221 Kapital 07 02 2011

NA ZATVORAWE, PETOK, 04.02.2011, 13.00~.

MBI 10 0,35%MBID 0,38%OMB 0,42%

EVRO/DENAR 61,50DOLAR/DENAR 45,12 EVRO/DOLAR 1,36

NAFTA BRENT 99,83EURORIBOR 1,68%

pone

deln

ik. 0

7. f

evru

ar

i. 2

011

| br

oj 2

21 |

godi

na 1

| ce

na 2

0 de

n. |

tel.

2 5

5 14

41

| fa

ks. 2

58

14 4

0

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (04.02)

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

4

STRUJATA, PARNOTO I JAVNATA POTRO[UVA^KA GI PODGREVAAT CENITE

I MAKEDONIJA ]E SE MA I SO INFLACIJATA?!� STRANA 2-3

ponedelnik

00

0

9

000

44

Teteks o~ekuva dobivka od 3,6 milioni denari godinava � STRANA 10

[estmese~nite zapisi }e gi namalat kamatite na {tedeweto� STRANA 11

Srpskite nau~nici go osvojuvaat svetot� STRANA 16

Kosor }e otvora 150.000 rabotni mesta � STRANA 17

SE [U[KA ME\U LEKARITE, BOLNICITE I PARTISKITE [TABOVI

SE PRAVAT SPISOCI ZA VRABOTUVAWA VO ZDRAVSTVOTO?!� STRANA 6

VOVEDNIKALEKSANDRA SPASEVSKA

DOJDE I KRAJOT NA SVEDMILK!� STRANA 2

...POGLED NA DENOT...QUPÔ ZIKOV

PAJA@INATA ]E MORA DA SE [IRI!� STRANA 4

NISKO NIVO NA SVEST I “SKR@AVOST”

Firmite ne podgot-vuvaat energetski efikasni proekti! � STRANA 9

� STRANA 12-13

KOLUMNAKIRIL NEJKOV

HUMANISTI^KI KOMPANII: PRORO[TVO OD HARVARD � STRANA 14

Apetitot za rizik se vra}a na berzata! � STRANA 12-13

Komunaliite za industriski objekti }e bidat 5% od sega{nite! � STRANA 8

USLOVITE NA SDSMZA VRA]AWE NAZAD:

DEN "D" ZA VELIJA & Co.SE MENAXIRA POLITI^KA RAZVR-SKA ZA A1, VREME, [PIC **** E RE!

1GRUEVSKI I VMRO-DPMNE VEDNA[ DA OBEZBEDAT I DA GARANTIRAAT NEPREÊNO FUNKCIONIRAWE NA SITE MEDIUMI, A ZARADI AKTUELNATA SITUACIJA, OSOBENO NA A1, A2, VREME, [PIC I **** E RE

2USVOJUVAWE NA USTAVNI IZMENI SO KOI ]E SE OTSTRANI MINISTEROT ZA PRAVDA MIHAJ-LO MANEVSKI OD SUDSKIOT SOVET

3USVOJUVAWE NA ZAKON SO KOJ ZA SITE MEDI-UMSKI KAMPAWI FINANSIRANI SO NARODNI PARI, RAMNOMERNO ]E SE RASPREDELAT NA SITE ELEKTRONSKI I PEÂTENI MEDIUMI

4KONSENZUALNO USOGLASUVAWE NA SITE IZME-NI NA IZBORNIOT ZAKON SO VKLUÊNOST NA PRETSTAVNICITE NA OBSE I ODIHR

5SOBRANISKA KOMISIJA ZA PROÎSTUVAWE NA IZBIRA^KIOT SPISOK

POGLED NA

NISKO NIVOI “SKR@AVO

Firmite nvuvaat ene

r

efikasni puu

� STRANA 9

� STRANA 12

Komunaliitindustrisk

u

objekti }e u ru

5% od segaj

� STRANA 8

GRUEVSKI I VMRO-DPMNE VEDNA[ DA OBEZBEDAT I DA GARANTIRAAT NEPREÊNO OBEZBEDAT I DA GARANTIRAAT NEPREÊNOFUNKCIONIRAWE NA SITE MEDIUMI, A ZARADI AKTUELNATA SITUACIJA, OSOBENO NA A1, A2, VREME, [PIC I **** E RE

IVANOV SVIKALIDERSKA!!!

Navigator2 KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

Novi blokirani smetki registrirala Narodnata banka vo januari godinava, so {to vkupniot broj na kompanii i gra|ani ~ii ìro-smetki se blokirani se iska~i na 91.033. Za sporedba, vo januari minatata godina imalo 68.350 blokirani smetki, {to, spored ekspertite, zna~i deka doma{nata ekonomija s$ u{te se bori so namalenata likvidnost. Naj~esti pri~ini za blokirawe na smetkite na firmite i gra|anite se neplateni danoci i pridonesi, neplaten kredit, no i dolgovi kon privatni kompanii. Vo isto vreme raste brojot na novoot-voreni smetki vo delovnite banki. Samo vo januari godinava se otvoreni 39.557 novi smetki.1.801

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ALEKSANDRA [email protected] SPASEVSKAALEKSANDRA SPASEVSKAspapp sevska@ka@@ pitpp al.com.mk

Po dvegodi{nata saga po sudovite i obidite da se najde spasitel na Svedmilk, mlekarnicata kone~no otide vo likvi-dacija. Vakviot epilog be{e dobro poznat u{te pred dve godini, no nikoj ne saka{e da go vidi toa. Dve godini bea zaludno potro{eni po sudnicite, a na krajot najgolemi gu-bitnici ostanaa farmer-ite i kreditorite.U{te na po~etokot be{e jasno deka nema da se najde investitor, a jasno be{e deka i dvata obida na ste~ajniot upravnik da najde spasitel za propadnatata mlekarnica se samo kupuvawe vreme. Nitu Mo{e Baum, nitu @ivko Radevski ne najdoa pari za da ja zakrpat milionskata dupka koja ja napravija sopstvenicite na mlekarnicata so fi-nansiskite malverzacii, so koi o{tetija nekolku banki, lizing-kompanii, nebroen broj drugi firmi doveriteli.Vo me|uvreme, se razmota celoto klop~e, vo koe se otkri i vme{anosta na dràvata vo cela-ta investicija. Duri i {vedskata vlada (po-radi u~estvo na {vedski dràven fond vo mleka-rnicata) jasno i glasno ukaà za vme{anosta na vladini pretstavni-ci vo osnovaweto i propa|aweto na Sved-milk. No, nikoj ne digna

DOJDE I KRAJOT NA SVEDMILK!

PONEDELNIK 07 FEVRUARI 2011PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

fama za toa. Vladata u{te na po~etokot otfrli seka-kva vme{anost vo slu~ajot i se ogradi od obvinuva-wata od farmerite deka e slepa na kriminalot.No, site fakti ukaùvaat deka propa|aweto na Sved-milk e klasi~en primer na kriminal vo koj dràvata ima vme{ano prsti. Ne moè Vladata da ja otfrla vinata za propa|awe na mlekarnicata so odgovor deka e privatna kompani-ja, koga instituciite na dràvata bea “slepi” na finansiskite malverzacii koi se slu~uvale vo Sved-milk.Ne moè Vladata da ja otfrla vinata koga po dve godini nitu eden od sop-stvenicite za koi ima{e pokrenato krivi~ni prijavi ne odgovararal za krimi-nalot {to go napravil. Ne moè Vladata da ja otfrla vinata koga toga{niot zamenik-minister za zem-jodelstvo, Kristijan Delev, koj i samiot kumuva{e na investicijata i na nejzi-noto propa|awe, vedna{ po propa|aweto is~ezna od zemjata i sega od nego nema ni traga ni glas.Na sekoj {to saka da vidi kristalno mu e jasno koja be{e celta na Delev da najde investitor koj za edno evro }e ja zeme i restartira mlekarnicata samo za da ja spasi od propast. Nikoj ne saka na videlina da go iz-vadi “valkaniot ve{“. A glumeweto deka bara in-vestitor e samo ma~kawe o~i na javnosta.N o , n e s am o D e l e v . Osnova~ite, najgolemite vinovnici za propa|aweto na Svedmilk, s$ u{te se na sloboda. [ve|anecot Roxer Oskarson, koj be{e najgla-sen da ja fali najgolemata

“{vedska investicija”, ot-kako potona brodot i si gi napolni xebovite so pari, se vrati vo [vedska. Iako za nego ima krivi~na pri-java i treba da odgovara za delata {to gi storil, nikoj ne go sopre da izleze od zemjata.Slobodno {etaat i Ala Al Kafagi i Josif Sarxovski i iako se vo dràvata nikoj ne gi goni. Vo me|uvreme, od fabrikata, koja be{e najavuvana kako najgolema investicija vo zemjava i treba{e da stavi kraj na mle~nite krizi, ostana samo halata obrasnata so treva i trwa i ska-pata oprema zemena pod lizing.Otkako sudot proglasi likvidacija, sega taa }e se prodava bez dolgovi i bez obvrski, no mnogu te{ko deka }e se najde nekoj zainteresiran da ja kupi. I da ja kupi, nema da vre-di 30 milioni evra, kolku {to iznesuva vkupniot dolg kon site doveriteli.

P

So voveduvaweto nov mon-etaren instrument so koj }e se izvlekuva vi{okot pari od ekonomijata, Narodnata banka (NBM) pra}a signal deka e podgotvena da se bori so doma{nite rizici koi moè da ja podgreat inflacijata, ocenuvaat ekonomistite za “Kapital”. Pritisokot vrz zgolemuvaweto na op{toto nivo na cenite, {to se o~ekuva da bide glavniot predizvik za ekonomijata vo 2011 godina, najmnogu doa|a od poskapu-vaweto na parnoto greewe za 4%, najavenoto poskapuvawe na strujata za 7% i od porastot na javnata potro{uva~ka za 7% vo odnos na lani. Dopolnitelno, golem rizik za podgrevawe na inflacijata vo Makedonija doa|a i odnadvor, bidej}i kako uvoznozavisna zemja gi uvezuvame i povisokite ceni na hranata i na naftata od svetskite pazari. Za da ja odrì cenovnata stabilnost, monetarnata vlast

vovede novi {estmese~ni blagajni~ki zapisi, so koi dopolnitelno }e se izvlekuvaat pari od prometot za da se odrì cenovnata stabilnost so umereno nivo na inflacija do 3%. “Noviot instrument za pov-lekuvawe na likvidnost od ekonomijata {to go najavi Narodnata banka potvrduva deka taa e determinirana da se bori protiv doma{nite faktori koi vlijaat vrz zgol-emuvawe na nivoto na cenite. So ovoj poteg mislam deka NBM mu konkurira na Ministerst-voto za finansii, koe dosega agresivno se zadolùva{e na doma{niot pazar preku dràvni zapisi. No, vo ovoj slu~aj, parite namesto da se tro{at, }e se steriliziraat. Dobro e {to NBM ne ja zgolemi osnovnata kamata, bidej}i koga zgolemuvaweto na cenite e vodeno od poskapuvawe na hranata i na energensite na svetskite berzi, takviot poteg na monetarnata vlast negativno }e se odrazi vrz zakrepnuvaweto na ekonomi-jata”, ocenuva profesorot i porane{en minister za fin-ansii, Trajko Slaveski.Porane{niot guverner na NBM, Qube Trpeski, o~ekuva noviot instrument da bide do-volno atraktiven za bankarite, so {to }e se ostvari celta na monetarnata strategija za postignuvawe i odrùvawe na

cenovnata stabilnost preku izvlekuvawe na likvidnosta.“ N o v i t e { e s t m e s e ~ n i blagajni~ki zapisi {to gi vovede NBM se voobi~aen monetaren instrument kaj site centralni banki, so koj preku izvlekuvawe pari od prometot se vlijae za odrùvawe na sta-bilnosta na kursot na denarot i na inflacijata. Mislam deka bankite }e pokaàt interes za ovie podolgoro~ni zapisi, no jas smetam deka e {tetno {to vo vakvi uslovi dopolnitelno se izvlekuva likvidnosta po cena na odrùvawe na fik-sen kurs na denarot tolku dolgo vreme”, smeta profesorot Trpeski.

Signal deka proble- �mot so inflacijata vleguva vo doma{nata ekonomija se i poda-tocite deka godi{na-ta inflacija vo de-kemvri dostigna do 3%.

Toa e najvisoko nivo vo pos-lednite tri godini. Cenite na nekoi osnovni proizvodi na godi{no nivo porasnaa pove}e i od nivoto na umerena inflacija. Masloto za jadewe vo dekemvri 2010 godina be{e za 35,4% poskapo vo sporedba so istiot period prethodnata godina, {e}erot za 10,6%, strujata za 10%, gasot za 16,2% i te~nite goriva za 23%, domu-vaweto i stanarinite za 7,5%, transportot za 6,5%. Indeksot

SALEKSANDAR JANEV

[email protected]

STRUJATA, PARNOTO I JAVNATA POTRO[UVA^KA

Pritisokot vrz op{toto nivo na cenite, {to se o~ekuva da bide glavniot predizvik za ekonomijata vo 2011 godina, najmnogu doa|a od poskapuvaweto na parnoto greewe za 4%, najavenoto poskapuvawe na strujata za 7% i od porastot na javnata potro{uva~ka za 7% vo odnos na lani. So voveduvaweto nov instrument so koj }e go izvlekuva vi{okot pari, Narodnata banka pra}a signal deka }e se bori so doma{nite rizici koi }e ja podgrevaat inflacijata

I MAKEDONIJA SO INFLACIJAT

TRAJKO SLAVESKIPROFESOR I PORANEШEN MINISTER ZA FINANSII“Noviot instrument za povlekuvawe na likvidnosta od ekonomijata {to go najavi Narodnata banka pot-vrduva deka taa e determinirana da se bori protiv doma{nite faktori koi vlijaat vrz zgolemuvawe na nivoto na cenite. So ovoj poteg, NBM mu konkurira na Ministerstvoto za finansii, koe dosega agresivno se zadolùva{e na doma{niot pazar preku dràvni zapisi. No, vo ovoj slu~aj, parite namesto da se tro{at, }e se steriliziraat. Dobro e {to NBM ne ja zgolemi osnovnata kamata, bidej}i koga zgolemu-vaweto na cenite e vodeno od poskapuvaweto na hranata i energensite na svetskite berzi, takviot poteg na monetarnata vlast negativno bi se odrazil vrz zakrepnuvaweto na ekonomijata.”

Navigator 3��NE IM BE[E DENOT�LIDERI �POBEDNIK

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

@ELBATA I RABOTATA SE KRILJATA ZA GOLEMITE DELA

JOHAN VOLFGANG FON GETEGERMANSKI PISATEL

�

Pretsedatelot na dràvata, \or|e Ivanov, vo vreme koga Makedonija se soo~uva so seri-ozna politi~ka kriza i desta-bilizacija na politi~kata sce-na, se nametna kako politi~ar koj insistira na konsenzus i razumno odnesuvawe od nosi-telite na politi~kata odgovor-nost. [efot na dràvata, po liderskata sredba vo Jasen (koja “do du{a” zavr{i so fijasko), denes }e se obide na ista masa da gi sedne politi~kite lideri so cel da se najde izlez od situaci-jata nastanata so bojkotot na SDSM (zaedno so NSDP i ND, DPA na Ta~i bojkotira ve}e cela godina) na Parlamentot. Ivanov pora~a deka sekoja partija sama si gi nosi od-lukite i odgovornostite za svoite postapki, no oti e do-bro da se razgovara i da se najde re{enie za problemite. Toj smeta deka bojkotite i vo minatoto zavr{uvale so

i skepticizam odat dotamu, {to toj se somneva duri i vo borbata protiv globalnoto zatopluvawe. Vo me|uvreme, dodeka pretsedatelot im e zafaten so crni prognozi na Unijata vo koja ~lenuva dràvata, êsite se ma~at so te{kata ekonomska kriza, koja zatvori mnogu rabotni mesta, zna~itelno go namali izvozot, zatvori banki, a, bidej}i golem del od na-jgolemite ~e{ki kompanii se vo sopstvenost na stranci, tie voop{to ne se dvoumat da si go povle~at kapitalot. Vreme e 70-godi{niot Klaus da sfati deka mestoto na negovata Re-publika, sepak, e pod znameto so yvezdi, pa soglasno toa namesto defendisti~ki stavovi, da prezentira hrabrost i liderstvo.

Najnovata anketa na Centarot za istraùvawe na javnoto mislewe (CVVM) pokaùva deka od stranskite politi~ari, êsite najmnogu mu veruvaat na amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, najmalku na ruskiot premier, Vladimir Putin, a ne{to izme|u na sopstveniot pretsedatel, Va-clav Klaus. Iako Klaus moè da se pofali so poddr{ka doma (i pokraj anketata), ovoj ~e{ki lider prodolùva da ja branuva evropskata javnost so izjavite vo koi propagira evroskepticizam. Otkako kaà deka ne veruva vo idninata na evroto kako valuta, deka e silno protiv pro{iruvawe na Unijata, no i deka otvoreno se somneva vo opstanokot na EU kako idejno–politi~ka tvroba, vo analiza na “Sandej Tajms” toj e ocenet kako “provokatorot od ê{ka”, ~ij negativen stav

V

� GUBITNIK

N

� MISLA NA DENOT

MAJA PARNAXIEVA-ZMEJKOVA

Gi kazni doktorite {to izda-vaat nara~ani boleduvawa,

{to e apsolutno opravdana merka, bidej}i boleduvawata se na~in za izbegnuvawe na rabotnite obvrski

ZORAN STAVRESKI

Lo{o e menaxiraweto so buxetot ako dràvnite

rezervi za nafta se polnat vo vreme koga cenata raste, a se odloùvale tenderite koga cenata be{e niska

JANIS RAGUSIS

Gr~kiot minister za vnatre{-ni raboti }e im go prodolì

vremeto na vrabotenite vo jav-nata administracija za istata plata, za da ja zgolemi nivnata produktivnost

ZORAN STEFANOVSKI

S$ dodeka Sovetot za radiodifuzija

e nem nabquduva~ na slu~uvawata vo mediumite, ovoj sektor }e pa|a vo u{te pogolema kriza

ÊSITE POVE]E MU VERUVAAT NA OBAMA OTKOLKU NA KLAUS

LIDER

\OR\E IVANOV

VACLAV KLAUS

sednuvawe na masa i razgov-arawe za toa kako da se najde re{enie. Bez razlika kako }e zavr{i obidot na Ivanov i dali politi~arite }e uspeat da najdat zaedni~ki jazik, negovite inicijativi pokaùvaat zrelost i kapacitet za spravuvawe so novonastanatite problemi. Obvinuvawata na opozicijata deka se raboti samo za medium-ska farsa vo koja Ivanov saka da demonstrira funkcionirawe na politi~kiot dijalog, moèbi dràt ako se zeme predvid deka site sredbi dosega zavr{ija bez nikakov ishod, no re{enieto na problemite vo nikoj slu~aj ne se pravi so bojkot, tuku so soo~uvawe so problemot. A {efot na dràvata, kako vistinski tatko na nacijata, ovojpat vo vistinski moment povle~e vistinski ~ekor. SDSM sega treba da znae kako da odgovori!

