23 - mokronog-trebelno.si

23glasilo Občine Mokronog - Trebelno, marec 2013, leto VII

2ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

OBČINA MOKRONOG-TREBELNO Pod Gradom 2 SI-8230 Mokronog Tel: 07/ 34-98-260 Fax: 07/34-98-269 Spletna stran: www.mokronog-trebelno.si

OBČINSKI SVETTomaž BRZIN, Puščava 4, 8230 Mokronog, 041/454-142, [email protected] DEU, Stari trg 3, 8230 Mokronog, 041/620-074, [email protected] DRAGAN, Cerovec pri Trebelnem 3, 8231 Trebelno, 031/611-301, [email protected]. Rafael ERŽEN, Velika Strmica 3, 8231 Trebelno,

041/802-283Alojz KOCJAN, Gorenje Laknice 40, 8230 Mokronog, 041/732-985, [email protected] KOROŠEC, Češnjice pri Trebelnem 37, 8231 Trebelno, 041/455-033, [email protected] Marko KOSTREVC, Trebelno 2, 8231 Trebelno, [email protected] RAJER, Slepšek 21, 8230 Mokronog, 041/217-705, [email protected] STARIČ, Ornuška vas 12, 8231 Trebelno, 041/760-156, [email protected] Gregor ŠKOPORC, Hrastovica 35, 8230 Mokronog, 040/439-837, [email protected] Elizabeta ŽLAJPAH, Stari trg 29, 8230 Mokronog, 041/319-578, [email protected]

UPRAVAMojca Pekolj, direktorica E-pošta: [email protected] PISARNA: Jožica Samide 07/34 98 260SPLOŠNA SLUŽBA in GOSPODARSTVO: Marija Sitar PRAVNA SLUŽBA: Saša HahnFINANCE IN KMETIJSTVO: Marijana JerebKOMUNALA IN INFRASTRUKTURA: Vlado VIDAKOVIČOKOLJE IN PROSTOR: Mateja Podgoršek 07/34 98 264MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT Brigita KALČIČ, tel. (07) 349 82 67DRUŽBENE DEJAVNOSTI: Mateja Vrabec

Pozdravljeni!Letošnja zima je bila dovolj izdatna, da je ustvarila

pogoje za nastanek posebnih umetnin. Na pločniku osre-dnjega mokronoškega trga se je najprej pojavil zastaven bel možakar. Lahko bi bil kakšen Ložan, ki je v košu prinesel izdelke iz ličkanja, da bi jih prodal na sejmu. S klobukom v roki je pozdravljal mimoidoče in na vsako vprašanje odgovoril tako, kot je radovednež želel slišati. Žal ne dolgo, saj je bilo sonce preveč radovedno. Kipar Jure Bulc, ki je možakarja oblikoval, se je komaj dobro potolažil, ko je nebo še bolj pognalo svoje mline in mu spet vznemirilo umetniško žilico. »Oči, glej, Nodi!« je rekel otrok, ko sta se z očetom ustavila pred veliko novo skulpturo. In snežak je dobil ime. Jure je oba snežaka tudi fotografiral.

Istočasno pa je malo naprej, na dvorišču Megličevih, kot produkt družinskega ustvarjanja nastal snežak, ki bi bil lahko običajen sneženi mož, če ne bi visoko dvignil leve roke, kot bi ga kdo jezil, v levi pa držal odprto knjigo. Šele pogled čez ograjo je razkril zgodbo. Pred možakarjem je domišljavo razkazovala svojo moč žival, zelo podobna mački. Otroci so ji sicer rekli lev, toda, lepo vas prosim, lev v teh krajih! Pa tudi v knjigi piše, da živijo levi v Afriki.

Sonce je seveda v nekaj dneh odgovorilo na vsa vpraša-nja. Na svoj način seveda. Še dobro, da ga je Borut Dvornik prehitel. Tudi na svoj način.

Toliko o dogajanju na zadnji strani. Na naslovnici pa je sanjsko drevo skozi oko ge. Saše Jelenc. Več o njej lahko preberete v članku.

Pa še tole. V Odsevu ima vsaka stranka, ki deluje na nivoju te ob-

čine, na razpolago določen prostor in ga lahko napolni s svojim besedilom. Edini pogoj je, da besedilo v nobenem pogledu ni žaljivo. Glede na število objavljenih prispevkov lahko sklepate, da stranke ali nimajo potrebe po tovrstnem obveščanju, ali pa da se na tem nivoju nič ne dogaja. Možno pa je tudi, da stranke enostavno niso pismene.

To me ne zanima toliko kot urednika, bolj me ta molk skrbi kot občana. Če poenostavim, skrbi me, ker ne vem, kaj stranke v našem lokalnem prostoru počnejo, o čem in kako razmišljajo oz. če sploh razmišljajo? In iz tega naprej bi rad vedel, kako svétniki, ki v našem imenu odločajo v Svetu občine, pridejo do mnenja baze, ki jim je zaupala ta mandat? Skratka, zanima me, kako je z demokracijo, ko se izbranci po volitvah usedejo na zaupane položaje in začnejo delovati v praksi, v prepletu potreb in interesov.

Stane Peček, urednik

Dober dan!Tudi uradno smo dočakali težko pričakovano pomlad.

Letošnja zima je pokazala ostre zobe. Bila je dolga, hla-dna in močno zasnežena, kar se že zelo pozna tudi na občinskem proračunu.

Letos smo imeli kljub velikim količinam snega visok standard čiščenja cest (pluženja). To je dejstvo, čeprav se morda kdo med vami ne strinja z menoj. A dejstvo je

tudi, da Pravilnik o prednostnih vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (UL RS, št. 62/1998) pravi, da se šteje, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na lokalnih cestah ne presega 15 cm, na javnih poteh pa so možni tudi zastoji do enega dne, kar pomeni, da mora biti prevoznost zagotovljena najkasneje naslednji dan, medtem ko ob močnem sneženju in hudi poledici prevoznosti ni nujno zagotavljati. S sodelavci in izvajalcem zimske službe smo vso zimo skrbeli, da so bile ceste čim bolj pogosto splužene in posipane, da smo poskrbeli za večjo varnost, da ste bili občani bolj zadovoljni.

A zato je tudi strošek zimskega vzdrževanja cest izjemno velik. Samo januarja in februarja smo za pluženje, posipavanje in nekaj nujnih vzdrže-valnih del porabili 231 tisoč evrov, v proračunu pa imamo letos za zimsko in letno vzdrževanje občinskih cest namenjenih 290 tisoč evrov oziroma 17 tisočakov več kot lani. Do konca leta nam tako – če z rebalansom B ne bomo zagotovili dodatnih sredstev – ostane za redno vzdrževanje cest (npr. košnjo obcestnih površin, obsekavanje grmovja, sanacijo udarnih jam, čiščenje muld in prepustov ter zamenjavo poškodovanih obcestnih ograj …) zelo malo denarja.

Tudi zaradi letošnje zime smo pospešeno iskali možnosti za zmanjša-nje stroškov za zimsko službo. Prepričan sem, da nam bo z na zadnji seji občinskega sveta sprejetim Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest v Občini Mokronog-Trebelno, ki predvideva, da bo za zimsko in letno vzdrževanje cest skrbelo JP Komunala Trebnje, to tudi uspelo.

Tako jaz kot moji sodelavci se zavedamo, da je veliko odsekov cest v naši občini poškodovanih in potrebnih obnove – nekaj zaradi letošnje zime, nekaj zaradi starosti in dotrajanosti cest. A vse naenkrat ne gre. Imamo 158 kilometrov občinskih cest, od tega 58 km lokalnih, ostalo pa so javne poti. Njihovi obnovi bomo v prihodnjih letih morali nameniti bistveno več denarja.

Do zdaj so bili v ospredju drugi, večji projekti. Čeprav sta jih sofinancirali država in Evropska unija ali pa so bili narejeni s podelitvijo stavbne pravi-ce ali javno-zasebnim partnerstvom, je bila vedno nujna tudi soudeležba občine. Ker je šlo za več sto tisoč evrov vredne naložbe, je bil tudi delež

3leto VII., številka 23, marec 2013

občine večji, npr. rekonstrukcija ceste Sv. Peter–Drečji Vrh, izgradnja večna-menskega doma na Trebelnem, izgradnja vrtca in športnega parka pri osnovni šoli v Mokronogu, obnova vodovodnih sistemov …

V letu 2012 smo za letno vzdrževanje cest porabili 273 tisoč evrov, za investicije pa 276 tisoč evrov, pri čemer smo na pod-lagi 23. člena ZFO od države prejeli 170 tisoč evrov. Letos imamo za redno vzdr-ževanje zagotovljenih 290 tisočakov, za investicije pa 213 tisoč evrov, ki jih bomo porabili za obnovo ceste Drečji Vrh–Čužnja vas–Velika Strmica, javne poti pod vasjo Log in javne poti na Žalostno goro. Poleg teh so kritične še ceste Po-ljane–Radna vas, Ornuška vas–Češnjice, Čilpah–Bitna vas, Preloge–Slepšek–Log, križišče javnih poti na Belem Griču, cesta skozi Martinjo vas in Hrastovico, odsek javne poti v Florijanskem naselju, javna pot Dolenje Laknice–Trščina, javna pot na Svetem Vrhu in številni drugi odseki občinskih cest. Prihodnje leto pa naj bi se vendarle začela tudi obnova križišča pri gostišču Deu in obeh krakov državne ceste v Mokronogu.

Občinski proračun ni vreča brez dna. Če na eni strani damo več, moramo vzeti drugje. V prihodnjih letih se bomo – po nekem prioritetnem vrstnem redu – lotili obnove najbolj kritičnih odsekov cest. A ker država vsako leto za cestni program namenja manj denarja (tudi letos občina iz naslova 23. člena ZFO računa zgolj na okrog 170 tisoč evrov), bo treba za obnovo več kilometrov občinskih cest zagotoviti več denarja iz občinskega proračuna. S tem pa bo manj denarja ostalo za mehkejše projekte, na primer za področje turizma, kulture, tudi so-cialnega varstva. A o tem več takrat, ko bo čas za to.

Mesec, ki se izteka, običajno mineva v znamenju pozornosti, ki jih moški name-njamo ženskam – naj bo to za 8. ali 25. marec. In ob tej priložnosti vam, draga dekleta, žene, matere, gospodične, gospe … za nazaj in za naprej iskreno čestitam.

Hkrati pa vsem občanom in občankam ob prihajajočem prazniku velike noči želim vse dobro, veliko pisanih pirhov in lepih doživetij v družinskem krogu.

župan Anton Maver

Na dnevnem redu je bilo 18 točk. Prisotnih je bilo 10 članic in članov Občinskega sveta Občine Mokronog-Trebelno. 1. Osrednja točka dnevnega reda je bila zagotovo obravnava »predloga Odloka rebalansa A proračuna Občine Mokro-nog-Trebelno za leto 2013 in predloga Odloka proračuna Občine Mokronog--Trebelno za leto 2014«.Občinski svet je proračun za leto 2013 sprejel na 10. redni seji 28. 3. 2012. Pre-dlog rebalansa A za leto 2013 se usklajuje glede na zakonodajo, ki je bila sprejeta v lanskem letu po sprejemu proračuna za 2013. Znižujejo se prihodki za dobrih 7,1 odstotka, medtem ko se odhodki v globalu znižujejo za dva odstotka. Gre predvsem za uskladitev sredstev za nekaj večjih pro-jektov, med katerimi sta tudi energetska sanacija OŠ Mokronog v višini 725 tisoč evrov in upravno-kulturnega središča v višini slabih 500 tisoč evrov. Za oba pro-jekta bo Občina prejela 638 tisoč evrov. Sprejeti so bili SKLEPI: Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je na svoji 14. redni seji, 5. 3. 2013, združil prvo in drugo obravnavo Odloka o rebalansu A proračuna Občine Mokronog-Trebelno za leto 2013 – skrajšani postopek. Sprej-me se Odlok o rebalansu A proračuna Občine Mokronog-Trebelno za leto 2013. Sprejme se Sklep o zadolžitvi občinskega proračuna v letu 2013. O predlogu prora-čuna za leto 2014 se skladno s sprejetim poslovnikom Občinskega sveta opravi 15 dnevna javna razprava. 2. Občinski svet je sprejel »Spremembo in dopolnitev obvezne razlage Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za nase-lje Mokronog«. Tu gre za dva subjekta, in sicer za podjetje Vini d. o. o. iz Mokronoga in za mrliško vežico v Mokronogu. 3. Občinski svet Občine Mokronog-Tre-belno je sprejel Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe vzdrževanja ob-činskih cest v Občini Mokronog-Trebelno.Občina je redno vzdrževanje občinskih lokalnih cest zagotavljala s podelitvijo kon-cesije izbranemu koncesionarju v skladu z Odlokom o podelitvi koncesije za opra-vljanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja kategoriziranih občinskih cest v Občini Mokronog-Trebelno. V dani situaciji je zato smiselno spremeniti način opravljanja GSJ tako, da bi le-to namesto koncesionarja opravljalo javno podjetje. V

primerjavi s koncesionarjem javno podje-tje nedvomno bolje pozna lokalno okolje, vpliv Občine Mokronog-Trebelno kot ene izmed ustanoviteljic javnega podjetja na izvajalca je znatno večji kot pri koncesi-onarju, ki bi bil zgolj pogodbeni partner, prav tako pa je razumno pričakovati večjo pripravljenost izvajalca slediti potrebam občanov. Javno podjetje ima tako možnost izkoristiti obstoječi kadrovski potencial v občini ter njihovo nedvomno boljše poznavanje lokalnega okolja, generirani denarni tok pa bi primarno ostajal na območju Občine Mokronog-Trebelno. S predajo vzdrževanja občinskih cest izva-jalcu javne službe v lasti občin Komunali Trebnje d.o.o. se bo prihranilo večji del proračunskih sredstev, saj trenutne go-spodarske razmere v sektorju ponudni-kov storitev vzdrževanja cest v Občini Mokronog-Trebelno, kot tudi v celotnem jugovzhodnem delu Slovenije, v primeru ponovnega razpisa za podelitev koncesije ne zagotavljajo, da bi bila cena za storitve rednega vzdrževanja cest oblikovana na podlagi tržnih razmer, saj realno ne obstaja več subjektov, ki bi med seboj tekmovali za pridobitev koncesije. S sprejetjem od-loka ima občina pred seboj predvsem dve dejstvi, in sicer: zadovoljstvo potrošnikov, tj. občanov, in velik finančni prihranek v občinskem proračunu. 4. Članici in člani Občinskega sveta so so-glasno sprejeli naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno sprejme Predlog režima prižiganja in ugašanja javne razsvetljave v občini Mokronog--Trebelno, ki se glasi:»Sistem javne razsvetljave v občini Mokro-nog-Trebelno se celovito in najkasneje do konca leta 2016 prenovi tako, da bodo lah-ko vsa svetila gorela izbranih 11 ur, od tega 6 ur s polno močjo in 5 ur s 50 % močjo. Tak režim se vzpostavi na posameznem odseku takoj, ko je ta prenovljen.V prehodnem času, to je do dokončanja prenove posameznega odseka, se na odjemnih mestih, kjer režim iz prvega odstavka tega predloga še ni možen, vgra-dijo stikalne ure. Na teh odsekih svetila gorijo 7 izbranih ur, v nočnem času, med polnočjo in četrto uro zjutraj, pa se popol-noma izklopijo. Prehodni režim ne velja za občinski središči.Režim iz prvega odstavka tega predloga ne velja za odseke, kjer so varčne žarnice

14. redna seja Občinskega sveta Občine Mokronog-Trebelno je bila v torek, 5. marca 2013.


Delo Nadzornega odbora Občine Mokronog-Trebelno je določeno s statutom občine. Je samostojen in neodvisen ter najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svojih pristojnosti, ki so opredeljene v statutu občine, ugotavlja zakonitost in pravil-nost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občin-skega proračuna in pooblaščenih oseb, ki razpolagajo z občinskimi javnimi sredstvi in z občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodar-nost porabe občinskih javnih sredstev.Nadzorni odbor, ki je konstituiran konec leta 2010, je v letu 2012 deloval v okviru pristojnosti v skladu s svojim poslovnikom. Deloval je v isti sestavi, kot je bil prvotno konstituiran. Članice nadzornega odbora so se v letu 2012 sestale na petih rednih sejah, na

katerih so sprejele 17 sklepov; le-ti so bili do konca leta 2012 v celoti realizi-rani. Sej nadzornega odbora so se po potrebi udeleževali tudi predstavniki občine. Sodelovanje z njimi je bilo konstruktivno in korektno. Nadzorni odbor ugotavlja, da občinska uprava poskuša pri svojem delu upoštevati priporočila, ki jih daje, kar je pozitivno.Predsednica nadzornega odbora se je udeleževala sej občinskega sveta ter na sejah nadzornega odbora ostali članici seznanila z vsemi aktualnimi zadeva-mi, ki jih je obravnaval občinski svet.V skladu z letnim programom dela je nadzorni odbor v letu 2012 opravil dva nadzora. Dokončni poročili o opravljenih nadzorih sta objavljeni na spletni strani občine, in sicer pod rubriko »Občina/nadzorni odbor«. Pod navedeno rubriko so dostopni vsi dokumenti, ki jih je nadzorni odbor v zdajšnji sestavi sprejel, in sicer po-

slovnik nadzornega odbora, letni programi dela, zapisniki in poročila. Delo nadzornega odbora je tako javno in tran-sparentno. Z namenom, da bi lahko za-interesirana javnost podala pobude, vprašanja v zvezi s pristojnostmi dela nadzornega odbora, je bil odprt elektronski naslov, ki je [email protected]. Preko elektronske pošte ni bila v letu 2012 zabeležena nobena pobuda ali vprašanje s strani javnosti. Je pa bila v mesecu decembru osebno prejeta pobuda s strani občanov, ki jo je nadzorni or-gan v istem mesecu tudi obrav-naval na svoji seji in v zvezi s tem sprejel ustrezne sklepe.

Jerneja Dragan

Povzetek z delovnega sestanka županov in direk-torjev Občinskih uprav Občin: Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebel-no, ki je bil v torek, 12. februarja 2013, v Mokronogu.

PRISOTNI:• DušanSkerbiš,županObčineMirna• RupertGole,županObčineŠentrupert• TanjaŠinkovec,direktoricaOUObčine

Mirna• Mateja Jazbec, direktoricaOUObčine

Šentrupert• JanezPirc,mag., direktorOUObčine

Trebnje• AntonMaver,županObčineMokronog-

-Trebelno• VladoVidakovič inMarija Sitar, stro-

kovna delavca OU Občine Mokronog--Trebelno

• StankoTomšič, direktor JPKomunalaTrebnje d.o.o.

Svojo odsotnost je opravičil Alojzij Kaste-lic, župan Občine Trebnje.Opravičeno odsotna pa je bila tudi ga. Mojca Pekolj, direktorica Občinske uprave Mokronog-Trebelno.

Pogovarjali so se predvsem o dveh tematskih področjih:

1. Upravljanje cest, ki so v lasti občin;2. Medobčinsko sodelovanje;

K 1. točki:

Župan Maver je razložil, da je h skli-cu sestanka vodilo razmišljanje, da se občine Mirnske doline in občine Trebnje soočajo z zelo podobnimi problemi, ki bi jih bilo možno reševati uspešneje, če bi bilo tudi sodelovanje med občinami boljše in večje. JP Komunala Trebnje, katere-ga ustanoviteljice so občine: Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog--Trebelno, bi bilo zagotovo lahko eden od trdnejših veznih členov. Eno od področij, kjer bi se JP Komunala lahko izkazalo je zagotovo področje gospodarske javne službe – vzdrže-vanje občinskih cest.

V razpravi so predstavniki posa-meznih občin pojasnili, kako imajo vzdrževanje občinskih cest, kamor sodijo LC, javne poti in javne povr-šine, urejeno do sedaj.

