), koja pokraj sertifikacijata soglasno so me|unarodnite standardi, se zanimava i so obuki vo oblasta na me-naxmentot. LRQA e prisuten vo Makedoni-ja preku svoite sertificirani klienti, a od januari 2011 godina ima svoj komerci-jalen pretstavnik.

SOFTVERSKI RE[ENIJA SO INTEGRIRANO ONLINE RABOTEWE PREKU MOBILNI APLIKACII

So cel da se prezentiraat novite trendovi vo sferata na softverskite re{enija nameneti za tekstilnata

industrija, timot na Gord Sistemi vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija na 25 mart organizira ednod-neven besplaten seminar.Seminarot “ERP softverski re{enija so integrirano online rabotewe preku mo-bilni aplikacii” e namenet za kompanii so dejnost proizvodstvo, distribucija, trgovija i tekstil.


BIZNIS-ETIKAMARKETING

“KAPITAL” I COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

SMALLTALK – “MUABETEWE” ZA RAZVOJ NA KARIERATA

“Muabeteweto” ne samo {to ni pomaga pri- �jatno da se ~uvstvuvame i da se opu{time vo dru{tvo na kolegite, tuku mo eme i da vospostavime kontakti so sosema nepoznati li~nosti ili da gi obnovime kontaktite so tie koi ve}e sme gi zapoznale

Sovetuvawata, kongresite i saemite se nezamislivi bez toa {to Amerikancite go narekuvaat smalltalk, “muabetewe”. Muabeteweto e zadolìtelno na koktelite,

priemite i sobirite i pauzite za kafe, no i pri slu~ajnite sredbi, na primer, vo restoran, vo hodnik ili vo lift. No, osven {to uspe{no go razbiva neprijatniot yid na mol~ewe i sozdava prijatna atmosfera, muabeteweto e idealna osnova za podocne`ni seriozni razgovori koi moàt da rezultiraat so korisni delovni, no i privatni kontakti. Ne samo {to ni pomaga prijatno da se ~uvst-vuvame i da se opu{time vo dru{tvo na kolegite, tuku moème i da vospostavime kontakti so sosema nepoznati li~nosti ili da gi obnovime kontaktite so tie koi ve}e sme gi zapoznale. Isto taka, ova pretstavuva mo`nost i za sopstvena promocija i razvoj na karierata, kako i steknuvawe na simpatiite i naklonetosta na drugite, osobeno vo rabot-nata sredina. So pomo{ na muabeteweto moème da gi zapoznaeme drugite lu|e, da nau~ime ne{to novo i da gi pro{irime sopstvenite horizonti, da stekneme korisni iskustva i novi delovni partneri ili sorabotnici, odnosno prijateli.

UMETNOSTA NA SMALLTALK

1PROBIJTE GO MRAZOT!Najdobro i najednostavno e razgovorot so nepoznata li~nost koja slu~ajno se na{la pokraj vas ili go

razbudila va{iot interes da go po~nete so pra{aweto koe e vrzano so situacijata vo koja momentalno se nao|ate. Na primer, postavete pra{awe: “Od kade dopatuvavte?” ili, pak, najprvin kaète ne{to za sebe, a duri potoa postavete pra{awe: “Prv pat sum vo gradov, a Vie?”.

2KAKO DA SE PRETSTAVITEBidej}i vo profesionalnite situacii, za razlika od privatnite, e sosema normalno samite da se pretstavite,

iskoristete ja taa mo`nost. Ako samoinicijativno ste se vklu~ile vo razgovor so nepoznati li~nosti, pretstavete se duri otkako malku }e porazgovarate. Ako se pretstavuvate sami, so celo ime i prezime, zadolìtelno navedete go imeto i mestoto na kompanijata od koja doa|ate i nakratko opi{ete ja va{ata rabotna pozicija.

3ZA [TO DA RAZGOVARATE?Potrudete se temite koi gi nametnuvate i site in-formacii koi gi iznesuvate i razmenuvate da imaat

pozitivna konotacija. Razgovorot naso~uvajte go na op{ti temi koi im se poznati na site za da moè sekoj sogov-ornik aktivno da se vklu~i vo nego (muabeteweto mora da nalikuva na partija ping-pong!), na primer: dnevnite slu~uvawa, ekolo{kite i globalnite problemi, filmskite, televiziskite i knièvnite hitovi i ivotni stilovi, kako i temite povrzani so deca, ìvotni, patuvawa, sport, hrana i hobi.

4[TO TREBA DA IZBEGNUVATE?Ne se rasfrlajte so faktografski podatoci koi vi se poznati samo vam (ne ste na kviz!), ne go podu~uvajte

sogovornikot (ne ste na u~ili{te!) i ne go optovaruvajte so svoeto znaewe (ne vodite dlabokoumni, tuku slobodni razgovori). Nikoga{ ne go kritikuvajte va{iot sogovornik i negovite sorabotnici, pretpostaveni i samata kom-panija. Po sekoja cena izbegnuvajte tra~evi, ozboruvawa i razgovori za politika, vera, bogatstvo, bolesti, fizi~ki nedostatoci i hendikepi.

5KAKO DA RAZGOVARATE?Pra{awata koi gi postavuvate zadolìtelno neka bidat od otvoren tip za da ja izbegnete mo`nosta

va{iot sogovornik da vi odgovori samo so da ili ne. Izbegnuvajte monolozi i ne odgovarajte zaedno so sogov-ornikot, tuku pu{tete go da zboruva i pritoa vnimatelno slu{ajte go za da dojdete do materijal za pra{awa i da osigurate nepre~en tek na razgovorot.

6PRIVR[UVAWE NA RAZGOVOROTBidej}i muabeteweto pred s$ se kratki razgovori, treba, bez razlika dali se raboti za prijaten ili

zdodeven sogovornik, da se privr{at vo vistinskiot mo-ment i na {to porafiniran na~in. Za taa cel, najdobro e da pribegete kon metodot “isprati ponatamu”, odnosno metod na pristojno predavawe na sogovornikot na nekoja druga li~nost. Na primer: “Lele, jas Ve zarobiv, a gle-dam deka drugite gorat od netrpenie da Ve zapoznaat”, prosledeno so prigoden komentar: “Znaete li deka imate mnogu zaedni~ko so...”, pri {to va{iot (sega ve}e biv{) sogovornik go zapoznavate so nov sogovornik.

USNATA PREPORAKA E NAJDOBRA REKLAMA

MAJKL KOL, EKSPERT ZA PRODA@BA

1MALOPRODA@BATA E TEATAR. Ako potro{uva~ot ve po~esti so toa {to }

e pomine vreme vo va{ata prodavnica, stokovna ku}a, banka, agencija, restoran ili hotel, najmalku {to moète da napravite e toj ili taa da se ~uvstvuva dobredojdeno. Ako potro{uva~ot planira da gi potro{i svoite te{ko zaraboteni pari na va{iot proizvod ili usluga, treba da ja zasluìte taa ~est. Va{ata rabota vo koj bilo biznis ~ij centar pretstavuva potro{uva~ot e da go naprav-ite negovoto iskustvo {to e mo`no poprijatno.Najva`noto ne{to {to moè

da go stori potro{uva~ot vo tekot na denot e da ja poseti va{ata kompanija. Ako ne moète da mu ja napravite posetata interesna, duri i vozbudliva, toga{ ste doìveale neuspeh, a toj }e se odrazi i na krajniot rezultat. Ako ne ovaa godina, toga{ narednata, va{iot nedostig od entuzijazam }e go namali profitot koj ste se nadevale deka }e go ostvarite na po~etokot od va{iot biznis. Toa {to pro-dava denes e li~nata usluga. Bez nea biznisot e mrtov ili na pat kon korporativnite grobi{ta.

2NAJDOBRATA REKLAMA NA SITE VREMIWA E USNATA PREPORAKA. Lu|eto gi

gledaat reklamite, gi gledaat i slu{aat reklamnite spotovi na radio i televizija, no veruvaat samo na toa {to samite }e go vidat i iskusat. Ima mnogu prekrasni ne{ta povrzani so ~ove~kata rasa, no edna od najsimpati~nite e na{ata nesposobnost da gi zadrìme dobrite ili lo{ite vesti za sebe. Ako lu|eto pronajdat nova pro-davnica, proizvod, restoran, hotel, turisti~ka destinacija, re~isi e nevozmo`no da go

zadràt toa za sebe - sakaat da im kaàt na svoite pri-jateli. Bukvalno, ne moàt da go kontroliraat toj na-gon. Lu|eto oboàvaat da zboruvaat. Zamislete {to se slu~uva koga edna zadovolna ili nezadovolna li~nost }e ja napu{ti va{ata pro-davnica? Najdobrata reklama za {to bilo e preporakata od prijatel.