A GI PODGREVAAT CENITE

Hrvatska skoknaa za 1,4% vo sporedba so istiot period prethodnata godina, a vo Slovenija za 1,8%. Najgolemi problemi so iflacijata od zemjite vo regionot imaat Srbija so godi{na stapka od 9,6%, Romanija so 7,8% i Turcija so 7,4%.

Site ekonomisti �se ednoglasni deka inflacijata }e bide najgolem rizik za ekonomijata vo 2011 godina.

Zgolemuvaweto na pobaru-va~kata za surovini i hrana na globalniot pazar, kako i o~ekuvawata za zakrep-nuvawe na ekonomijata od kriza, sozdavaat pritisok koj doveduva do zabrzan porast

na cenite. Inflacijata vo globalni ramki po~nuva da stanuva problem koj brzo moè da se uveze vo Make-donija. Od edna strana, toa moè da bide znak deka ekonomijata po~nuva ra raste, no porastot na pobaruva~kata za odrede-ni surovini i zgolemeniot optek na pari vo najgolemite svetski ekonomii, kako SAD i Kina, koi odlu~ija so vbrizguvawe pari da gi le~at posledicite od krizata, se podloga za lesno zgolemu-vawe na cenite. Ekonomistite predupreduvaat deka inflacijata stanuva glaven rizik koj lesno moè da go naru{i tempoto na zazdravuvawe na makedon-skata ekonomija od krizata i

poradi toa alarmiraat Vla-data navreme da reagira so nekolku instant-merki, kako {to se subvencionirawe na nekoi osnovni prehranbeni proizvodi ili intervencija od stokovite rezervi na naf-ta, p~enica ili maslo da go ublaì momentalniot rast na cenite. Vo taa nasoka, kako preventivna merka, Vladata ve}e ja namali carinata na {e}erot od 30% na 5%. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, izjavi deka e mnogu verojatno Vla-data na nekoja od slednite sednici da go razgleda ovoj problem za da odlu~i dali }e reagira so proizvodi od stokovite rezervi za da se za~uva cenovnata stabilnost vo Makedonija.

na ceni na hranata na Svetskata agencija za hrana (FAO) vo januari ja nadmina najgolemata vrednost od 2008 godina, koga imavme izrazen pritisok vrz cenite, a godi{nata inflacija vo Makedonija dostigna do 10,1%.Guvernerot na NBM, Petar Go{ev, pak, tvrdi deka inflacijata vo Makedonija godinava nema da nadmine 3%. “Postoi rizik za intenzivirawe na rastot na inflacijata vo odnos na proektiraniot, {to bi se odrazilo na o~ekuvawata i pobaruva~kata za devizi. Sepak, soglasno relativno um-ereniot prenosen efekt od svetskite pazari vrz doma{nite ceni, kako i faktot {to ne se o~ekuva pritisok od doma{nata pobaruva~ka, smetam deka in-flacijata }e ostane vo kon-trolirani ramki. No, dokolku rizicite za eventualen posilen rast na cenite na hranata i na energijata se zgolemat, so mo`nost za pointenizven in-direkten efekt vrz ostanatite ceni, NBM }e prezeme soodvetni merki so cel ostvaruvawe na celite na monetarnata politika”, izjavi Go{ev.Godi{nata stapka na inflacija vo Makedonija vo dekemvri e povisoka od nivoto vo nekolku zemji koi ve}e go vklu~ija alar-mot za mo`nite negativni pos-ledici od rastot na cenite vrz konkurenstvosta na ekonomijata. Najniska inflacija na krajot od 2010 godina ima{e Crna Gora, od samo 0,7%. Cenite vo

]E SE MA I TA?!

PETAR GOШEVGUVERNER NA NBM“Postoi rizik za intenzivirawe na rastot na inflacijata vo odnos na proektiraniot, {to bi se odrazilo na o~ekuvawata i pobaruva~kata za devizi. Sepak, soglasno relativno umer-eniot prenosen efekt od svetskite pazari vrz doma{nite ceni, kako i faktot {to ne se o~ekuva pritisok od doma{nata pobaruva~ka, smetam deka inflacijata }e ostane vo kontrolirani ramki. No, dokolku rizicite za eventualen posilen rast na cenite na hranata i na energi-jata se zgolemat, so mo`nost za pointenizven indirekten efekt vrz ostanatite ceni, NBM }e prezeme soodvetni merki za ostvaruvawe na celite na monetarnata politika.”

IKIK

\OR\\E IVANOV

VACLAV KLAUS

Navigator4 KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

]e se raskr~mi li celiot imot na Svedmilk ili, pak, fabrikata }e se prodava

vo paket i }e prodolì so nejzinata dejnost da otkupuva i proizveduva mleko. Ova e pra{aweto koe se otvori otkako sudot minatata nedela proglasi likvidacija na mlekarni-cata. Iako krajniot zbor go ima najgolemiot doveri-tel, NLB Tutunska banka, koja pobaruva 10 mil-ioni evra, ostanatite doveriteli i farmeri se nadevaat deka fabrikata }e bide prodadena vo paket i kone~no }e bidat obes{teteni. Pozitiven ishod od likvidacijata o~ekuva i ste~ajniot up-ravnik Bogoqub Makrevs-ki. Toj se nadeva deka ostanatite doveriteli }e se dogovorat so NLB Tutunska da ne se razdeli imotot na mlekarnicata i taa da bide prodadena celosno.Od Hipo alpe adria liz-ing, koja ima izla~no pravo nad opremata vo Svedmilk i e vtora na listata za obes{tetuvawe, velat deka u{te od samiot po~etok bile zain-teresirani da se prodade kompletno celata mleka-rnica.“So samoto dobivawe na odluka za izla~no pravo, na{ata sopstvenost vrz

opremata e nesporna. Dali toa pravo }e go iskoristime vedna{ za oddelno da se prodade opremata ili da se na-stapi zaedno so ostana-tite doveriteli, s$ u{te ne e definiran planot. Vo sekoj slu~aj, Hipo alpe adria od samiot start e zainteresirana za zaedni~ki nastap i sorabotka so drugite pozna~ajni doveriteli, koi, za àl, dosega gi nemavme”, velat od kom-panijata.Lizing-kompanijata od Svedmilk ima pobaruvawe od okolu ~etiri milioni evra od vrednosta na opremata, kako i pari~ni pobaruvawa od 750.000 evra. Nemaat informacija kolku vredi imotot na mlekarnicata i dali po proda`bata }e bidat

obes{eteteni site poba-ruvawa.Ste~ajniot upravnik Makrevski, pak, objasnuva deka vo naredniot period sudot }e treba da nazna~i procenitel na vrednosta na imotot na Svedmilk, a odborot na doveriteli }e treba da se dogovori na koj na~in }e se pro-dava fabrikata.“Doveritelite }e treba da pregovaraat so Tutunska banka i so Hipo alpe adria lizing, koi imaat razvla~no i izvla~no (prioritetno) pravo na imotot i opremata, dali imotot na fabrikata vo paket }e se prodava preku javen oglas ili, pak, tie posebno }e gi prodavaat. Vo sekoj slu~aj, bankata i lizing-kompanijata prvi }e si gi naplatat pobaruva-wata, a ako ostanat pari,

toga{ }e se isplatat i ostanatite doveriteli”, veli Makrevski.Toj pojasnuva deka otkako }e se dogovorat site do-veriteli, toga{ }e bide raspi{an oglasot, za {to se nadeva deka postap-kata }e zavr{i vo najbrz moèn rok.Od najgolemiot doveritel, NLB Tutunska banka, koja go ima krajniot zbor za proda`bata na Sved-milk, do krajot na denot ne dobivme odgovor {to planiraat da prezemat vo naredniot period.

FARMERITE NE GUBAT NADE@

Iako so likvidacijata na Svedmilk propadnaa poslednite nadeì na farmerite deka }e si gi dobijat parite od pre-dadenoto mleko, tie s$

u{te imaat nade` deka ova ne zna~i kraj i deka nekoj }e ja kupi fabrika-ta vo paket i }eprodolì so rabota. Po poslednoto ro~i{te, koe se odrà minatata nedela, del od niv bea razo~arani {to po dve godini pominati po su-dovite fabrikata propad-na. Nekoi od niv s$ u{te kalkuliraat kolku }e dobijat otkako }e bide prodaden imotot.“Vo naredniot period }ese prodavaat objektite. Mnogu e va`no od vkupna-ta masa za obes{tetuvawe da ne se isklu~uva imotot na doveritelite, NLB Tutunska i na Hipo alpe adria lizing, i da se prodava vo paket. Taka }e moàt i ostanatite dover-iteli da dobijat”, izjavi Vane Andreev, advokat na farmerite, kooperanti na Svedmilk. Spored nego, ako mleka-rnicata se prodava vo paket preku javen oglas, toga{ za dostavenite po-nudi }e re{ava odborot

na doveriteli, a ako NLB Tutunska banka go pokrene razvla~noto pravo, toga{ taa nejziniotdel }e go prodava vo posebna po-stapka.“Mislam deka bankata nema interes da ja pro-dade mlekarnicata vo posebna postapka i deka, sepak, }e odi vo paket”, izjavi Andreev.Golem del od farmerite kooperanti se otkaàa od parite za predadenoto mleko i velat deka sega ne znaat kako }e gi vra-tat kreditite kon bankite.“Nie po likvidacijata ostanuvame bez pari. [to ni ostanuva sega osven da se sobereme i da gi zamolime bankite kade {to dolìme so po eden, dva ili tri krediti da ni dadat grejs-period za da gi vratime kreditite. So poslednoto ro~i{te zavr{ivme so Svedmilk. Sega s$ e vo racete na bankite”, izjavi farmer-ot Vujadin @igi} po zavr{uvawe na posled-noto ro~i{te.

PO LIKVIDACIJATA, DOVERITELITE KALKULIRAAT SO IMOTOT

]E SE RASKR^MI LI IMOTOT NA SVEDMILK?Otkako sudot proglasi likvidacija na mlekarnicata Svedmilk, doveritelite po~naa da kalkuliraat koj kolku }e bide obes{teten od proda`bata na imotot. S$ u{te ne se znae dali fabrikata }e bide prodadena kako celina ili na delovi

��

ALEKSANDRA [email protected] OBVINITELSTVOTO U[TE SOBIRA

DOKAZI ZA KRIMINALOTDve godini otkako Upravata za finansiska policija i MVR podnesoa krivi~na prijava protiv osnova~ite na mlekarnicata Svedmilk poradi osnovano som-nevawe deka storile krivi~ni dela, slu~ajot s$ u{te e bez epilog. Od Osnovnoto javno obvinitelstvo velat deka ne znaat koga }e po~ne sudskata postapka i deka s$ u{te sobiraat dokazi.“Pokrenato e obvinenie protiv nekolku lica i vo momentov s$ u{te trae istra`nata postapka”, iz-javija od Javnoto obvinitelstvo.

Navigator 5KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI...

22.668 TRGOVCI PRIFA]A-LE PLATE@NI KAR-TI^KI LANI, [TO E ZA 56 POMALKU OD 2009 GODINA

MILIJARDI EVRA E VKUPNATA VREDNOST NA TRANSAKCII PREKU PLATE@NI KARTI^KI VO 2010 GODINA1,6

133.022 PLATE@NI KAR-TI^KI MINATATA GODINA SE IZDADE-NI VO MAKEDONIJA

QUPÔ ZIKOV

61...POGLED NA DENOT...

PAJA@INATA ]E MORA DA SE [IRI...!

edelava }e ja po~nam so sjajnata izjava na Simone Filipini, holandskata ambasa-dorka vo Makedonija: “Jasno be{e kaàno i vo evropskiot Izve{taj za napredokot i vo diskusiite me|u zemjite-~lenki i Makedonija, deka postojat nezdravi relacii me|u biznisot

i mediumite vo Makedonija, deka ima vlijanie od biznis-menite i politi~kite strui vrz ureduva~kite politiki na odredeni medium i deka slobodata i nezavisnoto novi-narstvo se dovedeni vo pra{awe kako rezultat na ovoj konflikt na interesi. Ako gledate deka dva mediuma se vo sopstvenost na pratenici vo Parlamentot, toa, sekako, e situacija koja ne e poèlna. Mislam deka e va`no da se diskutira za ova, da se obideme da gi podelime ulogite vo op{testvoto i, sekako, mediumskata sloboda treba da bide zagarantirana, isto kako i nezavisnosta na novinarite. Mislam deka ova e osobeno va`no pra{awe koe stana u{te pova`no vo poslednite nekolku nedeli i toa treba da se re{i {to pobrzo”...Toa e toa... Minatata nedela pi{uvav mnogu za ovoj na{ problem koj poleka, no sigurno izleguva na povr{ina i vo Brisel, vo forma na nov “ben~mark”. Napi{av deka primerot na Velija Ramkovski i negovata delovna sudbina e samo po~etokot... Nema ova taka da zavr{i!Denovive na na{ite politi~ari od vlasta i od opozici-jata podednakvo im se polni ustite za slobodata na mediumite... Veljanovski saka{e duri i Parlamentot da rasprava za toa (!?)... ne razbiraj}i deka tokmu tamu, okolu nego, sedat lu|eto koi se pri~inite, a ne re{enieto za ovoj problem... Na primer, Boris Stojmenov (Kanal 5 TV) i Qubisav Ivanov–Yingo (Sitel TV).

Sekako deka na Velija Ramkovski (A1 TV) za vlakno ne mu uspea da im se pridruì na ovie dvajca vo Parlamentot i negovata partija, da stane{e parlamentaren koalicionen partner na Nikola Gruevski, so {to moè{e da go dobie i ministerskoto mesto za zemjodelstvo! Koj znae, ako toa mu uspee{e deneska moèbi i nema{e da “skapuva” vo [utka!? Vsu{nost, mili moi, toa e na{iot problem...Zna~i dve od trite najgledani televizii vo Makedonija “so dominantna turska programa” ni sedat vo Parlamentot! Menaxmentot na tretata (epten najgledanata i desetici firmi vrzani za nea, pak, denovive e rasporeden niz pove}e }elii vo istra`niot zatvor vo [utka”, od kade{to preku {atorot od pred Vladata, pra}a aberi do opozicijata deka nemalo demokratija vo Makedonija!? A }e ima{e li pove}e demokratija ako Ramkovski deneska sede{e vo Par-lamnentot! Ova e pra{aweto za SDSM?Zatoa, ova {to denovive se slu~uva na bednata makedon-ska politi~ka scena e “traqava rabota”! Nesposobnite pratenici i ostanatite “partiski pacovi”, namesto da si ja gledaat “bedata”, im se dodvoruvaat na novinarite vo stilot – sega treba da izdrìte ({to li samo da izdràt novinarite!!!?). Defekti:Prvo, postoewe nagoni kaj na{ite “mediumski magnati” vo Parlamentot deka moàt da bidat Silvio Berluskoni! Em glavni vo politikata, em glavni vo sportot, biznisot i mediumite! Pravat ogromna {teta so toa {to bezobrazno preku svoite televizii ja naso~uvaat i interveniraat vrz politi~kata debatata. Destrukcija... I tie i Ramkovski, i SDSM i VMRO-DPMNE, za àl, u{te ne sfatija deka Ber-luskoni ne e dobriot primer, oti i Evropa taka ne saka... ama nema {to da pravi, pa trpenieto i se nametnuva kako klu~no re{enie... Vtoro, ovaa nezdrava vrska od na{ite pratenici i direktori na javni pretprijatija, sozdavaat “paraziti” i la`ni veli~ini. Ne moè, bre, televiziite i vesnicite, kako i lukrativnite urednici i onie nesvesni i nesre}ni novinar~iwa, da im bidat glavnite aduti za napredokot vo svoite karieri drèj}i ja javnosta vo “zalo`ni~ka drama”, a Parlamentot i raznite javni pretprijatija kade {to lapaat honorari vo edna krajno sterilna i bedna pozicija vo odnos na vistinskiot produktiven javen interes... Kaj nemame “manxa” od niv, u{te treba preku nivnite televiziski megafoni da im gi primime frustraciite na “neoistvareni li~nosti”. Poglednete na {to ni li~at trite televizii – na ezda od turski serii, otsustvo na makedonska produkcija, niskobuxetni firmi reklamiraat vo dolgi minutaì, utepan “prajm tajm”, urednici bez viz-ija, novinari koi dve tretini od rabotniot den go minu-vaat vo kafeani so “òlta” i salata... a urednicite sose gazdite im velat deka taka treba oti preku niv ostvaru-vaat “smrdeni partiski agendi”!?Ova li treba{e da go dobieme kako razvoj na mediumite i slobodata na govorot po dvaeset godini neziven razvoj na mediumite, za koj razvoj se potro{eni milioni evra i dolari od me|unarodnata zaednica.Bedno, pobedno zdravje...