že vgrajene. Na teh odsekih se, v kolikor ne gre za občinski središči, s pomočjo stikalne ure vzpostavi in/ali ohrani režim iz drugega odstavka predloga tudi po preteku leta 2016.«

5. OS je soglasno sprejel »Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za obdobje 2013–2016 na območju Občine Mokronog-Trebelno.«6. Občinski svet je sprejel Letne programe: kulture, športa in socialnega varstva v občini Mokronog-Trebelno za leto 2013.7. Občina Mokronog-Trebelno namerava v letu 2015 energetsko sanirati dva objekta, in sicer podružnično šolo na Trebelnem in zdravstveno postajo v Mokronogu. Objekta sta sedaj slabo izolirana in ne ustrezata današnjim zahtevam energetsko učinkovite gradnje. Predmet operacije je sanacija ovoja stavbe (izvedba toplotne izolacije na podstrešju, izvedba toplotno izolacijske fasade, zamenjava stavbnega pohištva), optimizacija ogre-valnega sistema (vgradnja termostatskih ventilov) in izvedba toplotne izolacije poda oziroma stropa neogrevane kleti s toplotno izolacijo. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je 1. 2. 2013 objavilo Javni razpis za sofinanciranje operacij za ener-getsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti (4301-1/2012/87-MZIP). V okviru tega razpisa je moč pridobiti nepovratna sredstva evropske kohe-zijske politike. Občina se bo prijavila na omenjeni javni razpis z namenom pridobiti nujno potrebna finančna sredstva za sofinanciranje operacije. Sredstva za izdelavo projekta bo potrebno v skladu z investicijsko dokumentacijo (DIIP) zagotoviti v proračunu za leto 2015.Po zaključku energetske sanacije objekta POŠ Trebelno se predvideva, da se bodo stroški na le-tnem nivoji znižali za 3.420,32 EUR. Po zaključku energetske sanacije ZP Mokronog pa se tudi tu predvideva, da se bodo stroški na letnem nivoju znižali za 3.099,36 EUR. Zatorej je OS sprejel dva dokumenta, in sicer: Dokument identifika-cije investicijskega projekta za izvedbo projekta Energetska sanacija POŠ Trebelno in Dokument identifikacije investicijskega projekta za izvedbo projekta Energetska sanacija Zdravstvene postaje Mokronog.8. V nadaljevanju se je Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno seznanil s tremi dokumenti najvišjega organa nadzora javne porabe v občini, tj. nadzornega odbora, in sicer: z Dokončnim poročilom o Nadzornem pregledu posameznih postavk Proračuna Občine Mokronog-Trebelno za leto 2011 in za obdobje 1–8/2012, s Poročilom o delu Nadzornega odbora Občine Mokronog--Trebelno za leto 2012 ter z Letnim programom dela Nadzornega odbora za leto 2013.

Direktorica občinske upraveMojca Pekolj

Delo Nadzornega odbora Občine Mokronog-Trebelno v letu 2012


Prvega marca 2013 je v ob-činah Mokro-nog-Trebelno, Šentrupert in M i r n a p r i -čela delovati s k upn a ob -činska uprava na področju medobčinske inšpekcije in redarstva s se-

dežem v Občini Mokronog-Trebelno. Sprva, v letošnjem letu, bo opravljala delo le inšpektorica, ga. Brigita KALČIČ, kasneje pa se bo skupnemu organu pridružil še redar.

Medobčinski inšpektorat bo opravljal nadzor nad sprejetimi občinskimi predpisi in državnimi predpisi, katerih nadzorstvo je preneseno na lo-kalno skupnost. Tako bo inšpektorica opravljala nadzor nad vzdrževanjem in urejanjem lokalnih javnih cest in javnih poti, oskrbo s pitno vodo,

odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ravnanjem s komunalni-mi odpadki, urejanjem in upravljanjem javnih tržnic, občinsko in turistično takso, izvajanjem plakatiranja, javne snage, javne razsvetljave in na drugih področjih, ki jih določajo občinski in drugi predpisi.

Medobčinski inšpektorat bo v začetku v naši občini deloval preventivno in s svojo prisotno-stjo na terenu v naši občini opozarjal na nepra-vilnosti in pomanjkljivosti z namenom, da se le-te odpravijo.

Občani lahko podajo svoje prijave oziroma pobude osebno v času uradnih ur v ponedeljek in sredo med 9.00 in 11.00 uro v prostorih organa na naslovu Pod gradom 2, 8230 Mokronog ali pisno na naslov Skupna občinska uprava Mirn-ska dolina, Pod gradom 2, 8230 Mokronog, ali na telefonsko številko (07) 34 98 267 ali preko elektronske pošte:

[email protected].

Skupna občinska uprava Mirnska dolina

slovnik nadzornega odbora, letni programi dela, zapisniki in poročila. Delo nadzornega odbora je tako javno in tran-sparentno. Z namenom, da bi lahko za-interesirana javnost podala pobude, vprašanja v zvezi s pristojnostmi dela nadzornega odbora, je bil odprt elektronski naslov, ki je [email protected]. Preko elektronske pošte ni bila v letu 2012 zabeležena nobena pobuda ali vprašanje s strani javnosti. Je pa bila v mesecu decembru osebno prejeta pobuda s strani občanov, ki jo je nadzorni or-gan v istem mesecu tudi obrav-naval na svoji seji in v zvezi s tem sprejel ustrezne sklepe.

Jerneja Dragan

Pogovarjali so se predvsem o dveh tematskih področjih:

1. Upravljanje cest, ki so v lasti občin;2. Medobčinsko sodelovanje;

K 1. točki:

Župan Maver je razložil, da je h skli-cu sestanka vodilo razmišljanje, da se občine Mirnske doline in občine Trebnje soočajo z zelo podobnimi problemi, ki bi jih bilo možno reševati uspešneje, če bi bilo tudi sodelovanje med občinami boljše in večje. JP Komunala Trebnje, katere-ga ustanoviteljice so občine: Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog--Trebelno, bi bilo zagotovo lahko eden od trdnejših veznih členov. Eno od področij, kjer bi se JP Komunala lahko izkazalo je zagotovo področje gospodarske javne službe – vzdrže-vanje občinskih cest.

V razpravi so predstavniki posa-meznih občin pojasnili, kako imajo vzdrževanje občinskih cest, kamor sodijo LC, javne poti in javne povr-šine, urejeno do sedaj.

V Občini Mokronog-Trebelno bo z 31. 3. 2013 potekla pogodba oz. aneks za vzdr-ževanje zimske in letne službe z zdajšnjim koncesionarjem, in sicer na lokalnih cestah. Na področju vzdrževanja javnih poti pa dela opravljajo posamezni domači s.p.

Mag. Pirc je pojasnil, da imajo sprejet sklep o začetku postopka oddaje koncesije, kajti samo še za pol leta imajo sklenjen aneks s CGP. Nagibajo se k temu, da bi dela prevzelo JP Komunala Trebnje. Njihov pravnik intenzivno pripravlja vso potrebno ustrezno dokumentacijo.

Na Občini Mirna se nagibajo k temu, da bi bila njihov partner Komunala Trebnje d.o.o., ker verjamejo vanjo in ji zaupajo.

V Šentrupertu imajo za lokalne ceste skle-njeno oz. podeljeno koncesijo do konca leta 2014, za področje vzdrževanja javnih poti pa imajo tudi vzdrževalca, z njim imajo sklenjen okvirni sporazum do konca leto-šnjega leta. Tudi oni verjamejo v Komunalo Trebnje in ji popolnoma zaupajo.

Glede na ugotovitve in izkušnje, da imamo dobro usposobljeno javno podjetje, kot je Komunala Trebnje, mora koncept samoo-skrbe zaživeti tudi na področju vzdrževa-nja javnih in lokalnih cest, je bilo enotno mnenje vseh prisotnih.

Direktor Komunale je izrazil zahvalo, in dodal, da je začutil zaupanje v delo Komu-nale. V svojem prispevku je opisal sedanje delo Komunale, in njegovo razmišljanje za delo Komunale v bodoče. Dejal je, da je nuj-no potrebno razširiti dejavnosti Komunale tudi na druga področja in da je Komunala sposobna za vse štiri občine opravljati go-spodarsko javno službo vzdrževanje javnih in lokalnih cest. Zaveda se, da je to podro-čje, ki terja velik zalogaj, vendar bi se ga dalo uresničiti, v kar je prepričan še posebej zato, ker je možno vsa razmerja vnaprej doreči, tako cene, kot način izvajanja del.

Po razpravi so bili prisotni enotnega mne-nja in so zavzeli STALIŠČE:

• da vse štiri občine: Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno skupaj izpeljejo postopke, za pripravo in sprejem odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe, vzdrževanja občinskih cest v vseh štirih občinah, ki bo omogočal prenos opravljanja go-spodarske javne službe na JP Komunala Trebnje. Pri pripravi odloka je nujno upoštevati tako tehnični kot finančni vidik.

K 2. točki: Župan Maver je prisotne seznanil, da Služba vlade za lokalno samoupravo in upravne enote pri Ministrstvu za pravo-sodje in javno upravo v letu 2013 načrtuje pripravo strokovnih podlag za dolgoročno strategijo lokalne samouprave in predlogov sprememb Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o financiranju občin. Eno izmed perečih tem, ki so se jo dotakni-li, je tudi vprašanje o tem, »katere naloge bi bilo smiselno in racionalno povezovati na medobčinski ravni, v kakšnem obsegu in v kakšni organizacijski obliki?«.

• Prevladalo je skupno STALIŠČE, da bi bilo smiselno in racionalno pove-zovanje na medobčinski ravni, poleg skupnega inšpektorata, ki je že začel s svojim delovanjem tudi na področju urejanja prostora in TIC (področje tu-rizma), na področju gasilstva in civilne zaščite.

• Na koncu so si bili prisotni enotni, da je bil sestanek konstruktiven in da se bodo v bodoče v takih sestavi še sreča-li. Naslednje srečanje bo organizirala Občina Šentrupert v mesecu marcu t.l.

Povzetek pripravila: Marija Sitar

Delo Nadzornega odbora Občine Mokronog-Trebelno v letu 2012 Medobčinski inšpektorat in redarstvo


Direkcija za ceste RS naj bi poleti obja-vila razpis za izbor izvajalca del za uredi-tev ozkega in obremenjenega prometnega grla pri gostilni Deu v spodnjem delu trga v Mokronogu. Če ne bo zapletov, na občini Mokronog-Trebelno upamo, da bi se dela začela in končala prihodnje leto.

Naložba je ocenjena na 2,3 milijona evrov, od tega bo občina sama prispevala skoraj 879 tisoč evrov. V prispevek občine je vštet že porabljen denar za pripravo dokumenta-cije, recenzijo ter odkup in rušitev Ko-željeve hiše, v prihodnjih dveh letih pa bo moral ob-činski prora-čun zagoto-viti še nekaj manj kot 700 tisoč evrov.

V Mokronogu si za ureditev tega križ-išča prizadevamo že poldrugo desetletje, še posebej intenzivno po odprtju preno-vljenega trškega jedra leta 2007. Nato se je zapletlo zaradi rušitve Koželjeve hiše. Zdaj pa upamo, da bo državni proračun dovolj stabilen, da bi projekt do konca prihodnjega leta lahko uresničili. To bi pomenilo odpravo enega od dveh – še most na Mirni – najbolj obremenjenih ozkih grl na državni cesti Trebnje-Sev-nica, nikar pa to ne pomeni, da ne bomo nadaljevali z intenzivnim prizadevanjem za čim prejšnjo izgradnjo obvoznice mimo Mokronoga.

Zapleti z rušitvijo Koželjeve hiše so občini prinesli dogovor z Direkcijo za ceste, da ne bomo urejali samo križišča, ampak tudi 340 metrov Florijanske ceste do zadnjega izvoza v naselje in 150 m ce-ste proti pokopališču. Z večino lastnikov teh površin je doseženo že tudi soglasje za prodajo in ustanovitev služnosti. Ob-nova zajema ureditev trikrakega križišča, pločnikov, javne razsvetljave, komunalne infrastrukture, ureditev vodotoka poto-

ka Stajnik in tudi ureditev tako imeno-vane urbane ploščadi ob križišču.

Nekaj časa bo vzelo tudi izpolnjevanje zahtev Zavo-da za varstvo kulturne de-diščine Ob-

močne enote Novo mesto. Ta je namreč v svojih smernicah in pogojih za obnovo križišča vztrajala na predhodni arheo-loški raziskavi z namenom ugotavljanja urbanističnih posebnosti trškega jedra in njegove najstarejše zgodovine s son-diranjem na štirih mestih, ob gradnji pa mora – ne glede na rezultate strojnega sondiranja – arheološka ekipa opraviti tudi arheološko dokumentiranje vseh profilov in morebitnih tlorisov. Na ob-čini upamo, da se bodo dela vezana na arheološko raziskavo, izvajala v sklopu izvedbenih del.

Anton Maver, župan

Do slovenske osebne izkaznice odslej tudi v tujiniOd 1. marca 2013 dalje lahko državljani Republike Slovenije, ki stalno ali začasno prebivajo v tujini oziroma se nahajajo

v tujini in se zaradi zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov ne morejo vrniti v domovino, zaprosijo za izdajo osebne izkaznice na slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih.

Državljani Republike Slovenije lahko vlogo za izdajo osebne izkaznice oddajo na slovenskih diplomatsko-konzularnih pred-stavništvih na naslednjih lokacijah: Celovec, Cleveland, München, Trst, Ankara, Atene, Beograd, Berlin, Bern, Brasilia, Bratislava, Bruselj, Budimpešta, Bukarešta, Buenos Aires, Canberra, Dunaj, Haag, Kairo, Kijev, Kopenhagen, London, Madrid, Moskva, New Delhi, Ottawa, Pariz, Peking, Podgorica, Praga, Priština, Rim, Sarajevo, Skopje, Tel Aviv, Tirana, Tokio, Varšava, Washington, Zagreb, New York in Stuttgart.

Osebne izkaznice, za katere bo podana vloga v tujini, bodo prosilcem v tujini tudi vročene. Na navedenih diplomatskih pred-stavništvih in konzulatih lahko državljani naznanijo tudi morebitno pogrešitev, izgubo ali krajo osebne izkaznice v tujini.

Vir : Ministrstvo za zunanje zadeve

Izpostava TrebnjeTemeniška pot 1, 8210 TrebnjeTel.: (07) 346 06 70, fax: (07) 346 06 73E-pošta: [email protected]: www.kme-tijskizavod-nm.si

Vnos kmetijskih subvencij 2013Poteka od 28. 2. 2013 do 7. 5. 2013. Vse vlagatelje naprošamo, da pred priho-dom na vnos na Upravnih enotah ure-dijo svoje GERK-e, saj je le-teh zaradi novih ortofoto posnetkov nekoliko več. Vlagatelje vabimo na vnos po usta-ljenem redu, in sicer po abecednem vrstnem redu vasi. V primeru, da kateri od vlagateljev ni bil vabljen, so pa bili vabljeni njegovi sosedje, pomeni, da je njegova vloga blokirana. Svetujemo mu, da čimprej odpravi napake na upravni enoti. Vse vlagatelje ponovno poziva-mo, da se držijo vabljenih terminov, saj bomo le tako lahko vsem pravočasno opravili vnos.IZŠLA JE TUDI NOVA UREDBA O VARSTVU VODA PRED ONESNA-ŽEVANJEM Z NITRATI IZ KMETIJ-SKIH VIROV, ki je stopila v veljavo s 5. 2. 2013. Podrobnejše informacije o tem lahko dobite na sedežu KGZS zavoda NM izpostave v Trebnjem.

KGZS Zavod Novo mesto Izpostava Trebnje

Ana Moder, vodja izpostave

KRIŽIŠČE V MOKRONOGU

Izvajalec del bi lahko bil znan že letos


Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je na svoji redni seji dne 26. septembra 2012 sprejel Odlok o občinskih cestah v Občini Mokronog-Trebelno. Z dnem uveljavitve tega od-loka je prenehal veljati do tedaj veljavni trebanjski odlok o občinskih cestah.

Novi odlok glede na prej veljavni odlok ne prinaša nobenih bistvenih novosti. Ne glede na to pa ni odveč izpostaviti bi-stvene določbe, ki se tičejo nas občanov, predvsem v smislu, kaj se sme in česa se ne sme opravljati na občinski cesti in njenem varovalnem pasu. Kot občinsko cesto razumemo tisto cesto, ki je z občinskim odlokom o kategorizaciji razglašena za javno cesto do-ločene kategorije (kot lokalna cesta ali javna pot).

Na občinsko cesto se ne sme odvajati vodo, odplake in druge tekočine ter se ob njej ne sme namerno zažigati strnišča, odpadne in druge gorljive snovi. Na njej je pre-povedano puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo. Strehe objektov ob občinski cesti, s katerih se lahko nanjo vsuje sneg, morajo imeti pri-trjene snegolove. Z njih je potrebno pravočasno odstraniti ledene sveče, in sicer tako, da se ne ogrozi varnosti udele-žencev v prometu.

Prepovedano je ovirati odtekanje vode s ceste ali z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto. Lastniki zemljišč ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, seveda, če se jim s tem ne povzroča škoda. Po brežinah občinske ceste je prepovedano spuščati kamenje, les in drug material ali predmete. Prav tako je nanjo prepovedano nameščati kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa. Ne sme se tudi puščati ali nanjo metati kakršne koli predmete ali sneg, razsipati sipek material ali jo kako drugače onesnaževati.

Prometna signalizacija občinske ceste se ne sme poško-dovati. Niti se ne sme na občinski cesti nameščati in na njej ali ob njej uporabljati luči ali drugih svetlobnih naprav, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet. Prepovedano je voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni ter se ne sme za pristop na občinsko cesto uporabljati kraj zunaj priključka nanjo.

Na občinsko cesto je prepovedano puščati živali brez nad-zorstva ali jih napajati v obcestnih jarkih oziroma jih pasti ob cestnem svetu. Ob občinski cesti je tudi prepovedano graditi napajališča za živali. Med drugim se po občinski cesti tudi ne sme voditi konje ali druge živali, ki so tako podkovane,

da lahko poškodujejo cesto. Po občinski cesti je prepovedano vlačiti hlode, veje, skale

in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetij-sko orodje ter druge dele tovora. Na njej se ne sme obračati vprežne živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje. Prepovedano pa je tudi orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo.

Prav tako se ne sme postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob občinski cesti les, opeko, odpadni ali drug

material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali druga-če ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost.

Ob občinskih cestah je pre-povedano tudi postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj.

Če na kratko povzamem: prepovedano je tako začasno kot trajno zasesti občinsko cesto ali pa tudi njen del, iz-

vajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške, ki bi s tem nastali, nosi tisti, ki jih je povzročil.

V varovalnem pasu občinske ceste, ki se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran lokalne ceste širok 8 m, javne poti pa 5 m, je raba prostora omejena. Za vsak poseg v varovalnem pasu (gradnja, rekonstrukcija gradbenih objek-tov ali postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav), je potrebno pridobiti soglasje občinske uprave.

Prav tako je potrebno pridobiti soglasje občinske uprave v primeru podiranja dreves, spravila lesa, izkopov, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, po-škodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja. Soglasje občinske uprave je potrebno pridobiti tudi v primeru gradnje ali rekonstrukcije priključkov nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste. Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti pa se lahko opravijo le z dovoljenjem občinske uprave.

S 1. marcem 2013 se je z zaposlitvijo (med)občinskega inšpektorja pričelo izvajati inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskega predpisa. Glede na to, da bo lahko občinski inšpektor posameznika, ki bo kršil določila odloka, kaznoval z globo v višini 500 EUR, je dobro, da se občani podrobneje seznanimo z vsebino odloka, da ne bi prihajalo do nepotrebnih nevšečnosti. Odlok je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 77 z dne 12. 10. 2012. Jerneja Dragan

Nov odlok o občinskih cestah


Spoštovani uporabniki pitne vode!V letu 2012 smo upravljali z naslednjimi

vodovodnimi sistemi: Trebnje, Čatež, Mokronog, Trebelno, Zaloka in Radulja. Vodovodni sistem Mokronog, ki je v občini Mokronog-Trebelno, oskrbuje s pitno vodo naslednja naselja: BELI GRIČ, GORENJA VAS PRI MOKRONOGU, GORENJI MOKRONOG, HRASTO-VICA, LOG, MARTINJA VAS PRI MOKRONOGU, MOKRONOG, MOST, OSTROŽNIK, PUGLED PRI MOKRO-

NOGU, PUŠČAVA, RIBJEK, SLEPŠEK, in naselja v občini Šentrupert BISTRICA, DOLENJE JESENICE, PRELESJE, del RAKOVNIKA ter naselji GLINEK in VOLČJE NJIVE, ki sta v občini Mirna.