3R E K L A MI RAW E TO E VA@NO. No, toa moè samo da go natera

potro{uva~ot da proba ne{to edna{. Ako proizvodot ili iskustvoto ne se sovpa|aat so reklamata, nema da ima povtorna proda`ba. No, ako imate ne{to {to vredi, ako pravite ne{to {to im ovozmoùva na lu|eto novo iskustvo, ako gi pravite

posre}ni i poispolneti ot-kolku {to bile pred da ve sretnat vas i va{ata kom-panija, toga{ }e uspeete.

4VO BORBA GO KORISTITE SEKOE ORU@JE [TO VI E PRI RAKA. No, za da ja

dobiete vojnata potrebna vi e dolgoro~na strategija, podgo-tovka i odlu~nost, so koi }e ja predvidite celata borba s$ do kone~nata pobeda.

5PRODOL@ETE DA VR[ITE USLUGI za svoite kli-enti na stariot dobar

na~in: so slu{awe, predlozi, raspravii, nesoglasuvawa, polemizirawe, za na kraj da izlezete so strategija koja }e mu pomogne na klientot so nasmevka da stasa do celta pred negovite konkurenti, iako nasmevkata ponekoga{, vsu{nost, e grimasa.

Tajnite na uspe{niot biznis-model na HARRODS }e bidat pret-staveni od strana na negoviot porane{en direktor Majkl Kol (MICHAEL COLE) vo Skopje na 25 mart. Navedenite govornici vo ovie tekstovi se samo del od golemoto portfolio na Celebrity Speakers Associates, koe vo regionot e zastapuvano od TRIPLE S GROUP. Ovie isklu~itelni individui moè da stanat del i od va{ata korporativna prikazna preku prisustvo na va{ite korporativni nastani ili direktno involvirawe vo nadminu-vaweto na najgolemite pre~ki i unapreduvawe na uspehot na va{ata kompanija i vraboteni. Ve interesira kako? Za pove}e informacii posetete go www.konferencii.com ili obratete se na [email protected].

Lu|eto gi gledaat reklamite, gi gledaat i slu{aat reklamnite spotovi na radio i televizija, �no veruvaat samo na toa {to samite }e go vidat i iskusat. Zatoa, sekoga{ imajte predvid deka reklamiraweto e va`no, no najdobrata reklama za koj bilo proizvod e preporakata od prijatel

SOVETI ZA PODOBRA PODGOTOVKA ZA STRU^NATA KOMISIJAOvoj vikend (26 i 27 mart) se odrùva finaleto za 12 stipendii vredni 105.000 evra koi �“Kapital” gi dodeluva za me|unarodno akreditiranite Executive MBA i MBA programi na COTRUGLI Business School, vode~koto biznis-u~ili{te vo regionot

Stipendiskiot proekt vleze vo finalna faza, a finalniot del od selektivniot pro-ces }e se odrì vo Belgrad na

26 i 27 mart. Finaleto }e se sostoi od individualno testi-rawe i evaluacija od strana na stru~nata komisija. Pove}e~lenata komisija kaj kandi-datite }e go evaluira lider-skiot potencijal, eti~nosta i kreativnosta. Za da im pomogneme na godina{nite finalisti da ja namalat voobi~aenata trema i da go olesnat pritisokot od natprevarot vo finaleto, specijalno vo ovoj broj na “Karieri” podgotvivme soveti za {to podobra podgotovka na intervjuata pred komisijata. Ovie soveti na kandidatite voedno moàt da im pomognat i vo podgotovkata za koja bilo individualna evaluacija, kako, na primer, intervju za rabota ili ne{to sli~no.

KA@ETE NI NE[TO ZA SEBE?

Mnogu od razgovorite za pro-cenka na kandidati po~nuvaat so pra{aweto “Kaète ni ne{to za sebe”. Me|utoa, ~lenovite na komisijata ne sakaat da se vratite na

po~etok zaradi obrazovanieto vo osnovno u~ili{te i da zboruvate za svoeto detstvo. Tie sakaat da se opu{tite, sakaat da ja razberat va{ata ìvotna prikazna, va{ite postignuvawa, idnite celi i pri~ini poradi koi ja sakate ovaa stipendija. Vo pretsta-vuvaweto va`na e jasnosta i smislata na re~enicata, a bi bilo izvonredno ako va{eto pretstavuvawe ima vode~ka ni{ka i zaklu~ok so poenta. Tokmu poradi toa, dobro e vremeto za pretstavuvawe da bide ograni~eno za da se fokusirame na va`nite ne{ta.Eve pet ~ekori za najefikasno pretstavuvawe preku kratka prezentacija so vremetraewe od tri minuti:1. Pominete nekoe vreme (okolu eden ~as) zapi{uvaj}i ja svojata prikazna, svoite postignuvawa, idnite celi, pri~inite za prijavuvawe za stipendijata i kako mislite deka moète da pridonesete za COTRUGLI Business School. Potoa oblikuvajte gi iznesen-ite misli vo “SAR format”: situacija/akcija/rezultat. Koja bi moèla da bide situaci-jata, {to bi moèle vie da napravite, {to moè da se slu~i kako rezultat na toa?

2. Odberete gi najva`nite to~ki. Koi se tie edno ili dve ne{ta po koi sakate da ve zapametat na razgovorot? Koncentrirajte se na tie ne{ta.3. Vo programata Word od-berete ja opcijata za broewe na zborovite (tools -> word count). Imaj}i predvid deka za edna minuta moète da iskaète okolu 150 zbora, na svojata prezentacija ne bi trebalo da potro{ite pove}e od 450 zbora. Osvrnete se nakratko na svoeto minato, jasno istaknuvaj}i gi va{ite najdobri iskustva. Bidete svesni deka ne e potrebno da go navedete sekoj detaq na va{ite dosega{ni pozicii i rabotni mesta. Prikaznata za {koluvaweto i kompaniite vo koi ste rabotele skratete ja na 10% od vkupnoto vreme.4. Otkako }e go napi{ete va{e to li~no re zime , ve`bajte go pred ogledalo!

Ako e mo`no, napravete au-dio/videosnimka i gledajte ja/slu{ajte ja snimkata upotrebu-vaj}i ja opcijata Fast Forward. ]e bidete iznenadeni od svoite dvièwa i zboruvawe koi oddavaat nervoza!5. Iako ste go podgotvile i izve`bale govorot, obidete se da bidete prirodni. Ne zaboravajte da di{ite! Isto taka, ne ja zaboravajte va`nosta na kreativnos-ta i efektot na vizuelniot vpe~atok: ako e mo`no, im-presionirajte gi ~lenovite na ìrito so podgotvena prezen-tacija vo Power Point ili duri snimete kratko film~e za sebe. Setete se deka ~lenovite na komisijata za stipendii, osven so vas, toj den imaat intervjua so mnogu kvalitetni kandidati. Najdete nekoj trik za da ve zapametat, a sepak, bidete svoi, zatoa {to so samoto toa ste poinakvi od ostanatite kandidati.

25KARIERISREDA / 23/03/2011 / KAPITAL

MSP SOVETI

INTERVJU

Dvaeset i osumgodi{niot magister Nikola Zlatanov, doktorant na Univerzitetot na Britanska Kolumbija, e dobitnik na priznanieto

“Najmlad nau~nik” za 2010 godina, {to pretsedatelot na Republika Makedonija, \orge Ivanov, go dode-luva za vrvni nau~ni dostignu-vawa. Kako mlad istraùva~ vo oblasta na telekomunikaciite, Nikola Zla-tanov posakuva vo Makedonija da se otvori akademski front so zgol-emuvawe na brojot na nau~ni pub-likacii vo renomirani spisanija, {to zaedno so razvojot na nau~nata misla }e go podigne nivoto na raz-vienost na makedonskoto op{testvo. “Koga edna strana, dali akademskata ili op{testvenata, }e po~ne da ja stimulira drugata, }e se razvie eden povraten proces so me|usebno stimu-lirawe i dopolnuvawe”, istaknuva

Zlatanov, koj dodava deka nekoj mora da po~ne. Ili op{testvoto so ponuda na kvalitetni uslovi za istraùvawa ili istraùva~ite, koi preku svojot entuzijazam }e bi-dat inicijalna kapisla za zabrzan op{testven razvoj. Po poteklo od Strumica, Zlatanav kako diplomec na elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje, na nasokata Telekomunikaci, za sebe veli deka bil prose~en student. Toj se “navlekuva” kon istraùvawa pri krajot na dodiplomskite studii koga se prijavil da u~estvuva vo eden istraùva~ki proekt na pro-fesorot Zoran Haxi- Velkov. Proek-tot bil od oblasta na bezì~nite telekomunikacii, {to i denes pretstavuva negovo pole na interes. Zlatanov mu pomaga na profesorot Haxi- Velkov da go re{i problemot pobrzo i po skratena postapka, a trudot {to go podgotvile dvajcata bil objaven vo presti`niot urnal Transaction in telecommunications na

Nau~nite publikacii go trasiraat patot do uspehot!