N

HA[IM TAÎ �premier na Kosovo

SO NOVATA VLADA, KOSOVO ]E STANE EVROPSKA DR@AVA

osovskiot premier im veti na gra|anite deka toj i negovite koalicioni partneri, koi, kako {to veli, vnimatelno gi izbira, }e napravat od Ko-sovo moderna evropska dràva. “Oficijalnite

pregovori za formirawe nova kosovska vlada po~nuvaat deneska. Nie osvoivme najgolem broj glasovi, no tie ne bea dovolni za da se sostavi vlada. Kako i da e, o~ekuvam novata Vlada da bide formirana do 17 fevruari koga se navr{uvaat tri godini otkako Parlamentot na zemjata proglasi nezavisnot na Kosovo” veli Ta~i.Koalicioni partneri na Ta~i zasega }e mu bidat pratenicite od turskoto, srpskoto i bo{wa~koto malcinstvo.

K O M E R C I J A L E N O G L A S

K

Slu~ajot Ramkovski na povr{ina }e izvadi i drugi slu~ai zatoa {to ova poleka stanuva nov evropski “ben~mark” za Makedonija!

Politika / Pari / Dràva6

PREGLED VESTI�


Na golemo se {pekulira deka op{tinskite orga- �nizacii na vladeja~kite partii ve}e izgotvuvaat i spisoci so "podobni" kadri koi bi dobile trajni rabotni mesta vo nekoja od klinikite vo zemjavaGlavna tema vo bolnic-

ite, me|u doktorite, no i vo partiskite {tabovi, se novite 280 vrabotuvawa vo

zdravstvoto koi gi najavi ministerot Bujar Osmani. Na golemo se {pekulira deka op{tinskite organizacii na vladeja~kite partii ve}e izgot-vuvaat i spisoci so "podobni" kadri koi bi dobile trajni rabotni mesta vo nekoja od klinikite vo zemjava.Izvori od Univerzitetskata klinika tvrdat deka pred-nost }e imaat volonterite koi izminative dve godi-ni, so pomo{ na partiski kni{ki, uspeale da probijat noga vo javnite zdravstveni ustanovi. "Niz klini~kite kuloari kruì informacija deka oglasot e samo pri~ina, odnosno re{enie za trajna rabota da dobijat tie koi ve}e imaat potpi{ano nekakov dogovor so nekoja klinika. A naj~esti takvi slu~ai se volonterite", veli izvor od administracijata vo Univer-zitetskata klinika.Neoficijalno se smeta deka samo na skopskite kliniki ima pove}e od 150 volon-teri. Bidej}i na oglasot se baraat 280 medicinski lica, avtomatski moè da se prepolovi mo`nosta za vrabotuvawe na drugi zain-teresirani kandidati koi od edna ili druga pri~ina dosega ne uspeale da stanat del od personalot vo javnoto zdravstvo.

LEKARITE PREDUPREDU-VAAT: SPISOCITE SE VE]E GOTOVI?!

Lekari od Univerzitetskata klinika informiraat deka del od lokalnite partis-ki spisoci ve}e bile na razgleduvawe vo Vladata."Medicinskite sestri i higieni~arite, koi se vrabo-teni so dogovor na delo, a se mnogubrojni, sega }e dobijat re{enie za traen raboten odnos", velat od klinikata. Reagiraat i poiskusnite lekari koi nemale partiska

kni{ka, pa bile prinudeni da baraat ~are kaj svoi kolegi koi imaat privatni ordinacii."Pred edna i pol godina, koga na oglas se baraa ~et-vorica lekari za Klini~kiot centar Skopje, se prijaviv, iako dotoga{ imav nekolku neuspe{ni obidi. Koga me povikaa na intervju, slu~ajno slu{nav deka mestoto za koe konkuriram ve}e e popolneto. Razo~aran sum od vakvite ba-nalni najavi za vrabotuvawe i apeliram do site mladi lekari da ne se nadevaat mnogu. Greota e da tro{at po 3.000 denari za potrebnite dokumenti i uverenija koga ovoj oglas e zavr{ena rabota iako s$ u{te ne e objaven", veli lekar od Skopje.

VO KLINI^KITE CENTRI VOZDR@ANI

Od tetovskiot Klini~ki cen-tar apeliraat da ne se vrabotuvaat samo sega{nite volonteri."Toa se lu|e koi do{le da go usovr{at zanaetot i ne gledame pri~ina zo{to bi imale prednost pred drug-ite kandidati. Vo odnos na spisocite, takvi informacii kruàt, no politikata si e politika i nas toa ne n$ interesira", velat ottamu.Od Klini~kata bolnica-[tip velat deka periodov imale privremeni vrabotuvawa na lekari, no potenciraat deka toa ne mora da zna~i deka tokmu tie }e dobijat re{enie za rabota. Pred desetina dena Vladata donese odluka za vrabotu-

SE [U[KA ME\U LEKARITE, BOLNICITE I PARTIITE

IMA SPISOCI ZA VRABOTU-VAWA VO ZDRAVSTVOTO?!

280 novi medicinski rabot-nici }e se vrabotat vo

dràvnite klini~ki cen-tri vo narednive nekolku

meseci

VIKTORIJA [email protected]

120-150milioni denari godi{no }e go ~inat buxetot novite

vrabotuvawa

VIKILIKS ZA SPOROT SO IMETO

Skopje odbiva da bide fleksibilno, a gr~kata pozicija ima malo pridviùvawe za sporot so imeto, stoi vo doverliva telegrama {to amerikan-

skata ambasada ja ispratila vo april 2008 godina od London vo Va{ington. Informacijata koja “prote~e” od Vikiliks otkriva deka na sredbata me|u britanskiot diplomat Adam Baj (zadolèn za Balkanot) i gr~kata ministerka za nadvore{ni raboti Dora Bakojani, na 14 april 2008 godina, Bakojani izjavila deka e mala verojatnosta da se pridviàt pregovorite do 1 juni 2008 godina, periodot koga Makedonija be{e pred zakaànite parlamentarni izbori.Vo drugi dokumenti provaleni od Vikiliks, se opi{uva stavot na Velika Britanija, deka sega koga Makedonija prifa}a kompromisno re{enie (po predlog na posred-nikot na ON, Metju Nimic), mora maksimalno da se lo-bira i pritiska vrz gr~kata strana. No, intervenciite na visokite britanski pretstavnici, sepak, ne uspejaa da ja ubedat Grcija da ja smeni svojata tvrda pozicija.

MILO[OSKI SLAVI 100 GODI[NINA OD RA\AWETO NA RONALD REGAN

[efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski, otpatuva za Los Anxeles na pro-slavata na 100-godi{ninata od ra|aweto na

porane{niot amerikanski pretsedatel Ronald Regan. Milo{oski e pokanet od Republikanskata partija, a na pro-slavata se o~ekuva da bidat prisutni golem broj istaknati politari, porane{ni i aktuelni {efovi na dràvi i vladi od celiot svet, kako

i istaknati li~nosti od op{testveniot ìvot vo SAD.

Ronald Regan kako 40-ot po red amerikanski pretsedatel (1981-1989), ostanuva zapa-meten, kako zna~ajna figura vo implementiraweto na novi politi~ki i ekonom-ski inicijativi. Fokusot na negovoto vladeewe be{e staven na slobodata, iz-dignuvaweto na individuata pred dràvata, kolektivniot sistem, kako i sistemot na

pazarna ekonomija.

vawe na 200 lekari, 60 medicinski sestri i 20 tehni~ari vo site javni zdravstveni ustanovi vo zem-java. Toa }e go ~ini buxetot od 120 do 50 milioni denari godi{no.Ministerot Osmani poten-cira{e deka ovie vrabotu-vawa se najdobar odgovor na predizvicite so koi se soo~uvalo javnoto zdravstvo vo izminatite 15 do 20 go-dini vo delot na kadrovskata politika. Toj poso~i deka problemite bile manifesti-

rani preku preminuvawe na del od iskusniot i kvali-fikuvan medicinski kadar vo privatnite zdravstveni ustanovi."So novite vrabotuvawa }e se izleze vo presret na ba-rawata na javnite zdravst-veni ustanovi i kone~no }e go sanirame problemot so potrebniot kadar", dodade Osmani, potenciraj}i deka izborot na licata {to }e bi-dat vraboteni }e se napravi vrz osnova na objavenite oglasi za vrabotuvawe.

PAKOMAK JA DOBI PRVATA DOZVOLA ZA PRERABOTKA NA OTPAD OD AMBALA@I

Kompanijata Pakomak, koja e osnovana od 11 vode~ki makedonski proizvodstveni kompanii, v~era ja dobi prvata dozvola za postapuvawe so

otpad od pakuvawe.Nejziniot direktor, Filip Ivanov, istakna deka sredst-vata {to }e gi dobivaat od ovaa industrijata }e bidat investirani vo nadgradba na postoe~kite kapaciteti, so {to preku recikliraweto na otpadot od pakuvawe }e se ovozmoì za{teda na prirodnite resursi i prodolùvawe na ìvotniot vek na deponiite. Ovaa prva dozvola na kompanijata i ja vra~i min-isterot za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Nexati Jakupi, koj istakna deka od po~etokot na ovaa godina site proizvoditeli i uvoznici na proizvodi treba da organiziraat sistem za sobirawe na otpadot od pakuvawe {to se sozdava od nivnite proizvodi, negovo selektirawe po tipovi i reciklirawe.

PREGLED VESTI�

Politika / Pari / Dràva 7KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

Premeirot �Nikola Gruevski i ponatamu tvrdi deka politi~ka kriza nema, a barawata na SDSM za vra}awe vo Sobranie gi tolkuva kako dokaz deka idejata ne im se predveremni izbori, tuku za{tita na Ramkovski!

Dvaesettina lideri na pogolemite i na pomalite partii denes }e sednat na ista masa za da

razgovaraat kako da se najde izlez od politi~kata kriza vo koja vleze Makedonija so bojkotot na SDSM (zaedno so NSDP i Nova Demokratija) na Parlamentot. Inspiratorot na sredbata, pretsedatelot \orge Ivanov, e edinstveniot pretstavnik na vlasta koj priznava deka vo dràvata imame desta-bilizacija na politi~kata scena (!?), pa, ottuka preku sredbata, kako {to izjavi, o~ekuva deka liderite }e uspeat da demonstriraat politi~ka odgovornost i da progovorat na zaedni~ki jazik. No, vakvite nadeì na “tatkoto na nacijata” so ogled na stavot na liderite u{te pred da otidat na razgovor, verojatno }e se izjalovat.Liderot na najgolemata opoziciska partija i pred-vodnikot na “bojkotot”, Branko Crvenkovski, stavi lista so uslovi na masa – bez ~ie ispolnuvawe, zaludni se liderski sredbi za vra}awe vo Sobranieto. Iako, tvrdea

CRVENKOVSKI OTKRI KAKO BI SE VRATIL VO PARLAMENTOT

SDSM BARA MEDIUMITE NA RAMKOVSKI DA SE ISKLUÂT OD MO@NIOT KRIMINAL!?

SDSM otkri deka glaven preduslov za da se vratat vo Sobranie �e stopirawe na borbata na vlasta protiv Velija Ramkovski i ~etirite mediumi {to toj gi poseduva. Ako e taka, toga{ se o~ekuva dene{nata liderska sredba kaj {efot na dràvata, \orge Ivanov, da bide popusta!

deka pri~ina za nivnoto “voninstitucionalno” dejst-vuvawe e demokratskiot krah na dràvata po site {evovi, zapiraweto na vojnata na vlasta protiv Velija Ramk-ovski i negovite mediumi, e prviot uslov, koj sega SDMS go ispora~uva za deblokada na politi~kiot dijalog.“SDSM bara vedna{ i bezus-lovno vlasta da garantira deka site mediumi, a poradi aktuelniot moment, osobeno A1, "Vreme", "[pic" i "**** e Re"" stoi vo partiskoto soop{tenie (barawe na koe se priklu~ija i NSDP i ND). Spisokot so barawa na Cr-venkovski ne zavr{uva tuka. Toj bara otstranuvawe na Manevski od Sudskiot sovet, potoa usvojuvawe na zakon

600 EVRA KAZNA ZA NAVREDA NA GRUEVSKI?!

Vnimatelno so {egite, duri i na sopstvena smetka vo blizina na premierot Nikola Gruevski, oti moè da se soo~ite so olesnet xeb za 600 evra.

Tolkava suma treba da plati 43-godi{niot Makedonec so belgisko dràvjanstvo, Agim Tairi, za navreda na premierot.Policijata go privela Tairi so obvinenie deka navodno go opcul premierot Gruevski, dodeka toj vo sabotata drèl govor vo naselbata Ilinden. Otkako Gruevski zavr{il so nastapot i zaminal, spored svedocite, policajcite grubo go fatile Tairi za ramenici i po~nale da go pra{uvaat od koja partija e praten za da go navreduva premierot. Go dovele pred sudot za prekr{oci i vo sabota nave~er toj ekspresno be{e i osuden. I dodeka od MVR mol~at, Tairi so svoja verzija za nastanot - ne go pcuel Gruevski, tuku se {eguval so svojot sosed.Tatkoto na Tairi i ostanatite svedoci, se {okirani od vakvata postapka. Obvinuvaat za agresivnoto i ne-soodvetno odnesuvawe na policajcite: “Sin mi u{te ne stignal do sud, a policijata ve}e vika deka treba da plati kazna od 700 evra”, veli Feta Tairi, tatkoto na privedeniot. Toj ve}e najavi i àlba do belgiskata am-basada, bidej}i negoviot sin e i belgiski dràvjanin.

Krivi~niot sovet od skopska edinica, koj odlu~uva po àlbite koi se odnesuvaaat na

blokiraweto na smetkite na A1 televizija i ostanatite firmi na Pero Nakov bb {to se del od istragata de-neska }e ja soop{ti svojata odluka. Izvori za “Kapital” brifiraat deka smetkata na televizijata }e ostane blokirana.

OSOMNIÊNITE OD "PAJA@INA" OSTANUVAAT VO PRITVOR

SMETKITE NA A1 I FIRMITE OD PERO NAKOV BB OSTANUVAAT BLOKIRANI?!

MARIJA [email protected]

Slu~ajot “Pajaìna” i ofici-jalno dobi silna politi~ka zadnina, otkako po sednica na Centralniot odbor na partijata, SDSM soop{ti deka tokmu deblokiraweto na smetkite na mediumite na Velija Rammovski se prviot uslov za tie da se vratat vo Parlamentot. SDSM toa go spakuva kako insistirawe “ vedna{ i bezuslovno vlasta da garan-tira deka site mediumi, a poradi aktuelniot moment, osobeno A1, "Vreme", "[pic" i "**** e Re" }e moàt

nepre~eno da rabotat”, so {to jasno stavi do znaewe deka bitkata {to ja vodat, a koja kako ultimativna cel (kako {to velat) ima orga-nizirawe na predvremeni izbori e i bitka za spas na ovie mediumi. Premierot Nikola Gruevski, osven {to oceni deka so ova, Branko Crvenkovski samo se obidu-va da zaraboti po nekoj poen na partiskoto konto, ne se vpu{ti vo komentari na baraweto na opozicijata, koe za nego i ponatamu e inspirirano od elbata da

se brani kriminal.Vo petokot Apelacioniot sud ja odbi àlbata pod-nesena od strana na bran-itelite na osomni~enite vo slu~ajot "Pajaìna" na odlukata na Krivi~niot sud za prodolùvawe na prit-vorot za 30 dena na site pritvoreni. Apelacioniot sud ja vratil àlbata so negativen odgovor za site osomni~eni, osven za uprav-itelkata na "Sinim", koja, ot-kako ima{e spontan abortus, be{e pu{tena vo doma{en pritvor.

ANGLISKIOT PREVOD E PROBLEMOT VO SPOROT SO IMETO?!

Problemot so Republika Make-donija i gr~kata

Makedonija se javuva koga dvata termini se preveduvaat na angliski, izjavuva profesorot po politi~ka istorija na univerzitetot vo Atina, Tanos Veremis. Spored nego, me|unarodnata upotreba na terminite “makedonci” i “makedonski” bez prevod na angliski jazik bi moèle da bidat re{enija za jazikot i identitetot na zemjata. Tanos veruva deka dopolnuvaweto na terminot Makedoni-ja i izbegnuvaweto na vpe~atokot deka Republika Make-donija e edna i edinstvena, }e go re{i sporot so imeto. Izgleda kako Grcija da se pla{i od minatoto i poradi toa go spori imeto na Makedonija. Toa go potvrdi i profesorot Veremis.“Postoi strav deka Republika Makedonija }e stane samo Makedonija. Zatoa {to vistina e deka ne velite ve}e Ra-publika Makedonija, tuku samo Makedonija. Ova vedna{ sozdava edno barawe so po{iroki razmeri”, veli toj. Problemot e mnogu pomal otkolku {to mislat dvete strani, se nadovrzuva Tanos, i dodava deka e potreben mnogu mal ~ekor za da se re{i dolgogodi{niot spor me|u dvete zemji. Spored nego, so malku fantazija i malku ostroumnost, moè da se re{i sporot i dvete strani da imaat golema korist od re{enieto.

KATERINA [email protected]

FILIPINI: IMATE NEZDRAVI RELACII ME\U BIZNISOT I POLITIKATAHolandskata ambasadorka Simone Filipini veli deka postojat nezdravi relacii me|u biznisot i mediumite vo Makedonija i deka slobodata i nezavisnoto novi-narstvo se dovedeni vo pra{awe kako rezultat na ovoj konflikt na interesi."Ako gledate deka dva mediuma se vo sopstvenost na pratenici vo parlamentot, toa e sekako situacija koja ne e poèlna. Mislam deka e va`no da se diskutira za ova, da se obideme da gi podelime ulogite vo op{testvoto i, sekako, mediumskata sloboda treba da bide zagaran-tirana, isto kako i nezavisnosta na novinarite.”

MANEVSKI ÛVSTVUVA PRITISOK VRZ SUDSTVOTO!?

Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, veli deka vo poslednive denovi sudstvoto vo Makedonija e izloèno na golemi vlijanija i pritisoci.