Vodovodni sistem Trebelno, ki je v občini Mokronog-Trebelno, oskrbuje s pi-tno vodo naslednja naselja: BREZOVICA PRI TREBELNEM, ČILPAH, DOLENJE ZABUKOVJE, DREČJI VRH, GORENJE ZABUKOVJE, JELŠEVEC, KRIŽNI VRH, MALINE, TREBELNO in VRH

PRI TREBELNEM.Vodovodni sistem Radulja, ki je v

občini Mokronog-Trebelno, oskrbuje s pitno vodo naslednja naselja: CEROVEC, RADNA VAS IN BITNJA VAS.

Javnozdravstveni nadzor je izvajal Za-vod za zdravstveno varstvo Novo mesto in je potekal v skladu s Pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. l. RS, št. 46/97, 52/97, 07/00 in 52/00) in Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04 in 35/04).

Voda na vodovodnem sistemu Mokro-nog, Trebelno in Radulja je bila v letu 2012 zdravstveno ustrezna!Več si lahko preberete na:- www.komunala-trebnje.si- Vodooskrba- Poročilo o zdravstvenem nadzoru pi-tnih voda

Direktor: Stanko TOMŠIČ

MIKROBIOLOGIJA KEMIJAŠt. vz. U % NU % vzrok % Št. vz. U % NU % vzrok

MOKRONOGvrtina 3 3 100 0 0 0 0 1 1 100 0 0VH 8 8 100 0 0 0 0 4 4 100 0 0omrežje 10 9 90 1 10 0 0 4 4 100 0 0skupaj 21 9TREBELNOvrtina 3 3 100 0 0 0 0 1 1 100 0 0VH 4 4 100 0 0 0 0 2 2 100 0 0omrežje 5 4 80 1 20 0 0 2 2 100 0 0skupaj 12 5RADULJAomrežje 4 4 100 0 0 0 0 2 2 100 0 0skupaj 4 2

Tabela 1: Pregled mikrobioloških in kemičnih rezultatov v letu 2012

Legenda: U=ustrezno; NU=neustrezno, vzrok pri MKB= število vzorcev z Escherichia coli, vn – vidne nečistoče

Postopna prenova javne razsvetljaveV Občini Mokronog-Trebelno smo lani – skladno z leta 2007 sprejeto Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja – začeli energetsko prenovo javne razsvetljave. Od 285

svetilk jih je bilo z uredbo pred prvo fazo prenove skladnih 85, po njej pa 56 več. Ostalih 144 svetilk bomo postopno zame-njali do konca leta 2016.„85 svetilk, ki so bile skladne z uredbo, stoji pretežno na odjemnih mestih, ki so bila zgrajena po sprejetju uredbe,

ki določa, da se lahko uporabljajo le svetilke, katerih delež sve-tlobnega toka, ki seva navzgor, je manjši od pol odstotka, letna poraba elektrike vseh svetilk javne razsvetljave, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini, pa ne sme presegati 44,5 kWh. Za ostalih 200 z uredbo neskladnih svetilk smo na občini lani izdelali »Elaborat zamenjave neskla-

dnih svetilk,« pojasnjuje višja svetovalka za okolje in prostor na Občini Mokronog-Trebelno Mateja Podgoršek. Konec minulega leta smo zamenjali 56 svetilk na energetsko naj-bolj potratnih odsekih javne razsvetljave v občini. Iz proračuna smo namenili 11.540,60 evrov, na javnem razpisu UREZRKO pa pridobili še dodatnih 3.244,59 EUR nepovratnih sredstev. Pričakovana raba električne energije na zamenjanih 56 svetilih je 7,62 MWH/leto oziroma za 77,86 odstotka manj kot pred sanacijo. Postopno prenovo oziroma zamenjavo preostalih 144 svetilk javne razsvetljave bomo izvedli do konca leta 2016. Na občini smo sicer proučevali različne tipe svetil (natrijeve, LED), možne nadgradnje za učinkovitost sistema (krmilniki, sistem centralnega krmiljenja), stroškovni vidik proučevanih scenarijev (strošek začetne investicije investicija, strošek vzdr-ževanja svetilk, prihranki električne energije skozi leta), oblike investitorstva (lastno, javno zasebno partnerstvo). Odločili smo se, da je v večjem delu občine stare svetilke najbolj primerno zamenjati s svetilkami z visoko tlačnimi natrijevimi (VTNa) in kompaktnimi (FLUO) sijalkami, v centru Mokronoga pa lahko »zvončke« nadomestimo le z LED moduli.

Poročilo o zdravstvenem nadzoru pitnih voda v občini Mokronog-Trebelno, ki so v upravljanju Javnega podjetja komunale Trebnje d.o.o., v letu 2012


Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/04 in 35/04 – 9.,21., 22., 31. in 34. člen) in priporočila Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, vas seznanjamo z načini obveščanja o kakovosti in motnjah pri oskrbi s pitno vodo.

V primeru, da je vzrok neskladnosti hišno omrežje, vas bomo obvestili pisno z dopisom ter preko spletne strani Občine Mokronog-Trebelno najkasneje v roku sedmih dni, v več stano-vanjskih objektih pa preko vašega upravnika in oglasne deske.

V primeru, da pitna voda predstavlja nevarnost za zdravje ljudi, vas bomo nemudoma obvestili preko centra za obveščanje, oglasnih desk in spletne strani Občine Mokronog-Trebelno.

V primeru, ko se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov ne-skladnosti, vas bomo tekom dneva obvestili preko centra za

obveščanje, oglasnih desk in spletne strani Občine Mokronog--Trebelno.

V primeru, da bi pitna voda predstavljala posebno nevar-nost za zdravje ljudi (B priloga pravilnika o pitni vodi), vas bomo o tem seznanili ter vam posredovali ustrezna priporočila takoj po pridobitvi dovoljenja o odstopanju (Ministrstvo za zdravje) oz. najpozneje v sedmih dneh, in sicer preko lokalnega radia, oglasnih desk ali preko lokalnih časopisov ter spletne strani Občine Mokronog-Trebelno.

O kakovosti pitne vode za preteklo leto skupno s poročilom za IVZ RS vas bomo obvestili v mesecu aprilu. Obvestilo bo objavljeno na spletni strani Občine Mokronog-Trebelno.

Občinska uprava

Projekt ZDRAVE OBČINE je nastal 1992. leta s ciljem okrepiti sožitje IN POZITIVNO VZDUŠJE v družinah, kar so osnovni preventivni ukrepi proti samomorom, begu v različne zasvo-jenosti in nasilju, predvsem pa mlade ljudi zadržati v domačih občinah, da s svojim znanjem vračajo, kar so s študijem prejeli.

Projekt ZDRAVA MESTA je projekt WHO-svetovne zdravstve-ne organizacije, s ciljem združevati vse razpoložljive strokovnjake v skupnih programih, za boljše sožitje in zdravje prebivalstva (zdravje v najširšem smislu: dobro počutje, razumevanje, varno in čisto okolje, duševno zdravje). Projekt doseže svoje cilje z dolgoročnim izvajanjem.

K projektu je pristopila tedaj še enovita občina Trebnje, pod naslovom «TREBNJE, ZDRAVA OBČINA IN OBČINA DOBRIH MEDČLOVEŠKIH ODNOSOV«, sedaj pa vse novoustanovljene občine: Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno pod naslovom «ZDRAVE OBČINE«.

Pooblastilo za organizacijo, strokovno vodenje in izvajanje je dobilo DRUŠTVO ZA ZDRAVJE IN SOŽITJE V DRUŽINAH.

Z zgoraj navedenimi cilji izvajamo 12 programov, ki nepreki-njeno tečejo že 20 let.

Zaradi omejenega prostora za objavo bomo posamezne progra-me vsebinsko predstavili v nadaljnjih številkah občinskega glasila.

PROGRAMI IZ PROJEKTA »ZDRAVE OBČINE«:1. DRUŽINSKI DAN za učence devetih razredov OŠ v vseh

občinah.2. PRIPRAVA NA ZAKON IN DRUŽINO za bodoče zakonce

in izvenzakonske partnerje. Program je vsako leto dvakrat: v februarju in novembru. V letu 2012 je bilo 56 udeležencev.

3. ŠOLA ZA STARŠE: za bodoče starše; nadgrajen program priprave na porod in nega dojenčka. V letu 2012 je bilo 17 ponovitev in skupno 268 udeležencev.

4. 100 ZDRAVIL ZA LEPŠE DRUŽINSKO SOŽITJE: Seminar je namenjen vsem občanom, ki želijo spoznati tista majhna vsakdanja pomagala, ki nič ne stanejo, a naredijo lepše dru-žinsko sožitje. Seminar izvaja Institut dr. A. Trstenjaka. V letu 2012 je bilo 32 udeležencev.

5. UČENJE BOLJŠEGA SPORAZUMEVANJA: seminar za izboljšanje razumevanja pravilnega pogovarjanja, izvaja

Institut dr. A. Trstenjaka enkrat letno. V letu 2012 je bilo 24 udeležencev.

6. PROBLEMSKA KONFERENCA: Vsako leto; s strokovnjaki, ki najbolj poznajo določeno problematiko, razpravljamo o perečem problemu in iščemo rešitve, ki so izvedljive v občinah pristopnicah. V letu 2012 smo povabili prof. dr. Vesno Godi-na; NARCISOIDNI OTROCI – PROBLEM DANAŠNJEGA ČASA ( KDO BO NAS, STARŠE, ŠČITIL PRED LASTNIMI OTROKI). Da je problem zelo aktualen, kaže tudi odziv, saj je bilo 300 udeležencev, razprava pa je trajala kar 4 ure.

7. UČENJE REŠEVANJA KONFLIKTOV IN SKLEPANJE KOMPROMISOV. Seminar je vodila izr. prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak in v anketi bila ocenjena z odlično oceno (28 udeležencev, ki so menili, naj se program redno uvede v projekt, ker toliko prinaša).

8. USTAVIMO NASILJE, DOKLER GA ŠE NI. Petletni program usposabljanja učiteljev OŠ, ki se končuje, smo uvedli na pri-poročilo Evropske komisije in ga v Sloveniji izvaja Institut za kakovost življenja iz Ljubljane. 39 učiteljev se je usposobilo za izvajanje programa proti medvrstniškemu nasilju v OŠ.

9. DAN ZDRAVJA in akcije, ki potekajo pod vsakoletnim geslom svetovne zdravstvene organizacije; za leto 2012: VEČ GIBA-NJA – VEČJA SAMOSTOJNOST V STAROSTI. S pomočjo prof. športne vzgoje Tanje Brodnik smo pripravili zloženko z najprimernejšimi vajami za starostnike v 700 izvodih, ki so jih posamezna društva upokojencev še razmnožila za vse svoje člane in skupine ter oskrbovance v domu starejših občanov.

10. TERAPEVTSKA SKUPINA ZA POMOČ OSEBAM S TE-ŽAVAMI ODVISNOSTI OD ALKOHOLA. Na centru za socialno delo je začela delovati skupina, v katero se lahko vključijo vse osebe, ki se odločijo za urejanje po začetnem zdravljenju zaradi odvisnosti od alkohola.

11. USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE IN STARŠE so namenjene učenju staršev in otrok, kako ustvarjalno preživlja-ti skupni čas v družinah. Program izvajajo strokovne delavke OŠ in vrtca Mokronog. V letu 2012 je bil program izveden na podružnični šoli na Trebelnem, v Dolenji Nemški vasi, Dobrniču in Šentlovrencu ter v OŠ Šentrupert in Mirna.

12. TABOR MLADIH RAZISKOVALCEV – NADARJENIH

Obveščanje uporabnikov o kakovosti vode

20 letnica izvajanja programov »zdrave občine«


Program Živimo zdravo je mednaro-dno priznani program, ki ga v zdravstve-ni regiji Novo mesto delamo že tretje leto. Do sedaj so bile v program že vključene občine Šentrupert, Kostanjevica na Krki, Semič in Krajevna skupnost Suhor v občini Metlika. Program je namenjen prebivalcem lokalne skupnosti, poteka pa v obliki delavnic, ki imajo skupni imenovalec zdrav življenjski slog. Podat-ki namreč kažejo, da v Sloveniji največ odraslih ljudi umre zaradi srčno žilnih in rakavih bolezni, to so tako imenovane kronične bolezni. Umrljivost pa ni pov-sod enaka in se razlikuje med regijami. Bolj kot gremo proti vzhodu države, slabši so zdravstveni kazalci odraslih pre-bivalcev in posledično višja je umrljivost zaradi teh bolezni. Dolgoletne raziskave so pokazale, da k nastanku teh bolezni v veliki meri prispevamo ljudje sami, ravno s svojim življenjskim slogom. Program Živimo zdravo udeležencem na polju-den način daje znanja, da lahko zdravo izbirajo in tako veliko pripomorejo, da se kronične bolezni ne pojavijo prezgodaj.

Program Živimo zdravo v letošnjem letu nameravamo izvajati v občini Mo-

kronog-Trebelno. Ker imajo ljudje več časa v poznem jesenskem času, ga bomo pričeli izvajati novembra letos, in sicer v osnovni šoli v Mokronogu. Do takrat bodo potekale različne aktivnosti v lo-kalni skupnosti, ki bodo pripomogle k čim večji udeležbi v program. Delavnice, ki jih bomo izvajali s pomočjo različnih strokovnjakov, bodo ljudem dajale znanja o prehrani, gibanju, pripravi zdravega obroka, lokalni pridelavi hrane, telesni teži … Program Živimo zdravo bo ko-ordiniral Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, v sodelovanju z občino Mokronog Trebelno. Tudi lokalni koor-dinator, ki bo naš vezni člen z lokalno skupnostjo, je že bil izbran. To je Mateja Vrabec, sicer zaposlena na občini Mokro-nog-Trebelno.

Vabimo vse prebivalce občine, da spre-mljajo informacije o programu in da se novembra v čim večjem števili vidimo.

Napisala:Doroteja Kuhar, dr. med., specialistka

javnega zdravjaZavod za zdravstveno varstvo Novo

mestoRegijski vodja in koordinator programa

Živimo zdravo tudi v občini Mokronog-TrebelnoUČENCEV. Kandidate predlagajo OŠ vseh pristopnic k projektu. Tako izbra-ni devetošolci (18) preživijo tri skupne dni v ustvarjalnem vzdušju: spoznava-jo zgodovinske in kulturne znamenito-sti občin, v gibalnih delavnicah pomen gibanja za telesno in duševno zdravje, v drugih interesnih delavnicah poglobijo svoje naravne danosti in znanja, eno popoldne pa razpravljajo o smislu svoje nadarjenosti in kako bi v domači občini po končanem študiju delovali.

Tabor so kot donatorji podprli TRIMO Trebnje, LIONS klub Trebnje in NLB Trebnje.

Projekt je bil financiran s strani vseh občin pristopnic k projektu, v skupni vre-dnosti 15.670,88 EUR, kar predstavlja za občino Trebnje 9.188,78 E ali 58,26 % za vsak program; za občino Mirna 1.973,83 EUR ali 13,37 % za vsak program; za obči-no Šentrupert 1.986,00 EUR ali 12,59 % za vsak program; za občino Mokronog-Tre-belno 2.522,27 ali 15,78 % za vsak program.

Po pravilih WHO (svetovne zdravstvene organizacije) so projekti ZDRAVA MESTA v posebnem interesu župana in občine, zato so financirani iz občinskih sredstev.

Poročilo pripravila Marinka Sila, predsednica Društva za zdravje in sožitje

v družinah.

Nekega decembrskega dne sem v pogovoru z gospo ravnateljico vrtca Mokronožci naznanila, da se bom ponovno oglasila preko medijev, ko bomo našega malčka vključili v vrtec Trebnje. Vsega tri mesece kasneje se je to res zgodilo. Držim obljubo in se ogla-šam, tokrat s primerom dobre prakse.

Naj spomnim. V naši občini sta bili dve leti zapored neuspešni dve pobudi staršev za odprtje dodatnega jasličnega oddelka, kar kaže na to, da je vključevanje otrok v vrtec v naši občini pereč problem, ki ga bo potrebno reševati. Po pestrem dogajanju v de-cembru preteklega leta smo starši dobili odgovor, da občina s šolo in vrtcem preučuje možnosti za odprtje morebitnega dodatnega oddelka z novim šolskim letom, leto in pol po oddani pobudi. Pot do odgovora in pričetka reševanja je bila dolga in boleča. Mislim, da za vse vpletene.

Ker varstvo otrok ni nekaj, kar lahko odložimo za več mese-cev ali leto dni, smo se starši znašli vsak po svoje. Osebno sem se meseca decembra, ko sem videla, da iz mokronoške moke ne bo kruha, podpisala pod pobudo za odprtje dodatnega jaslič-nega oddelka v občini Trebnje. Prav ste prebrali. V občini, kjer z možem nimava stalnega prebivališča, kjer je bilo razumljivo, da bomo padli povsem na konec seznama čakajočih malčkov. A upanje vedno umre zadnje. Sledilo je prijetno presenečenje. Profesionalni pristop in odnos strokovnih delavcev tamkajšnjega vrtca je presegel vsa moja pričakovanja. Mesec dni po oddani pobudi smo bili starši povabljeni na sestanek, na katerem nam

je bil predstavljen postopek za odprtje dodatnega oddelka. Na sestanku smo starši pooblastili ravnateljico vrtca, da bo v našem imenu vložila in vodila postopek za odprtje dodatnega oddelka za občino Trebnje. O naših dogovorih se je vodil zapisnik, ki smo ga vsi starši prejeli na dom. Februarja so nas razveselili z dodatnim oddelkom. Z dodatnim oddelkom so omogočili mesto v vrtcu vsem malčkom iz matične občine. Istočasno se je iz drugega jasličnega oddelka izpisal otrok in njegovo mesto je zasedel še zadnji čakajoči malček, malček iz občine Mokronog-Trebelno. Mnogo je razlogov za moje veselje ob tem, da smo dobili mesto v vrtcu Trebnje. Vedno se najdejo rešitve in včasih se zgodi, da najmanj verjetne poti dajo rezultat.

Torej se da. Da se reševati probleme hitro in spoštljivo do ljudi. Priznati moram, da je postopek v občini Trebnje tekel korektno in profesionalno. Jasno so nam bile predstavljene možne poti. Pripravljeni smo bili tudi na neuspeh. Vendar smo ob tem imeli občutek, da je nekomu mar, da je nekdo list papirja s podpisi pre-bral in ga obravnaval z vso resnostjo. Brez arogance, odlašanja, sladkih puhlic in sprenevedanja je vsak opravil svoje delo.

Ne morem iz svoje kože. Rada pohvalim, kar je dobro, in po-grajam, kar ni dobro. Preteklo leto so si tako odgovorni na občini Mokronog-Trebelno kot tudi odgovorni v vrtcu Mokronožci zaslužili veliko črno piko. Moj namig: na področju reševanja vrtčevske problematike ne boste zgrešili, če si za zgled vzamete nekdaj matično občino, občino Trebnje. Postopek je tekel ko-rektno, profesionalno, z veliko mero občutka za sočloveka, in spoštljivo. Bravo vrtec Trebnje in občina Trebnje.

Irena Sedej

Primer dobre prakse – Vrtec Trebnje


Program Svit je državni presejalni program, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke. V program je vključena ciljna populacija v starosti od 50 do 69 let, moški in žen-ske. Podatki Registra raka namreč kažejo, da se rak debelega črevesa in danke začne izraziteje po-javljati ravno v starosti od 50. leta dalje. Program

SVIT koordinira in izvaja v sodelovanju s partnerji, kamor sodijo tudi regijski zavodi za zdravstveno varstvo, Inštitut za varovanje zdravja RS. Zastavljen je kot učinkovito sredstvo za zmanjševanje umrljivosti zaradi raka debelega črevesa in danke, seveda ob po-goju, da se vanj vključi vsaj 70 % vabljene populacije. Odzivnost v Sloveniji se je v primerjavi z letom 2011 nekoliko izboljšala, opaziti pa je razlike med regijami, kar prikazujemo v nadaljevanju. Še vedno poudarjamo, da se je potrebno vključevati v program, ne glede na to, da ste v njem že sodelovali, pa je bil izvid negativen. Razvoj raka debelega črevesa in danke je namreč počasen proces, ki traja ponavadi več let. Zato je potrebna redna kontrola. Torej, če je bil test na prikrito krvavitev v blatu negativen, potem bo oseba v program ponovno povabljena čez dve leti in pomembno je, da se v program SVIT vključi. Le tako bomo lahko zmanjšali breme raka.Zato spodbujajmo vse, sodelujte v programu Svit, to je program, ki rešuje življenja.

Izvajanje Programa Svit V SLOVENIJI V letu 2012 je bilo v program povabljenih 280.686 oseb. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 174.241 oseb (62,32 %). Podrobnejšo analizo odzivnosti po zdravstvenih regijah kaže preglednica 1.