VASE [email protected]

Kako mlad istraùva~ vo oblasta na telekomunikaciite �i dobitnik na priznanieto “Najmlad nau~nik” za 2010 godina, Nikola Zlatanov posakuva vo Makedonija da se otvori akademski front so zgolemuvawe na brojot na nau~ni publikacii vo renomirani spisanija, {to zaedno so razvojot na nau~nata misla }e go podigne nivoto na razvienost na makedonskoto op{testvo

IEEE, najgolemata profesionalna asocijacija za napredna tehnologija, koj ima golemo vlijanie vo sferata na telekomunikaciskoto istraùvawe. Stanuva zbor za spisanie vo koe sekoj mlad istraùva~ od oblasta na elektrotehni~kite nauki sonuva da objavi svoj trud. “Rabotata na ovoj trud me motivira{e da se naso~am kon istraùvawa”, naglasuva Zlatanov. Za vreme na poslediplomskite stu-dii raboti kako sistemski admin-istrator vo MANU, a vo me|uvreme objavuva u{te nekolku trudovi, isto taka pod mentorstvo na profesorot Haxi-Velkov. Za vreme na negovite magisterski studii Zlatanov ve}e ima objaveno vkupno devet trudovi vo oblasta na telekomunikaciite. “Smetam deka zaradi ovie objaveni devet trudovi mene me primija na prestièn univerzitet kako {to e Univerzitetot na Britanska Kolumbija vo Vankuver, Kanada”, istaknuva Zlatanov. So Zlatanov razgovaravme za ne-govite istraùvawa, ìvotot vo Vankuver i {to zna~i ovaa nagrada za mlada li~nost kako nego...

Momentalno si stipendist na �Univerzitetot na Britanska Kolumbija vo Vankuver, Kanada. Zo{to se odlu~i tokmu za ovoj univerzitet?

Go izbrav Vankuver pred s$ zatoa {to be{e izbran za grad so najdobar kvalitet na ìvot, a Univerzitetot na Britanska Kolumbija e rangiran na 30 mesto vo svetot. Jas aplicirav na toj univerzitet i dobiv stipendija za doktoranti, spored programata four year doctoral fellowship, koja moè da ja dobijat najmnogu 5% od site aplicirani doktoranti od taa godina. Ovaa s tipendi ja e edna od najpresti`nite. So nea ~etiri go-dini sum finansiski obezbeden, pa moàm celosno da se naso~am na moite istraùvawa. Isto taka, od mojot mentor tamu dobiv i research assistantship, {to pretstavuva do-polnitelen fond za mene. Imam celosna sloboda da se zanimavam so istraùvawa vo narednite ~etiri godini, bez nikakvi ograni~uvawa.

To~no {to pretstavuva za tebe �nagradata “Najmlad nau~nik” i dali istata }e ti pomogne vo ponatamo{nata kariera?

Mislam deka vo na{eto op{testvo ovaa nagrada mnogu zna~i, a pred s$ za mene, kako mlad doktorant koj

e na po~etokot na svojata akademska kariera. Mene mi e va`no lu|eto da vidat deka moè preku objavuvawe publikacii da se dobijat vakvi na-gradi i stipendii. Va`no mi e novite magistranti da znaat deka postojat {ansi za napredok vo profesional-noto pole dokolku se objavat trudovi. Publikaciite nosat prosperitet i go otvoraat patot kon novi mo`nosti za dobivawe stipendii i grantovi za nau~ni istraùvawa. Tvrdam deka dokolku nekoj se nafati i objavi trud, zavisno od sektorot vo koj{to istraùva, negoviot profesionalen pat }e dobie nov pravec.

Vo koja nasoka se odvivaat �tvoite istraùvawa sega?

Prodolìv da rabotam vo nasoka na bezì~nite telekomunikacii. Mojot mentor tamu isto taka raboti na toa pole, zaedno so grupa od deset doktoranti i nekolku postdoktoranti. Toj e eden od popoznatite svetski istraùva~i od oblasta na teleko-munikaciite, Robert [ober, koj e Germanec po poteklo i e sta{no uspe{en, bidej}i za negovite 40-ina godini ima objaveno pove}e od 200 publikacii. Za nego slu{nav na edna konferencija vo Drezden, Germanija, na koja go prezentirav zaedni~kiot trud so mojot mentor od poslediplomskite studii tuka, profesor Haxi-Zlatanov. Smetam deka dokolku istraùva~ot celosno se naso~i kon re{avawe na problemot koj go istraùva, bez da se dekoncentrira so ostanati raboti, kako, na primer, finansiite, koi se najgolem problem na istraùva~ite vo Makedonija, }e uspee da go re{i problemot. Sre}en sum {to imam dobri uslovi za rabota na Univerzitetot na Bri-tanska Kolumbija i celosna sloboda vo toa {to go pravam.

Kon {to se stremi{ ti, koja e �tvojata cel na istraùva~koto pole?

Sekoj istraùva~ ima cel da bide slaven, no ne slaven globalno i me-diumski, tuku me|u svoite kolegi, vo bran{ata vo koja{to raboti. Smetam deka pogolem del od istraùva~ite ne rabotat za pari, tuku rabotat za slava, za da go dostignat vrvot, da bidat najdobri me|u svoite kolegi. Mislam deka tuka do izraz doa|a nivnata kompetitivnost. Na zapad nekoj istraùva~ ne moè da se pofali so ni{to drugo osven so publikaciite i kolku se citirani vo drugi istraùvawa

i publikacii. Toa e meriloto za uspeh vo istraùva~kata sfera. @elba mi e da napravam break-through, novo otkritie vo oblasta vo koja istraùvam! Mnogu zna~i da sozdade{ nekoja nova nasoka vo istraùvaweto vo taa oblast. Istraùva~kata rabota e najdobrata rabota {to postoi, bidej}i ima{ totalna sloboda i ima{ zadovolstvo od toa {to go raboti{. So sekoja nova publikacija vo svetot izleguva ne{to novo, pa barem za malku se pomestuvaat rabotite kon podobro. Toa e mnogu malku, no za nau~nikot koj go prona{ol toj pronajdok toa zna~i mnogu.

Vo koja nasoka se odvivaat �istraùvawata vo teleko-munikaciskata oblast? [to moème da o~ekuvame vo idnina od ovaa industrija?

Najmnogu istraùvawa vo momentov se pravat za takanare~eni koopera-tivni mreì. Ovie istraùvawa po~naa pred desetina godini i s$ u{te traat. Se smeta deka toa vo idnina }e bidat novite telekomu-nikaciski mreì. So prosti zborovi toa moè da se objasni na sledniov na~in: koga jas so mojot mobilen telefon bi sakal da razgovaram so nekoj koristam drug mobilen tele-fon kako pomo{ za da go ispratam mojot signal do destinacijata {to sakam da ja dobijam. Sepak, tuka ima u{te mnogu pra{awa koi se otvoraat i treba da se re{at. No, voop{to nikoj ne moè da kaè vo koja nasoka to~no }e se dviì teleko-munikaciskata industrija. Moè da se slu~i nekoe otkritie u{te utre, no moè u{te dolgo vreme da se vrtime vo krug.

Koi se tvoite planovi vo �idnina? Dali po doktorskite studii planira{ da se vrati{ vo Makedonija i tuka da go pri-meni{ znaeweto?

Po doktorskite studii sakam da se zapi{am i na posledoktorski studii, dali na mojot sega{en uni-verzitet ili na nekoj drug dobro rangiran univerzitet vo svetot, pa potoa planiram da se vratam vo Makedonija. Bi sakal tuka da se razvie severnoamerikanskiot na~in na rabota vo obrazovniot sistem. Iako smetam deka na~inot na pre-davawe na univerzitetite e sli~en nasekade, toa {to gi pravi razli~ni univerzitetite se istraùvawata. Edinstvenata merka spored koja se razlikuvaat univerzitetite vo svetot e brojot na publikaciite i istraùvawata koi gi objavile. Toa e vrednosta na koja{to treba da vnimavaat profesorite kaj nas. Otkako }e se vratam vo Make-donija praniram da prodolàm so istraùvawa, bidej}i toa e mojata satisfakcija. Jas vo toa se vqubiv po prviot objaven trud.