"Se zloupotrebuva eden nastan, za koj izrazu-vam àlewe i se koristi za drugi celi. Zakonitosta na edna sudska odluka moè da se ispituva samo vo àlbena postapka vo soglasnost so zakon. Sudstvoto ima kapacitet da gi odbie site vlijanija i pritisoci i jas apeliram do site da gi ostavat sudovite i sudiite da si ja vr{at svojata rabota", pora~uva Manevski.Manevski, koj i samiot s$ u{te e ~len na Sudskiot sovet, veli deka vo ovoj slu~aj samo Sovetot moè da povede postapka i da ja ispituva stru~nosta ili sovesnosta vo vr{eweto na sud-skata funkcija.

za mediumski kampawi so koj buxetskite pari ramno-merno }e se raspredelat na site mediumi, konsenzualni izmeni na izbornata regu-lativa, kako i zaedni~ka parlamentarna komisija za pro~istuvawe na izbira~kiot spisok.Od druga strana, vo VMRO–DPMNE velat deka spisokot ne samo {to e sme{en, tuku e i dokaz deka SDSM bara izbori, a se moli da ne gi dobie. “Ako ova im e spisokot, pa ova nema da se ispolni ni do redovnite izbori dogodina. Jasno e kako den deka Crvenkovski koketira so javnosta, se trudi da go “ispere” kriminalot na Pero Nakov bb i da zaraboti politi~ki poeni. Sive ovie barawa se paravan.”, velat vladini funkcioneri. Ist e stavot i na premeirot Niko-la Gruevski: “Crvenkovski namerno ja sozdava krizata vo zemjata vodej}i se od tes-nopartiski interesi. Toj se nadeva deka odlukata }e bide korisna za negovata partija i fokusiran e samo na toa. No, odlukata }e bide {tetna i za nego zatoa {to zemjata gubi dragoceno vreme”, veli Gruevski.Menduh Ta~i nema da se pojavi i na ovaa sredba.

Za nego, “sostano~ewata” kaj Ivanov se samo gubewe vreme: “Ivanov e obi~na figura, vistinskata mo} e kaj Gruevski i toj treba da ja svika liderskata ~etvorka”, veli Ta~i.

ANDREJ LEPAVCOV E NOVIOT ^LEN NA NACIONALNIOT SOVET ZA EVROINTEGRACII

Andrej Lepavcov e noviot ~len na Nacionalniot sovet za evrointegracii. Ova v~era go izglasa Komisijata za pra{awa na izborite i imenuva-

wata. Lepavcov doa|a na mestoto na Sa{o Stefkov, koj neodamna be{e nazna~en za ambasador na Makedonija vo Atina. Inaku, Lepavcov prethodno ja izvr{uva{e funkcijata sovetnik za nadvore{na politika vo Kabine-tot na pretsedatelot na Vladata. Osven Lepavcov, nov ~len na Nacionalniot sovet za evrointegracii e i pretsedatelot na Zdruènieto na novinarite, Naser Selmani, koj }e gi pretstavuva novinarite na mestoto na porane{niot prv ~ovek na zdruènieto, Robert Popovski.Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata nazna~i i nov pretsedatel na Komisijata za veri-fikacija na faktite. Noviot pretsedatel e Blagoja Ge{ovski, koj doa|a na mestoto na Tome Axiev, a negov zamenik }e bide Daut Dauti.

Politika / Pari / Dràva8

PREGLED VESTI�


]E SE MENUVA ZAKONOT ZA TUTUN

Ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski, najavi izmeni vo Zakonot za tutun, so koi dosega{nite 11 klasi }e bidat svedeni na 6

osnovni i 5 dopolnitelni. Toa zna~i deka tutunot od rekol-tata 2011 godina }e se otkupuva vo 6 klasi, no so dogovor koj }e go potpi{e samo eden ~len od semejstvoto so edna otkupna kompanija. So izmenite, edno semejstvo koe se zanimava so proizvodstvo na tutun nema da moè da potpi{uva pove}e od eden dogovor, kako {to be{e slu~aj dosega. Spored ministerot Dimovski, so noviot pravilnik }e se prifatat barawata na tutunoproizvoditelite za kvalitetna procenka na tutunot."Izmenite na Zakonot }e vlezat vo vladina procedura vo tekot na ovaa nedela, i vo niv }e u~estvuvaat profesionalni eksperti, ~lenovi na sindikalnite organizacii, Ministerst-voto kako i pretstavnici na tutunoproizvoditelite.", istakna ministerot Dimovski. So izmenite }e se zgolemi odgovornosta na inspekciskiot nadzor, koj sega }e ima golema nadle`nost i vo delot na uvozot i izvozot na tutunot.Spored poslednite podatoci od Dràvniot inspektorat za zemjodelstvo, dosega se otkupeni 12 iljadi toni tutun so prose~na otkupna cena od 144 denari.

SSK REAGIRA PROTIV UVOZOT NA AVTOMOBILI OD SAD

Grupacijata na importeri na motorni vozila pri Sojuzot na stopanski komori (SSK) gi ocenuva kako lo{i zakonskite izmeni so koi se ovozmoùva uvoz na

koristeni vozila od SAD. Tie velat deka uvozot na vakvi vozila }e predizvika negativni posledici, bidej}i so niv se vr{i, kako direktno sprotivstavuvawe na regulativite od potpi{anata Spogodba za asocijacija i stabilizacija so Evropskata unija i e vo sprotivnost so standardite na Svetskata trgovska organizacija (STO).“Ne e poznat sovremen primer nitu vo EU, nitu, pak, vo koja bilo evropska zemja kade {to postoi masoven uvoz na polovni vozila od amerikanskiot pazar”, velat od Grupacijata. Tie naglasuvaat deka zemjite od Evropa vo 1958 godina potpi{ale spogodba za harmonizacija na tehni~kite propisi vo ovaa oblast. “So ovozmoùvaweto uvoz na koristeni vozila od amerikan-skiot Pazar, zemjite-potpisni~ki moàt da baraat posebni dopolnitelni pregledi na vozilata od Makedonija ili da ne im ovozmoàt na makedonskite vozila da soobra}aat kaj niv. Pokraj toa, moè i da im prepora~aat na svoite gra|ani da izbegnuvaat tranzit preku Makedonija”, smetaat vo Grupacijata. SOCIJALNOTO PRETPRIEMNI[TVO

]E OTVORI NOVI RABOTNI MESTA

VLADATA PREDLAGA ZAKONSKI IZMENI VO GRADE@NI[TVOTO

NOVA BIZNIS-INICIJATIVA ZA GRA\ANSKIOT SEKTOR

Premierot Niko-la Gruevski na v ~ e r a { n a t a pres-konferenci-ja soop{ti deka spored izmenite

na zakonite od oblasta na grade`ni{tvo, e predvideno novite komunalii za izgrad-ba na industriski objekti da iznesuvaat samo 5% od sega{nite. Spored nego, na ovoj na~in bi se podobrile uslovite i bi se namalile tro{ocite na stopanstvenicite za izgradba na stopanski i industriski objekti.Za toa kakov efekt, pak, }e ima ova namaluvawe vrz op{tinite i vo nivniot buxet, Gruevski obrazloì deka vo ovoj moment ovie prihodi ne se najgolema stavka, a i samite op{tini davale razni povolnosti so cel da

Razvienite zemji odamna gi koristat mnogubrojnite ben-efiti na socijalnoto pretpriemni{tvo, koe e malku poznato

vo makedonskata javnost, pokaùvaat rezultatite od istraùvaweto organizira-no od Centarot za institu-cionalen razvoj – CIRa. Mo`nosta za razvoj na ovoj vid biznis kaj nas se otvori so donesuvaweto na Zakonot za zdruènija i fondacii vo april 2010 godina, no dosega ni{to ne e napraveno za

privle~at investitori.“Podobro e vo op{tinite da se otvorat po deset fabriki koi }e platat za komunalii po 5% od sega{niot iznos otkolku da ne se otvori niedna. Tie podocna na drug na~in }e vlijaat vrz popolnuvawe na buxetot, preku pla}awe na danoci”, istakna Gruevski.

So novite zakonski izmeni, koi gi opfa}aat zakonite za gradewe, za prostorno i urbanisti~ko planirawe, za zemjodelsko zemji{te, za sanitarna i zdravstvena in-spekcija, za za{tita i spa-suvawe i za za{tita na kul-turnoto nasledstvo, Vladata o~ekuva pogolema grade`na

negova popularizacija. CIRa, poddràna od britan-skata ambasada vo Skopje, promovira proekt za isko-ristuvawe na potencijalot na socijalnite pretprijati-ja, osobeno vo odnos na ot-voraweto novi rabotni mesta. Socijalnoto pretpriemni{tvo pretstavuva inovativen biznis-model koj podrazbira preze-mawe ekonomski aktivnosti ~ija cel ne e sozdavawe profit, tuku podobruvawe na odredena socijalna sostojba vo op{testvoto. Vaka ostvarenata dobivka ne se raspredeluva me|u sopstve-nicite na kapitalot, tuku se reinvestira vo socijalnoto pretprijatie ili se koristi

METODIJ [email protected]

MAKSIM [email protected]

za poddr{ka na posebni programi.Na promocijata na proek-tot pozdraven govor ima{e britanskiot ambasador, Kristofer Ivon, koj i samiot pred doa|aweto vo Makedoni-ja, tri godini volontiral vo socijalno pretprijatie."Ovoj vid aktivnosti, {to funkcionira mnogu uspe{no vo Obedinetoto kralstvo, i vo Makedonija moè da ponudi golem potencijal za novi vrabotuvawa", istakna Ivon.Izvr{niot direktor na CIRa, Zoran Stojkovski, oceni deka vo gra|anskiot sec-tor, kade {to nedostigaat pretpriemni~ki inicijativi,

sostojbata bi moèla da se popravi preku socijalnoto pretpriemni{tvo, koe e u{te eden na~in za finansirawe na gra|anskite organizacii.Pretstavni~kata na Minis-terstvoto za pravda, Julijana Georgievska, objasni deka ovoj vid biznis go ovozmoì noviot Zakon za zdruènija i fondacii, koj dozvolu-va ekonomska aktivnost na gra|anskite organizacii bez istite da se registriraat kako trgovski dru{tva. Vo Evropa, spored procenka na Evropskata komisija, de-jstvuvaat okolu dva milioni socijalni pretprijatija, koi vrabotuvaat okolu edinaeset milioni lu|e.

TRGOVSKIOT DEFICIT VO 2010 2,15 MILIJARDI DOLARI

Izvozot na stoki od zemjava minatata godina dostigna vrednost od 3,3 milijardi dolari, a vkupnata vrednost na uvozot bila 5,45 milijardi dolari, {to zna~i deka

zemjata ima trgovski deficit od 2,15 milijardi dolari. Pokrienosta na uvozot so izvoz e 60,6%. Spored Dràvniot zavod za statistika, trgovskata razmena po proizvodi pokaùva deka vo izvozot najgolemo e u~estvoto na proizvodite od elezo i ~elik, odnosno valani proiz-vodi, potoa obleka, feronikelot i na prerabotkite od nafta. Vo uvozot pak, najmnogu se zastapeni surovata nafta, avtomobilite i strujata. Vo periodot januari–dekemvri 2010 godina, kako {to pokaùvaat podatocite na DZS, izvozot na stoki najmnogu bil naso~en kon zemjite-~lenki na Evropskata unija so 61,3% i dràvite od Zapaden Balkan so 30,8%. Vo uvozot na stoki, u~estvoto na zemjite na EU e 53,1%, a na zemjite vo razvoj 27,7%. Spored vkupniot obem na nadvore{no-trgovskata razme-na, Makedonija najmnogu trguvala so Germanija, Grcija, Srbija, Bugarija i Rusija, odnosno duri 44,1% od vkup-nata nadvore{no-trgovska razmena se vr{i so ovie pet dràvi.

KOMUNALIITE ZA INDUSTRISKI OBJEKTI ]E BIDAT 5% OD SEGA[NITE

ekspanzija, preku zgolemu-vawe na investiciite vo grade`ni{tvoto i podobru-vawe na uslovite za rabota vo grade`ni{tvoto.Gruevski vetuva deka ova }e pridonese za podobru-vawe na biznis-klimata vo dràvata, a istovrmeeno }e se zabrza razvojot na op{tinite. O~ekuva i podo-bro rangirawe na zemjata spored Doing Business, bidej}i so predloènite izmeni drasti~no }e se namalela postapkata, vremetraeweto i tro{ocite za dobivawe odobrenija za gradba.“Namesto prethodnite 21 ~ekori za doa|awe do odo-brenie za gradba, sega gra|anite za izgradba na stanbeni ku}i }e treba da pominat tri ~ekori, a za stopanski objekti ~etiri ~ekori. Voedno vremetraewe-to na ~ekawe od sega{nite prose~ni 146 dena }e se na-mali na 30 dena vo prosek”, istakna Gruevski.

9KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK Kompanii / Pazari / FinansiiPREGLED VESTI�

DR@AVNITE INSPEKCII ZAEDNI^KI ]E GO KONTROLIRAAT PAZAROT

Site dràvni inspektorati vo zemjava potpi{aa memorandum za sorabotka so Carinskata uprava za podobro da se za{titat potro{uva~ite. Memorandumot e dopolnuvawe na

Zakonot za nadzor, donesen lani, so koj treba da se garantira bezbednosta na proizvodite. Sorabotkata me|u instituciite }e zna~i koordiniran nadzor na pazarot vo odnos na bez-bednosta na proizvodite, kako {to se elektri~ni postrojki, ma{ini, igra~ki za deca, kozmetika, no ne i prehranbeni proizvodi koi se kontroliraat so drugi zakoni. “Vo praktika, toa zna~i deka ako proizvodot gi nema elementite kako CE oznaka ili druga tehni~ka dokumentacija, Dràvniot inspektorat ili druga inspekcija nadle`na za kontrola za toj proizvod konstatira deka toj proizvod ja nema deklaracijata za bezbednost, go povlekuva od pazarot, ja kaznuva firmata koja go plasirala proizvodot i vedna{ ja informira Car-inskata uprava. Ova vaì i vo slu~aj Carinskata uprava da otkrie proizvod bez potrebnite deklaracii”, objasnuva Fatmir Besimi, minister za ekonomija.

MAKPETROL ZA NAFTENI DERIVATI GO-DINAVA ]E PLATI 22,8 MILIONI EVRA

Makpetrol i OKTA sklu~ija dogovor vreden 22,8 mil-ioni evra. Za ovaa suma edinstveniot distributer vo zemjava, Makpetrol, }e nabavuva nafteni derivati od

rafinerijata za da gi zadovoli potrebite za ovaa godina. Za sklu~eniot kupoprodaèn dogovor Makpetrol obezbedil i bankarska garancija, ~etiri sopstveni menici "bez protest‘‘ so notarski akt i klauzula za izvr{nost, koi }e obezbedat pokritie od okolu 13 milioni evra. Makpetrol stavil i imot pod hipoteka, vo vrednost od re~isi {est milioni evra.Ne se naveduva koli~estvoto nafteni derivati koi Makpetrol }e gi kupi od OKTA. Spored energetrskiot bilans za 2011 godina, pak, vkupnite potrebi na nafteni derivati se pro-cenuvaat na 822.082 toni, {to e za okolu 4% pove}e sporedeno

so potro{enoto vo 2010 godina.

UJP GODINAVA OÊKUVA ZA 10% POVE]E GODI[NI DANO^NI PRIJAVI

Upravata za javni prihodi godinava o~ekuva da dobie

za 10% pove}e godi{ni dano~ni prijavi od gra|anite otkolku lani, koga na dano~nite {al-teri pristignaa 150.000 prijavi.Rakovoditelot na Sek-torot za uslugi vo UJP, Muhedin Avdi}, na ot-voraweto na prviot dano~en {alter vo op{tina air informira{e deka dosega okolu 1.000 gra|ani imaat podneseno godi{ni dano~ni pri-javi za prihodite {to gi ostvarile vo 2010 godina. No, toj o~ekuva do 15 mart, koga e krajniot rok za podnesuvawe na ovie prijavi, brojot zna~itelno da se zgolemi. Avdi} gi povika gra|anite navreme da gi dostavat prijavite.UJP za taa cel }e obezbedi razli~ni informativni ma-terijali za da se olesni popolnuvaweto na prijavata i }e otvori novi {alteri. Vo plan e dano~ni {alteri naskoro da se otvorat i vo Lipkovo, e{inovo-Oble{evo, Dojran, Demir Kapija, Rankovce i Bogoviwe. Prethodno vakvi {alteri se otvoreni vo Gazi Baba i Ilinden. Vo Makedonija dosega se otvoreni vkupno 17.

Menaxeri te vo zemjava se nedovol-no sve sni i ne sakaat da platat za

izrabotka na kvaliteten proekt za energetska efi-kasnost, za {to }e dobi-jat pari od evropskite fondovi i od kreditenite linii koi se dostapni za makedonskite kompanii, smetaat konsultantite i energeti~arite.Pretsedatelot na Make-donskiot centar za en-ergetska efikasnost (MA-CEF), Konstantin Dimitrov, veli deka energetskata efikasnost zna~i sigurno snabduvawe so energija, konkurentna ekonomija i odr`liv razvoj. No, spored nego, kompaniite ne pravat kvalitetni proekti, za da dobijat pari od bankite i fondovite. Pri~inite gi locira kaj niskoto nivo na svest i slabiot potencijal na firmite. “Pari ima, nema proekti. Ideite ne se razraboteni na nivoto koe go bara ev-ropskata zaednica. Nedosti-gaat dobri biznis-planovi. Treba da se fatime i da rabotime. Koga kompaniite }e slu{nat deka za da im se izgotvi kvaliteten proekt treba da platat re~isi 10% od vrednosta na investici-jata, se fa}aat za glava”, potencira Dimitrov.Toj dodava deka za da se ublaàt posledicite od skapite energensi, kompani-ite treba da vgraduvaat

oprema koja {tedi energija. “Postojat kreditni linii vo IK banka i vo Ohridska ban-ka koi ovozmoùvaat inves-titorot da kupi proizvodna linija so koja }e za{tedi okolu 20% od energijata, a bankata vedna{ }e mu vrati 15% od vrednosta na inves-ticijata. Za investirawe vo oprema so energetska efikasnost bankite vra}aat 15% od potro{eniot iznos, a kaj obnovlivite izvori na energija se vra}aat 20%, {to za investicija od 500.000 evra, na primer, voop{to ne e malku”, veli Dimitrov.