IZVAJANJE PROGRAMA SVIT V ZdravstvenI regijI Novo mestoV letu 2012 je bilo v program povabljenih 18.275 oseb. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 11.581 (63,46 %) oseb. Odzivnost vabljenih po občinah zdravstvene regije Novo mesto prikazuje preglednica.

Preglednica. Odzivnost vabljenih v zdravstveni regiji Novo mesto po občinah po posameznih obdobjih

SKUPAJOdzivnost

2010 2011 2012Črnomelj 62,94 % 62,66 % 64,00 %Dolenjske Toplice 70,28 % 66,13 % 70,44 %Kostanjevica na Krki 55,16 % 58,92 % 55,03 %Krško 52,85 % 54,77 % 54,44 %Metlika 62,65 % 59,00 % 63,08 %Mirna / 72,16 % 64,92 %Mirna Peč 59,41 % 66,38 % 76,46 %Mokronog-Trebelno 58,55 % 60,00 % 61,32 %Novo mesto 64,06 % 60,93 % 66,27 %Semič 72,97 % 66,19 % 76,04 %Straža 64,99 % 66,30 % 71,33 %Šentjernej 59,66 % 56,72 % 67,05 %Šentrupert 63,86 % 61,20 % 68,46 %Škocjan 52,68 % 53,01 % 58,49 %Šmarješke Toplice 57,83 % 59,60 % 63,55 %Trebnje 60,24 % 60,33 % 65,28 %Žužemberk 54,45 % 58,51 % 59,51 %NOVO MESTO 60,51 % 60,02 % 63,46 %

Iz preglednice je razvidno, da se je odzivnost najbolj znižala v občini Mirna in Kostanjevici na Krki (predvsem v obdobju od 2011 do 2012), še vedno pa je pod regijskim povprečjem v občinah Žužemberk, Škocjan in Mokronog-Trebelno.

Napisala: Doroteja Kuhar, dr. med., specialistka javnega zdravjaVir: Inštitut za varovanje zdravja RS, Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni, Oddelek SVIT

V preteklem letu smo začeli izvajati novo socialno zakonodajo, ki je bistveno posegla v obseg pravic. Na število uporabnikov je imel velik vpliv tudi varčevalni zakon ZUJF, ki velja od 1. 6. 2012.

Ob koncu leta 2012 ugotavljamo največji upad pravice do varstvenega dodatka. Na ZPIZ-u je konec leta 2011 prejemalo varstveni dodatek 464 oseb, državno pokojnino pa 176 oseb.

Veliko ljudi je izgubilo državno pokojnino oz. varstveni do-datek zaradi prihrankov, ki so jih imeli, ter zaradi preužitkov.

V mesecu decembru 2012 beležimo 51 prejemnikov varstve-nega dodatka. Od tega je 31 upravičencev tistih, ki so imeli varstveni dodatek že na ZPIZ-u, ter 7 prejemnikov, ki so prej prejemali državno pokojnino.

Število prejemnikov denarne socialne pomoči se bistveno ni spremenilo. V decembru 2012 je bilo 282 posameznikov oz. družin prejemnikov denarne socialne pomoči, kar je primerljivo z letom 2011.

Pri otroškem dodatku ugotavljamo, da se je število družin, ki so prejemale to pomoč, zmanjšalo za 27 % (od 2370 na 1728). Na zmanjšanje števila družin je vplival zlasti varčevalni zakon.

Naslednje večje znižanje pravic iz javnih sredstev ugotavlja-

mo na področju šolske prehrane otrok. Od skupnega števila osnovnošolskih otrok je v preteklem šolskem letu prejemalo subvencionirano malico 659 otrok, subvencijo kosila 34 otrok, 149 pa jih je prejemalo brezplačno kosilo, ki so ga financirale občine.

Od 1. 9. 2012 do 31. 1. 2013 je 120 otrok manj prejemalo sub-vencionirano malico zaradi vpliva varčevalnega zakona, kosilo pa je prejemalo le 23 otrok.

S 1. 2. 2013 (sprememba zakonodaje) je pravico do subvencije malice pridobilo dodatno 577 otrok, subvencijo kosila pa do-datno 143 otrok. Od skupnega števila osnovnošolskih otrok na območju CSD Trebnje (1790) sedaj iz naslova ZUPJS prejema subvencijo malice 1116 otrok, kosilo pa jih ima zagotovljeno 320 (od tega se za 154 otrok kosila krijejo iz sredstev občin).

Tudi pri prejemnikih državnih štipendij ugotavljamo upad prejemnikov te pravice. Za primerjavo: v decembru 2011 je bilo 658 prejemnikov državnih štipendij, v decembru 2012 pa beležimo 301 prejemnika državne štipendije.

Center za socialno delo Trebnje Martina Plazar, direktorica

Iz poročila o delu Centra za socialno delo Trebnje v letu 2012

Program svit v zdravstveni regiji Novo mesto v letu 2012


S 1. 1. 2012 se je na področju socialnega varstva začela upo-rabljati nova zakonodaja. Na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter Zakona o socialno varstvenih prejemkih se z eno vlogo lahko pri centru za socialno delo uveljavlja več pravic in subvencij. Center je namreč pristojen za odločanje o pravicah, kot so: pravica do otroškega dodatka, denarne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije ter pravica do kritja obveznega zdravstvenega zavarovanja in kritja dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Nadalje center za socialno delo odloča o subvencijah, in sicer: subvencija vrtca, subvencija malice za učence in dijake, subvencije kosil za učence ter subvencija najemnine.

Za starejšo populacijo je bistvena novost ukinitev državnih pokojnin ter spremenjeni pogoji pri odločanju o dodelitvi varstvenih dodatkov. Državne pokojnine in varstveni dodatek so se preoblikovali v denarne pomoči in varstveni dodatek. Po novem je tudi varstveni dodatek socialni transfer, ki je ob smrti vračljiv. Namen varstvenega dodatka je po novi zakonodaji drugačen kot prej. Namen varstvenega dodatka je namreč kritje

življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju, npr. za kritje stroškov vzdrževanja stanovanja. Iz tega razloga so vsi starejši, ki so nastanjeni v domovih za starejše, varstveni dodatek izgubili. Lahko pa so stanovalci domov za starejše pod določenimi pogoji upravičeni do denarne socialne pomoči.

Pri odločanju o dodelitvi denarne pomoči ter varstvenega dodatka se upoštevajo dohodki, premoženje (tudi prihranki) ter dolžnosti preživljanja. V kolikor ima vlagatelj na podlagi izročilne pogodbe ali pogodbe o dosmrtnem preživljanju ozi-roma na podlagi kakšnega drugega izvršilnega naslova (npr. sklepa o dedovanju) izgovorjeno preživljanje, ni upravičen do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Odrasli otroci so po svojih zmožnostih dolžni pomagati pri preživljanju svojih staršev, zato tudi ti vlagatelji niso upravičeni do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

Največ državnih pokojnin in varstvenih dodatkov je bilo ukinjenih zaradi premoženja, prihrankov ter izgovorjenih preužitkov.

Andreja Selšek, informatorka CSD Trebnje

Učinki zakonodaje na področju socialnega varstva

Komunala Trebnje d.o.o. obvešča, da bo v času od 25. 03. 2013 do 06. 05. 2013 organizirala prevzem in odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v občinah Trebnje, Mirna, Mokro-nog-Trebelno in Šentrupert.

Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oziroma zapakirati ter jih zložiti na določen dan odvoza do 6. ure zjutraj na zbirno mesto (pri posodi za odpadke). V krajev-nih skupnostih, kjer se vrši odvoz več dni, morajo biti kosovni odpadki pripravljeni na prvi dan odvoza do 6. ure.

Izven organiziranega prevzema in odvoza kosovnih odpadkov lahko občani sami pripeljejo kosovne odpadke na zbirni center Globoko, in sicer od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro. Ob praznikih in nedeljah je zbirni center zaprt.

Namesto med kosovne odpadke lahko občani rabljeno opremo oddajo tudi v centru ponovne uporabe v Trebnjem. S ponovno uporabo se preusmerja rabljena oprema iz snovnega toka odpadkov v snovni tok surovin. Za več informacij smo dosegljivi na telefonski številki 07/34-81-260.

Med kosovne odpadke sodijo:☐ iztrošeno pohištvo (mize, stoli, omare, ipd.),☐ sanitarni elementi (wc školjke, umivalniki, pipe, ipd.),☐ oblazinjeno pohištvo (sedežne garniture, fotelji, jogiji, ipd.),☐ preproge,☐ otroški vozički,☐ športna oprema,☐ peči in štedilniki na trda goriva,☐ radiatorji in drugi kosi železa,☐ večje igrače.

Med kosovne odpadke NE sodijo:☐ avtomobilske gume in ostali avtomobilski deli,

☐ razni gradbeni odpadki (azbestna kritina, les, opeka, beton, toplotna izolacija),

☐ deli karoserije in motorja ter ostali avtomobilski deli,☐ odpadna električna in elektronska oprema (TV sprejemni-

ki, monitorji, hladilniki, zamrzovalne skrinje, računalniki in pripadajoča tehnika, tiskalniki, sesalci, pralni, pomivalni in sušilni stroji, električni štedilniki, grelniki vode–bojlerji, plinske sijalke, ipd.),

☐ nevarni odpadki (baterije in akumulatorji, barve, laki, lepila, kisline, topila, smole, pesticidi in biocidi, olja, odpadki, ki vsebujejo živo srebro, embalaža, ki je onesnažena z nevarnimi snovmi),

• folija od silažnih bal in polivinil.

RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČI-NI MOKRONOG-TREBELNO

Dan odvoza Datum odvoza območje

PETEK 05.04.2013 Območje Mokronoga

PONEDELJEK 08.04.2013 Območje Mokronoga

TOREK 09.04.2013 Območje Trebelnega

SREDA 10.04.2013 Območje Trebelnega

ČETRTEK 11.04.2013 Območje Trebelnega

Razpored prevzema in odvoza kosovnih bo objavljen tudi:•naspletnistraniKomunaleTrebnjed.o.o.(www.komunala-

-trebnje.si),•nahrbtni stranipoložnicekomunalnih storitev zamesec

februar ter•vobčinskihinkrajevnihglasilih.

Obvestilo o odvozu kosovnih odpadkov


Dom starejših občanov Trebnje izvaja pomoč družini na domu tudi za občane občine Mokronog-Trebelno.

Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in uslug, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu.

Upravičenci do tovrstne pomoči so osebe, starejše od 65 let, osebe s statusom invalida in druge invalidne osebe, kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja ter hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali duševnem razvoju.

Storitev se prilagodi potrebam upravičenca in obsega na-slednje sklope opravil: – pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, – gospodinjska pomoč, – pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.

Cena za uporabnike občine Mokronog-Trebelno od 1. 1. 2013 dalje znaša 6,49 EUR/uro. Občina Mokronog-Trebelno je namreč povečala delež subvencije iz 50 % na 60 % ter tako še bolj približala dostopnost storitve uporabnikom.

V okviru izvajanja PND lahko uporabnikom Dom starejših občanov Trebnje dostavlja tudi kosilo, katerega cena trenutno

znaša 4,60 EUR.V zimskem času smo se v bolj oddaljenih ter »višje ležečih«

krajih (v vseh občinah, kjer izvajamo PND) pogosto srečevali s slabimi pogoji na cesti. Uporabniki so bili pogosto dobesedno odrezani od sveta, socialna oskrbovalka pa jih prav tako ni mogla obiskati. Glede na to, da nekateri uporabniki živijo v zelo slabih ter tudi neustreznih bivalnih razmerah in je socialna oskrbovalka njihov edini stik s svetom (je tista, ki prinese edini obrok, zakuri peč, prinese vodo, hrano ipd.), je urejenost cest v zimskih razmerah zelo pomembna.

Zavedamo se, da si ljudje zelo želijo čim dlje ostati v domačem okolju in ob ustrezni pomoči preživljati kakovostno starost, zato se bomo še naprej trudili, da bomo zadostili potrebe uporabni-kov v domačem okolju.

***Vse dodane informacije so vam na voljo v socialni službi Doma

starejših občanov Trebnje – koordinatorica pomoči družini na domu, tel.: 07/3462-194.

Z veseljem bomo prisluhnili vašim potrebam. DSO Trebnje

Sem Saša Jelenc, Mokronožanka, ki se že od otroštva navdušujem nad umetnostjo. Najprej sem začela z risanjem, nato pa še s slikanjem portretov. Svoje portrete sem tudi predstavila na dveh samostojnih razstavah, ki sem ju imela na sre-dnji gradbeni šoli v Novem mestu. Moja strast do fotografiranja pa se je pojavila takoj po končani srednji šoli, ko sem si kupila svoj prvi takrat še analogni fotoaparat. Osnovno znanje o fotografiji sem pridobila na začetnem tečaju fotografije, kjer sem spoznala tudi delo v analogni temnici. Moji začetni motivi so bili portreti prijateljic. Znanje o kompoziciji por-tretov, ki sem ga osvojila med risanjem, sem tako prenesla še na fotografijo. Nato je sledil študij na NTF-u, smer oblikovanje tekstilij in oblačil. Že v prvem letniku študija sem se vpisala v workshop, kjer so nas študente seznanili z digital-no fotografijo in vodilnim programom za obdelavo fotografij Photoshop. Oba ste me takoj navdušila. Tako sem analogni fotoaparat zamenjala za digitalnega. Na začetku je bil to kom-paktni fotoaparat Canon Powershot S1. Danes pa uporabljam zrcalno refleksni fotoaparat Canon EOS 450D. Vsako uspelo fotografijo vedno še nekoliko popravim v Photoshopu, ven-dar pri tem pazim, da je obdelava "naravna", torej neopazna. Prvič sem se s svojimi fotografijami predstavila na samostojni fotografski razstavi Štirje letni časi. Rdeča nit razstavljenih fo-tografij so bile tekstilije, postavljene v različnih okoljih. Veliko sodelujem tudi na različnih fotografskih natečajih, kjer so mi

sprejeli in nagradili že nekaj fotografij. Sodelovala pa sem tudi na skupinski razstavi študentov naravoslovne tehniške fakultete na Dunaju z naslovom Široki kot (Wide winkel). Na tridnevni delavnici, ki je potekala na Dunaju, sem se prvič srečala tudi z aktom. Sicer pa sem tekom študija fotografirala predvsem

modno fotografijo. Študij sem tudi zaključila z diplomskim delom Di-gitalna retuša modne fotografije pod mentorstvom prof. Darka Slavca. Moji priljubljeni motivi so prav tako motivi narave, ki sem jih predsta-vila na fotografski razstavi Podobe narave. Serija teh fotografij je nasta-jala več let. Na vsaki fotografiji sem poskušala ujeti lepoto narave, ki jo žal zaradi hitrega tempa življenja največkrat spregledamo. Vedno pa želim na fotografijah predsta-viti tudi neko zgodbo na čim bolj

preprost način. Sem namreč mnenja,da je manj več. Poleg tega je zame pomembna tudi izbira svetlobe, ki ne sme biti dolgočasna, pusta. Trenutno pripravljam kolekcijo abstraktnih fotografij, na katerih se odražajo moja občutenja in razpoloženja. Da bi pridobila še dodatna znanja na področju fotografiranja, sem se tudi včlanila v fotoklub Ljubljana. Inspiracije za svoje fotografije iščem na raznih slovenskih in tujih fotografskih por-talih, kot so npr. foto.slo in photo.net. Med modnimi fotografi me navdihujejo predvsem Paolo Roversi, Mert Alas&Marcus Piggott in Guy Bourdin. Pri slednjem me fascinirajo predvsem njegove provokativne ideje, ki gledalca ne pustijo ravnodušnega. Izvirnost ideje je namreč eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto same fotografije.

Pomoč družini na domu


Iz nagovora Staneta Pečka ob slovenskem kulturnem prazniku v dvorani kulturnega doma v Mokronogu

Nocojšnji dogodek "Ljubezen gre skozi želodec" organizira Me-šani pevski zbor Društva upokojencev Šentrupert. V programu sodelujemo ljudje iz sedmih občin, smo različnih starosti, spolov, imamo različne izobrazbe, poklice, različne poglede na svet …; vsi nastopajoči pa smo živi del slovenske kulturne dediščine, ki ohranja in oplaja tisto, kar nas je obdržalo na teh tleh, kajti ljudska kultura, običaji, šege in navade, ljudska pesem, govorjena ali peta ali zaplesana … je bila, je in bo neizčrpen studenec, iz katerega so pili in pijejo vsi pomembni vrtnarji na razkošnem vrtu slovenske kulturne prepoznavnosti. Tudi France Prešeren, ki je svoje pesniške dragulje in z njimi jezik slovenski vgradil v krono svetovne jezikovne kulture.Ponosen sem, da se lahko izražam v svetovnem jeziku, kajti slo-venščina to je. Napačno razmišlja, kdor govori, da je slovenski jezik majhen. Slovenski jezik ima samo manjše število govorcev. Tega ne gre nikoli in nikjer pozabiti. Posebno ne zdaj, ko nas hoče vedno večje nasilje globalizacije in kapitala že na osnovni stopnji dnevnega funkcioniranja prisiliti, naj se uklonimo, prilagodimo. Naj se stalimo. Da sem z računalnikom lahko spravil na papir tole, kar berem, sem moral prepoznati osem angleških besed. Pa sem računalnik kupil v slovenski trgovini. Seveda je to drobnarija, ki jo zlahka osvojiš. Hudo je to, da drobnarije odpirajo vrata nevarnejšim projektom. Sprašujem se, kako da zakonodajalci ne prepoznajo trojanskega konja, ko se pri nakupih v kakšnem trgovskem centru ozrejo po napisih nad vrati lokalov? Kako, da ne prisluhnejo pogovorom na ulici, v medijih? Zakaj ne slišijo jezika znanstvenikov? Zakaj jih ne zaskrbi jezik mladih? Bojim se, da se približujemo prerokbi iz Prešernovega Zabavljivega soneta:

Prekósili res bomo vse naróde,narstarši med jeziki jezik bóde,ki se iz te čobodre bo naredil,

ker bomo tak govórili v Emoni,ko žlobodrali so tam v Babiloni,ki bil jim Bog je govorico zmédil.

Veliko besed je izrečenih in napisanih o tem, da je slovenska kultura imela ključno vlogo v procesu oblikovanja slovenske duše, narodne zavesti in samozavesti, sredi križišča romanskih, germanskih, ogrskih in južnoslovanskih tradicij, ko se je bilo treba oblikovati kot narod, ostati in obstati narod ter na koncu priti do lastne države. Pa vendar so nekateri izvoljeni predstav-niki tega ljudstva v svojih nastopih še vedno prepričani, da je Slovenija šele z vstopom v EU postala del evropskega kulturnega prostora. Žal! In oprosti Cankar, če sem včasih pomislil, da si bil prehud, ko si skozi Jermanova usta izgovoril tisto obtožbo o hlapcih.

Sinoči se je v Ljubljani, v domu, ki nosi tvoje ime, dragi Ivan Cankar, na povabilo Društva slovenskih pisateljev zbrala civilna družba. Različne misli je bilo slišati, vsi pa so se po-enotili v pesmih, ki jih je prepeval ljubiteljski ženski pevski zbor Kombinatke. Podirale so se meje med odrom in dvorano. Predsednik pisateljev Veno Taufer je v svojem govoru rekel, da so demonstracije v Sloveniji nekaj edinstvenega v Evropi. Demonstranti ne razbijajo izložb, ne zažigajo avtomobilov, protestirajo in pojejo pesmi.

Vidiš, dragi Ivan Cankar, tu jaz iz svojega zakotja vidim upanje, da smo na pravi poti, da vendarle vemo, kaj hočemo. Da se bomo vendarle izkopali iz Jermanove tožbe in obtožbe. Kajti na ulici je z demonstranti KULTURA.

Vse življenje sem aktiven na kulturniškem odru. Ljubiteljsko in profesionalno. Kot strokovnjak in amater. Kot ustvarjalec in kot uživalec. Iz tega statusa sem prepričan, da sta obe sferi, ljubiteljska in profesionalna, usodno povezani, da ena drugo potrebujeta in se dopolnjujeta. Brez tega sožitja ni visoke umetnosti, brez tega sožitja visoka umetnost postane privilegij ozkega kroga ljudi in modni dodatek petičnežev. Za to trditev ni treba kakšnih posebnih znanj in analiz, kljub temu uradna politika vztrajno deli kulturo slovenskega naroda predvsem na poklicno in na ljubiteljsko, kar se odraža tudi pri financiranju. Od ustanovitve države vsaka vlada slovenski kulturi nameni manjši hlebček kruha. Od tega vedno manjšega hlebčka je lju-biteljska kultura včasih dobila skoraj tri odstotke, danes manj kot 1,9 odstotka. Pa vendar v tej ljubiteljski kulturi deluje okoli 5.000 kulturnih društev in skupin, s preko 100.000 člani, ki na leto pripravijo okoli 20.000 dogodkov.