“@elba mi e da napravam breakthrough, novo otkritie vo oblasta vo koja istraùvam! Mnogu zna~i da sozdade{ nekoja nova nasoka vo istraùvaweto vo taa oblast. Istraùva~kata rabota e najdobrata rabota {to postoi, bidej}i ima{ totalna sloboda i golemo zadovolstvo od toa {to go raboti{”

[EST KLASI^NI “TRO[A I” NA VREME I KAKO DA GI ZAPREME

Denes site imame mnogu rabota, a nem-ame mnogu vreme za da ja zavr{ime celosno. Site sme napnati. Moèbi nikoj ne znae zo{to e toa taka, no toa ja otslikuva dene{nicata. Zatoa,

najva`no od s$ e da ne si go tro{ime sop-stvenoto vreme, no i vremeto na ostanatite. Sepak, mnogu lu|e go pravat toa. Ne e samo vremeto vo pra{awe, tuku i prekinuvaweto, dekoncentriraweto, izgubenata produktivnost i se razbira, frustracijata koja sleduva potoa...Postojat milion na~ini na koi lu|eto vi go tro{at vremeto na rabota, so {to vlijaat vrz va{ata produktivnost. Nekoi moàt da upravuvaat so svoeto vreme, no najmnogu go pravat toa za da se po~uvstvuvaat va`ni. Ne, ne go pravat toa namerno, no pri odredeno nivo tie se svesni za toa. Bez razlika, ova se sedumte klasi~ni “tro{a~i” na vreme. Nerviraat, no vo isto

vreme se zabavni na nekakov izopa~en i mazohisti~ki na~in.

1SAMOVA@NOST, LU\E KOI POSTOJANO DOCNAT NA SOSTANOK. Postojat kom-panii kade {to ova e re~isi epidemi~no

i drugi kade {to gi teraat takvite li~nosti “da im naplatat na site” bidej}i ~ekale.

2REGRUTER KOJ NE SE JAVUVA. Go pravite celoto intervju, gi pominuvate site raboti i toga{ ni{to, pa imate dovolno

informacii koi }e ve zadràt da ~ekate... i ~ekate... i ~ekate.

3ZBORLEST [EF. Nekoi menaxeri ja im-aat taa “magija” 30-minutniot sostanok da go pretvorat vo dva ~asa drdorewe,

vo tekot na koe postojano se àlat i falat naporedno.

4RABOTNIK KOJ POSTOJANO SE @ALI. Takvi ima sekade. Toa e zarazno i moè da im se prenese na drugite. Tie

postojano se pod stres i se àlat za ne{to {to go napravile.

5"DODEKA DOA\AV NAVAMU” – “U{te ne{to” – “Ne{to sakav da te pra{am” tip. Neprekinata serija od idei, teorii

i pra{awa so edna zaedni~ka rabota: site tie se glupavi, proyirni, beskorisni i nikako da objasnat.

6LI^NOST KOJA “NIKAKO DA PREMINE NA GLAVNOTO”. Vi ostava milion poraki za da mu/& se javite, vi zboruva za nekoi

gluposti, kako vremeto, no nikoga{ ne preo|a na glavnoto.Vo prodolènie sleduvaat soveti za spra-vuvawe so vakviot vid “ludilo”:

NE SE OBIDUVAJTE DA GI PROME- �NITE, NE MO@ETE. Ne se ni ma~ite da im kaète {to pravat, nema da sfa-tat. Naprotiv, u{te tolku vreme }e vi potro{at kaùvaj}i glupavi izgovori za

toa kako nivnite gluposti imaat smisla. NAUÊTE DA NE SE “ZAMARATE”. �

Vie moète da ja pobedite nivnata samova`nost. Ako lu|eto postojatno vi pravat vaka, a vie ne moète da pronaj-dete na~in da gi zaprete, toga{ problem-ot moèbi e kaj vas, pa treba da porabo-tite na va{ata popustlivost vo odnos na vakvite lu|e.

NIKOLA ZLATANOVDOBITNIK NA NAGRADATA “NAJMLAD NAU^NIK” ZA 2010 GODINA


LU\E I IDEI

STIPENDII

CV CV

UNIVERZITET

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

www.mladiinfo.com

Obukite za vrabotenite, celosnata zdravstvena �za{tita koja tie ja dobivaat, nadomestocite za vreme na praznicite, kontinuiranite obuki se samo del od prednostite koi gi imaat vrabotenite vo BCG. Vakvata korporativna kultura pridonese BCG da bide eden od najposakuvanite rabotodavci vo svetot

Boston Consulting GroupVa`ni se idejata i talentot, a ne hierarhijata i rabotnoto iskustvo

Da si dobar rabotodavec zna~i da gi stavi{ vrabotenite vo kompani-jata na prvo

mesto. Toa odamna im e jasno na lu|eto od Boston konsalting grup (BCG), vode~ka konsalting-kom-panija za biznis-strate-gija, osnovana vo 1963 godina. BCG denes ima 71 kancelarija vo pove}e od 40 zemji od svetot. Poradi praktikite na rabotewe ovaa kompanija e vtora na listata “100 najdobri rabotodavci”, izrabotena od magazinot "For~n", no i edna od retkite kompanii rangi-rana me|u prvite deset {esta godina po red. Kompanijata sekoga{ gi akcentirala vraboten-ite i sozdavala i s$ u{te sozdava korpora-tivna kultura vo koja site sorabotuvaat. Obukite za vrabotenite gi organizira redovno, so {to pokaùva kolku se griì za nefor-

malnoto obrazovanie i dopolnitelnata edukacija na svoite lu|e. BCG se posvetuva i na soci-jalnata odgovornost na kompanijata i sive ovie raboti zaedno pridonesoa taa da bide oceneta kako mnogu efikasna. BCG e rangirana na vrvot i kako najdobra “mala” kompanija, so pomalku od 2.500 vrabo-teni, no i proglasena za najraznovidna kompanija gledano spored struktu-rata na rabotnata sila. Taka, od vkupniot broj vraboteni 45% se èni, a 27% se pomladi rabot-nici. Zdravstvenata za{tita koja im ja nudi BCG na vrabotenite e retkost, bidej}i samo 14 od 100 rangirani kompanii nudat celosno zdravstveno osiguruvawe za vrabo-tenite. Istovremeno, samo 21 kompanija od site na listata nudat celosni nadomestoci za vreme na praznicite, a BCG e edna od tie. Kompanijata

nikoga{ ne dikriminira-la po niedna osnova i pokaùva celosno “razbi-rawe za homoseksualcite” i nivnata politika, {to ja pravi popularna i privle~na kako raboto-davec i me|u taa grupa na op{testvoto. “Radosni sme {to se ran-girani tolku visoko na listata so najdobri kom-

panii”, veli Ri~ Leser, rakovoditelot na BCG za Severna i Ju`na Amerika. “Faktot {to ostanavme vo prvite 10 kompanii {esta godina po red e u{te eden dokaz za na{eto neprekinato fokusirawe BCG da bide odli~no mesto za rabota – os-obeno koga rangiraweto e napraveno po strogite kriteriumi na "For~n" za procenkata na li~nostite, procesite i kulturata”, veli toj.Za da bidete del od rabotnite ekipi na ovaa kompanija ne e potrebno nitu dovolno samo da se imaat analiti~ki sposob-nosti i dobri ocenki na diplomite za zavr{eno visoko obrazovanie. Stremeìte na kompani-jata se kon promeni na sekoe pole: klientite, industriite, biznisot, pa duri i op{testvoto. Za da bidete uspe{ni vo kompanijata potreben e talent, a ne samo uspeh izrazen preku brojki na hartija.

RI^ LESERRAKOVODITEL NA BCG ZA SEVERNA I JU@NA AMERIKA

“Privlekuvaweto na talentite i odrùvaweto na sredinata vo koja istite naglo }e se razvivaat e klu~ot za uspehot i sposob-nosta da se sozdade najgolemata vrednost za klientite.“

ALEKS TJU - PRODAVA PIKSELI I ZARABOTUVA MILIONI!