KOI SE PRIDOBIVKITE OD ENERGETSKATA EFIKASNOST?

Kompanii koi se zainteresira-ni da kupat nova oprema ili da gi moderniziraat proiz-vodnite pogoni, so {to }e ja namalat potro{uva~kata na energija, priznavaat deka ne se dovolno informirani za energetskata efikasnost i za parite koi im stojat na raspolagawe.“Ne znam {to e potrebno za da se aplicira vo ovie fondovi. Uslovite se nejasni. Jas sum zainteresiran da apliciram za parite so koi }e investiram, pred s$, vo modernizacija na proizvod-stvoto. Nema nitu koj da n$ informira”, veli Mihail Saltirovski, direktor na kom-panijata Agro Kumanovo. Od neodamna, Centarot za im-plementacija na razvojni idei im pomaga na zaintersiranite kompanii vo pi{uvaweto proektna dokumentacija i aplikacija, a, pred s$, za izrabotka na predlog-proekt. Ottamu velat deka dosega samo desetina kompanii pobarale pomo{ za da apliciraat za kreditni linii za en-

FIRMITE NE PRAVAT ENER-GETSKI EFIKASNI PROEKTI!

NISKO NIVO NA SVEST I “SKR@AVOST”

KATERINA [email protected]

Vo uslovi koga energensite se skapi, ekspertite sugeriraat �deka direktorite mora da razmisluvaat za oprema koja tro{i pomalku energija. Bankite nudat krediti za energetska efikas-nost, no nedostigaat dobri biznis-planovi

ergetski efikasni proekti. Imiwata na kompaniite ne gi otkrivaat.

BANKITE NUDAT “ENERGETSKI EFIKASNI” KREDITI

Nekolku makedonski banki ve}e nudat “eko” krediti. Od Prokredit banka velat deka za niv uspe{en biznis-plan e toj so koj kompanijata }e dokaè deka so investici-jata navistina }e se namali potro{uva~kata na energija, }e se za{tedat tro{ocite i }e se namali zagaduvaweto na ìvotnata sredina. “Dobar proekt, vsu{nost, e toj proekt ~ija imple-mentacija na podolg rok }e pridonese za vra}awe na prvobitnata investicija. Pri odobruvaweto na ovie krediti sekoga{ se vodime od politikata na odgovorno kreditirawe, {to podrazbira deka proektot ne treba da dovede do prezadolùvawe na korisnikot na kreditot”, veli Afrodita Bogeska od Prokredit banka.Taa dodava deka za niv prim-

er za dobar proekt, koga se vo pra{awe gra|anite, e postavuvaweto novi prozo-rci so podobra izolacija, solarni paneli za zagrevawe voda i podobar green sistem so koj }e se {tedi toplinska energija. Evropskata banka za obnova i razvoj, pak, preku Programata za finansirawe na odr`liva energija za Zapaden Balkan (WeBSEFF), na Makedonija & odobri kreditna linija od 12 milioni evra za energetski efikasni proekti. “Dokolk u proek ti te ne moàt da postignat stap-ka na za{teda na energija od najmalku 20%, toga{ ne se smetaat za ostvarlivi. Bankite sproveduvaat dlabin-ska analiza na finansiskata sostojba na firmite. Otkako }e se sprovedat proektite, nezavisno telo verifikuva dali o~ekuvanite rezultati se postignati soglasno proekci-ite od biznis-planot”, veli Edvard la Far`, regionalen proekten direktor na pro-gramata.

Za da se ublaàt posledicite od skapite �energensi, kompaniite treba da vgradu-vaat oprema koja {tedi energija.

Kompanii / Pazari / Finansii10 KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

BERZANSKI INFORMACII

2.620

2.640

2.660

2.680

2.700

2.720

2.740

2.760

2.780

31/01/11 01/02/11 02/02/11 03/02/11 04/02/11

MBI 10

2.955

2.965

2.975

2.985

2.995

3.005

3.015

3.025

3.035

31/01/11 01/02/11 02/02/11 03/02/11 04/02/11

MBID

116,05

116,25

116,45

116,65

116,85

117,05

31/01/11 01/02/11 02/02/11 03/02/11 04/02/11

OMB

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 04.02.2011

ALK (2009) 1.431.353 4.553,64 390,18 11,67 1,04

BESK (2009) 54.562 8.240,00 341,43 24,13 0,24

GRNT (2009) 3.071.377 662,42 105,83 6,26 0,66

KMB (2009) 2.014.067 3.551,63 533,81 6,65 1,03

MPT (2009) 112.382 32.500,00 / / 0,91

REPL (2009) 25.920 42.287,50 5.625,12 7,52 0,85

SBT (2009) 389.779 3.772,09 211,39 17,84 0,86

STIL (2009) 14.622.943 231,00 0,11 2.088,99 3,23

TPLF (2009) 450.000 3.950,00 61,42 64,32 1,16

ZPKO (2009) 271.602 2.527,00 / / 0,33

P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/EХВ

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 04.02.2011

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 2.110 6 -86,79

обични акции 73.516 59 -40,65

Вкупно Официјален пазар 75.626 65 -45,92

обични акции 25.325 20 53,96

Вкупно Редовен пазар 25.325 20 53,96

04.02.2011

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Тетекс Тетово 619,00 3,17 459.298

Фершпед Скопје 54.100,00 2,98 108.200

Топлификација Скопје 3.950,00 1,2 146.150

Алкалоид Скопје 4.553,64 0,06 1.024.570

Комерцијална банка Скопје 3.551,63 0,04 745.842

Макстил Скопје 231 -2,68 69.300

ТТК Банка АД Скопје 810 -2,41 374.220Арцелормиттал Скопје (ХРМ) 156,63 -2,11 1.246.324

Стопанска банка Скопје 244,85 -1,37 192.205

РЖ Услуги Скопје 305,18 -1,24 299.080

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Арцелормиттал Скопје (ХРМ) 156,63 -2,11 1.246.324

Алкалоид Скопје 4553,64 0,06 1.024.570

Комерцијална банка Скопје 3.551,63 0,04 745.842

Стопанска банка Битола 3772,09 -0,50 479.055

Тетекс Тетово 619 3,17 459.298

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

04.02.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

04.02.2011АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE 31.996.907,33 1,87% 8,98% 9,17% 3,39% 1,54% 03.02.2011

ILIRIKA GRP 46.680.166,62 -3,97% -1,48% 8,37% -3,16% 8,07% 03.02.2011

Иново Статус Акции 19.281.767,40 11,71% 13,15% 5,13% 11,48% -7,91% 03.02.2011

KD Brik 34.558.091,26 -2,30% 1,64% 3,84% -1,81% 12,40% 03.02.2011

KD Nova EU 28.506.029,91 5,27% 6,39% 9,18% 5,32% 1,38% 03.02.2011

КБ Публикум балансиран 28.028.451,59 4,85% 5,38% 5,33% 4,48% 0,96% 03.02.2011

04.02.2011

Tekstilnata kompanija Teteks od Tetovo go-dinava o~ekuva da prodolì so dobrite rezultati ostvareni minatata godina,

so dobivka od 3,6 milioni denari. Spored nivniot proektiran biznis-plan za 2011 godi-na, o~ekuvaat prihodite od proda`ba da iznesuvaat 263,5 milioni denari. Ostanatite operativni prihodi planirano e da iznesuvaat 60,5 milioni denari, dodeka, pak, finan-siskite prihodi se proekti-rani na iznos od 31,6 milioni denari. “Prioritet za 2011 godina e zadrùvawe na realizacija kako vo 2010 godina, so ten-dencija za zgolemuvawe na istata vo nekoi segmenti. Isto taka }e se posveti i vnimanie na racionalno upravuvawe so vkupnite tro{oci, osobeno tro{ocite na proizvodstvo, {to zaedni~ki bi dovelo do pozitiven rezultat od vkupnoto rabotewe za 2011 godina”, velat od kompanijata.Najgolema stavka kaj tro{ocite se 122 milioni denari koi kompanijata planira da gi potro{i na plati i drugi za-konski dava~ki za vrabotenite. Finansiskite rashodi, pak, e planirano da iznesuvaat 16,9 milioni denari.Teteks vo prvite tri kvartali vo 2010 godina ostvari do-bivka od 63.000 evra, {to e za okolu 33% podobar finan-

TETEKS OÊKUVA DOBIVKA OD 3,6 MILIONI DENARI

Kompanijata planira da postigne povolen deloven rezultat preku racionalizacija na tro{ocite i preku pogolema realizacija od lani

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 04.02.2011)

METODI [email protected]

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NEDELNO TRGUVAWEMAKEDONSKA BERZA SO PROMET OD 5,5 MILIONI EVRA!

Blok transakcijata od 4,4 milioni evra so akcii na Komercijalna banka go krena prometot na makedonskata berza. Ovaa nedela toj iznesuva{e celi 5,5 milioni evra {to e za tri i pol pati

pove}e od prethodnata sedmica. Posledniot den od trguvaweto go odbeleàa u{te dve blok transakcii i toa so akciite na Makedonska berza na iznos od okolu 97.000 evra i na Ma{ino promet od okolu 53.000 evra. Berzanskite indeksi, pak, izgubija del od vrednosta ostvarena edna nedela prethodno. Na nedelno nivo osnovniot berzanski indeks MBI-10 padna za 0,34% na 2.767,67 indeksni poeni a indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID izgubi 0,64% od vrednosta koja na po~etokot od dene{noto trguvawe iznesuva 3.019,59 indeksni poeni. Najgolem pad od 0,75%, sepak, ima{e indeksot na obvrznici OMB koj zavr{i na 116,10 indeksni poeni. Od berzite vo regionot, Belgradskata berza e so najdo-bri rezultati beleèj}i rast na prometot od 5,8% na iznos od 9,1 milioni evra i rast na berzanskiot indeks Belex 15 za 0,15% na vrednost od 749,42 indeksni poeni. Berzata vo Zagreb e so me{an rezultat. Berzanskiot promet iznesuva{e 22,1 milioni evra beleèj}i pad od 24,2%, dodeka, pak, indeksot CROBEX ima{e rast od 0,09% zavr{uvaj}i na 2.305 indeksni poeni. Na svetskite pazari na kapital, stravot od krizata vo Egipet nedelava se potisna so optimizam za ekonomski rast. Kaj Wujor{kata berza indeksot Dow Jones nedelava ja zavr{i na vrednost od 12.092,15 indeksni poeni beleèj}i rast od 2,3%, a indeksot S&P 500 porasna za 2,7% na vrednost od 1.310,87 indeksni poeni za prvpat od avgust 2008 godina. Sli~na situacija ima i kaj evropskite berzi kade {to londonskiot FTSE ima{e rast od 1,97% na 5.997 indeksni poeni, germanskiot DAX zajakna za 1,6% na 7.216 indeksni poeni, a francuskiot CAC 40 za 1,12% na 4.047 indeksni poeni. Na Tokiskata berza indeksot Nikkei 225 porasna za 1,8% na 10.543 indeksni poeni.

siski rezultat vo odnos na 2009 godina, koga dobivkata na kompanijata iznesuva{e 47.000 evra. Sepak, i pokraj pozitivniot rezultat, operativnite prihodi beleàt pad od 11% i iznesu-vaat okolu 5,2 milioni evra. Prihodite od proda`bata beleàt pad od 17% i iznesu-vaat okolu 3,7 milioni evra. Najgolem pad od 18% ima kaj prihodite od izvoz, koi vo ovoj period iznesuvaat okolu 2 milioni evra, za razlika od 2,4 milioni evra realizirani lani. Pad od okolu 12% ima i kaj iznosot na operativni rashodi. Tie lani za trite kvartali iznesuvaa 5,1 mil-ioni evra, a edna godina pre-thodno 5,8 milioni evra. Na krajot od minatata godina Teteks stekna i nedvièn imot koj & pripa|a{e na porane{na Medicinska plas-tika od Tetovo, koja sega se nao|a vo ste~aj. Za ovoj imot Teteks na TTK Banka & plati 3,2 milioni evra.

Glavna dejnost na Teteks e proizvodstvo na ma{ki i ènski konfekciski proizvodi od razli~ni tipovi tkaenini proizvedeni od nivnata sop-stvena fabrika za tkaenini ili od drugi proizvoditeli. Proizvodstvoto na kompani-jata e prete`no nameneto za stranskite pazari. Taa momen-talno izvezuva na pogolemite evropski pazari kako {to se Germanija, Italija, Velika Britanija, Francija, Danska, Grcija, Avstrija, Slovenija, Hrvatska, Bugarija, a del od izvozot odi i za Amerika. Pokraj ovaa osnovna dejnost, Teteks ima vloùvawa i vo drugi dejnosti. Vo bankarst-voto toj e najgolem poedine~en akcioner na TTK banka od Skopje, a ima svoi vloùvawa i vo trgovijata so nafteni derivati.Tekstilnata industrija pret-stavuva edna od vode~kite prerabotuva~ki industrii vo zemjava so zna~itelno vli-janie vrz formiraweto na

bruto-doma{niot proizvod i izvozot. Spored poslednite podatoci kaj NBRM, minatata godina vkupniot izvoz na tekstil-nata industija (obleka i tek-stilni prediva) iznesuva{e 448,6 milioni dolari, a vo istiot period 2009 godina iznesuva{e 770,6 milioni dolari, {to e pad za okolu 41,7%. Vo vkupniot izvoz od minatata godina izvozot na tekstilnite kompanii u~estvuva so 19%, dodeka, pak, vo 2009 godina toj iznesuva 28,6%. Edna od specifi~nostite na doma{niot izvoz na tekstilni proizvodi e visokata zastap-enost na lon-proizvodite.Uvozot, pak, na tekstilni proizvodi vo poslednite go-dini pokaùva golemi vari-jacii, kako vo obemot, taka i vo strukturata. Toj minatata godina iznesuva{e 321,7 mil-ioni dolari i e za 30% pomal od prethodnata godina koga iznesuva{e 461,6 milioni dolari.

TEKSTILNIOT KOMBINAT SO OPTIMISTI^KI PLAN ZA 2011

17.03.2010 11

Kompanii / Pazari / Finansii 11KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 4.00% СКИБОР 2.69% 3.59% 4.32% 5.32%

Ломбарден кредит 5.50% МКДОНИА 2.00%

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 5.50% 6.25% 6.50% 9.15% 9.65%

ЕМУ евро 61.5056 Комерцијална 5.50% 6.50% 6.80% 9.60% 10.00%

САД долар 45.1219 НЛБ Тутунска 5.00% 6.30% 6.70% 9.50% 9.70%

В.Британија фунта 72.5987

Швајцарија франк 47.4800

Канада долар 45.7359 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 44.8792 61.6 46 72.8 47.9Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Poniskata kama-tna stapka na {estmese~nite zapisi }e gi na-mali kamatnite stapki na depoz-

itite, komentiraat bankarite po najavata na Narodnata banka na Makedonija (NBM) deka }e go vovede ovoj in-strument od sredinata na mesecov. Otsega kamatata na {estmese~nite zapisi, a ne na ednomese~nite }e im bide referentna vo formiraweto na cenata po koja gi pozajmuvaat parite. Ekspertite, pak, najavuvaat deka {estmese~nite zapi-si }e napravat zbrka vo kontroliraweto na mak-roekonomskata stabilnost, bidej}i }e si konkuriraat so {estmese~nite hartii od vrednost na Ministerstvoto za finansii.Kontrolata na inflacijata e samo mediumski paravan po koj guvernerot Petar Go{ev im ja soop{ti za bankarite nepovolnata vest. Bankarite tvrdat deka {estmese~nite zapisi }e bidat od malo fajde vo kontrolata na maloproda`nite celi. Os-novnata cel im e na bankite da im dadat drug instrument preku koj }e ja peglaat gole-mata razlika vo ro~nosta na kreditite i depozitite, na {to gi primoruva NBM. Do 2015 godina kreditite {to gi plasiraat bankite mora da bidat so ist rok na dostasuvawe kolku {to im se i depozitite. Celta e da se namali rizikot vo bankarskoto finansirawe. Gra|anite i firmite sega {tedat pokratkoro~no, a baraat i dobivaat zaemi so podolg rok na otplata. "Za da ja ispeglame razlika-ta moèvme da gi koristime

[ESTMESE^NITE ZAPISI ]E GI NAMALAT KAMATITE NA [TEDEWETO

PO NAJAVATA NA NBM ZA NOV MONETAREN INSTRUMENT

Podolgoro~nite zapisi na NBM }e gi primoraat bankite da gi namalat kamatite na depozitite i }e im go skratat profitot od investiraweto vo zapisi, najavuvaat bankarite

BILJANA [email protected]

parite od zadolìtelnata rezerva, denarskiot de-pozit vo NBM i parite od blagajni~kite zapisi, no ne i deviznata rezerva {to na ime na centralnata banka se ~uva vo stran-stvo. So voveduvaweto na {estmese~nite zapisi, NBM ve}e ne dozvoluva da gi ko-ristime 28-dnevnite zapisi za izedna~uvawe na ro~nosta na pasivata i aktivata. Taa funkcija ja dobivaat {estmese~nite. Zatoa, otsega tie, a ne ednomese~nite, }e bidat referentni vo formiraweto na cenata po koja }e go pozajmuvame kapi-talot", velat bankarite.Prvite {estmese~ni bla-gajni~ki zapisi }e se pro-davaat po cena od 1,84 otsto. Taa }e se formira od vred-nosta na {estmese~nata os-novna kamata na Evropskata

monetarna unija, EURIBOR plus 0,5 otsto. Osven za peglawe na raz-likata me|u vremenskata ra-zlika na kreditite i depozi-tite, blagajni~kite zapisi im sluàt na bankite i za ~uvawe na vi{okot pari, odnosno na parite {to gi nemaat investirano vo kred-iti, a ne smeat neograni~eno da gi ~uvaat kaj sebe. Ovoj vi{ok go investiraat i vo zapisite na Ministerstvoto za finasii. "Ednomese~nite zapisi pove-}e ni odgovaraa za spravu-vawe so vi{okot. Ponepo-volno e nego da go ostavame zamrznato na {est meseci, bidej}i moèbi }e se otvori {ansa za investirawe. Od NBM velat deka re{enie za takva situacija e da gi razro~ime parite od {estmese~nite zapisi. Za toa

MIROQUB [UKAROVPROFESOR NA UNIVERZITET NA JIE

Prvo, nelogi~no e i pazarno diskutabilno da ima dva bezrizi~ni isti instrumenti koi paralelno }e se nudat na pazarot, a }e imaat razli~na cena. U{te pokontradiktorno e toa {to trezorskite zapisi i tie na cen-tralnata banka }e si konkuriraat i }e gi oddale~uvaat dvete institucii od nivnata osnovna cel – da se kordiniraat za da ja kontroliraat stabil-nosta i masata na pari preku koja }e ja dràt pod uzdi inflacijata i devizniot kurs na denarot.