Ko sem v intervjuju z mag. Igorjem Teršarjem, direktorjem JSKD RS, prebral stavek: "Ljubiteljska kultura poganja tudi ekonomijo," sem se najprej nasmehnil. Nadaljevanje pa me je zresnilo. Citiram: "Analize so pokazale, da 100.000 ljubiteljev, ki se vozi na vaje in prireditve, samo s trošarino pri bencinu v državno blagajno prinese več denarja, kot ga država in občine namenijo ljubiteljski kulturi."Tudi mi smo se nocoj pripeljali na račun družinskih prora-čunov. Gotovo je sedanji čas krize neugoden za taka razmišljanja, je pa nujno, da se začnemo pogovarjati o delitvenih razmerjih. Ne samo znotraj kulture, temveč na vseh ravneh organiziranosti naše družbe, tudi na občinski. Morda bomo tako tudi v praksi kdaj priznali, da ljubiteljska kultura ni samo poraba in tudi ne zgolj družabnost.

Naj ponovim: ljubiteljska kultura je živi del kulturne dediščine, je naravna, ustvarjalna, spontana, včasih nepredvidljiva, vse-skozi pa trdoživa, saj gre za prvinsko delovanje ljudi, ki čutijo potrebo po tem, kar delajo. Obenem pa pričakujejo, da za svoje delo dobijo potrditev, in se tega veselijo.

Ljubiteljska kultura je živi del kulturne dediščine


Zimzelen in Mokre tačke za praznik v Pulju

Praznik slovenske kulture spoštljivo praznuje tudi šest kul-turnih društev v Istri. Vezilo prazniku vsako leto izveze drugo društvo, letos je nalogo prevzelo Slovensko kulturno društvo Pulj. V goste so povabili ženski pevski zbor Zimzelen z Mirne. Skrbno izbran koncertni spored slovenskih ljudskih je ogrel dlani in srca rojakov, ki so napolnili dvorano italijanskega kul-turnega doma (še en dokaz, kako kultura povezuje). Posebne pozornosti pa je bil deležen zaključek koncerta z Žabjo svatbo, ko ponarodela Stritar/Vodopivčeva pesem uide v neko drugo resničnost, ki jo je že pred več kot stoletjem napovedal Beli orel, vrač iz plemena Cree: "Šele tedaj, ko bo posekano zadnje drevo, šele tedaj, ko bo zastrupljena zadnja reka, šele tedaj, ko bo ujeta zadnja riba, šele tedaj boste spoznali, da denarja ni mogoče jesti." Žabja svatba po scenariju Staneta Pečka (o kateri je Odsev že pisal) je skupni projekt ženskega zbora Zimzelen in lutkarske skupine Mokre tačke iz Mokronoga.

Hrenova Darka je praznovala4. januarja je praznovala svojih častitljivih 90 let Božidara Hren – Hrenova Darka iz Češnjic pri Trebelnem. Kljub svojim letom je še dokaj čila in zdrava. Poleg svojcev, hčerke Darinke in sina Srečka z družinama, sosedov in znancev ji je voščil še veliko zdravja tudi župan, g. Anton Maver, s sodelavko, go. Matejo Vrabec, ter s predsednico KO RK Ornuška vas, go. Mileno Korošec.

Zapisala: Milena Korošec

Župnijsko cerkev na Trebelnem preplavile božične pesmi

Pevke DPŽ Tavžentroža in ostali sodelujoči so v torek, 25. decembra 2012, v župnijski cerkvi Svetega križa Trebelno pod vodstvom zborovodkinje Gabrijele Cedilnik, že četrto leto navdušili zbrano občinstvo in jim z zapetimi božičnimi skladbami polepšali praznični čas.

Sedemnajst pevk, ki skupaj sestavljajo ženski pevski zbor DPŽ Tavžentroža, je izpeljalo tradici-onalni božični kon-cert, katerega rdečo nit je vlekla Alja Suljić, za spremlja-vo pa je poskrbel Primož Cedilnik. Čarobno vzduš-je so z božičnimi skladbami v boga-tem programu med drugim pričarali

še tenorist Jernej Žagar, basist Rok Kocjan, Lara Hvastija z zvončki ter učenci Podružnične šole Trebelno pod vodstvom učiteljice Ivice Kocjan Anderlič, ki je poleg Darinke Zore nastopila tudi kot solistka.

Skladbe, kot so Zvonovi zvonijo, Glej, zvezdice božje, Bo-žični čas, Božično drevce, Pastirci iz spanja, Pri jaslicah in še nekatere druge, so ob prisotnosti jaslic in številnih luči v akustičnem prostoru še bolj oživele.

Zbrane je pozdravil in jim ob praznikih voščil tudi župan Anton Maver. V zadnji točki pa so zadoneli glasovi vseh nastopajočih in koncert zaključili s pesmijo, ki na božičnem koncertu ne sme manjkati – Sveta noč. Po koncertu je pred cerkvijo sledilo prijetno druženje ob dobrotah izpod prstov kmečkih žena Trebelno.

Dragica Ribič


V stranski dolini hudournika Kamniška Bela, levega pritoka Kamniške Bistrice, je približno 40 m visok slap Orglice. Ime sla-pa izvira iz šumenja, ki je podobno zvoku orglic. Slap je tam že od nekdaj, gotovo pa že veliko pred letom 1821, ko je šestnajstle-tni Christian Friderich Buschman prijavil

patent za novo glasbeno iznajdbo – orglice. Glasbilo je sicer imenoval »Aura«, nemško govoreči so mu dali ime v Mundharmonika – ustna harmonika, kar pa ne more zanikati dejstva, da so Slovenci igrali na orglice že v času, ko so naseljevali ta prečudoviti košček zemlje. Morda je bilo takole. Skupina Praslo-vencev se je ustavila pri slapu in bila očarana

od vidne in slišne lepote. Nekdo je vzhičeno rekel: »Kakšno čudovito šumenje! Kot bi igrale orglice.« Tega gotovo ne bi mogel reči, če orglic ne bi prej slišal. Zato z gotovostjo trdimo, da smo orglice izmislili Slovenci.

S to majhno šalo, ki skoraj prepriča, je moderator Luka Bregar v dvorani kul-turnega doma v Mokronogu zavrtel 14.

mednarodni festival ustnih harmonikar-jev »(ah), TE ORGLICE«. V 21 nastopih, tako posameznikov kot ansamblov, je nastopilo preko sedemdeset udeležencev. Neugodne snežne razmere niso zadržale doma ne Avstrijcev ne Hrvatov iz po-bratene občine Gračišće ne italijanskega mojstra ustne harmonike Giovanija Voli-

nija ne Slovencev, ki so pripotovali iz Bele krajine, Štajerske, Posavja, Primorske, Gorenjske in osrednje Slovenije. Zadrža-le pa so doma za nekaj vrst domačinov. Dvorana je bila vseeno polna, saj so jo napolnili kulture željni iz bolj oddaljenih krajev in spremljevalci nastopajočih. Za-skrbljujoče pa je kljub temu. Je res krivo

Mednarodni festival »(ah), TE ORGLICE« povabljen v Trossingen

Trio Oto Nemanič Pogovor z Mokronožcem Dva župana

Pustni karnevalNiko Kuret v študiji "Maske slovenskih pokrajin", 1984, o prireditvi zapiše: "Njeno izročilo sega v čas pred vojno. V prvih letih po zlomu Avstrije so 'Mokronajzarji' že prirejali pustne sprevode, v katerih so si privoščili takratne aktualne probleme. Na konjih in vozovih so odhajali tudi v Šentrupert, na Mirno, v Trebnje. V 14 mokronoških gostilnah se je od svečnice dalje vrstil "bal" za "balom", na katerih so nastopale tudi maškare. Vsakič so volili najlepšo masko. Nato je začel maškarade prirejati "Sokol". Vsako leto je bila maškarada pod drugim geslom … Po drugi svetovni vojni se je za maškarado zavzela Lovska družina, potem pa so ustanovili "Klub larfarjev" … Na pustno nedeljo, ob 6. zjutraj, so proglasili "Republiko bosih nog". Vse hiše so bile okrašene z zastavami različnih barv, a vsaka je imela mokronoški grb – odtis bosega stopala. Ob 14. uri se je začela maškarada. Sodelovalo je pri njej do 500 ljudi na konjih, vozovih, traktorjih, avtomobilih. Sprevod je spremljala maskirana godba na pihala. Na čelu so vozili ščit z mokronoškim grbom … Na maškarado je prišlo tudi do osem tisoč ljudi."V nedeljo, 10. februarja 2013, sta dobri dve stotniji obiskovalcev za uvod poslušali optimističen nagovor aktualnega župana občine (v katero še vedno spada, vsaj kot preteklost in po geografski legi,

zgoraj omenjena "Republika bosih nog"), kako je hvaležen, da karneval vendarle je, čeprav je kazalo na najslabše, se pravi, da ga sploh ne bo. Turistično društvo Mokronog, dosedanji nosilec prireditve, je namreč letos že drugič "zatajilo". Januarja ni bilo Bradačev in sedaj še pustni karneval v drugi organizaciji in v drugi preobleki. Ugibanja o vzrokih se sučejo okoli denarja, ki ga ni, pomanjkanja volje in naveličanosti, slišati pa je tudi, da so nekateri menili, da bi bila maškarada preveč "protijanševska", kar je bilo, glede na politično razpoloženje, precej verjetno. Karkoli že, občina in OI JSKD sta, kot nekakšen "izhod v sili", povabili na maškarado otroke. Prišli so, se skupaj s starši pred knjižnico zbrali pod karnevalskim praporom in se zabavali (bolj odrasli!) ob domislicah sester Barice Kraljevski in Lučke Dreža, nato ob zvokih žive godbe naredili manjši krog po vase zazrtih mokro-noških ulicah. Prava energija se je potem sprostila v dvorani kulturnega doma. Tu se je kot animatorka izkazala Erika ŽALEC, ki je z domiselnostjo in vztrajnostjo uspela potegniti kar večino v organizirano rajanje. Prav lepo je bilo videti družine (resnici na ljubo, očetje in dedki so raje navijali) v skupnem ritmu, še posebej tiste, kjer so bili tudi odrasli dnevu primerno našemljeni. Nagrade izžrebanim maskam je prispeval M-TOM Mokronog in domača občina. Dežurni mokronoški kritiki so seveda z roba zajedali, da je tudi


samo slabo vreme?Revija je pokazala visok nivo muzicira-

nja, za kar ima gotovo zasluge tudi festi-val, ki že vsa leta z raznimi pedagoškimi prijemi, kot so ocenjevanje, tekmovanje, razpisane obvezne teme, vabila na nasto-pe, ki jih festival organizira itd. spodbuja h kakovosti. In to mu uspeva. Dokaz je lahko tudi povabilo g. Gerharda Müller-ja, predsednika svetovnega združenja za ustno harmoniko (Fédération Internati-onale de l'Harmonica), da festival »(ah), TE ORGLICE« letos oktobra sodeluje z

izbrano ekipo na svetovnem festivalu v Trossingenu. »Sposobni smo zbrati kva-litetno ekipo ustnih harmonikarjev in naštudirati ustrezen program,« je vabilo komentiral Stane Peček, oče tega festivala, »je pa težavica, ki se ji reče EVRO.« Ka-korkoli že, ugledu Mokronoga in širše, bi gotovo koristilo, če bi poseben ansambel

pod kapo »(ah), TE ORGLICE« nastopil na elitnem svetovnem odru.

Revijo je na pot pospremil g. Anton Ma-ver, župan občine Mokronog-Trebelno, ob asistenci župana pobratene občine Gračišće Ivana Mijandrušića. Tu je treba povedati, da bi brez razumevanja in finančne pomoči domače občine festival lahko takoj spustil zastor.

Med poslušalci se je tako rekoč nenadejano pojavil evropski poslanec Lojze Peterle in bil takoj povabljen na oder. Tokrat ne kot poli-tik, temveč kot orgličar. Seveda ga ni zmedlo,

še to ne, ko ga je iz zasede, kar tam, na odru, okaral Mokronožec Čakec (animirala ga je Bojana Gregorčič), češ da ga je zadnje čase zelo malo videti na Mostu, na Loščah pa sploh ne. Vse skupaj se je končalo tako, da je Lojze v zadovoljstvo vseh zaigral češko ljudsko pesmico.

Nastope je ocenjevala strokovna komisija,

in sicer profesor in virtuoz ustne harmonike Vladimir Hrovat, prof. Tatjana Mihelčič Gregorčič, ravnateljica glasbene šole Treb-nje, in prof. Miro Dizdarevič. Revija sicer ni imela tekmovalnega značaja, ocene in mnenja komisije so namenjena nastopajočim kot informacija in pomoč pri nadaljnjem izpopolnjevanju.

Nastopili so: Družinski trio Vezilo, Da-vorin Cej, Silvo Girandon, Janez Keržič, Janez Šuštar, Vlado s prijatelji, Trio Oto Nemanič, Poljanski orgličarji, Dobre Solev, Drago Matoković, Branko Malić, Sekstet

Strune, Mundharmonikaansambel Vrbsko jezero, Giovani Volini, Halonga Harmonica in ansambel Novo jutro, Ljudski godci PD France Prešeren, ansambel Pelikan, Duo Urbanija&Hervin Jankončič, Robi Ivačič in ansambel Sorarmonica.

Festival vodijo Stane Peček, Vladimir Hro-vat in Mojca Femec. s.p.

Sekstet Strune iz Pulja Dobrepoljci Ansambel UH iz Celovca

to prireditev vzel hudič, kajti to, z otroki, da je samo nekakšen obližek na nesposobnost odgovornih. Vendar ima zadeva veliko daljšo brado. Republika bosih nog je že dolgo iz leta v leto iz-

gubljala svoj vsebinski naboj. Čas jo je preprosto prehitel in ni mu znala slediti, kaj šele, kot ljudje pričakujejo od take prireditve, da bi bila korak pred njim, da bi bila ščuka v bajerju. V tem koraku leži tudi odgovor na vprašanje, ki se poraja ob podatku slovenskega etnologa Kureta, da je na maškarado prišlo tudi do osem tisoč ljudi. Neverjetno! Pa vendar je odgovor preprost: Mokronog si je takrat, v ne preveč razumevajočih časih za kritiko, upal javno podstaviti ogledalo oblasti in sebi. Ljudje so to znali nagraditi, ali še bolje, prišli so sprostit svoje jeze in jezice in si napolnit baterije. Danes, ko vsakdo lahko nekaznovano javno poliva gnojnico po dolgem in počez, je pač treba ponuditi kaj drugega ali vsaj na drugačen način, skratka, biti korak pred časom. Seveda bi bila velika kulturna škoda, če bi nad prireditvijo kar za-mahnili z roko, čeprav je verjetno iluzorno misliti, da bi v zdajšnjih pogojih in z recepti iz prejšnjega stoletja lahko navdušili krajane bivše mokronoške krajevne skupnosti, da bi spet aktivno zaživeli s karnevalom in, če drugega ne, na ta dan spet izobesili larfarske zastave. Zato se mi zdi, med drugim, nesmiselno truditi z resta-vracijo prireditve, ki je ostala brez vitalnega jedra in doživela to, kar pač je. Veliko bolj smiselno se mi zdi iskati rešitev v letošnjem "izhodu v sili", osmisliti pustno rajanje otrok in staršev, narediti pustni karneval družin, recimo. Stane Peček


Utrip iz Krajevne knjižnice MokronogV knjižnici Mokronog smo tudi letošnje leto začeli aktivno.

Otroci pridno obiskujejo ure pravljic in berejo za Jurčkov na-hrbtnik, odrasli pa berejo za Golievo bralno značko. V aprilu, ob Golievih dnevih, zaključujemo oba projekta – Jurčkov na-hrbtnik in Golievo bralno značko, ko bomo bralce nagradili na zaključnih prireditvah.

V času zimskih počitnic smo organizirali delavnice - Zimske vragolije z Jurčkom. V knjižnici Mokronog je delavnica pote-kala v četrtek, 21. 2. 2013. Pridružilo se nam je 6 otrok, starih 6 do 8 let. Vsak otrok je izdelal ptičjo krmilnico iz odpadnega materiala, predvsem plastike. Pri izdelavi krmilnice so bili zelo ustvarjalni, saj je bil vsak izdelek po svoje zelo zanimiv. Po ko-silu so deklice izdelovale vrtnice iz krep papirja, fantje pa so se zabavali ob raznih družabnih igrah. Ob ustvarjanju, igrah in druženju z vrstniki je dan v knjižnici hitro minil.

Konec februarja je Roman Košale, predsednik Čebelarskega društva Škocjan – Šmarjeta v knjižnici predaval o zdravilnih učinkih medu. Med deluje protimikrobno in antibiotično, je bogato energijsko hranilo, med pomirja, omogoča sprostitev in boljši spanec.

Narava nam po-nuja nešteto čudo-vitih podob, ki jih

predvsem zaradi hitrega tempa življenja pogosto spregledamo. Nekaj teh podob Mokronožanka Saša Jelenc predstavlja na fotografski razstavi Podobe narave, ki si jo v knjižnici lahko ogledate ves marec.

9. maja pa se nam bo pridružila Mokronožanka Petra Škarja, ki je pred kratkim izdala knjigo Česar vas niso naučili v šolah. Predstavila nam bo svoje delo o podjetništvu, predavanjih, organizaciji … Vabljeni!

Petra PodkrižnikKnjižnica Pavla Golie Trebnje

Ta veseli dan ali teta Francka gre na TalentPa smo se zbudili v zelo mrzlo, predvsem pa napeto jutro 3.3.2013. No, ob nedeljah običajnomalo dalj pospimo, ampak nam čas tega ni dopuščal, kajti morali smo se že ob 6.30 odpeljati v Mo-kronog, kjer nas je pred bencinsko črpalko Deu že čakal g. Domine z njegovim avtobusom. Odpeljal nas je v Ljubljansko Opero. Tam sem se predstavil teto Francko na avdiciji

Slovenija ima Talent. Preden sem prišel na oder, sem imel veliko intervjujev kot Andraž in kot teta

Francka. Bilo je, kar utrujajoče, še posebej za Francko. Ko je stopila na oder, jim je seveda povedala, nekaj svojih domislic. Žirija je bila žal neizprosna in prižgala zelene luči za naslednji krog. Bil se malce razoča-ran, ampak s svojim humorjem sem kmalu pozabil na poraz, posebno še, ker so me bodrile prijateljice tete Francke »Oštirjeva Lojzka iz Pangrč grma in teta Fani«. Vzpodbujali pa so me tudi navijači, moji bivši in sedanji sošolci, ki se jim še posebej zahvaljujem. Zahvala tudi vozniku

g. Dominetu Zupa nčiču, ki je bil zelo z abaven i n potrpežljiv. Avd ic ija je b i l a z a m e l e p a i z k u-šnja, drugim p a , u p a m , prijeten izlet. Vsem še en-krat iskrena hvala in lep

pozdrav od tete Francke iz Borštov. Upam, da se kmalu vidimo.

Andraž Bevc, Dolenje Zabukovje

Za slovenski kulturni praznikso združili moči mešani pevski zbor DU Šentru-pert z zborovodkinjo Duško Peček, ženski zbor Zimzelen Mirna in moški zbor KUD Emil Adamič Mokronog, oba vodi Stane Peček, ter folklorna skupina Nasmeh iz Trebnjega, z mentorico Branko Moškon.

Po zamisli in scenariju Duške Peček se je 1. februarja v mokronoški dvorani odvil prijeten večer s hudomušnim naslovom Ljubezen gre skozi želodec. Na odru so oživele stare slovenske pesmi, nekatere na smeh obrnjene, druge v ljubezen zazrte, nekatere že skoraj pozabljene, druge v ne-govanih gredicah nabrane. Srčiko ideje so razvili Šentrupertčani, zelene liste priložili Mirnčanke in Mokronožani, trebanjske folkloristke pa vse skupaj povezale v svečan praznični šopek. Res prisrčen in iskren poklon slovenskemu kulturne-mu prazniku.