Brilijantnata ideja za proda`ba na pikseli go zbogati

Aleks Tju, studentot od Vilt{ir, Anglija. Toj ne-mal dovolno pari za da se zapi{e na fakultet, pa re{il da zaraboti na najbrziot moèn na~in - preku Inter-net. Po~etnata stranica na negovata internet-stranica The Million Dollar Homepage e sostavena od milion pikseli, nameneti za proda`ba na kompanii koi sakaat da se reklamiraat. Sekoj piksel ~ini samo eden dolar. No, iako ovaa cena e navistina sme{na za buxetite na golemite kompanii, milion pikseli za Aleks Tju zna~at zarabotka od milion dolari na mese~na osnova. Pikselite {to se kupuvaat za reklama pravat mala sli-ka za kompaniite, a koga strelkata od glu{ecot se nao|a vrz taa slika stoi sloganot za koj se opredelila kom-panijata. So klikawe na kop~eto od glu{ecot vrz slikata posetitelot na stranicata avtomatski se prenaso~uva na originalnata internet-stranica na kompanijata koja se reklamira. Brilijantno, neli?!

STENFORD KREIRA LIDERI KOI GO MENUVAAT SVETOT

Osnovano vo 1925 godina, Biznis-{kolata na Uni-

verzitetot Stenford, od Kalifornija, SAD, moè da se pofali so trojca dobitnici na Nobelova nagrada koi se ~lenovi na nastavnoto telo, duri 15 profesori koi se ~lenovi na Amerikan-skata akedemija na nauki i umetnosti, kako i red drugi nagradi koi samiot Univerzitet gi ima osvoeno na svetsko nivo. So operativen buxet od okolu 133 milioni dolari i dopolnitelni fondovi od okolu 755 milioni dolari, misijata na Biznis-{kolata na Univerzitetot Stenford e da kreira idei koi }e ovozmoàt podobro razbi-rawe na menaxmentot i }e razvijat inovativni lideri koi }e go promenat svetot. MBA programata na Stenford ovaa godina e rangirana na prvoto mesto vo SAD, a se nao|a na ~etvrtoto mesto vo svetot spored listata so najdobri biznis-u~ili{ta na londonski “Fajnen{al tajms”.

Lazar Pop Trajkov momentalno gradi uspe{na kariera kako upravitel vo Learn, Develop and Manage Ideas

2011 i se fokusira kon vmreùvaweto na lokalnite i stranski IKT-firmi, novite tehnologii i nepovratnite grantovi. Prethodnoto rabotno iskustvo vo istata kompanija Pop Trajkov go po~nuva na me-naxerska pozicija, so rabotni aktivnosti glavno naso~eni kon organizacija na nastani i proekti, mediaplanovi, no i izgotvuvawe na kreativni re{enija za proizvodite koi firmata gi nudi. Vo 2007 godina se vrabotuva kako tehni~ki menaxer vo Kernel Makedonija vo delot na konsultaciite i profesion-

alnite re{enija za aktivna teleko-munikaciska oprema i tehnologii. Ovde aktivno u~estvuval vo tehni~kata realizacija na mnogu proekti: ISIGU - Informaciski sistem za integrirano grani~no up-ravuvawe, Makedonski èleznici (VoIP, LAN, WAN, Security), Komer-cijalna banka (Routing solu-tions)... Prvoto rabotno iskustvo na Pop Trajkov e povrzano so Advokatskata komora na Amerika vo Va{ington, kade {to raboti kako konsultant za tehni~ki uslugi i veb-servisi.

LAZAR POP TRAJKOV UPRAVITEL VO LEARN, DEVELOP AND MANAGE IDEAS 2011

Post-Yugoslav Peace Academy, Sarajevo, BiH �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 20 MAJ 2011 GODINAFondacijata Akademija na Mirot ja organizira ~etvrtata Postjugoslovenska akademija na mirot vo Saraevo od 17 do 26 juli, na koja }e prisustvuvaat li~nosti od cela porane{na Jugoslavija aktivni na poleto na gradewe na mirot i za{tita na ~ovekovite prava.

NERO: Non-Formal Education in Youth Rural Organi- �sations, Bulgaria

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 8 APRIL 2011 GODINAObukata }e bide nameneta za razvoj na mladinska rabota, u~estvo na mladite i mladinskite organizacii preku neformalnoto obrazovanie. Participacijata iznesuva 25 evra, smestuvaweto i hranata gi obez-beduva organizatorot i 70% od patnite tro{oci }e bidat nadomesteni.

Traineeship in Deutsche Welle, Bonn or Berlin �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 31 MART 2011 GODINAProgramata za praktikanstvo na Doj~e Vele (Deutsche Welle) e kreirana so cel da ovozmoì da se iskusi vistinskiot na~in na rabota vo ovaa insti-tucija. Za vreme na 18-mese~noto staìrawe vo Doj~e Vele praktikantite }e treba da posetat razni oddelenija i vo Bon i vo Berlin, so {to }e imaat mo`nost da go zbogatat svoeto novinarsko znaewe i ve{tini.

Travel Writing Scholarship �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 28 MART 2011 GODINADobitnikot na ovaa stipendija }e ima mo`nost da odi vo Istanbul i da sorabotuva so avtorot na Rough Guides, eden od najpoznatite izdava~i na turisti~ki i referentni informacii. Glavnata zada~a e da se napravi pregled i da se aùriraat va`nite turisti~ki informacii koi se odnesu-vaat na gradot Istanbul. The Rough Guide to Istanbul, vo ovoj vodi~ treba da bidat vklu~eni: smestuvaweto, barovite i restoranite, zabavata, {oping, javniot prevoz, kako i istraùvawe na nekoi lokalni tajni koi bi bile interesni za site turisti.

PLURAL+ Youth Video Festival �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE:1 JULI 2011 GODINAFestivalot PLURAL+ Video ovozmoùva natprevar za mladi vo podgotovka na sopstveni videa. Bidej}i denes videoto kako medium pretstavuva mo}na alatka, ovoj natprevar }e im ovozmo i na mla-dite da go iska at svoeto mislewe za migracijata i raznovidnosta. ]e bidat odbrani tri videa (po edno od sekoja vozrasna grupa), a sekoe od niv }e bide pari~no nagradeno so 1.000 dolari.

Turkey and the EU’s New Borders, Turkey �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 APRIL 2011 GODINAEU-and-Turkey-project im nudi {ansa na studentite da ja posetat letnata {kola vo Ku{adasi vo vremetraewe od edna nedela, kade {to }e se razgovara za politikata na pro{iruvawe na EU kon Turcija i zemjite od Zapaden Balkan.

Kosta Mihajlov e mlada i uspe{na li~nost so kariera, koja momentalno ja nadgraduva vo kompanijata Life-

Watch (del od medicinskata industrija) na rabotnata pozicija tehni~ki lider. Mihajlov e zadolèn i odgovoren za me-naxirawe na dvata tima so koi raboti, kako i za izvr{uvawe na konsalting za tehni~ki raboti vo kompanijata. Negovite sorabotnici go opi{uvaat kako na-jgolema vrednost na nivniot tim, sekoga{ podgotven za dopolnitelna rabota, za iznao|awe na najdobroto re{enie za dadeniot problem. Pred da zastane na menaxerskata pozicija Mihajlov ima

nekolkugodi{no rabotno iskustvo vo istata kompanija, na poniska pozicija kako sistem-lider. Za negoviot uspeh denes pridone-suva i iskustvoto vo kompani-jata Z-SoftNet, od oblasta na softverskata tehnologija. Na toa mesto, rabotej}i kako inèner, toj se dokaùva kako vreden rabotnik, so golema èlba za nadgradba i aktivno u~estvo vo brainstorming na kompanijata.

KOSTA MIHAJLOV TEHNI^KI LIDER VO LIFEWATCH

27KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA Rabota / Smetkovodstvo / Turizam

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: [email protected]

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE� REVIZORSKI IZVE[TAI� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI� TENDERI� POVICI ZA SVIKUVAWE

AKCIONERSKI SOBRANIJA

� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Izbor na aktuelni oglasi

Доколку сакате да станете дел од врвна институција, сте енергични, доверливи и одговорни, Ве покануваме да аплицирате.

Вашата Професионална Биографија доставете ја на e-mail: [email protected] , со назнака на апликацијата “за оглас за банкарски комерцијлист за личен третман”.