GO[EV: NOVITE ZAPISI NEMA DA JA NAMALUVAAT LIKVIDNOSTAOd NBM velat deka parite {to }e gi vloùvaat bankite vo novite {estmese~ni zapisi }e im se priznavaat vo iznosite za ispolnuvaweto na propi{aniot limit za denarska i devizna likvidnost, a blagajni~kite zapisi i zadolìtelnata rezerva vo denari bankite }e moàt da gi presmetuvaat samo za ispolnuvawe na denar-skata likvidnost, a ne kako dosega i na deviznata. Toa prakti~no zna~i deka del od parite {to bankite dosega gi vloùvaa vo blagajni~ki zapisi sega }e mora da gi prensoa~at vo {estmese~nite zapisi, za da go odrùvaat minimalnoto nivo i na likvidnost vo evra. Isto taka, dokolku nekoja banka ima potreba od tie pari {to se deponirani na smetka vo NBM kako {estmese~en depozit, moè da go razro~i i porano, me|utoa, }e dobie poniska kamata. Guvernerot Petar Go{ev uveruva deka ova ne zna~i deka saldoto na pari {to NBM go izvlekuva od bankarskiot sektor }e se zgolemi.“Noviot instrument }e ima neutralen efekt vrz vkupnata likvidnost vo ekonomijata. O~ekuvame bankite del od blagajni~kite zapisi da gi prenaso~at vo ovoj instrument, bidej}i NBM }e im go presmetuva kako instrument za obezbeduvawe na potrebnoto nivo i na devizna likvidnost. Na toj na~in, ostanatiot del od blagajni~kite zapisi }e dobie po~ista funkcija na instrument za izvlekuvawe na vi{okot likvidnost ili vbrizguvawe pari vo sistemot so raspi{uvawe zapisi”, izjavi Go{ev.

}e ni isplatat pomala ka-mata koja }e ja presmetuvaat po ednomese~nata EURIBOR, koja e mnogu poniska od {estmese~nata – reagiraat bankarite na koi denovive te{ko im se otvora{e usta za temata za podolgoro~ni blagajni~ki zapisi.Razbirlivo, bidej}i osven {to im se namaluva zarabot-kata od ~uvaweto na pari vo zapisi, tie se pritisnati do yid da go poevtinuvaat kapitalot. Ekspertite, pak, stravuvaat deka {estmese~nite zapisi

}e im gi ispome{a lon~iwata na NBM i Ministerstvoto za finansii vo odbranata na makroekonomskata stabil-nost. "Prvo, nelogi~no e i pazarno diskutabilno da ima dva bezrizi~ni isti instrumenti koi paralelno }e se nudat na pazarot, a }e imaat razli~na cena. U{te pokontradiktorno e toa {to trezorskite zapisi i tie na centralnata banka }e si konkuriraat i }e gi oddale~uvaat dvete insti-tucii od nivnata osnovna cel – da se kordiniraat za

da ja kontroliraat stabil-nosta i masata pari preku koja }e ja dràt pod uzdi inflacijata i devizniot kurs na denarot", veli Miroqub [ukarov, profesor na Uni-verzitetot na Jugoisto~na Evropa. Spored nego, NBM treba da gi otkupuva zapisite na Ministerstvoto za finansii za na toj na~in podobro da gi kontrolira cenite i denarot.

Fokus12 KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

KOLKU E ODR@LIV RASTOT NA MAKEDONSKATA BERZA VO 2011 ?

@e{ka prolet i è{ko leto g i o~ekuva investitorite na Makedon-skata berza. Pod uslovi vo

dràvata da ne izbie podlaboka politi~ka kriza i makroekonom-skite rizici da ne se pretvorat vo realnost, optimizmot koj ja zafati berzata vo Skopje od po~etokot na godinata se o~ekuva da prodolì. Vaka moè da se sumiraat site prognozi na doma{nite i stran-ski berzanski analiti~ari za dvièwata na doma{nata i na berzite vo regionot godinava. Adrenalinot, toa {to im nedos-tiga{e na investitorite lani koga site svetski berzi rastea, godinava }e go ima. I ne samo {to }e go ima, tuku i }e stane zarazen ako kompaniite prodolàt so pozitivnite finansiski vesti kakvi {to vidovme vo januari. Dokaz za ova e i faktot {to Make-donskata berza povtorno moè da se najde na naj~itanite regionalni berzanski forumi. Starite igra~i so novi imiwa povtorno se pu{tija vo redovno ko-mentirawe na dnevnite slu~uvawa na Berzata vo Skopje. Razmenuvaat informacii, {pekuliraat, pu{taat "probni baloni" za navlekuvawe na sitnite vloùva~i. "Klu~no e {to pazarot e funda-mentalno potcenet, no kaj berzite va`na uloga vo pridviùvaweto sekoga{ imaat emociite. Zatoa, moè da se kaè deka rastot na Makedonskata berza, pred s$, e determiniran od pozitivnata psihologija vo regionot. Otkako indeksite na berzite vo SAD, Evropa i Azija porasnaa, a makroekonomskite proekcii na me|unarodnite institucii se podo-brija, se promenija i o~ekuvawata na investitorite", veli Kosta Kostadinovski, portfolio-menaxer vo Ilirika fond menaxment. Sepak, spored nego, pove}e doma{no usloveni faktori pri-donesoa za rastot na MBI-10 od 15,52% vo januari. Toa e pred s$ namaluvaweto na kamatite na bankarskite depoziti, oformu-vaweto paket-akcii za proda`ba na Stopanska banka-Bitola, obja-vata za nova emisija na Komerci-jalna banka, kupuvaweto akcii od ~lenovi na upravniot odbor na Alkaloid, o~ekuvaweto za dobar dividenden prinos od akcijata na Makedonski telekom i pozitivnite o~ekuvawa koi Alkaloid, Fer{ped,

D D

APETITOT ZA RIZIK SE VRA]A NA B

KAKVA 2011 GODINA GI OÊKUVA BERZITE VO JUGOISTO^NA EVROPA?

SE OÊKUVA RAST NA BALKANSKITE BERZI Spored niv, godinata po~na pozitivno za Bugarskata berza, so zgolemen interes od u~esnicite na pazarot (bankite i holdin-zite se izdvoija kako favoriti), a indeksot SOFIKS uspea da go premine nivoto od 400 bodovi, {to ekspertite na Karol kapital menaxment go smetaat za klu~en faktor za zacvrstuvawe na na-gorniot trend. “Otkako pazarot sobra sili da go svrti negativniot trend, }e sleduva naglo rastewe od 30%-50% na godi{no nivo, za{to niskata likvidnost }e ima uloga na katalizator za odeweto nag-ore, a na mnogu od kompaniite definitivno ne im nedostiga osnova. Sosema e mo`no pona-

tamu da se soo~ime so neprijatni iznenaduvawa, kako bankrot na javni pretprijatija, neo~ekuvan negativen razvoj vo bugarskata ekonomija, pa duri i bankrot na prezadolènite evropski zemji, no za bugarskata berza lo{ite vesti vo golem stepen se pres-metani vo tekovnite ceni. Od ovaa gledna to~ka, s$ u{te e mo`no prodolùvawe na apatija-ta od minatata godina, no malku e verojatno deka }e se ostvari toa scenario”, veli Daniel Ga-nev, menaxer vo Karol.Dokolku se ostvarat o~ekuvawata na analiti~arite akciite na Telekom Srbija i aerodromot Nikola Tesla da se vklu~at na pazarot na Belgradskata

berza ovaa godina, toa }e zna~i seriozno pottiknuvawe na ponatamo{niot razvoj na pazarot na kapital, preku atraktivna ponuda i privlekuvawe novi in-vestitori. Direktorot na Belgrad-skata berza, Gordana Dostani}, soop{ti deka }e se raboti na ponatamo{no tehni~ko-tehnolo{ko osovremenuvawe i primena na sovremeni svetski standardi za berzanskoto rabotewe.“]e se raboti na ohrabruvawe na izdava~ite da izdavaat novi vidovi dol`ni~ki hartii od vrednost, dokolku se sozdadat neophodni regulatorni predus-lovi, kako i pottiknuvawe na kreirawe finansiski derivati so koi bi se zbogatila ponudata na

na{iot pazar”, izjavi Dostani}. Taa dodade deka dokolku se ot-trgnat regulatornite ko~nici, ovaa godina bi moèla da se slu~i i prvata inicijalna javna ponuda na akcii od nekoi srpski kompanii.Dostani} najavi deka Belgrad-skata berza i drugite institucii o~ekuvaat reorganizacija vo soglasnost so najaveniot nov zakon za pazarot na kapital, koj na drug na~in go ureduva pazarot i negovite institucii, {to bara or-ganizacisko i normativno prila-goduvawe i na Belgradskata berza.Berzata vo Bawa Luka o~ekuva investitorite vo Republika Srp-ska ovaa godina da go zgolemat obemot na investicii na berzata,

Skopski pazar, Makedonija turist, Hoteli Metropol, @ito Vardar... gi objavija vo biznis-planovite za 2011 godina.

Januarskiot rast na �Berzata e "doma{na ig-ranka". Toa go pokaùvaat brojkite od trguvaweto.

No, dali na pazarot kone~no posilno }e vlezat stranski investi-tori? Me|u brokerite se {pekulira deka za razlika od 2007 i 2008

godina, koga Berzata "ja duvaa" slovene~ki i hrvatski investitori, sega na pazarot moè da investi-raat nordiski fondovi. Vo vakvite razgovori se spomenuva odreden norve{ki fond, ~ija cel e ~isto {pekulativna - da kupi po niski ceni i brzo da prodade za da ost-vari zarabotka. Zna~aen priliv na pari na Berzata vo sledniot period moè da se o~ekuva od {vedskiot fond East capital, koj se pojavi kako potencijalen kupuva~ na akcii vo

prospektot za privatnata ponuda na Komercijalna banka, koja ne be{e odobrena od Komisijata za hartii od vrednost. [pekulaciite za ovoj fond vo regionot se deka navodno dobil pogolema suma pari od katarski investitori za novi vloùvawa na Balkanot.Se razbira, site tie {pekulacii treba da se zemat so rezerva, no treba da se ima predvid deka nitu sega{niot trend }e moè da se odrì, nitu, pak, }e moè

@e{ka prolet i è{ko leto gi o~ekuva investitorite na Makedonskata berza. Pod uslovi vo dràvata da ne izbie podlaboka politi~ka kriza i makroekonomskite rizici da ne se pretvorat vo realnost

��

Bugarskiot investicis-ki fond Karol kapi-tal menaxment o~ekuva prodolùvawe na pozitiv-nata tendencija za zazdra-

vuvawe na malite nelikvidni pazari vo Isto~na Evropa. “Mnogu verojatno e zazdravu-vawe na razvienite pazari, a investicionerskoto raspoloènie dostigna vrednosti na kraen pozi-tivizam”, velat od ova dru{tvo. Analiti~arite na Karol o~ekuvaat pazarite od Isto~na Evropa da stanat stabilni i da prodolàt po nagorna linija.

MAJA [email protected]

VESNA [email protected]

da se slu~i eventualen pogolem rast na indeksot MBI-10 ako na Berzata vo Skopje ne po~nat da vleguvaat pove}e pari od stranski fondovi.Nivnoto u~estvo vo trguvaweto na Berzata lani se dviè{e od 11% do 42% vo vkupnoto trgu-vawe. Vo januari strancite na Makedonska berza u~estvuvaa so 11,85% vo kupuvaweto, a so 15,49% vo proda`bata, {to e duri pod prosekot od minatata godina. Ako vakvata situacija godinava ne se smeni, malata likvidnost i ponatamu }e bide glaven problem za investitorite."Koga stanuva zbor za stranskite investitori, ne treba da se o~ekuva ist razvoj na nastanite kako vo 2007 i 2008 godina. Toga{ na Ber-zata prvo vlegoa stranski fizi~ki lica, a potoa dojdoa fondovite koi go predizvikaa bikoviot pazar. Toa nikoga{ nema da se vrati, nitu, pak, treba da se o~ekuva da se vrati", veli Goran Mark-ovski, direktor na dru{tvoto za upravuvawe so fondovi KB Pub-likum invest. Spored nego, sega od edna strana moè da se o~ekuva vleguvawe na stranski fondovi kako portfolio-investitori vo doma{nite kompanii, a od druga, vlez na strate{ki investitori, odnosno prezemawe na doma{ni kompanii. Vtorata varijanta, spored Markovski, e pomalku vero-jatna vo ovoj moment, bidej}i nitu eden akcioner od kompanija koja e na proda`ba ne bi se soglasil da prodava po ovie niski ceni. Spored Markovski, januarskiot rast e na zdrava osnova, no problemot so malata likvidnost }e ostane, a toa }e vlijae da prodolàt dnevnite fluktuacii na indeksot od, na primer, -5% do +5%.

Regionalnite fond-me- �naxeri potvrduvaat deka godinava se vra}a apeti-tot za rizik!

Po toa 2011 godina }e bide zna~ajna za berzite. Spored niv, 2011 godina }e bide godina na Balkanot! Prelevaweto pari od razvienite ekonomii vo pazarite vo razvoj po~na. Na lokalnite pazari sekojdnevno doa|aat novi fondovi baraj}i dobri, a pot-ceneti kompanii. Toa moè da se vidi i od slu~uvawata vo regionot. Nekolku krupni nas-tani koi na berzite vo regionot

11,85%

19,42%

28,32%29,60%

41,56%

14,90%

20,08%

11,02%

25,76%

42,69%

19,76%

12,03%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

40,00%

45,00%

januari fevruari mart april maj juni juli avgust septemvri oktomvri noemvri dekemvri

UÊSTVO NA STRANSKI INVESTITORI NA BERZTA VO 2010

TOP 10 MEMOARI NA POLITI^KI LIDERI

NANAI LIDERI

no.7KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

"SÈ E OVE^KI: POLITI^KO OBRA- ZOVANIE", VIKILIKS NA MINATIOT VEK�� Memoarite na porane{niot asistent na amer-

ikanskiot pretsedatel Bil Klinton, Jorgos Stefanopolus, gi obelodenuvaat site detali od privatniot ìvot na pretsedatelot, kavgite so prvata dama Hilari, kako i politi~kite previrawa na Klinton so negovite kolegi

Poradi mediumskata ekspon-iranost, denes e mnogu lesno da go zaboravime prvoto rabotno mesto na

Jorgos Stefanopolus, ~ovek koj mu pomaga{e na porane{niot pretse-datel na Soedinetite Amerikanski Dràvi (SAD), Bil Klinton, vo 1992 godina, pi{uva magazinot "Tajm". Momentalnata liderska pozicija na Stefanopolus vo amerikan-skiot mediumski gigant, Ej-Bi-Si ja stavi vo senka negovata politi~ka kariera. Toj ostavi ogromna traga za toa vreme so objavuvaweto na negovite politi~ki memoari vo 1999 godina."S$ e ~ove~ki: Politi~ko obrazo-vanie" gi raskaùva najinteresnite momenti od 1992 do 1996 godina, koga Stefanopolus bil prviot ~ovek vo vladinite strukturi na porane{niot pretsedatel Bil Klinton. Memoarite se karakterizirani kako simpati~en i familijaren portret na porane{niot pretseda-tel, koj kako talentiran politi~ar, pokraj ogromnite li~ni kolapsi, se borel da ja sprovede politi~kata ideologija vo koja bil dlaboko uveren. Stefanopolus vo svoite memoari idealizmot na Klinton go opi{uva kako "prost, sebi~en i samouni{tliv".Osven politi~kite dejstva koi gi sproveduvale Stefanopolus i Klinton, deloto kriti~ki se osvrnuva i vrz karakterot na pretsedatelot Klinton, vo vremeto na negovata qubovna afera so Monika Levinski.Analiti~arite kritikuvaat deka Stefanopolus gi preminal site granici na dozvolenoto in-formirawe vo vreme koga Klin-ton s$ u{te imal klu~na uloga na amerikanskata politi~ka scena, poradi {to go obvinile za nelojal-nost od strana na Belata ku}a. Od druga strana, literaturnite i politi~kite kriti~ari istaknuvaat deka toj preambiciozno se obidel da ja obelodeni "temnata strana" na pretsedatelot Klinton. Toa najverojatno go napravil poradi èlbata da go nadmine pretse-datelot na SAD, odbivaj}i da se soo~i so faktot deka vo toj period ne moèl da bide unapreden na povisoko rabotno mesto od li~en asistent na pretsedatelot na SAD. So objavuvaweto na nekoi momenti od minatoto na Klinton, Stefa-nopolus se pogazil samiot sebe, smetaat analiti~arite.Golem del od niv ne moàt da se pomirat so faktot deka sinot na porane{en gr~ki sve{tenik gi nadminal osnovnite eti~ki i moralni vrednosti i vo javnost objavil nedozvoleni momenti od pretsedatelskiot mandat. Tie go identifikuvaa negoviot preambi-ciozen karakter so ptica zatvorena vo kafez, koja ne moè da leta vo nebesnite viso~ini. Tokmu zatoa del od ekspertite gi imenuvaat memoarite na Stefanopolus kako predavstvo na Klinton.Vo "S$ e ~ove~ki: Politi~ko obra-zovanie", Stefanopolus mnogu pomalo vnimanie posvetil na politi~kite odluki koi gi nosela administracijata na Klinton, nasproti so~nite detali od privat-niot ivot na pretsedatelot. Kako {to poso~uvaat ekspertite, me-moarite izobiluvaat so voajerski

BERZATA!

istakna direktorot na berzata, Milan Boì}. Toj istakna deka na berzata ima i odreden broj kompanii koi ostvaruvaat solidni rezultati vo krizni vremiwa, kako Telekom Srpska. Vkupniot promet na berzata vo Bawa Luka vo 2010 godina iznesuva 83 mil-ioni evra, {to e zna~itelno zgol-emuvawe vo odnos na 60 milioni evra od 2009 godina.Blagodarenie na otkupot na akcii od naftenata kompanija Ina od sredinata na dekemvri minatata godina, Zagrepskata berza mina-tata godina zavr{ila so rast na indeksot Crobex, a ovaa godina isto taka se o~ekuva pozitivno trguvawe, so ogled na toa {to se o~ekuva rast na ekonomijata.