O ljubiteljski kulturi je spregovoril kulturnik Stane Peček, voščilo za praznik pa je nastopajo-čim, občankam in občanom izrekel župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver.

Povejmo še, da je kulturniška druščina z isto vsebino pred tem razveselila obiskovalce v kul-turnem domu Šentrupert in da so organizatorji, Mešani pevski zbor DU Šentrupert, s predse-dnikom Jožetom Brcarjem, obakrat presenetili tudi z doma narejenimi darilci in tudi z od doma prinesenimi dobrotami. s. p.


Stane RenkoLjudje so tisti, ki dajo kraju

dušo, jo hranijo in negujejo. Zdaj in v vseh obdobjih, od samega spočetja naprej. Pa je že tako, da v neustavljivem toku časa, zaradi raznoraznih vzrokov, tudi neosveščenosti, nerazgledanosti in ozkih osebnih (ne)kriterijev, marsikaj spolzi mimo, postane nepomembno, izpuhti.

Osrednji slovenski časnik je 8. aprila 1962 objavil, da je v Ljubljani umrl STANE RENKO. V spominskem zapisu z inicialkami b.p. podpisanega pisca beremo, da se je rodil "leta 1912 v Mokronogu v skromni družini, in čeravno bi se rad posvetil drugemu poklicu, so ga razmere prisilile, da se je šel učit za natakarja. A z delom se je kmalu prebil in že pred vojno je postal predavatelj v takratni Srednji gostinski šoli v Ljubljani. Večino vojnih let je prestal v ujetništvu. Po osvoboditvi pa se je ves posvetil obnavljanju in postavljanju gostinstva doma. Če pravimo doma, mislimo pri tem na vso Jugoslavijo, saj je postal direktor nove Zvezne direkcije gostinskih podjetij v Beogradu. Kot odličen gostinski strokovnjak je pozneje vodil oba vodilna hotela v Sloveniji – najprej hotel Toplice na Bledu, zadnjih dobrih deset let pa hotel Slon v Ljubljani. Povezujoč gostinska in turistična prizadeva-nja na vseh področjih svojega dela, je bil pokojni Renko med vodilnimi pobudniki za ustanovitev republiške Gostinske zbornice, ki jo je tudi polnih šest let vodil kot predsednik, v zadnjih letih pa kot podpredsednik. Bil je tudi podpredsednik Zvezne gostinske zbornice FLRJ in podpredsednik Turistične zveze Slovenije. V tej svoji vlogi je pogosto zastopal Jugoslavijo na mednarodnih srečanjih v okviru svetovne hotelsko resta-vratorske organizacije. Še prav posebej pa se je z ljubeznijo in neupogljivo energijo posvečal skrbi za vzgojo mladih kadrov v stroki. V Zvezni gostinski zbornici je vodil odbor za kadre, bil je gonilna sila pri oblikovanju gostinskega šolskega centra v Ljubljani, ter z nesebično človečnostjo delil nasvete vsem, ki so se obračali nanj, od zbornic do zadnje podeželske gostilne.

Kljub dolgotrajni in težki srčni bolezni si počitka ni privo-ščil. Bil je zadovoljen, če je s svojim delom pripravil počitek in zadovoljstvo drugim, tisočerim gostom z vseh strani sveta. Z umirjenimi, a odločnimi stališči in praktičnimi vzgledi je poskušal tudi na tem delovnem področju ustvariti vsem ljudem okrog sebe nekaj dobrega in lepega. Sredi delovnih sestankov je moral svoje načrte prekiniti in svoje delo pre-zgodaj zaključiti."

Stane Renko je tudi med štirimi avtorji 112 strani obsega-jočega priročnika za strežno osebje v gostinskih obratih, ki ga je pod naslovom Osnovni pojmi strežbe leta 1958 izdala Gospodarska zbornica.

Na pomembnega rojaka nas je opozorila ga. Gozdana Mr-kaić, nekdanja Mokronožanka. Mimogrede povejmo še to, da je gospa kar nekaj predmetov, vezanih na mokronoško zgodovino, ki jih je našla v zapuščini svoje mame Drage Kolenc, podarila Dolenjskemu muzeju.

s.p.

Šolski kulturni praznik obogatili učenci Glasbene šole TrebnjeŠolsko proslavo OŠ Mokronog ob kulturnem prazniku so s svojim nastopom 13. februarja v Športni dvorani Mokronog popestrili zelo uspešni učenci in učenke, mladi glasbeniki in glasbenice Glasbene šole Trebnje. Najprej so izbrani učenci in učenke 8. razreda pod mentorstvom učiteljice Marije Zagorc pripravili kratek kulturni program. Sledil je glasbeni nastop, kjer so melodije, harmonije in ritmi priplesali do ušes vr-tičkarjev in osnovnošolcev, se jih dotikali in le-ti so jih tako okušali v živo. Poslušalci so nastopajoče nagradili z močnim

aplavzom. Ravnatelji-ca GŠ Trebnje Tatjana Mihelčič Gregorčič je ob zaključku predsta-vila vse nastopajoče in njihove uspehe na glasbenem področju ter mentorje in men-torice. Nastop je za-ključila z mislijo, da se bodo prihodnjič predstav i l i m lad i glasbeniki – učenci in učenke OŠ Mo-kronog.

Kolektiv OŠ Mokronog


Zasneženi praznik petjaVčasih so pozimi ob topli peči ure dolgo prepevali in si pripovedovali zgodbe. Prav petje je bilo tisto, ki je, kljub slabim vremen-skim obetom, sredi januarja združilo 160 mladih pevcev in pevk na nastopu v dvorani Kulturnega doma Mokronog.Pod taktirko zborovodkinje Jelke Gregorčič Pintar, učiteljice glasbene vzgoje v OŠ Mokronog in OŠ Blanca, se je predstavilo pet različnih pevskih sestavov: dve skupini vrtca Mokronožci – Korenčki in Pri slonovih, prvošolci, otroški zbor učencev od 2. do 5. razreda in MPZ OŠ Mokronog. Svoje dosedanje delo so poslušalkam in poslušalcem pokazali tudi učenci podružnične osnovne šole s Trebelnega, ki so navdušili s petjem ob spremljavi mladih kitaristov – Alje Suljić in Roka Kocjana ter mentorice Ivice Kocjan Anderlič.Na prazničnem koncertu smo slišali mnogo pesmi – od otroških, ljudskih, božičnih, tujejezičnih do slovenskih zimzelenih me-lodij. Otroški zbor je prikazal pravo pevsko upevalnico s pesmimi Emila Ulage. Vsak zbor je predstavil tudi banse – petje pesmi ob gibu, ki nakazuje njeno vsebino. Vezni tekst je bil sestavljen iz predlogov, kako bi mlajše pevke in pevce naučili peti, in z razmišljanji, kaj pomeni posameznicam in posameznikom petje v zboru. Za čudovito sceno sta poskrbeli učiteljici Mateja Ćirić Jamnik in Nataša Himmelreich. Matej Dreža je z lučjo pričaral, da je oder sijal čarobno. Za glasbeno spremljavo je skrbela korepetitorka Saša Božič.Ravnateljica Zvonka Kostrevc se je z navdušenjem in vzpodbudnimi mislimi zahvalila vsem nastopajočim in jim zaželela še veliko ustvarjalne pevske energije. V glasbenem popoldnevu se nam je pridružil in vse prisotne tudi pozdravil župan občine Mokronog-Trebelno Anton Maver.

Kolektiv OŠ Mokronog, Fotografije: Jerneja Gabrič

Angleščina v poslovnem svetuV Mokronogu se je februarja zaključil program angleščina v poslovnem svetu, ki ga je Center za izobraževanje in kulturo Trebnje izvajal v okviru projekta »Izvajanje splošnega neformalnega izobraževanja za odrasle«. Program je pod mentorstvom odlične predavateljice Maje Zajc Kalar obiskovalo petnajst znanja angleščine željnih udeleženk. Program je bil za vse brezplačen, saj ga sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

M. H.


O odraščanjuPuberteta je obdobje, ki ga prebrodi vsak, še tako majhen drobižek in največji silak.

V njej se srečujemo z velikimi odločitvami, nekaterimi težkimi kot sloni in drugimi sladkimi kot bonboni.

Nekateri se odločijo prav in živijo okej, a drugi padejo v živ-žav in so brez mej.

Prvi narkoman, drugi piroman, vse se prvič zgodi na dan, ko ostaneš brez sanj.

Temu se reče odvisnost in pred propadom edina je preprekatrdnost in odgovornost človeka.

Tim Gregorčič, 8. razred OŠ Mokronog

»Novička«V torek, 5. marca 2013, je petnajst mladih parlamentarcev iz osnovnih šol Veliki Gaber, Trebnje, Mirna, Mokronog in dr. Pavla Lunačka Šentrupert sodelovalo na medobčinskem otroškem parlamentu. Tokrat so razpravljali v sejni sobi Občine Mokronog-Trebelno. Njihovi poslušalci so bili ravnatelji zgoraj naštetih osnov-nih šol, mentorji šolskih parlamentov in predstavniki vseh štirih občin. Razpravo o odraščanju je vodila Taja Borštnar. Osnovnošolce je najprej nagovoril župan občine Mokronog-Trebelno, g. Anton Ma-ver, nato pa je sledil čudovit in predvsem odrasel pogovor o obdobju odraščanja. Mladi so se strinjali, da je to obdobje zanje zelo pomembno, da si v tem času izobli-

kujejo osebnost, pridobivajo pomembne izkušnje, sprejemajo velike odločitve, spoznavajo in iščejo nove prijatelje in se soočajo tudi s težavami ter stiskami. Nji-hovi pomembni drugi v tem obdobju so predvsem starši, bratje in sestre, prijatelji in vrstniki ter tudi učitelji in šolski sveto-valni delavci. Po koncu razprave so izvo-lili tri delegate, Julijo Umek (OŠ Mirna), Enjo Osmanović (OŠ Mokronog) in Brino Kotar (OŠ Trebnje), ki bodo svojo šolo in občino predstavljali na regijskem posvetu v Novem mestu. Tako njim trem kakor vsem ostalim mladim parlamentarcem čestitke za tako kvalitetno in vsebinsko bogato razpravo.Zaključujem pa z besedami mlade parla-mentarke: »Spoštuj sebe. Upaj in zaupaj si!« Taja Borštnar, podpredsednica DPM Jurček

Kulturni dom Mokronog je gostil: 11. decembra 2012 MOJČIN LEPI SVET Glasbeno plesna predstava za otroke je bila tudi dobrodelno naravnana, saj so obiskovalci darovali za dvojčka Anžeta in Eneja, za njuno zdravljenje. 16. februarja 2013 gledališka predstava za odrasle JAMSKI ČLOVEKStara gledališka uspešnica v izvedbi Uroša Fursta je delno napolnila dvorano z obiskovalci. . 19. februar 2013 GOSPA PEHTRApredstava za otroke v izvedbi gledališča Iz desnega žepka, ki sta jo izvedla Lucija Ćirović in Boštjan Štorman. 23. februar 2013, 14. festival "(ah), TE ORGLICE« – MED-NARODNA REVIJA USTNIH ARMONIKARJEV/ROGLI-ČARJEV6. marec 2013 SLOVENSKA MUSKA OD A DO Žv produkciji Špas teatra Mengeš. V glavni vlogi Lado Bizovičar ob glasbenikih Mihi Debevcu in Gašperju Koncu. Po štirih letih je bila dvorana v Mokronogu zopet polna do zadnjega kotička. Od decembra do marca si je dogodke ogledalo 592 obiskoval-cev (otroške predstave 81, odrasle 511).

M. F.

Dan srednjih šol in poklicevV torek, 22. 1. 2013, smo za devetošolce v sodelovanju s so-sednjimi šolami (OŠ Trebnje, OŠ Šentrupert, OŠ Mirna, OŠ Veliki Gaber in OŠ Prevole) pripravili tehniški dan, ki smo ga poimenovali Dan srednjih šol in poklicev. Devetošolce namreč kmalu čaka težka življenjska odločitev – odločitev o nadalje-vanju šolanja. Da bi jim to malce olajšali, smo k sodelovanju povabili različne srednje šole ter delovne organizacije. Učenci so si lahko ogledali predstavitev ekonomske šole, Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije, Srednje šole za gostinstvo in turizem, Srednje elektro šole in tehniške gimnazije, Srednje gradbene in lesarske šole, Srednje strojne šole ter Srednje zdra-vstvene in kemijske šole iz Novega mesta, Srednje šole Metlika ter Gimnazije in Veterinarske šole Ljubljana ter Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane. Vsak od učencev je poslušal predstavitev treh šol, ki so ga zanimale, nato pa smo se odpravili še v delovne organizacije, kjer so učenci videli, kako znanje, ki ga pridobijo v šoli, uporabiti pri praktičnem delu. V Trebnjem so se k sodelovanju prijazno odzvali Trimo, vrtec, servis računalniške opreme, Galaksija, Center za socialno delo, Avtocenter Vovk, zdravstveni dom, lekarna, trgovina Spar, veterinarska postaja, policija, frizerstvo Tanja, arhitektka Teja Zakrajšek ter Slovenska vojska iz Novega mesta. Učenci so bili po koncu dneva zadovoljni, saj so pridobili ogromno novih informacij ter si že začeli črtati svojo poklicno pot.

VALENTINOVA SPOROČILA UČENCEV OŠ MOKRONOGNa šoli nismo pozabili niti na Valentinovo, saj je to prava prilo-žnost, ob kateri lahko drug drugemu sporočimo kaj lepega. V ta namen smo v večnamenskem prostoru obesili velik plakat, ki so ga izdelali učenci izbirnega predmeta Likovno snovanje. Povabili smo učence obeh spolov, da nanj nalepijo sporočilca za lepši dan simpatijam, sošolcem in tudi učiteljem. Ob koncu dneva je bil plakat čisto polepljen, učenci pa so se z veseljem zaustavili ob njem ter prebirali lepa sporočila.

šol. svetovalna služba


Osmarji v šoli v naravi V ferbruarju, natančneje 4. februarja, smo se z učenci osmega razreda odpeljali proti slovenski obali v Center šolskih in ob-šolskih dejavnosti (SŠOD) Burja, kjer je potekala enotedenska naravoslovna šola v naravi. Na poti smo se mimogrede ustavili še v Luki Koper in si jo pobliže ogledali. Dan je bil zelo sončen, zato smo že popoldan nadaljevali s programom. Ogledali smo si širšo okolico doma. Sprehodili smo se vse od rta Seča pa do Portoroža in se seznanili z vplivi turizma na okolico. Naslednji dan smo se takoj po zajtrku peš odpravili v Piran in si ogledali Pomorski muzej Sergeja Mašere in piranski akvarij. Po kosilu je sledilo računalništvo brez računalnika. Naučili smo se nekaj o zapisu slike v računalnik, si pošiljali kodirana sporočila in spoznali delovanje fax-a. Tretji dan smo se slabe volje prebudili v deževno jutro. A dež vseeno ni pokvaril naših načrtov. Namesto s kanuji smo se peš odpravili do sečoveljskih solin. Seznanili smo se s pridobivanjem soli, v delavnicah sestavili model bazenčkov z otočki, ki služijo vodnim pticam

Čigram in si na koncu pogledali še maketo solin. Vreme se je popoldan zjasnilo, tako da smo se lotili izdelave algarija. Ob morju smo najprej nabrali najrazličnejše alge, jih nato v domu očistili in nato izdelali algarij. Četrti dan bivanja smo začeli zelo zgodaj, in sicer nekaj minut čez polnoč. Nebo se je zjasni-lo in je bilo tako primerno za opazovanje zvezd in planetov. Imeli smo priložnost opazovati Jupiter in štiri njegove najbolj znane lune. Kljub ponočevanju smo zgodaj zjutraj vstali in se odpravili na orientacijski pohod. Popoldan smo se odpravili proti Portorožu in si kupili spominke, se razgledali po obali in v okolici hotelov. Kot vsak dan smo se tudi zadnji večer zaba-vali ob raznih družabnih igrah. Zadnji dan bivanja smo se po zajtrku s kolesi v dveh skupinah odpravili po delu Parenzane (Poti zdravja in prijateljstva), in sicer do opuščenega rudnika črnega premoga, tik ob Sečoveljskih solinah. Ena skupina se je seznanila s popravilom kolesa oziroma krpanjem zračnice. Po kosilu smo se iz sončnega primorja odpravili nazaj proti Mokronogu. Imeli smo res pester teden, ki je minil zelo hitro, osvojili pa smo tudi precej novega znanja.

Besedilo in foto Tomaž Kušar

Andreja Kernc na sejmu Informativa '13V petek in soboto, 1. in 2. februarja 2013, je na Gospodar-

skem razstavišču v Ljubljani potekal že tradicionalni vseslo-venski sejem o izobraževanju, štipendiranju in zaposlovanju Informativa '13. Med najrazličnejšimi razstavljavci se je na stojnici predstavila tudi Zveza organizacij za tehnično kulturo

Slovenije (ZOTKS). Na Zotkini stojnici so se predstavili mladi raziskovalci s svojimi nalogami. Svojo raziskovalno nalogo s po-dročja robotike je predstavljala tudi Andreja Kernc, učenka OŠ Mokronog, s svojim mentorjem Tomažem Kušarjem. Na stoj-nici so mimoidoči opazovali hitre, majhne in prilagodljive robotke, poleg tega pa so se lahko posladkali še z »ajdovimi nogicami« – piškotki, ki so na-stali nekaj let nazaj, in sicer v OŠ Mokronog v okviru projekta.

Na stojnici so Andreji družbo delali še predstavniki Društva za razvoj tehniškega izobraževanja iz Ljubljane ter predstav-niki z Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma.

Tekst in foto Tomaž Kušar

Sestanek šolske skupnosti in otroškega parlamenta

V torek, 15. 1. 2013, je na šoli potekal 1. sestanek šolske skupnosti in otroškega parlamenta v šolskem letu 2012/2013.

Udeležilo se ga je 24 učencev – predstavnikov oddelčnih skupnosti – in ga. ravnateljica. Začeli smo s sestankom šolske skupnosti, na katerem smo razpravljali o programu dela v le-tošnjem šolskem letu in problematiki šolske prehrane. Nato so učenci podali še svoje predloge glede porabe sredstev iz zbiranja starega papirja. Sledil je sestanek otroškega parlamenta na temo "Odraščanje". Vsi udeleženci so najprej predstavili svoje izdelke, ki so jih naredili v razredu, nato pa aktivno razpravljali o tej temi. Po zaključku razprave smo anonimno izvolili še tri 3 predstavnice, ki bodo našo šolo zastopale na medobčinskem sestanku otroškega parlamenta v Trebnjem. Te učenke so: Urška Janežič (8. r.), Mateja Berdajs (9. b) in Enja Osmanović (9. b). Na koncu smo se vsi še posladkali s piškoti in sokom ter nasmejani odšli domov.

Mentorici: Nataša Kuselj in Simona Kovač


V kraljevski igri mokronoške deklice področne prvakinje, dečki šesti

V OŠ Bršljin Novo mesto se je 6. marca odvijalo področno ekipno osnovnošolsko šahovsko prvenstvo 2012/13. V kate-goriji »Dekleta do 12 let« se je pomerilo šest ekip in se razvrstilo takole: Mokronog (13.5 osvojenih točk), Mirna (10), Šmihel Novo mesto (7), Dolenjske Toplice (7), Grm Novo mesto (5.5) OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč (2). V zmagovalni vrsti so tekmovale Meruša Penca Kocjan, Petra Šoberl Pucelj, Lana Gregorčič in Nika Tijana Grabnar. Najuspešnejši v ekipi sta bili Maruša in Lana, ki sta zmagali vse partije.

Isti dan so tekmovali tudi fantje. V kategoriji do 12 let so med osmimi ekipami Mokronožani osvojili šesto mesto. Barve OŠ Mokronog so zastopali Boštjan Janežič, Klemen Ajdišek, Nik Železnik, Maks Šoberl-Pucelj in Filip Vrabec.

Obema ekipama in mentorjema, Antonu Kotarju in Cvetu Jakši, Iskrene čestitke.

Gasilski božiček na TrebelnemKonec decembra je male gasilce PGD Trebelno obiskal Boži-ček. Aktivni člani PGD Trebelno so za vse otroke okoliša PGD Trebelno pripravili prireditev z obdarovanjem. Mama Francka je v kratkem programu dodobra nasmejala otroke in starše, snežinke pa so Božičku pomagale razdeliti darila. To je bil prvi tovrstni dogodek na Trebelnem v krogu gasilcev, pohvalno pa je, da v programu v različnih vlogah nastopili gasilci sami.