за вработување на

(1 ПОЗИЦИЈА)

објавува

за потребите на својот клиент

ОГЛАС

БАНКАРСКИ КОМЕРЦИЈАЛИСТ ЗА ЛИЧЕН ТРЕТМАН

Работни задачи и одговорности:

Промовирање, понуда и лична продажба на банкарски и финансиски услуги на правни и физички лица Воспоставување, посредување и уредување на контакти и деловни аранжманиУправување со целокупното портфолио на клиентитеУтврдување на бонитети и анализа на биланси на клиентите Справување на сложени рекламацииСледење на развојот на пазаротПодготовка на предлози за органите на одлучувањеУчество во проектни групи

Потребни квалификации:

Пожелно претходно работно искуствоПознавање на карактеристики на банкарски продуктиОдлични комуникациски (вербални и пишани) вештиниПознавање на Англиски јазикОдлично познавање на работа со компјутери

ЛИЦЕНЦИРАНА АГЕНЦИЈА ЗА ПОСРЕДУВАЊЕ ПРИ ВРАБОТУВАЊЕ

ОГЛАСОТ ТРАЕ 5 ДЕНА ОД ОБЈАВУВАЊЕТО

РЕНОМИРАНА БАНКА ВО МАКЕДОНИЈА

Доколку сакате да станете дел од врвна институција, сте енергични, доверливи и одговорни, Ве покануваме да аплицирате.

Вашата Професионална Биографија доставете ја на e-mail: [email protected] ,со назнака на апликацијата “за оглас за самостоен банкарски комерцијлист”.

за вработување на

(1 ПОЗИЦИЈА)

објавува

за потребите на својот клиент

ОГЛАС

САМОСТОЕН БАНКАРСКИ КОМЕРЦИЈАЛИСТ

Работни задачи и одговорности:

Воспоставување, посредување, негување и развој на контакти и деловни аранжмани со клиентите Промовирање, понуда и продажба на банкарски и финансиски услуги на клиенти Прием и извршување на налози и барања од клиентитеИстражување и следење на развојот на пазаротКонтрола на наменската употреба на средствата Наплата на достасани побарувањаАнализа на биланси на клиентите Предлагање на нови продукти Подготовка на предлози за органите на одлучувањеСправување на посложени рекламацииМенторство и пренос на знаења

Потребни квалификации:

Пожелно претходно работно искуствоПознавање на карактеристики на банкарски продуктиОдлични комуникациски (вербални и пишани) вештиниПознавање на Англиски јазикОдлично познавање на работа со компјутери

ЛИЦЕНЦИРАНА АГЕНЦИЈА ЗА ПОСРЕДУВАЊЕ ПРИ ВРАБОТУВАЊЕ

ОГЛАСОТ ТРАЕ 5 ДЕНА ОД ОБЈАВУВАЊЕТО

РЕНОМИРАНА БАНКА ВО МАКЕДОНИЈА

TURIZAMIzvor: DnevnikObjaveno: 11.03.2011INEX Turisti~ka agencija objavuva oglas za KOMERCIJALIST so VSS, aktivno poznavawe na angliski jazik (testirawe), odli~no poznavawe na MS Offi ce i Internet, bez rabotno iskustvo. Prijavite so kratka biografija i potrebnata dokumentacija da se dostavat vo pismena forma na adresa: INEKS, ul 11 Oktomvri br.5, Skopje ili na e-mail: [email protected] najdocna do 23.03.2011 godina

SMETKOVODSTVO I REVIZIJAIzvor: DnevnikObjaveno: 17.03.2011PUBLICIS, doo, Skopje objavuva oglas za FINANSISKI KONTROLOR. Uslovi: - Univerzitetska diploma po ekonomija (prednost smer finansii i smetkovodstvo), - Iskustvo na sli~no rabotno mesto po mo`nost vo me|unarodna kompanija, - Visok stepen na znaewe od oblasta na smetkovodstvo kako i iskustvo vo buxetirawe i podgotovka na finansiski izve{tai, - Poznavawe na MSS i IFRS, - Solidno poznavawe na angliski jazik i rabota so kompjuter, - Sposobnost za pribirawe i analizirawe na informacii, - Razvieni komu-nikaciski ve{tini, - Minimum 3 godini rabotno iskustvo na sli~no rabotno mesto, revizorsko iskustvo }e bide prednost. Nudime mesto vo dinami~na rabotna sredina so me|unarodni principi vo raboteweto. Dokolku ste zainteresirani da stanete del od na{iot tim, ve molime pratete ja va{ata biografija na: [email protected]. Samo kandidatite koi }e vlezat vo potesen krug na izborot }e bidat kontaktirani. Kraen rok za prijavuvawe: 31.03.2011

EKONOMISTIzvor: DnevnikObjaveno: 18.03.2011Prodolète da se razvivate so ProKredit Banka. ProKredit Banka vi nudi odli~na mo`nost za prakti~na rabota, skroena samo za vas. - Dokolku imate VSS od oblasta na ekonomijata ili ste apsolvent po ekonomija, - Dokolku imate èlba da go nadogradite i prodlabo~ite svoeto znaewe a voedno da steknete prakti~no iskustvo vo: promocija i proda`ba na bankarski proizvodi, izgotvuvawe i analiza na finansiski izve{tai i procesirawe na operacii vo platniot promet, - Dokolku ste komunikativna li~nost so silni interper-sonalni ve{tini, timski igra~, a voedno imate razvieno analiti~ki i matemati~ki sposobnosti kako i solidni poznavawa na osnovnite ekonomski principi i finansiski izve{tai. APLICIRAJTE! Va{ite dokumenti za aplicirawe treba jasno da pokaàt zo{to tokmu Vie odgovarate za ovaa praktikantska rabota. Voedno zadolìtelni treba da ispratite motivacisko pismo vo koe }e gi navedete Va{ite ambicii za aplicirawe, a koi }e bidat vo relacija so sodrìnata na me|unarodnata veb strana i veb stranata na na{ata banka, kako i standardizirana forma na CV koja moète da ja prevzemete od na{ata veb strana. Ve molime ispratete gi va{ite aplikacii popolnuvaj}i ja aplikaciskata forma na www.procreditbank.com.mk ne podocna od 24.03.2011 godina. Site ostanati na~ini na aplicirawe }e se smetaat za nevalidni.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJAIzvor: Dnevnik, Objaveno: 18.03.2011 Investiciskiot fond SIF koj e vo sopstvenost na globalnata investiciska firma SEAF za potrebite na edna od kompani-ite vo svoeto protfolio objavuva oglas za FINANSISKI SMETKOVODITEL. Potrebni kvalifikacii:-Minimum 3 godini rabotno iskustvo vo oblasta na Finansii, -Poznavawe na aktuelni zakoni i propisi od domenot na rabotewe na firmata, -Poznavawe na me|unarodni smetkovodstveni standardi, -Znaewe na izrabotka na konsolidirani finan-siski izve{tai na firmata i me|unarodnite podru`nici.-VSS od oblasta na Finansii. Site zainteresirani kandidati treba da pratat po elektronska po{ta motivaciono pismo so biografija i slika na: [email protected] do 24.03.2011.

GRADE@NI[TVOIzvor: DnevnikObjaveno: 21.03.2011BALFIN MK – Balkan Real Estate Macedonia objavuva oglas za vrabotuvawe na GRADE@EN IN@ENER. Potrebni kvalifikacii: - VSS – Dipl. Gradeèn inèner, - Rabotno iskustvo, - Odli~no poznavawe na Auto CAD, MS Offi ce Project, - Odli~no poznavawe na Angliski jazik, - Komunikativnost, qubeznost, to~nost, rabota so rokovi. Rabotni zada~i i odgo-vornosti: - Organizacija na gradili{te, - Sproveduvawe na zakonski propisi za gradba, - Podgotovka i sproveduvawe na proekti. Va{eto CV na angliski jazik ispratete go vo rok od 5 rabotni denovi na offi ce@balfi n.mk.