“Imaj}i ja predvid procenkata za anemi~en ekonomski rast vo 2011 godina, moème da o~ekuvame pozitivno trguvawe, no defini-tivno nema mesto za sozdavawe euforija”, istakna analiti~arot od oddelot za ekonomski istraùvawa vo Hipo alpe adria banka, Dalibor Balga~.Spored analiti~arite, na svetskite berzi i vo 2011 godina postojat dobri pretpostavki za prodolùvawe na rastot na cenite. Pazarite vo razvoj go predvodat zazdravuvaweto na svetskata ekonomija, a svojot pridones vo rastot na global-nata ekonomija }e go dadat pred s$ amerikanskata i evropskata ekonomija.

�� Berzite vo Belgrad, Zagreb, Bawa Luka, Sofija o~ekuvaat da se zgole-mi obemot na investicii

NA 2.500 POENI MBI-10 ]E RASTE, NA 3.000 ]E OPA\A!Fundamentalnata analiza na kompaniite pokaùva deka na-jtrguvanite akcii s$ u{te se atraktivni za kupuvawe. Vodena od pokazatelite kako {to e p/e (cena vrz zarabotuva~ka), p/b (cena vrz knigovodstvena vrednost), za akciite koi go so~inuvaat MBI-10 slobodno moè da se kaè deka se evtini."Ako za primer ja zememe akcijata na Alkaloid (so finansiskite podatoci od 2009), kade {to p/e e 11,66, a p/b e 1,04, toa pokaùva deka e mnogu poprivle~na za kupuvawe od akcijata na Krka, ~ij p/e e 12,44, a p/be 1,72. Ovie pokazateli za Alkaloid dopolnitelno }e porasnat koga presmetkata }e se napravi so izve{taite od 2010 godina", objasnuva Kostadinovski od Ilirika.Tehni~kata analiza preku grafik dava proekcija za toa kako }e se dviì odreden pazar, odnosno za rastot na odreden indeks na osnova na matemati~ki pokazateli, pod uslov site drugi faktori da ostanat nepromeneti."Vo perspektiva za 2011 godina pokaùva deka na 2.500 indeksni poeni }e se slu~i "linija na poddr{ka", {to zna~i deka }e ima pove}e kupuva~i, a na 3.000 indeksni poeni }e se slu~i "linija na otpor", {to zna~i deka toga{ se o~ekuva da se javat pove}e prodava~i", objasnuva Ko-stadinovski.

GREGA MEDENFOND-MENAXER VO KD FONDS SLOVENIJA I ^LEN NA UO VO KD FONDOVI SKOPJE"Moe li~no mislewe e deka pod uslov da prodolì svetskoto zakrepnuvawe, ovaa go-dina bi moèla da bide godina za Balkanot. Mora da znaeme deka vo poslednite dve go-dini, dodeka globalnite berzi brzo rastea, vo ovoj region nema{e golemi slu~uvawa. Zatoa, ako dojde do nekoi strate{ki povrzuvawa, odnosno prezemawa na pogolemite ber-zanski kompanii, vo optek }e bidat pu{teni mnogu pari i }e se zajakne likvidnosta. A site se se}avame, od ne tolku dale~noto minato, {to zna~at dobra likvidnost i dobri akcii."

I

prikazni za kavgite me|u "prvata" dvojka vo SAD. Vo memoarite slikovito se opi{ani momentite koga prvata dama na Amerika, Hilari Klinton, doìvuvala emotivni kolapsi za vreme na strategiskite sesii vo Belata ku}a, pa s$ do kriznite migovi na Bil Klinton, poradi stravot deka }e bide nadvladean na slednite pretsedatelski izbori od voeniot general Kolin L. Pouel. Del od analiti~arite potenciraat deka iako nastapil premnogu am-biciozno vo najavite za negovite memoari, Stefanopolus ne uspeal da & ponudi ni{to novo na ameri-kanskata javnost od dobro pozna-toto samouni{tuva~ko odnesuvawe na Bil Klinton. Za vistinskite vqubenici vo politikata, ekspertite potenciraat deka Stefanopolus uspeal da go istakne cinizmot me|u politi~kite lideri, koi eden so drug postojano se laèle za rabotite povrzani so privatniot ivot. Stefanopolus raskaùva za situacijata koga guvernerot na Arkanzas odbival da mu priznae na Klinton deka e vo qubovna romansa so Xenifer Flauers, istovremeno obvinuvaj}i ja Belata ku}a deka pove}e se griì za "slikite i simbolite" vo Amerika, otkolku za fakti~kata politi~ka sostojba vo svetot.Kako {to istaknuva dnevniot vesnik "Wujork tajms", za vreme na raboteweto na Stefanopolus vo Belata ku}a, toj, sepak, ja platil cenata na nepromislenite raboti koi gi napravil. Pretrpel nekolku smrtonosni gripovi, padnal vo akutna depresija, a preìveal i ogromen poàr. No, i pokraj s$, toj nikoga{ ne pomislil da ja napu{ti Klintonovata administracija. Kako odminuvalo vremeto, prvata dvojka na SAD po~nala da gleda na nego kako {to dene{niot svet gleda na Xulijan Asan`, poradi {to smetale deka sekoja doverliva informacija od amerikanskata politika "protekuva" od Stefa-nopolus.Vistina e deka Stefanopolus go iskoristil Bil Klinton za da napreduva vo karierata, dodeka, pak, Klinton go iskoristil nego za da sobere {to pove}e politi~ki poeni.Denes toj e glaven i odgovoren urednik na politi~kata programa na amerikanskata TV-mreà Ej-Bi-Si i koavtor na utrinskite vesti na televizijata.

prodolùva

NAJGOLEMI GUBITNICI - INVESTI-TORITE NA QUBQAN-SKATA BERZA Vo 2010 godina akciite na Qubqanskata berza vo prosek poevtinija za 13,5% {to go stava slovene~kiot pazar na kapital kako na-jgolem gubitnik. Akcioner-ite na kompaniite koi koti-raat na slovene~kata berza minatata godina izgubija re~isi 1,5 milijardi evra. Pazarnata kapitalizacija padna na sedum milijardi evra, {to e najnisko nivo od po~etokot na svetskata ekonomska kriza.

GORAN MARKOVSKIDIREKTOR NA KB PUBLIKUM INVEST"Koga stanuva zbor za stranskite investitori, ne treba da se o~ekuva ist razvoj na nastanite kako vo 2007 i 2008 godina. Toga{ na berzata prvo vlegoa stranski fizi~ki lica, a potoa dojdoa fondovite koi go predizvikaat bikoviot pazar. Toa nikoga{ nema da se vrati, nitu, pak, treba da se o~ekuva da se vrati. Sega, od edna strana moè da se o~ekuva vleguvawe na stranski fondovi kako portfolio-investitori vo doma{nite kompanii, a od druga strana, vlez na strate{ki investitori, odnosno prezemawe doma{ni kompanii."

KOSTA KOSTADINOVSKIPORTFOLIO-MENAXER VO ILIRIKA FOND MENAXMENT“Fundamentalnata analiza na kompaniite pokaùva deka najtrguvanite akcii s$ u{te se atraktivni za kupuvawe. Tehni~kata analiza za MBI-10 pokaùva deka indeksot momentalno e prekupuvan ili prezagrean. Vo perspektiva za 2011 godina pokaùva deka na 2.500 indeksni poeni }e se slu~i "linija na poddr{ka", {to zna~i deka }e ima pove}e kupuva~i, a na 3.000 indeksni poeni }e se slu~i "linija na otpor", {to zna~i deka toga{ se o~ekuva da se javat pove}e prodava~i."

17,19%porasna MBI-10 vo 2010 godina

15,52%porasna MBI-10 vo januari

se slu~ija izminatiot period bea glavni pottiknuva~i na optimizmot. Toa e privatizacijata na hrvatska INA na Zagrepskata berza i otkupot na akcii na NIS na Belgradskata berza koj go pravi ruski Gasprom. Vo januari na berzite vo Jugoisto~na Evropa e ostvaren eden od na-jgolemite prihodi na globalno nivo. Indeksot na bugarskata i na bosanskata berza porasna za re~isi 20%. "Pod uslov da prodolì svetskoto zakrepnuvawe, ovaa godina bi moèla da bide leto za Balkanot. Mora da znaeme deka vo poslednite dve godini, dodeka globalnite berzi brzo rastea, vo ovoj region nema{e golemi slu~uvawa. Zatoa, ako dojde do nekoi strate{ki povrzuvawa, odnosno prezemawa na pogolemi berzanski kompanii, vo optek }e bidat pu{teni mnogu pari i }e se zajakne likvidnosta. A site se se}avame, od ne tolku dale~noto mi-nato, {to zna~at dobra likvidnost i dobri akcii", veli Grega Meden, fond-menaxer vo KD fonds od Slo-venija i ~len na upraven odbor na KD fondovi vo Makedonija. Za KD fondovite najinteresni bile bankite i Alkaloid.

Komentari / Analizi14 KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S

KIRIL NEJKOVRakovoditel na Proektot za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska korpo-racija (IFC) vo Makedonija

KIRIL NEJKOVKIRIL NEJKOVRakovoditel na Proektot zakorporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska korpo-racracracr cr cr cr ijaijaijajjjj (I (I((( FC)FC)C)C)C) vovo vo MaMa Makedkedkeddddonionionijajajajjjjj

HUMANISTI^KI KOMPANII: PRORO[TVO OD HARVARD

îstata teorija e kako visoka moda. Taa ne e za direktna upotreba, tuku za inspiracija. Poslednive godini

osobeno za~estija ~isto teo-retskite diskusii za promena na paradigmite. Toa se povici za dlabinski preobmisluvawa na sistemite. Efektite od niv, ako dojdat, }e bidat so odloèno dejstvo i za niv bi moèle da svedo~ime ne pobrzo od edna decenija od nivnata pojava.Ve}e pi{uvavme za Institutot za nova ekonomska misla, koj treba da obezbedi sveì pogledi i razmisluvawa za promovirawa na promeni vo ekonomskata teorija i prak-tika. Tuka se i redovnite sredbi na Svetskiot ekonom-ski forum vo Davos, na koi ve}e voobi~aeno stana da se diskutira za hrabri revolu-cionerni temi za tektonski promeni na makro i mikronivo. Moèbi golemite promeni ne moème sekoga{ da gi vidime zatoa {to tie nekoga{ doa|aat postepeno, so golema doza na staroto vo novoto, pa, dodeka se svestime deka e potrebno da se promeni definicijata - ve}e imalo nekolku nivoa na nebeleèni promeni.

Edna od golemite diskusii za promeni vo paradigmite se odnesuva na samata definicija na kapitalizmot. Pri~inite za toa, vo eden del, se teoretski. Teorijata i praktika na me-naxmentot se soo~uvaat so predizvici kakvi {to ne bile poznati od formuliraweto na konceptite na menaxment do denes. Toa se prediz-vicite na nedostatokot na odr`livost na kompaniite, zgolemuvaweto na neednak-vosta i najzna~ajno – postoja-nata erozija na op{testvenata doverba. Kapitalizmot se nao|a na krstosnica i ako do pred nekolku godini pov-icite za preobmisluvawe na biznis-strategiite vo kontekst na nadvore{nite vlijanija bea pra{awa za stranicite na nau~nite periodi~ni izdanija, vo poslednive dve i pol go-dini pri~inite se gledaat na ulicite na golemite gradovi na razvienite zemji vo svetot.Majkl Pirson i Pol Lorens, dvajcata od Harvard, prviot od [kolata na Kenedi (so javno politi~ki pogled), a vtoriot od [kolata za biznis (fokusirana na pra{awata na upravuvawe na kompaniite), izlegoa so stav deka na mestoto na postojnite, od niv imenuvani "ekonomski”

koncepcii, idninata na kom-paniite treba da se opredeluva vo "humanisti~ki” termini. Implikaciite od nivnite pred-lozi za promeni se odnesuvaat na na~inot kako kompaniite gi formuliraat strategiite, kakov vid liderstvo tie ba-raat, kakva organizaciska kultura e potrebna, no i mnogu va`no – kakvo treba da bide korporativnoto upravuvawe vo humanisti~kite organizacii.Pirson i Lorens ja kriti-kuvaat postojnata teorija i praktika na menaxment koja bazira na neoklasi~ni teorii za ~ovekot, definiraj}i go istiot kako maksimizator na materijalisti~ka utilitarnost, koj sekoga{ }e ima prefer-enca za li~nite pridobivki vo odnos na pridobivkite na zaednicata. Tie smetaat deka "homo ekonomikus”, koj dejs-tuva samo preku transakcii, bez da vospostavuva odnosi, ne samo {to ne e dovolno reprezentativen koncept, tuku e su{tinski pogr{en. Tie opredeluvaat deka pri~inata za pogre{niot zaklu~ok {to go ìveeme poslednive nekolku decenii doa|a od pogre{noto razbirawe na Darvinovata teorija na evolucija. Pirson i Lorens smetaat deka imp-

likaciite od ovaa teorija vrz diskusiite za menaxment treba da se preocenat i namesto da se zboruva samo za ~oveko-vite porivi za zdobivawe i odbrana (na koi bazira ekonomskiot pristap) vo raven-kata treba da bidat vmetnati i porivite za povrzuvawe so drugi lu|e i za razbirawe na su{tinata, koi se ednakvo va`ni za ~ovekot, voop{to, i za negovoto integrirawe vo edna organizacija.I od ovaa ~ista teorija, pole-ka kon jasni implikacii za koroprativnoto upravuvawe. Osnova na ekonomskiot pogled na organizacijata e teorijata na agenstvo – poradi toa {to lu|eto se sebi~ni, od sopstve-nicite postavenite menaxeri nu`no }e pribiraat dobrobit za sebe, na smetka na kompani-jata. Zatoa e potreben odbor na direktori, koj e strukturniot izraz na kontrolata vrz me-naxmentot. No, osnovata na predloèniot humanisti~ki pristap na upravuvaweto e teori jata na "doma}inluk" (stjuardstvo), spored koja, menaxerite ne se (isklu~ivo) sebi~ni i tie imaat za cel mak-simizirawe na svojata li~na ekonomska dobivka, no ne na smetka na kompanijata (zatoa

Kapitalizmot e na krstopat. Edno od re{enijata e menuvawe na paradigmata na razbiraweto na kompaniite od ekonomski vo humanisti~ki organizacii. Dvajca u~eni od Harvard gledaat zasilu-vawe na humanisti~kiot pristap vo funkcioniraweto na kompaniite, no, isto taka, gledaat deka ekonomskite institucii koi treba da go odràt ovoj trend doprva treba da bidat restruktuirani

��

s$ preku formirawe na a-profitni kompanii, koi }e ja obedinat svojata visoka cel so obezbeduvaweto sredstva za ostvaruvawe na taa cel. Tie ve}e gledaat primeri vo taa nasoka. I veruvaat deka postojat lu|e koi ne zayiraat od imawe pari, no koi postojanoto zgolemuvawe na profitot ne go gledaat kako nerazdelna kategorija od kapitalizmot.Dali ovie promeni na para-digmite }e se slu~at? Dali }e gi doìveeme? Dali koga }e se slu~uvaat }e znaeme deka gi svedo~ime?

Proektot za korpora-tivno upravuvawe e poddràn od [vajcar-skiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

{to se ~uvstvuvaat kako del od kompanijata), a, pak, ulogata na odborot na direktori ne e naso~uvawe i kontrola na menaxmentot, tuku poddr{ka i pomo{ na istiot. Zatoa, vo humanisti~kite kompanii nema funkcii na kontrola od gore nadolu, tuku ima funkcii na zaemni kontroli na razli~nite konstituenci, so cel koja bilo odluka da ne bide na {teta na koja bilo zainteresirana grupa.Spored humanisti~kiot pogled, strategijata na kompanite ne e potrebna za da ja naso~i rabotata na site poedinci, tuku taa e samo del od vkupnata potreba za postoewe na kom-paniite, zatoa {to kompaniite se op{testven fenomen nu`no prisuten, poradi prirodata na lu|eto da vospostavuvaat odnosi. Strukturite vo kom-panijata, spored ekonomskata teori ja postojat za da se maksimizira efikasnosta i toa se postignuva preku hi-erarhiski strukturi i so kontrola odozgora. Strukturite vo humanisti~kite organizcii se griàt ne za ~ove~kite resursi, tuku za "~ove~kite mo`nosti”, ja gledaat efek-tivnosta nasproti efikasnosta i gi namaluvaat na minimum novoata na avtoritet. Liderite vo ekonomskite kompanii, raz-brani kako splet na postojano odnovo pregovarani dogovori, se transakcioni lideri, koi vsu{nost postojano u~estvuvaat vo ovie pregovori. Liderite vo humanisti~kite organizacii se transformira~ki lideri, koi vlijanieto go gradat na mo}ta na svoite argumenti namesto na mo}ta na hierarijata.Pirson i Lorens smetaat deka humanisti~kite organizcii }e go izle~at kapitalizmot, pred

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE


ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA:TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKIILI ISPRATETE E-MAIL NA: [email protected] KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI I MART ^ITAJTE VOSPECIJALNI PRILOZI

ZDRAVI I AKTIVNI TRANSPORT I LOGISTIKA

BANKI OSIGURUVAWE I LIZING GRADE@NI[TVO

Balkan / Biznis / Politika16 KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

I amerikanskiot dràven sekretar, Hilari Klinton, koga go poseti Belgrad istakna deka srpskite nau~nici se mnogu vlijatelni vo SAD

��

SRPSKITE NAU^NICI GO OSVOJUVAAT SVETOT

KOJ E NA LISTATA NA 100 NAJMO]NI SRBI VO SVETOT?