Krompir naš vsakdanji V soboto 2. 3. 2013 smo imele ČLANICE Društva podeželskih žena Mokronog kuharski tečaj z naslovom KROMPIR NAŠ

VSAKDANJI. Pod mentorstvom gospe Betke Vrščaj smo pripravile kar nekaj različnih vrst jedi, katerih glavna sesta-vina je krompir. Na jedilnik smo uvrstile krompirjevo juho z ajdovo kašo, bograč, idrijske žlikrofe z bakalco, krompirjevo zapečeno pito, krompirjeve kroglice z orehi in medeno omako, za posladek pa še krompirjeve mafine.Ob skupni pripravi jedi in druženju smo preživele čudovito dopoldne. Na koncu smo seveda vso našo umetnost z vese-ljem poizkusile in ugotovile, da je bilo zelo dobro. V mislih že delamo načrt za naslednjič.

Marija Kos, predsednica

Pojasnilo Lovske družine TrebelnoV zadnjem obdobju so se v našem kraju pojavile zlonamerne govorice, češ da Lovska družina Trebelno iz državnega pro-računa prejema sredstva, namenjena poplačilu škode, ki jo na njenem lovnem območju lastnikom zemljišč povzroči divjad. V minulem letu je divjad na lovnem območju LD Trebelno povzročila za cca 2.300 evrov evidentirane škode. Seveda pa LD Trebelno sredstev za poplačilo te škode ni in ne bo prejela iz državnega proračuna, v katerega sama na letni ravni pri-speva koncesnino ter davek od slehernega odstreljenega kosa divjadi, nad čemer nadzor vrši pristojna inšpekcijska služba. Sredstva za poplačilo škode LD Trebelno, tako kot vse lovske družine v Sloveniji, v celoti zbere sama s svojo dejavnostjo, v katero so vključene tudi družabne prireditve in nekatere druge aktivnosti.

Ob tej priložnosti lastnike zemljišč obveščamo, da morajo v prvi vrsti sami poskrbeti za zaščito svojih zemljišč oziroma pridelkov, v primeru povzročitve škode pa slednjo v osmih dneh pisno prijaviti LD Trebelno.

LD Trebelno

PRAV: Najboljše med najboljšimi. Z leve proti desni: četrta je Lana, peta Maruša, šesta Petra, pred njo Nika Tijana.

Otroci z Božičkom, foto: Jože Zore


Pester začetek leta za mokronoške gasilceJanuar– intervencija: požar stanovanjske hiše v Gorenji vasi 6.1. – redne društvene vaje 11.1. – intervencija: prometna nesreča v Mokronogu 28.1. – intervencija: dimniški požar v Dolenjih LaknicahFebruar 2.2. – letni občni zbor PGD Mokronog 3.2. – redne društvene vaje 9.2. – intervencija: požar v večstanovanjski hiši, Rožna ulica,

Mokronog 10.2. – redarska dejavnost na pustnem karnevalu v Mokro-

nogu 27.2. – predstavitev dopolnilnega SMS alarmiranja preko

sistema Intervencije.netMarec 2.3. – začetek aktivnih priprav na tekmovanja v spajanju

sesalnega voda 3.3. – redne društvene vaje 8.3. – intervencija: prometna nesreča na cesti Hrastovica–

Pijavice Peter Železnik in Matjaž Lovše

Gorenja vas

Cesta Hrastovica – Pijavice

131. občni zbor PGD Mokronog

Borci volili in načrtovali Dne 9.3.2013 je bil v prostorih Kulturnega doma Mokronog

letni zbor članov občinske organizacije borcev za vrednote NOB Mokronog-Trebelno, ki je bil tudi volilni. Izvoljen je bil nov 9 članski izvršni odbor. Z zadovoljstvom smo ugotavljali, da smo bili v letu 2012 zelo aktivni in uspešni. Z delovnim akcijam v zvezi urejanja partizanskih obeležij bomo tudi to leto nadalje-vali. Popolnoma bomo obnovili spomenik padlim partizanom in aktivistom na pokopališču na Trebelnem ter poskrbeli še za druga obeležja na območju občine.

Na skupščini je bil sprejet plan dela za leto 2013, v katerem smo poleg udeleževanj na partizanskih proslavah načrtovali še izlet borcev z ogledom partizanske bolnišnice Franja in sicer 25. 5. 2013, v začetku junija izvedbo II. Orientacijskega pohoda po po-teh partizanstva, dne 7. 9. 2013 pa izvedbo proslave na Trebelnem v počastitev Gubčevi brigadi, XII. SNOUB in Mokronoški četi s poudarkom na 70. letnici ustanovitve XII. SNOUB, sprejemom novih članov in izvrševanje še drugih že ustaljenih nalog (obi-skovanje starejših članov, obdarovanje članov).

Na zboru pa smo bili tudi zelo kritični do nekaterih vladnih odločitev in javnih nastopanj nekaterih predstavnikov odhaja-joče vlade z žalitvijo naših članov, vnašanja nemira med ljudi z namenom razdeljevanja državljanov. Z vsebino bomo seznanili Združenje borcev NOB Trebnje in Zvezo Združenj borcev NOB RS.

Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je tudi to leto v članstvo vpisalo kar precej predvsem mlajših občanov, kar je še posebej spodbudno, saj se bodo na tak način vrednote pridobljene med NOB in osamosvojitveno vojno z gotovostjo ohranjale še v bo-doče. Mišo Hrovat

Občni zbor PGD ŠtatenberkUspešno leto 2012, v katerem so odprli vrata prenovljenega gasilskega doma in prevzeli novo vozilo GVV-1, so štatenberški gasilci sklenili na občnem zboru, ki se je odvil 16. februarja 2013. Na 86. letnem srečanju gasilcev PGD Štatenberk so se zbrani bežno, bržkone še zadnjič, ozrli v plodno leto 2012, v prvi vrsti pa zastavili cilje za prihodnost. Slednja je nedvo-mno svetla, saj so temelji za delovanje društva trdni, cilji pa ambiciozni. Člani društva so na občnem zboru izvolili novo vodstvo društva, ki je zadržalo dolgoletnega predsednika Alojza Dragana, dobilo pa novega poveljnika; Branka Zoreta je nasledil Robert Ajdič, in tudi novi upravni odbor. Želja starega vodstva društva, da bi se v vodenje društva vključili mlajši člani, je bila v določeni meri uresničena. Novi upravni odbor društva se je medtem že sestal in začrtal cilje, ki jim bo društvo sledilo v letu 2013. Poleg izpopolnje-vanja znanja in usposobljenosti na področju požarne varnosti, temeljne dejavnosti društva, bodo v Štatenberku tudi letos sodelovali na čistilnih akcijah, gasilskih tekmovanjih, kvi-zih, srečanjih, izobraževanjih in požarnih vajah ter 6. julija organizirali tradicionalna pokalno tekmovanje in letno vrtno prireditev.

Miran Zore


AED na Belem Griču Avtomatski zunanji defibrilator (AED = angl. automated exter-nal defibrillator) je naprava, s katero lahko rešujemo življenje osebi, ki je doživela nenadni srčni zastoj in brez ustrezne hitre

pomoči ne bi preživela. Najučinkovitejša prva pomoč je upo-raba defibrilatorja ali avtomatskega zunanjega defibrilatorja, s katerim lahko učinkovito povrnemo ustrezen srčni ritem. AED si najlažje zapomnimo, če uporabljamo izraz Avtomatski Elek-trični Defibrilator. Kdor želi izvedeti več, lahko obišče spletno stran www.aed-baza.si.

Ker v krogu 15 km okrog nas ni takšne naprave, ki bi bila dosegljiva 24 ur na dan, sedem dni v tednu, smo se v PGD Sveti Križ odločili, da prostovoljne prispevke, zbrane ob raznašanju koledarjev namenimo nakupu defibrilatorja.

Pred nakupom smo pridobili ponudbe različnih proizvajalcev in nato izbrali zanesljiv in enostaven aparat z dobro garancijsko shemo. Odločili smo se za avtomatski defibrilator Cardiac Sci-ence G3. Aparat je bil dostavljen konec januarja letos, še pred tem pa smo uredili video nadzor nad defibrilatorjem. Mesto AED - ob glavnem vhodu v gasilski dom na Belem Griču - je

označeno s standardizirano oznako in je dosegljivo nonstop 365 dni na leto.

Naše društvo je pristopilo k projektu »MILIJON SRČNIH TOČK«, ki ga vodi Zdenko Šalda, dr.med., spec.mdpš iz Zdra-vstvenega doma Trebnje. »Srčna točka« je vsak človek, ki ve, kje je najbližji AED in pozna soseda ali sodelavca v službi, ki ga zna uporabljati. Ime projekta izhaja iz želje, da bi to vedel vsak drugi Slovenec. Z njihovo pomočjo nam je do sedaj uspelo izpeljati dva aktivna tečaja za prve pomagalce in usposobiti 15 članov PGD in 12 občanov .Tečaj poteka dve uri, hkrati pa lahko sodeluje približno 12 ljudi. Na tečaju se naučite temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED. Prijave na tečaj so možne pisno na naslov društva ali na e-naslov: [email protected].

Zahvaljujemo se županu g. Antonu Mavru, direktorici občin-ske uprave ge. Mojci Pekolj, svetnikom in odbornikom Občine Mokronog-Trebelno, podjetju VINI d.o.o. in vsem občanom za prispevke v korist nakupa AED in vam želimo, da ste tudi vnaprej pripravljeni pomagati sočloveku.

NA POMOČ! Predsednik PGD Aleš Zupančič

Zdravnik Zdenko Šolda in zdravnica Elizabeta Žlajpah

Delovanje Krajevne organizacije Rdečega križa Mokronog v letu 2013

Prostovoljke KO RK Mokronog bomo tudi letos organizirale meritve za občane, in sicer v nedeljo, 2. 6. 2013 med 8. in 11.

uro v prostorih KO RK Mokronog (Pod gradom 2, Mokronog). V pomla-dnem času, 18. 5. 2013, pa bomo organizirale enodnevni izlet za starejše. Pred leti smo se odpeljali na Primorsko in spoznavali lepote obale in morja, tokrat pa nas bo pot vodila pod Gorjance, natančneje v Kartuzijo Pleterje, Kostanjevico na Krki in še kam.

Prijave zbirajo prostovoljke KO RK do zapolnitve mest:(KO RK Trebelno, ga. Irena Maver, tel. št. 031/ 232 938, KO RK Čužnja vas,

ga. Marija Gregorčič, tel. št. 07/ 34 99 174, KO RK Ornuška vas, ga. Milena Korošec, tel. št. 031/ 805-949, KO RK Mokronog, ga. Irena Hočevar, tel. št. 031/ 280 839). Prispevek za udeleženca znaša 10 EUR, ki ga poravnate ob prijavi.

Tudi letos se bomo vključile v vseslovensko akcijo DROBTINICA, ki bo potekala 3. soboto v oktobru, kjer bomo na sejmu prodajale sveži kruh in pecivo z namenom pomagati otrokom OŠ Mokronog pri sofinanciranju šolske malice. Že sedaj vljudno vabljeni na stojnice.

Za KO RK Mokronog, Mateja Vrabec

O B V E S T I L OObmočno združenje Rdečega križa

Trebnje bo v mesecu aprilu organiziralo krvodajalsko akcijo.

Kri lahko darujete:

v ponedeljek, 8. aprila, in v torek, 9. aprila 2013,

od 7.00 do 14.00 urev restavraciji »GALAKSIJA«

v TREBNJEM.

Vsem, ki se boste udeležili krvodajalske akcije, že vnaprej iskrena hvala.

OZRK TREBNJE


Ocenjevanje vin v Bitovski gori Konec januarja letošnjega leta so se vinogradniki vinske gorice

Bitovska gora zbrali na jubilejnem, desetem srečanju vinogra-dnikov te vinske gorice. Kot vsako dosedanje leto, so tudi tokrat razglasili najboljša pridelana vina letnika 2012 ter okronali kralja cvička in cvičkovo princeso.

Leto 2012 je bilo zelo nehvaležno do vinogradnikov te vinske gorice, saj ji nista prizanesli ne pozeba ne toča, ki je po vinogradih kar dvakrat oklestila pridelek. Temu primerno je bilo tudi število zbranih vzorcev vin, ki se je glede na preteklo leto, ko je bilo zbra-no rekordno število vzorcev vin, kar prepolovilo. Zbranih je bilo le 24 vzorcev. Največji delež slednjih sta kot vedno predstavljala cviček in dolenjsko belo vino, vsak po 9 vzorcev.

Najvišjo oceno med cvički in naziv kralja cvička vinske gorice Bitovska gora je prejel Andrej Mali. Drugo mesto je pripadalo Stanku Peterletu, cvičkova princesa pa je postala njegova boljša polovica. Druženje se je po razglasitvi rezultatov nadaljevalo ob pogostitvi, za katero je poskrbel za to zadolženi vinogradnik. Glede na to, da je bila letos prva okrogla obletnica srečanj, so se udeleženci posladkali tudi z okusno torto. Za veselo vzdušje so tudi tokrat poskrbeli zvoki harmonike, ki so na takih srečanjih kratko malo obvezni.

Ne glede na to, da vinogradnikom narava lansko leto ni bila naklonjena, so se potrudili in pridelali dobro vino letnika 2012.

Jerneja Dragan

Rez potomke najstarejše trte v Vinskem vrhuČlani Vinogradniško-turističnega društva Trebelno smo 3. marca v Vinskem vrhu opravili tradicionalno rez potomke najstarejše trte na svetu. Trta je bila posajena leta 2002, a rez se je prvič od-vijala v snegu. Na čudovit sončen zimski dan se nas je zbralo 23 članov. Gospodar trte, g. Alojz Dragan, je za trto v preteklem letu zelo dobro skrbel. Les je dobro dozorel in rez je bila prava poezija. Porezane rozge smo za pripravo cepičev razdelili prisotnim vino-gradnikom in vinogradnicam. Kot se spodobi, smo si na koncu "napornega opravila" privoščili še malico in kozarček dobrega domačega vina. Za dobro vzdušje je poskrbel domači harmonikar Zvone Muhič. Predsednik Zvone Kotnik

Zaključno poročilo Očistimo Slovenijo 2012 kot povabilo k čistilnim akcijam 2013

Ljubljana, 26. februar 2013 – Največjo prostovoljsko okoljsko akcijo v zgodovini naše države, Očistimo Slovenijo 2012, so Ekologi brez meja zaključili z zaključnim poročilom. Vanj so vložili veliko dela in upajo, da bo služilo kot koristno orodje, ki bo pripomoglo k temu, da bo v Sloveniji izpeljanih še več prosto-voljskih akcij tako uspešno, kot je bila Očistimo Slovenijo 2012. Sedaj pa svoje delo usmerjajo predvsem v zakonodajne spremem-be na področju nelegalnega odlaganja in v pomoč vsakoletnim lokalnim čistilnim akcijam. Zato so skupaj s Turistično zvezo Slovenijo za podporo tem akcijam pripravili obrazec za prijavo lokalnih čistilnih akcij, kjer lahko vsi organizatorji čistilnih akcij prijavijo čistilne akcije v svojem kraju. Vse prijavljene akcije bodo prikazane na seznamu Čistilne akcije 2013 in objavljene v lokalnih in nacionalnih medijih. S tem želijo vsem prebivalcem Slovenije sporočiti, kje in kdaj se lahko v letu 2013 udeležijo čistilne akcije v svojem kraju.

Ekologi brez meja se zahvaljujejo vsem, ki ste prispevali k bolj čisti in pozitivni Sloveniji, in upajo, da se tudi letos pridružite čistilnim akcijam v svojem kraju. 289.000-krat hvala!

Nikoli ne pozabimo, da smo skupaj močnejši!Društvo Ekologi brez meja

Druga sezona občinske nogometne ligeŠportno društvo Trebelno je letos drugo leto zapored organiza-

tor zimske nogometne lige, ki se v zimskih mesecih odvija vsako nedeljo dopoldne v novi športni dvorani pri OŠ Mokronog. Letos v občinski nogometni ligi igra deset ekip, ki so se v rednem delu tekmovanja med seboj pomerile po sistemu »vsak z vsakim«. Liga se je po devetih odigranih krogih razdelila na dva dela, najboljših pet ekip se je za naslov prvaka udarilo v skupini za prvaka, preo-stalih pet pa je zaigralo za mesta od petega do osmega.

V ligo za prvaka so se uvrstili Armat, Skite.si, DŠKT Partizan Mirna in Tržišče, za peto do osmo mesto pa igrajo Paradiž, ŠD Šentrupert, ŠD Trebelno Okrepčevalnica Vinkl, ŠD Trščina in Ocrana. Občinska nogometna liga bo končana do konca mese-ca marca, organizator pa bo pokale in priznanja najboljšim ter tudi priznanje za fair play podelil v Okrepčevalnici Vinkl na Trebelnem.

Miran Zore


Mojca Starič prejela bronasto priznanje dr. Angele Piskernik

Načelnica odseka za varstvo gorske narave v Planinskem dru-štvu Polet Šentrupert in prizadevna članica društva Mojca Starič je v soboto, 23. februarja, v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu na Zboru delegatov komisije za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije prejela bronasto priznanje dr. Angele Piskernik.

Planinsko društvo Polet je v obrazložitev predloga za prejem priznanja konec leta 2011 zapisalo:

Mojca Starič je že od občnega zbora PD Polet Šentrupert v letu 2004 pokazala veliko zanimanje do rastlinstva in živalstva. Aktivno se je vključila v delo našega društva, še posebej pa so

jo zanimale aktiv-nosti povezane z varstvom narave. Leta 2006 se je udeležila izobra-ževanja za varuha gorske narave pri PZS in ga uspešno opravila. Takoj za-tem je spodbudila kar osem članov PD Polet, da so se usposobili za gorske stražarje, v preteklem letu sta se še dva člana usposobila za va-ruha gorske nara-ve, v letošnjem letu pa je še pet članov PD Polet pridobilo

naziv gorski stražar. Odličen odsek, ki ga vodi, je za zgled drugim društvom našega

MDO. Nobena akcija ni pretežka, akcij pa je kar veliko (očišče-valne akcije, naravovarstveni izleti, promocijske aktivnosti …).

Zgledno sodeluje s predsednikom našega društva, ki je tudi varuh gorske narave in zna prisluhniti njenim idejam. Še posebej pa bi izpostavili sodelovanje z vodjo odbora VGN za Dolenjsko in Belo krajino, gospo Rozalijo Skobe!

V obdobju od predloga do podelitve priznanja so še trije člani postali gorski stražarji, tako da je naravovarstveni odsek PD Polet najštevilčnejši glede na število članov v Sloveniji.

Bronasto priznanja dr. Angele Piskernik lahko dobi gorski stražar, varuh gorske narave, ki je opravil ustrezno usposabljanje za gorskega stražarja ali varuha gorske narave in vsaj pet let ak-tivno dela v odseku za varstvo narave v PD ali odboru za varstvo gorske narave pri MDO, se udeležuje licenčnih izpopolnjevanj in sodeluje na naravovarstvenih akcijah. Izjemoma ga lahko dobi tudi drug posameznik, odsek za varstvo narave v planinskem društvu ali odbor za varstvo gorske narave pri MDO-ju, ki več let zapored vzorno skrbi za varovanje in ohranjanje gorske narave.

V PD Polet so bili navdušeni nad tem, da je Mojca za svoje delo dan po jubilejnem, 10. občnem zboru, prejela tudi priznanje dr. Angele Piskernik.

Za prejeto priznanje pa Mojci Starič čestita tudi župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver s sodelavci.

6. ŠPORT ŠPAS, dan druženja vseh generacijKdaj bo? V soboto, 11. 5. 2013.

Komu je namenjen? Dan druženja in gibanja vseh generacij je namenjen prababicam, pradedkom, babicam, dedkom, staršem, otrokom vseh starosti, tetam, stricem, skratka vsem, ki bi radi ta

poseben dan preživeli skupaj, se ob tem raz-gibali in zabavali.

Športno obarvano dopoldne bo hkra-ti že šesto leto zapo-red potekalo po vsej Sloveniji. Pričeli ga bomo s pohodom oz. z družinsko orientacijo

(iskanje skritega zaklada), nadaljevali z igrami in ustvarjalnimi delavnicami, na stojnicah pa se bodo predvidoma predstavili gasilci, društvo kmečkih žena, čebelarji in ga. Ziherl. ZD Trebnje in ZZV Novo mesto bosta izvajala meritve. K sodelovanju bomo povabili tudi eno izmed panožnih športnih zvez.