28 KAPITAL / 23.03.2011 / SREDAObuki / Finansii i smetkovodstvo

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 SkopjeRuzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409tel/ faks 02/ 3213-40902/ 3215-026 02/ 3215-026 e-mail : [email protected];e-mail : [email protected];[email protected]@t-home.mkwww.kds.com.mkwww.kds.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO

(72 ^ASA)

29KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA Obuki / Menaxment / HRPo {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

Kursot gi opfa}a slednite oblasti :Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409tel/ faks 02/ 3213-409

02/ 3215-026 02/ 3215-026 e-mail : e-mail : [email protected]; [email protected];

[email protected] [email protected] www.kds.com.mkwww.kds.com.mk

KURS ZA OFFICE MANAGER(96 ^ASA)

Kонтакти:

МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ КонсалтингВасил Стефановски 8/1, Скопје Тел/факс: +389 2 31 21 [email protected]

Kо

МАВаТелco

За нас:

МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ Консалтинг е уникатен вид на Македонска компанија, дел од МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ, која нуди консултантски услуги од областа на развој на бизниси (Долгорочна Стратегија, Маркетинг, Продажба и Извоз), како и обуки за јакнење и зголемување на мотивацијата на работните тимови. Основни насоки и принципи во нашето работење: Програма креирана токму според вашите потреби Уникатен и креативен пристап во имплементирањето на програмите Интерактивна методологија со максимална инволвираност на учесниците Обука во Пракса - Подршка и следење на тимовите при работењето Видлив резултат на краток и долг рок „Секогаш повеќе“ за нашите клиенти

Годишен Продажен Состанок

алоцирање на заедничките проблеми и дефинирање на идните предизвици (продажни цели)

работење (алоцирање на јаките и слаби страни на тимовите)





ПРОДАЖНА СТРАТЕГИЈА

АКЦИОНЕН ПЛАН 2011

Зголемување на продажбата со постоечките ресурси

продажната стратегија

на продажниот тим и подготовка на алатки за продажба)

стратегијата

РАЗВОЈ НА ТИМОВИ

Зголемување на ефикасноста на работните тимови

тимско работење

вештини

вештини

ПРОГРАМА ПРОЛЕТ 2011

...за активниот пролетен период преку програми специјално скроени според Вашите потреби

www.macedonia-consulting.com www.macedonia-export.com www.mamasfood.mk www.kupipodarok.com www.NamaliVnatresenDolg.com

Подгответе го тимот... Обука: Менаџирање на ЕУ проекти (EU Project Management)

Времетраење: 2 месеци/ 2 пати неделно х 2 часа (вкупно 32 часа)

Следен термин: 1 април 2011, 1 мај 2011

Обуката е наменета за млади луѓе со или без работно искуство кои имаат интерес за работа на европски проекти во непрофитниот,профитниот, или во јавниот сектор.

Обуката опфаќа:

• основи на проектен менаџмент, што е проект, што значи терминот проектен менаџмент, менаџирање со проекти наспротименаџирање на организации,

• фази во проектниот циклус, вовед во основните фази и компоненти на проектниот циклус,• анализи на потреби, проблеми, ризици, ефективност, cost-benefit, заинтересирани страни (stakeholders),• формулирање на цели и активности, inputs, outputs, outcomes, deliverables; дефинирање на анализа нa концептите на

effectiveness, efficiency, impact;• вовед во временско планирање• вовед во анализа на логиката на проектот (logical framework analysis)• менаџирање на тимови, менаџирање на време, менаџирање на трошоци, менаџирање на ризици, итн.• вовед во европските фондови и програми• Европскипрограми отворени за Македонија и регионот (IPA, FP7, TEMPUS, Europe for Citizens, Culture, CIP, IPARD, Cross-

Border Cooperation, итн.); тековно следење на можностите во рамките на ЕУ програмите, разлики помеѓу ЕУ и други прогами,разлики помеѓу различни европски програми, итн.

• подготвување нa проекти, идентификација и селектирање на партнери, договарање и преговарање на партнерства, основнинасоки за спроведување на проекти, менаџирање на односи со донатори, градење на односи со донатори, анализа надонаториски принципи и практики, итн.

• буџетирање, буџетско планирње, финансиско раководење со проекти• анализа на вистински, одобрени и спроведени ЕУ проекти, практична работа со ЕУ формати и инструменти кои се користат

во ЕУ проекти, итн.

Цена:

- цена за еден учесник е 4,000 ден (+ДДВ). Moжно е плаќање на рати. На крајот на обуката секој учесни добива сертификат.

Начин на пријавување:

Пријавете го вашето учество на телефоните:

02 3 23 229002 5 21 6080,

или електронски на [email protected]Директор на обуката е Др. Ристо Карајков. Др. Карајков има докторат по меѓународен развој од Универзитетот во Болоња, Италија.Неговите истражувачки соработки вклучуваат и престој при престижниот Center for Civil Society Studies на Johns Hopkins University, во САД,како и на UNU WIDER во Хелсинки. Др. Карајков има повеќе од 10-годишно искуство во НВО секторот во Македонија, регионот, ипошироко.

Забелешка: Пожелно е (но не неопходно) учесниците на обуките да имаат основни познавања на англиски јазик и работење со компјутер

Klub za Bliski Istok i MagrebSREDBA VO PRESRET NA POSETATA NA INVESTITORI OD KATAR VO REPUBLIKA MAKEDONIJA24.3.2011 godina, vo 10:00 ~asotStopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3. kat

Dokolku imate investicionen proekt, sloboden investicionen kapacitet, barate investitor za green field investicija ili joint venture, postoi mo`nost Va{ite proekti da gi realizirate so investitori od Katar. Na 6 i 7 juni 2011 godina vo Skopje za vreme na oficijalnata poseta na Emirot na Katar na Republika Makedonija, makedonskite kompanii, so investicioni proekti, }e imaat mo`nost da se sretnat so katarski investitori – kompanii-~lenki na Trgovskata komora na Katar i Asocijacijata na biznis-meni na Katar. Dokolku ste zainteresirani za nastanot, potvrdete go Va{iot interes za u~estvo na podgotvitelnata sednica, na 24 mart 2011 godina. vo Stopanskata komora na Makedonija.

KONTAKT:QUBICA NURI,

TEL. (02) 3244045FAKS (02) 3244088

E-MAJL: [email protected]

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 3298110 ili pretplata@kapital.

com.mk

30 KAPITAL / 23.03.2011 / SREDATenderi / Konferencii i saemi

Re{enie za va{ata finansiska idninaSekoj PonedelnikSinergija Plus

Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota24.03.2011CS Global

Energetski efikasni sistemi24.03.11 Kosmo inovativen centar

Obuka za aplikacija na EU fondovi24.03.2011Clear View

Kako da go osvoite kupuva~ot (Majkl Kol)25.03.2011Triple S Learning

Biznis delovno pregovarawe25-27.03.11 Delta centar

Analiza na finansiski izve{tai25.03.2011Triple S Learning

Stres i upravuvawe so stres25.03.11 ESP

Investicisko planirawe i menaxment26.03.2011Kosmo Inovativen Centar

Upravuvawe so konfliktni situacii26.03.2011 ESP

Trening za treneri 31.03.11 Clear View

Gerila Marketing na internet31.03 - 02.04.11Triple S Learning

Menaxirawe na EU proekti01.04.2011 Consulting Macedonia

Liderstvo i menaxment02.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za obrazovanie i naukaPREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Izrabotka na softver za elektronsko eksterno �testirawe.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=85a7dccb-b6fc-4ae0-ac5b-c3341645f334&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ:Op{tina CentarPREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Liewe na tri spomen obele`ja vo bronza post- �aveni na plo{tad Presveta BogorodicaLink: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=363c7bf9-909c-47ac-b5d7-06-d6d6b07923&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - SkopjePREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Usluga od servisirawe i rezervni delovi za �MAN LE 10.180 4*4 BB, za REK BitolaLink: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=cada62a7-ca7d-4d52-a01b-9-fc709c64a23&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Grad SkopjePREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Revizija i konsultanski uslugi za proekti �

Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=f60150fa-cbc8-4d81-abfc-6848934-bb181&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina AerodromPREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Izbor na firma, so potrebnata licenca B za �izveduva~ za izgradba na parking vo Naselba 13 Noemvri na teritorija na Op{tina AerodromLink: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=94b4b438-4fe8-4c3d-9a50-3-e08a7353146&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: AD MEPSOPREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Izrabotka na izvedbeni proekti za zamena na �klasi~no za{titno ja`e so integrirani opti~ki vlakna (OPGW) na dalnovodi od 110kV i 400 kV naponsko nivoLink: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=eb991625-f737-4e3f-8827-3fa4b939ba65&Level=2

KAPITAL TENDERIOGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Javna ustanova od oblasta na zdravstvoto za potrebite na javnite zdravstveni ustanovi univerzitetski kliniki, zavod i urgenten centar - SkopjePREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

MEDICINSKI POTRO[EN MATERIJAL ZA �EDNA UPOTREBA (Mantili, krevetski ~ar{avi, postelni podlogi...)Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=f48b414b-3a42-4841-b804-6-fc4fad5a3ca&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina Kru{evoPREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAPredmet na dogovorot za javna nabavka:

Uslugi za privremeni vrabotuvawa za �potrebite na op{tina Kru{evoLink: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure- �mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=1c9529df-3544-4aaa-8ea2-d16037ac2fd1&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Agencija za finansiska poddr{ka vo zemjodelst-voto i ruralniot razvojPREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

Nabavka na personalni kompjuteri �Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure- �mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=eeb07e63-354e-4b42-81af-862-b1732409e&Level=2

Fun Business 31KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

ima {asija, p o k r i e n i farovi i najmo}niot motor ko j s$ u{te se m o n t i r a , Tipo 168. Seto toa {to e izgradeno vo docnite 50-ti i ra-nite 60-ti godini drì cena vo pos-lednite go-dini i pokraj recesijata. Na primer, oldtajmerot California Spider Competizione e nare~en “enco ferari” zatoa {to ja dizjaniral samiot sopstvenik na Ferrari, {to go pravi u{te podobar.“Izgleda deka Ferrari e toj koj gi postavuva visokite standardi”, veli Bil Vorner, osnova~ot i pretsedatel na Amelia Islands Concours d ‘Elegance. Pri~inata {to ovie koli vlegoa na listata so najdobrite (me|u koi i Jauguar D-Type Sports Racer od 1956 godina, koj be{e

prodaden za 3,74 milioni dolari) e poradi nivnata trka~ka mo}.Drugi modeli odFerrari koi se najdoa na ovaa lista se Ferrari 250 GT Berlinetta od 1961 godina, prodaden za 6,11 milioni dolari, Ferrari 375 MM Berlinetta od 1954 godina, koja dostigna 4,62 milioni dolari, kako i Ferrari 400 Superamerica Cabriolet Pinu-nafarina, koj zarabotil 3,7 milioni dolari.Godinava proda`bata na kla-sicite vo avtomobilskata in-dustrija se o~ekuva da bide

na zavidno nivo. Se razbira, se o~ekuva najgolem porast kaj proda`bata na Ferrari, za razlika od drugite brendovi ~ija proda`ba }e bide po-slaba. Toa za potencijalnite kupuva~i zna~i deka treba da se konsultiraat navistina dobro pred da se vpu{tat vo kakvo bilo kupuvawe. Ovie avtomobili se cel na milijarderite koi imaat svoi sopstveni kolekcii. Sekoja godina e “tepa~ka” za u{te eden oldtajmer, za u{te edna ubavica parkirana vo garaàta.

Na 22 j a n u a r i годинава, ambu-lantna kola od markata Pontiac ,оd 1963 godina bila

prodadena za 132.000 dolari na aukcijata Beret-Xekson vo Skotsdejl, Arizona. Cenata za ovoj avtomobil e zna~ajna bidej}i se o~ekuvalo siviot Bonneville da se prodade za pogolema suma. Navodno, so nego bilo preneseno teloto na po~inatiot ameri-kanski pretsedatel Xon F. Kenedi od aerodromot s$ do glavniot grad. Dolgoto ispra{uvawe i istraùvawe na avtenti~nosta na samiot avtomobil zna~elo i namalu-vawe na cenata na kolata za eden milion dolari. Rej Vert, glavniot urednik na blogot Jalopnik, e prviot {to ja prijavil ovaa istraga, velej}i deka dodeka miste-rioznata ambulantna kola e pod istraga, preku najde-talna analiza, se zaborava

deka stanuva zbor za eden od najklasi~nite modeli na avtomobili na site vremiwa, eden vistinski oldtajmer.Isto kako i vo svetot na umetnosta, avtenti~nosta na eden klasi~en avtomobil e od su{tinsko zna~ewe za utvrduvawe na negovata vrednost. Brzata pomo{ ne gi ispolnila o~ekuvawata da postigne visoka cena, me|utoa, mnogu drugi avto-mobili bile proceneti na eden milion dolari, no i pove}e. Alfa Romeo Monza Brianza Spider 8C 2300 od 1933 godina e prodadena za 6,71 milioni dolari, a BMW 328 MM Buegelfalte od 1937 godina e prodaden na aukcija minatata godina za 5,84 milioni dolari.Na ovaa lista ima modeli od Alfa Romeo, Aston Martin, Ferrari, Jaguar, Mercedes- Benz ,Talbot –Lago. Datumite na nivno proizvodstvo datiraat od 1927 godina kako {to e Mercedes – Benz S Boattail Speedster, pa s$ do Aston Martin DB -5 od 1964 godina, koj be{e prodaden za 4,1 mi-

lioni dolari najmnogu pora-di toa {to se proslavi kako Xejms Bond avtomobil.Mercedes od 1927 godina e poznat poradi toa {to go ote-lotvoruva svetot i zamislata na Mercedes, kade {to do-minira neverojaten estetski dizajn, malku nevoobi~aeno za toa vreme, veli Mekil Hagerti, izvr{niot direktor na osiguruvaweto Hagerti.“Mercedes e napraven na visoko nivo, do najvisok perfekcionizam, me|utoa, po izgledot ne se odvojuva mnogu od ostanatite modeli od toa vreme”, veli Hagerti. “Na primer, Talbot Lago ima mnogu ubav i neèn oblik, za razlika od Mercedes, koi se smetaat za malku dosadni oblici, prete{ki. Se raz-bira, stanuva zbor za dva modeli koi nemaat isti per-formansi”, dodava Hagerti.Kako broj eden avtomobil e Ferrari 250 GT LWB California Spider Competizione od 1959 godina, koj be{e prodaden za 7,26 milioni dolari od strana na Gooding & Co minatiot avgust. Ovoj model


NAVIVA^KA SOLIDARNOST

KOMITITE JA PLA]AAT KAZNATA NA DINAMO

Prebaruva~ot Bing po vtor-pat na svo-jata naslovna stranica

objavi fotografija od ubavinite na Makedoni-ja. Od v~era naslovni-cata na prebaruva~ot na Majkrosoft ja krasat ubavinite na Ohridsko-to Ezero i crkvata sve-ti Jovan Kaneo. Pokraj prekrasniot pejsa`, Bing na posetitelite im nudi nekolku interesni to~ki so informacii za crkvata, ezeroto i

gradot Ohrid, kako i ~etiri dopolnitelni to~ki za Makedonija. Promoviraj}i go svojot prebaruva~, Bing ja promovira i Make-donija kako zemja so bogata istorija, kultura i tradicija, no i kako dràva koja ima problemi so imeto. Stranicata nudi mnogu fotografii, mapi i linkovi, pa i tie {to ne znaat mnogu za Makedonija moàt da dobijat celosna pretstava. Poslednata to~ka go pretstavuva Ohrid kako odli~na i moderna destinacija za

odmor, kade {to pokraj ezeroto i odli~nata zabava, posetitelite istovremeno }e moàt da posetat zna~ajni istoriski mesta. Prvpat Bing objavi fotografija od Makedonija vo avgust 2010 godina. Pejsaòt od debarskoto ezero [piqe bil zbogaten so interesni pra{awa koi vodele do linkovi do Aleksandar Makedonski, kako i pra{awa za najpoznatata doma{na rasa na ku~iwa, koja namesto {arplaninec bila nare~ena ilirski ov~ar. Kompanijata Majkrosoft vo 2009

godina go promovira{e nejziniot prebaruva~ Bing, koj za kratko vreme stana poznat po toa {to sekojdnevno objavuva fotografii so ubavinite na mnogu mesta od svetot za koi nivnite korisnici moèbi i ne znaele deka postojat. Toa se pokaàlo kako odli~en poteg, bidej}i ne samo {to sekojdnevno se zgolemuva brojot na negovite korisnici, tuku i se pridonesuva za razvojot na turizmot kaj dràvite koi ne se tolku poznati kako turisti~ki destinacii.


Godinava proda`bata na klasicite vo avtomobilskata industrija se o~ekuva da bide na zavidno nivo. Se o~ekuva najgolem porast kaj proda`bata na Ferari, za razlika od drugite brendovi, ~ija proda`ba }e bide poslaba

��

SR\AN IVANOVI][email protected]

ADRIJANA [email protected]


MOTORI OD SONI[TATA ZA MILIONI DOLARIAVTOMOBILIZAM

ALFA ROMEO � od 1933 godinaprodaden za 6,7 milioni dolari


TOP 100

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA:TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKIILI ISPRATETE E-MAIL NA: [email protected] KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 3298 110; FAKS. 02 298 111

^ITAJTE VOSPECIJALNI PRILOZI

APRIL

MEBEL EDUKACIJA AVTOMOBILIZAMTOP 100 IZVOZNICI

253-kapital-23.03.2011

Documents

Transcript of 253-kapital-23.03.2011