Ob zaključku bomo proglasili in simbolično nagradili naj-mlajšega in najstarejšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino.Skratka, vabljeni vsi, od 0 do 99 let!Športni pozdrav!

Jerneja Dreža, v imenu organizacijskega odbora prireditve

Rekreacija za seniorke Pravijo, da ni pomembno, koliko si star, pač pa, kako se počutiš.

Telesna aktivnost upočasni procese staranja, gibalne veščine so v teh letih zelo pomembne. Gibanje vzdržuje in ohranja telesno kondicijo, gibljivost sklepov, čilost in življenjsko vedrino, izbolj-šuje imunski sistem in samopodobo.

Naša skupina je kar precej številčna in deluje v okviru ŠD Mo-kronog. Aktivnosti potekajo v dveh delih. Rekreacija se odvija v športni dvorani Mokronog od oktobra do maja vsak torek od 17.30 do 18.30 pod mentorstvom ge. Nade Videčnik. Vsak tretji torek v mesecu nas obišče tudi fizioterapevtka ga. Suzana Luštek. Vaje, ki jih izvajamo, so primerne naši starosti in so izbrane tako, da razgibamo vse telo. Posebna pozornost je namenjena hrbte-nici in kolkom, saj so obrabe sklepov v naših letih že prisotne. Pri izvajanju vaj uporabljamo tudi pripomočke, kot so trakovi, palice, žoge, uteži. Že kar 13 let pridno razgibavamo svoje telo v upanju, da nas okorelost doleti čim pozneje.

Drugi del naše dejavnosti je pohodništvo. Pohodi se odvijajo vsako sredo od septembra do junija in trajajo v povprečju od 5 do 8 ur. Ture so po bližnjih gričkih, obiskali pa smo tudi Gorjance – Trdinov Vrh, Kum, Vrhtrebnje. Skupno smo opravili 40 pohodov.

S sredstvi, ki smo jih dobili na javnem razpisu za šport občine Mokronog-Trebelno smo pokrili stroške najema športne dvora-ne, stroške fizioterapije, delno mentorstvo, pa še nekaj je ostalo za kopališke karte v Šmarjeških Toplicah. Občini Mokronog--Trebelno se za finančno pomoč iskreno zahvaljujemo, saj nam omogoča ne samo rekreacijo, ampak tudi prijetno druženje in sklepanje prijateljskih vezi.

Pridite, pridružite se nam! Veronika Tratar


Sedemnajsti pokljuški maraton Tako kot prejšnje leto, je prireditvi ponagajalo vreme, vendar

najbolj vztrajnih in rednih obiskovalcev pokljuškega maratona na smučeh tudi to ni odvrnilo. Med njimi je bilo 30 učencev osnovne šole Mokronog, skupaj s svojim mentorjem Matejem Drežom. Tekmovanje je potekalo v biatlonskem centru na Rudnem Polju.

Učenci so tekmovali na 2 in 5 kilometrski razdalji. Vsi učenci so uspešno premagali to razdaljo in bili po tekmovanju tudi vidno utrujeni. Ogledali so si tudi stojnice slovenske vojske in policije, z ragljo so lahko pošiljali energijo vsem slovenskim športnikom, žal pa je zaradi premočnega sneženja odpadla vedno zanimiva predstavitev biatlona. Vsi tekmovalci so dobili spominske me-dalje, bili smo si enotni, da se drugo leto ponovno udeležimo tega tekmovanja.

Mentor: Matej Dreža, prof. švz

Smučarsko veseljeKot vsako leto, smo v decembru vsi nestrpno čakali sneg.

Bližale se so se novoletne počitnice, pa snega v naši dolini ni in ni bilo. K sreči je pobelil vsaj nekaj slovenskih hribov in gora, tako da je Športno društvo Mokronog za tiste najbolj potrebne zimskega veselja, lahko organiziralo smučarski tečaj. Name-njen je bil otrokom nižjih razredov osnovne šole, sprejeli pa smo tudi mlade smučarske upe stare 5 let. Tridnevni tečaj smo organizirali na pohorskem smučišču Trije kralji, kjer so nas že lansko leto prijazno sprejeli. Letos je bilo število udeležencev še večje, kar 28 mladih smučarjev je vsak dan vadilo osnovne in tudi bolj zahtevne tehnike smučanja: spust, bočno drsenje, plužni zavoj, klinasto vijuganje. Nekateri so se ob koncu z že

prav drzno hitrostjo spuščali po strmini. Glede na predhodno znanje so bili razdeljeni v štiri skupine. Nekateri pravi zače-tniki, ki so imeli veliko dela že s tem, da so pravilno namestili vso smučarsko opremo, pa tudi tisti, ki so prišli izpopolnit že svoje dobro smučarsko znanje. Štirje smučarski učitelji, Alja, Blaž, Lovrenc in Nuša, so skrbeli, da je vse dobro potekalo in da je vsak v svoji skupini napredoval. Osnove smučanja so osvojili tudi tisti, ki so prvič stali na smučeh. Veselja je bilo veliko in glede na voljo in zagnanost posameznikov, je med njimi mogoče tudi kakšen kandidat za bodočo Tino Maze. Da je bilo res prijetno, so poskrbeli tudi v penzionu Jurček, kjer so nam vsak dan postregli s kosilom in čajem, pa tudi šofer, ki nas je vsak dan pripeljal na smučišče in nazaj.

Tečaj smo zaključili brez poškodb, domov smo odhajali zadovoljnih obrazov, pomembno pa je tudi to, da se nihče ni poškodoval. Seveda pa se zahvaljujemo tudi občini Mokro-nog- Trebelno, ki je delno financirala izvedbo tečaja in se že veselimo snega v naslednji sezoni.

Športno društvo Mokronog

Aljaž Hočevar slavil v Umagu21-letni Mokronožan Aljaž Hočevar je v sredo 6. marca 2013

prikolesaril prvo zmago v sezoni 2013 za kolesarski klub Adria Mobil.

Dirka Trofej Umaga naj bi bila dolga 160 kilometrov, a je bila zaradi slabih vremenskih razmer skrajšana. Fante je namreč ves čas močil močan dež. Kljub temu so kolesarji kluba Adria

Mobil dirko od-peljali taktično. Matej Mugerli je 4 kilometre pred ciljem napadel, a je bil 600 metrov do cilja ujet. Aljaž Hočevar je odlič-no izkoristil vlak kolesarjev kazah-stanske Astane in ugnal konkurente v ciljnem sprintu.

Za Aljaža je to prva zmaga v karieri med elitno konkurenco. »Zmage sem zelo vesel, čez zimo sem dobro treniral in vedel sem, da sem dober, a zmage nisem pričakoval. Čeprav je bila dirka skrajšana, je zmaga enako sladka,« je povedal za uradno stran kolesarskega kluba Adria Mobil.

Aljažu želimo uspešno kolesarsko sezono!Manca Hočevar


SEP Mokronog zmagujeV športni dvorani Mokronog se je, 9. 3. 2013, odvijal 17.

krog 2. slovenske odbojkarske lige za moške. Domači igralci odbojkarskega kluba SEP Mokronog so po odločni igri v vseh

prvinah odbojkarske igre nadigrali goste iz Žirovnice in tekmo po dobri uri igre dobili z rezultatom 3:0 (25:20, 25:19, 25:21). S tem so si priigrali nove tri točke in se na prvenstveni lestvici povzpeli na 6 mesto. Igralci SEP Mokronoga so v drugem delu tekmovanja v zelo dobri formi saj so od osmih tekem zabeležili kar pet zmag, kar je za novince v drugoligaški druščini zavidljiv uspeh. Čeprav so jim mokronoški odbojkarski »strokovnjaki« pred začetkom sezone napovedovali izpad iz lige brez dobljene zmage, so odbojkarji SEP Mokronoga pokazali zelo dobre igre in imajo tekmo pred koncem že 7 zmag. V soboto jih čaka še gostovanje v Žužemberku, ki pa je tudi zadnja tekma v letošnji sezoni.

Trener SEP Mokronog, Srečko Starič: Fantje v drugem delu lige kažejo pravi obraz in izredno borbenost, krasi jih kolektivni duh in odločnost, v vseh elementih igre so lepo napredovali. Ker jih je večina zelo mladi, je pred njimi še veliko uspešnih tekmo-valnih let.

Sekretar OK SEP Mokronog Jevnikar Igor

Več kot 70% psov in mačk starejših od treh let ima zobne obloge. Lastniki, ki pri-peljejo hišnega ljubljenčka k veterinarju na letni pregled so ponavadi presenečeni, ko veterinar odkrije trde zobne obloge, po domače jim rečemo kar zobni »kamen«, pri tako mladih živalih. V tem članku boste izvedeli, zakaj je ustna higiena pomembna, kako se je lotimo ter kako

zobni »kamen« odstranjujemo veterinarji.

ŠČETKANJE ZOB

Verjetno se sliši smešno, vendar je ščet-kanje zob pri psih in mačkah enako po-membno kot pri ljudeh. Če mehkih zob-nih oblog z zob dnevno ne odstranjujemo, to na eni strani privede do obolenja obz-obnih tkiv, zelo hudih bolečin in izgube zob, po drugi strani pa so zobne obloge vir infekta, ki se lahko raznese po vsem telesu in najpogosteje prizadane srce, ledvica in

pljuča. Nekatere pasme psov in mačk so k nastajanju zobnih oblog bolj nagnjene, druge manj. Veliko lažje je ščetkanje zob izvedljivo pri psu kot pri mački in lažje je na to navaditi mlado žival kot odraslo. Ščetka se z zelo mehkimi ščetkami, ki morajo biti primerne velikosti, z zobnimi pastami, ki so narejene izključno za pse in mačke in nikakor ne z zobnimi pastami za ljudi, ker so za živali strupene. Ščetka se samo zunanjo stran zobovja, v hori-zontalni smeri in ne več kot 30-60 sekund na dan, vendar vsak dan.

DIETNA PREHRANA IN DRUGI PRIPOMOČKIObstajaja tudi zelo dobra dietna prehra-na, ki pomaga pri odstranjevanju mehkih zobnih oblog oziroma preprečuje njihovo nastajanje. Na voljo so tudi geli in drugi pripomočki, ponavadi v obliki igrač in žvečljivih paličic.

ULTRAZVOČNI ODSTRANJEVA-LEC TRDIH ZOBNIH OBLOG

Priporoča se pre-gled zobovja pri ve-terinarju enkrat do dvakrat letno. Meh-ke zobne obloge lahko odstranjujete s ščetkanjem, ko pa na zobu nasta-ne zobni »kamen«,

tega s ščetkanjem in dietno prehrano ne boste več mogli sami odstraniti. V naši ambulanti opravljamo čiščenje trdih zobnih oblog po najsodobnejši metodi, to je z ultrazvočnim odstranjevalcem, poseg poteka v splošni anesteziji. Pred posegom opravimo pregled celotnega zobovja in po potrebi opravimo tudi puljenje razmaja-nih in nepopravljivo poškodovanih zob.Pred nakupom zobne ščetke, zobne paste, dietne prehrane in drugih pripomočkov za čiščenje zob se posvetujte z veteri-narjem (Veterinarska ambula Rep, Pod gradom 17, Mokronog).

Ana Kapelj,dr.vet.med.

Lastnike psov obveščamo, da smo pri-čeli z rednim letnim cepljenjem psov proti steklini. Ceplenje lahko opravite v veterinarski ambulanti ali na domu. Cena vakcinacije znaša 31,42 EUR.Za cepljenje na domu pokličite na tel.: 051 616 703 ali 3481000.

mag.Iztok Rep,dr.vet.med.

mag. Iztok Rep, dr. vet. med.: 051 616 703Alenka Štirn, dr. vet. med.: 031 696 073Aleš Koncilja, dr. vet. med.: 031 306 558

DEŽURSTVO (24 ur/dan): 051 616 703

Ambulanta za male živali je odprta:

PON–PET: 8-10 in 14-16 | SOB: 7-9Telefon/faks: 07 348 1000 | E-mail: [email protected]

Tudi psi in mačke imajo zobni »kamen«

Trde zobne obloge pri mački


Šopek za žene in materePod tem naslovom se je v soboto, 23. marca v dvorani večna-

menskega doma na Trebelnem razživel bogat kulturni program, posvečen Materinskemu dne-vu in Dnevu žena. Gabrijela Cedilnik, ki se je predstavila v vlogi scenaristke, režiserke in zborovodkinje, je gradivo za odrsko – pevski dogodek nabrala v vedno darežljivi in hvaležni ljudski skrinji in ga povezala v celoto na način, ki se od daleč spogleduje s spevo-igro: skupinsko in zborovsko petje, solistični pevski vložki,

govorjeni dialogi, komentarji in igrani prizori. Prvi del na-kaže zgodbo, ki se s šaljivimi včasih zbadljivimi, pa tudi resnimi ljubezenskimi toni dotakne predvsem vasovanja in služenja vojaščine. Kar ško-da je (tudi glede na reakcijo publike), da ni postregla z več mizanscenskimi domislica-mi, čeprav je treba resnici na ljubo takoj povedati, da je bil prostor zelo zelo utesnjen za kaj več gibanja. Drugi del pa je bil slavospev mamam in ženam, vključno z Avsenikovo Vse moje misli so pri tebi, ki jo je dopadljivo izvedla mešana vokalna skupina domačinov, ter zaključnima pesmima Dve let‘ in pol sva se midva ljubila in Mamica je kakor zarja, ki so jo nastopajoči in publika zapeli skupaj. Skratka, za uho, oko in dušo prijeten,

celo domoljubno nostalgičen dogodek, ki ga je publika hvaležno sprejela in bučno nagradila.

Poseben delež so k dogodku prispevali šolarji podružnične

osnovne šole Trebelno z mentorico Ivico Kocjan Anderlič in drugimi učiteljicami. Ne zato, ker so otroci vedno luštni, nastopi teh otrok, pa naj gre za zbor, soliste ali govorne interprete, so bili skrbno, da ne rečem temeljito pripravljeni. Ali povedano drugače, otroci se niso samo naučili, oni so vedeli kaj počno.

In vsi, ki so se trudili z njimi, tudi.Pohvalimo še ostale oblikovalce večera: Pevke DPŽ Tavžen-

troža Trebelno, zborovodkinja Gabrijela Cedilnik, Moški pevski zbor KUD Emil Adamič Mokronog, zborovodja Stane Peček, solistke Ivica Kocjan Anderlič, Alja in Nina Suljič, solista Rok Kocjan in Matej Dragan, harmonikar Primož Cedilnik, povezovalec Martin Starič in scenograf Jože Krivic.

Ženam in materam je za praznik voščil tudi župan Občine Mokronog-Trebelno, g. Anton Maver.

Posebno pohvalo, čeprav to ni običajno, gotovo zasluži tudi čudovito občinstvo, ki je zasedlo vse razpoložljive stole in stojišča do zadnjega kotička. Po moji oceni jih je bilo blizu čez dvesto petdeset. Občina Mokronog-Trebelno, ki je prireditev omogočila, je tokrat dobro naložila svoj prispevek.

s. p.Fotografirala je Dragica Ribič


Biser kulturne dediščine v domačem krajuPosestvo Pule je primer, kako lahko z revitalizacijo slovenske domačije iz 17. stoletja v butično podeželsko turistično naselje oživljamo zgodbe slovenske etnografske dediščine in spomin na vedenje in spretnosti naših prednikov. Prenova domačije iz 17. stoletja je potekala v skladu z ohranjenimi arhivskimi, fotografskimi in ustnimi viri ter po vzorih okoliške stavbne dediščine. Obnovitvena dela so vključevala tudi uporabo veščin tradicionalnih obrti, kot so slamokrovstvo, tesarstvo, mizarstvo, kovaštvo, krovstvo, kamnoseštvo, pečarstvo … Hkrati s prenovo posestva Pule je bila izvedena tudi obnova dostopne ceste, ki povezuje lokalno cesto pod vasjo Drečji Vrh s posestvom Pule v skupni dolžini 1950 metrov. Celotno vrednost izvedenih del na tem odseku javne poti je financirala Kranjska investicijska družba v višini 370.000 EUR. Kranjska investicijska družba pa je s 100.000 EUR sofinancirala tudi obnovo lokalne ceste Sveti Peter–Drečji Vrh, v dolžini 2070 m. Z velikim finančnim vložkom v občinski program obnove cest je KID omogočila obiskovalcem in domačinom udoben, predvsem pa varen dostop do posestva Pule in do njihovih domov.Danes je posestvo v celoti obnovljeno. Sestavljajo ga kmečka hiša, čebelnjak, kozolec in pet gospodarskih poslopij: skedenj z lopo, senik s hlevom, svinjak, delavnica in kašča. Domačija Pule je tako svojo vlogo in poslanstvo nadgradila z revitalizacijo posestva, ki ji je omogočila nove funkcionalne vrednosti. Posestvo je zaradi doslednega ohranjanja slovenske etnografske dediščine sprejeto v družbo evropskih historičnih hotelskih znamenitosti "Historic Hotels of Europe". Na Posestvu ste dobrodošli vsi. V restavraciji Pod skednjem hišni kuharski virtuoz pripravlja izjemne jedi, ki v svojem pristnem okusu združujejo slovensko tradicionalno kuhinjo z modernimi kulinaričnimi smernicami. Poznavalci vina bodo navdušeni nad prostorno vinsko kletjo, ki v svojem klasičnem ambientu hrani več kot 180 vrst vin z najboljših vinorodnih leg sveta, s posebnim poudarkom na vinih najboljših slovenskih vinarjev. Lahko si privoščite tudi dnevno sprostitev in razvajanje v oazi dobrega počutja ali pa se samo prepustite lepoti narave in v popolnem miru uživate na posestvu.Slogan posestva se glasi »Dobrodošli doma«, zato se celotna ekipa na vsakem koraku potrudi, da se ob obisku na posestvu res počutite kot doma. Bodimo ponosni na tak biser ohranjanja kulturne dediščine v našem kraju in kar brez strahu ga obiščimo. Ekipa Posestva Pule bo vsakogar od vas vesela. Dobrodošli.

Posestvo Pule, Drečji Vrh 16, 8231 TrebelnoTel.: 07/34-99-700, Mob.: 051 670 860; 051-373-662

www.pule.si ; [email protected]

ODSEVISSN 1855-3443

Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Mokronog-Trebelno, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog

Uredniški odborStane PEČEK, odgovorni urednik, 041 296 111, [email protected] Petra KRNC, namestnica odgovornega urednika, 031 513 462, [email protected] PEKOLJ, članica/direktorica občinske uprave, Jerneja DRAGAN, članica, [email protected] Milena HVASTIJA, 031 745 044, članica, [email protected] Miroslav HROVAT, član, 040 796 475, [email protected]

Grafična realizacija: Tomograf, Novo mesto

Naklada: 1200 izvodov

ODSEV dobijo vsa gospodinjstva v občini Mokronog-Trebelno brezplačno.

Uredništvo si pridržuje pravico da ne objavi, delno objavi ali krajša prispevke v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi.Nenaročeni in nedogovorjeni prispevki so lahko dolgi do 1500 znakov, skupaj s presledki, in morajo biti podpisani s polnim imenom in priimkom. Na izrecno željo uredništvu znanega avtorja prispevka, se ime in priimek le-tega lahko tudi ne objavi.Uredništvo si v skladu z Odlokom o izdajanju občinskega glasila Odsev pridržuje pravico, da neprimerne in žaljive vsebine ne objavi.

Fotografije, prilepljene v word, zaradi slabe kakovosti ne bodo objavljene.

Prispevke lahko pošljete po elektronski pošti na naslov: [email protected] na naslov uredništva: ODSEV, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog

Tu dobite tudi informacije o oglaševanju.

Spoštovani bralci, obveščamo, da imamo nov e-naslov:

[email protected]

PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO ODSEVA SPREJEMAMO

DO SOBOTE, 22. JUNIJA 2013

Kje je metla,in kje pisker,kje koren za nos štrli?

Eden s knjigo, drug s klobukom,tretji filmsko sedi,in četrti,ne verjeli,kar kraljevske je krvi!

Res ta svet se blazno hitroz dneva v dan naprej vrti, še snežakiniso tisto,kar še lani so bili.

23 - mokronog-trebelno.si

Documents

Transcript of 23 - mokronog-trebelno.si