Me|u 5,5 milioni Srbi koi ìveat vo stranstvo, ima i takvi ~ij zbor se slu{a vo na-

jmo}nite svetski centri, koi sedat na ~elo na korporacii so desetici iljadi vraboteni i ~ii sportski nastapi gi gleda cela planeta. Sepak, najmo}na e nau~nata dijas-pora.“Vlijanieto na na{ite lu|e vo stranstvo postoi vo brojni oblasti, no najsilno e vo oblasta na naukata, bidej}i imame mnogu univerzitets-ki profesori i inèneri {irum svetot. Osobeno bi ja istaknal na{ata dijas-pora vo Amerika i vo Ve-lika Britanija. Vo Toronto ima mnogu na{i lu|e koi se pripadnici na generacijata koja emigrira{e kon sredi-nata na 90-te godini”, izjavi Miodrag Jak{i}, dràven sekretar vo Ministerstvoto za dijaspora.Profesorot na Institutot za me|unarodna politika i ekonomija, Vladimir Gre~i}, smeta deka srpskite nau~nici se mnogu vlijatelni vo svetot, a najmnogu vo SAD.“I amerikanskiot dràven

sekretar, Hilari Klin-ton, koga go poseti Belgrad govore{e za srpskata zaed-nica vo Amerika i navede deka na{ite nau~nici se mnogu vlijatelni. Prakti~no vo site granki od naukata i ekonomijata se nao|aat lu|e od Srbija ili se so srpsko poteklo. Plejada od mladi talentirani lu|e vo 90-te godini zaminaa vo SAD, kade {to steknaa najvisoki tituli. Samo vo 2002 godina doktoriraa 88 lica. Spored amerikanskite podatoci, 88% od mladite od Srbija ostanu-vaat vo Amerika da rabotat”, navede Gre~i}. Toj dodade deka vo Amerika sega rabotat pove}e od 2.000 doktori na nauki koi se po poteklo od Srbija. Polovina od nau~nicite i inènerite se koncentrirani vo SAD, potoa vo Kanada i vo Avs-tralija. Vo evropskite zemji najmnogu gi ima vo Velika Britanija, vo Francija i vo [vajcarija.Kriteriumite spored koi e napravena listata se le-snotijata vo ostvaruvaweto na celite, prepoznatlivosta vo javnosta, finansiskoto i politi~koto vlijanie, li~niot avtoritet i ugled na insti-tuciite koi gi pretstavuvaat i li~nata harizma. Ova se

prvite 10 najmo}ni Srbi vo svetot na listata koja ja objavi dnevniot vesnik "Blic".

NIKOLAS ÂBRAJAKoga vo amerikanskata voena i avioindustrija }e se kaè Srbin, prva

asocijacija e Nikolas abra-ja. Do 2009 godina be{e na ~elo na Xeneral dajnamiks, koja e me|u pette najgolemi korporacii vo ovaa oblast vo SAD, so 92.000 vraboteni i godi{en prihod od 29 milijardi dolari. Spored "Forbs", âbraja zarabotil 140 milioni dolari vo pos-lednite pet godini vo ovaa kompanija.

REBEKA MEKDONALDTaa e sopstveni~ka nakompanijata Xast en-erxi, koja so elektri~na

energija i gas snabduva pove}e od 1,5 milioni potro{uva~i vo SAD i vo Kanada. Vred-nosta na nejzinata kompanija e proceneta na pove}e od dve milijardi dolari. Tri pati e proglasena za delovna èna na godinata vo Kanada. Vo Toronto pristignala vo 1974 godina kako Ubavka Miti} po zavr{enite studii po medicina vo Belgrad so nekolku stotina dolari vo xebot.

ROZMERI RU@A TOMI]Direktor e vo firma-ta Oksidental petro-leum korporej{n, ~ija

vrednost se procenuva na nekolku desetici milijardi dolari, a "Forbs" ja smesti vo top 200 svetski kompanii. Sopstvenik e na kompanijata Houp ketl kompani i na grade`nata A.S. Tomi}. Taa isto taka se najde na listata na "Forbs" za najbogati lu|e. Taa e golem zagovornik za pravata na ènite i e edna od najcenetite èni vo amerikanskata biznis-zaednica.

NIKOLA PETROVI]Odgovoren e za èlez-ni~kiot soobra}aj pod kanalot La Man{ od

5 april minatata godina, koga stana generalen direk-tor na Eurostar grup. Vo ovaa britansko-francusko-belgiska kompanija po~na da raboti vo avgust 2003 godina kako direktor na sektorot za uslugi, a potoa ~etiri godini be{e izvr{en direk-tor. Ima plata od 400.000 funti godi{no.

DU[AN PETROVI]Amerikanskiot menaxer Du{an Petrovi}, so poteklo od Belgrad, e

imenuvan za pretsedatel na

kompanijata Vrigli, najgolem svetski proizvoditel na slatki i gumi za xvakawe. Petrovi} vo ovaa kompanija raboti 30 godini.

GORDANA VUWAK-NOVAKOVI]Profesor e po bio-medicinski inènering

na Univerzitetot Kolumbija vo Wujork. Nejzinata labo-ratorija se zanimava so inènering na ~ove~ko tkivo. Objavi dve knigi i poseduva 45 patenti. Sovetnik e na amerikanskata Vlada za pra{awata za inènering na tkivo.

NOVAK \OKOVI]Najdobar srpski te-niser. I ovaa godina ja ponese titulata na-

jdobar promotor na Srbija na godina{noto dodeluvawe na nagradata “Najdobroto od Srbija”. Na negovite turniri vo loàta sedat poznati li~nosti, kako Robert de Niro i Maradona. Negovite rezultati imaaat ogromno zna~ewe za razvojot na ten-isot vo Srbija.

MARINA ABRAMOVI]Najpoznatiot srpskiumetnik vo minatogo-di{nata anketa na

magazinot "Tajms" e izbrana me|u 100 najva`ni umetnici

vo svetot. Naesen vo Moskva vo galerijata Garaà }e ima nejzina izlo`ba.

DU[AN [I\ANSKIToj e specijalen sovet-nik na pretsedatelot na Evropskata komisi-

ja, @oze Manuel Baroso, i pretsedatel na Evropskiot centar za kultura. Osnova~ e na Fakultetot za politi~ki nauki na Univerzitetot vo @eneva, profesor na uni-verzitetite Prinston, Har-vard i Mi~igen. So godini e organizator na me|unarodni sobiri za evropskata id-nina na Srbija.

DEJAN JOVI]Od fevruari 2010 go-dina e glaven ana-liti~ar na hrvatskiot

pretsedatel i specijalen koordinator na negovata kancelari ja . Zagrepski "Globus" pi{uva{e deka toj e glavniot kreator na politikata na Josipovi} vo pribliùvaweto kon Srbija. Ima ~etiri akademski titu-li od ~etiri univerziteti. Diplomiral vo Zagreb, mag-istriral vo Qubqana i vo Man~ester, a vo 1999 godina doktoriral na London-skata {kola za ekonomija (London School of Econom-ics).

VESNA [email protected]

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

A 100 NAJMO]NI SRA NAA 100 NAJMO]NIKOJ E NA LISTATAJ E NA LISTATA RBI VO SVETOT?RBI VO SVETTOT?T

7 2 10 6 9 1

Balkan / Biznis / Politika 17KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

Romanskata Vlada odlu~i finansiski dagi pomogne mladite

pretpriema~i do 35 godini so iznos do 10.000 evra, prenese televizijata Reali-tatea. Uredbata na Vladata predviduva mladite koi planiraat da otvorat malo pretrijatie da dobijat od dràvata 50% od potreb-nite sredstva, no ne pove

}e od 10.000 evra. Nacionalniot fond za dodeluvawe krediti i pomo{ }e im odobruva nepovratni sredstva na pretpriema~i {to sakaat da otvorat malo ili sred-no pretprijatie, a maksi-malnata vrednost na odo-brenata suma za kredit }e bide 80.000 evra. Mladite pretpriema~i se obvrzani

da imaat najmalku dvajca vraboteni, da investiraat 50% od godi{niot profit, a dobivaat i fiskalni olesnuvawa. Premierot Emil Bok izjavi deka nova-ta programa }e im pomogne na mladite pretpriema~i, {to e zna~ajno vo ovoj moment, koga samo eden od pet mladi Romanci uspeva da najde rabota.

ZA MLADITE ROMANCI POMO[ DO 10.000 EVRA ZA OTVORAWE FIRMA

Crna Gora minatata godina privlekla 692 milioni evra stran-

ski direktni investicii, soop{ti Agencijata za promocija na stranski in-vesticii. Procenkite za go-dinava govorat deka ovaa godina Crna Gora moè da o~ekuva od 660 do 730 milioni evra investicii.“Neodamna usvoenata strategija za regionalen razvoj, dokolku dobie kvalitetna poddr{ka od

resornite ministerstva i op{tinite, bi moèla da pretstavuva eden od temelite za promocija na proekti na Crna-Gora”, oceni direktorot na crnogorskata Agencija za promocija na stranski investicii.Od Agencijata potsetija deka vo Crna Gora rabotat investitori od 88 zemji i deka ne e dominantna niedna zemja, no deka vo odnos na investiraniot

kapital vodat Italija, Norve{ka, Avstrija, Rusija, Ungarija i Velika Bri-tanija.

CRNA GORA PRIVLEKLA 692 MILIONI EVRA STRANSKI INVESTICII

Pretsedatelot na srpskata kompanija Delta maksi, Miro-

slav Mi{kovi}, izjavi deka naskoro }e bide pro-daden 50% od kapitalot na trgovskiot sinxir Delta maksi.Na proslavata od dvaesetgodi{ninata od raboteweto na Delta izjavi deka strate{ki biznis na ovaa kompanija }e bide agrarot, koj e “srpska nafta”.

Mi{kovi} izjavi deka Delta e na pat za eden mesec da postigne dogovor so poznata evropska kom-panija, no ne go navede imeto.Mi{kovi} dodade deka Delta }e prodolì da investira vo razvoj na biznisot so nedvi`nosti, kade {to planiraat da investiraat 400 milioni evra do 2015 godina.Delta maksi planira ot-vorawe na 75 novi objekti

- 22 vo Srbija, 17 vo Bu-garija, 9 vo Crna Gora, 14 vo Bosna i Hercegovina i 13 vo Albanija.

NASKORO PRODA@BA NA 50% OD DELTA MAKSI

ELENA JOVANOVSKA

Premierot na Hr-vatska, Jadranka Kosor, najavi deka godinava moè da vrabotat duri

150.000 lu|e, vo ramkite na Nacionalniot plan za pot-tiknuvawe na vrabotuvawa za 2011 i 2012 godina. Za ova, Vladata planira da odvoi 149 milioni evra, pari koi pokraj od buxetot, }e gi obezbedat i od Evropskata unija preku IPA progra-mata za razvoj na ~ove~ki potencijal.Kosor ne precizira dali planira da otvori novi ili stanuva zbor samo za sezon-ski, privremeni rabotni mes-ta. Taa najavuva deka pokraj èni i mladi lu|e, }e se vrabotuvaat i postari lu|e. Hrvatskata Vlada predviduva da go namali soodnosot me|u stru~nosta na rabotnata sila i potrebite na pazarot na trudot, kako i da po~ne da gradi novi administrativni kapaciteti. Kosor planira deka vrabotenosta }e se zgolemuva soglasno rastot na klu~nite sektori vo dràvata. Vo Planot za pottiknuvawe na vrabotenosta pi{uva deka dràvata planira so 60,1 milioni evra da gi obnovuva urnatite stanbeni zgradi od vojnata, so {to }e se vklu~at lu|e koi }e u~estvuvaat vo izveduvaweto na javnite raboti. Za kreditirawe na turizmot i poddr{ka za raz-

vojot na ostrovite Vladata predvidela da potro{i 27 milioni evra. Hrvatskiot zavod za vrabotuvawe, pak, }e dobie 23 milioni evra. Za pottiknuvawe na malite i srednite pretprijatija, kako i za pottiknuvawe na zanaetite }e se odvojat 21,5 milioni evra. So sproveduvaweto na ovie programi, Kosor o~ekuva deka }e se javi potreba od vrabotuvawe na dopolnitelen kadar. Samo za vrabotuvawe na branitelite, Vladata vo Hrvatska }e odvoi 20,2 mil-ioni evra. Premierot donese i vkupna

godi{na kvota na rabotni doz-voli za stranci, koja ostanuva ista kako minatogodi{nata, 5.300 dozvoli."Samo }e se prodolùvaat starite dozvoli, nema da se izdavaat novi“, izjavi ministerot za ekonomija, \uro Popija~. Kosor najavi revizija na sistemot za rabotni dozvoli, odnosno na barawata za vrabotuvawe stranci."Odbiv 811 novi barawa za rabota na stranci, zatoa {to e potrebno da se preispita kolku ovie barawa se oprav-dani“, izjavi taa.

Taa na slikovit na~in predu-predi deka se bara uvoz na rabotna sila za rabotni mesta na koi moàt da se vrabotat hrvatski gra|ani.

NOVITE VRABOTUVAWA SE SAMO POLITI^KI VETUVAWA

Potpretsedatelot na Vla-data, Petar ôbankovi}, re~e deka planot ne smee da ostane samo na hartija. No, analiti~arite se skepti~ni. Ako se zeme predvid deka za tri godini duri 160.000 lu|e ostanale bez rabota vo Hrvatska i deka za go-

dinava se najaveni restruk-turirawa na nekoi firmi, novi ste~ai i preseluvawe na logisti~kite centri na me|unarodni korporacii, jasno e deka novite vrabotu-vawa se samo politi~ki vetuvawa, decidni se ek-spertite. Spored ekonomskiot analiti~ar Damir Novotni, za otvorawe na 40 rabotni mesta vo prerabotuva~kata industrija treba da se vloàt milion dolari, a isto tolku treba da se investira za da se otvorat 10 rabotni mesta vo grade`niot sektor.Od druga strana, Vladata na Hrvatska dolgo najavuva deka }e go namali brojot na vrabo-tenite vo javniot sektor, no, bidej}i nekoi institucii spomenuvaat deka im trebaat novi vrabotu-vawa, analiti~arite ne veruvaat deka }ese ispolnat ovie vetuvawa. Poradi ova, najverojatno }e trpi privatniot sek-tor, koj, spored nekoi procenki, godinava }e zagubi 10.000 rabotni mesta.Ekonomskiot in-stitut neodam-na objavi de-ka naprolet doma }e zam-inat 350.000 Hrvati. Hr-vatskata nar-odna banka vo svoite prog-nozi predvidu-va porast na nevrabo-

tenosta vo 2011 godina. Ek-spertite koi gi analiziraat zemjite so sli~en problem tvrdat deka nevrabotenosta se re{ava so decenii, a ne vo nekolku godini, u{te pomalku za edna godina. Vo uslovi koga dràvata ne ja namaluva nevrabotenosta, postoi zakana da se otvorat

novi problemi, kako {to e zgo-lemeniot od-liv na kva-litetna ra-botna sila nadvor od granicite na zemjata.


So 149 milioni evra buxetski pari, Hrvatska }e ja namaluva nevrabotenosta. So ovie pari treba da se vrabotat 150.000 lu|e. ]e se stopira izdavaweto rabotni dozvoli za stranci, a prednost }e imaat hrvatskite gra|ani

�� KOSOR ]E OTVORA 150.000 RABOTNI MESTAOPTIMIZAM BEZ GRANICI VO HRVATSKATA VLADA

I HRVATITE MO@AT DA ÛVAAT OVCI!Brojkata od 350.000 nevraboteni vo Hrvatska e zas-tra{uva~ka, zatoa {to spored site pokazateli taa u{te nekoe vreme nema da se namaluva. No, se ~ini deka Vla-data e odlu~na vo namerata barem na nekoi da im najde rabota. Kosor izjavi deka odbila 811 barawa za rabotni dozvoli za stranci i pobara preispituvawe na celiot sistem za nivno izdavawe."Pokraj ve}e odobrenite 80, stignaa 70 novi barawa za vrabotuvawa na stranci na pozicii sto~ar, ov~ar i zemjodelec. Vo isto vreme, vo Zavodot za vrabotuvawe se evidentirani 74.940 lu|e ovoj moment, koi, spored svoite kvalifikacii, bi moèle da se vrabotat na ovie mesta“, izjavi Kosor. Taa navede primer na eden stopanstvenik koj se àlel deka ne moèl da najde 150 lu|e za ~uvawe ovci. Na konkursot mu se javile samo 16, a na krajot od niv osta-nale samo {est.

CELITE NA NACIONALNIOT PLAN ZA POTTIKNUVAWE NA VRABOTUVAWA

da se zgolemi vrabotuvaweto na èni, mladi, no i postari lu|e �da se re{i problemot so dolgotrajnata nevrabotenost �da se namali soodnosot me|u stru~nosta na rabotnata sila i potrebite �na pazarot na truddobro da se upravuva so kompaniite �da se izgradat novi administrativni kapaciteti �

Svet / Biznis / Politika18 KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

Vo borbata so vi-sokata nevrabotenost vo Evropskata unija (EU), koja kaj mladite dostigna stapka od

14,4%, Evropskata komisija predloì nova direktiva za voveduvawe edinstvena dozvola za rabota i prestoj na gra|anite od dràvite-~lenki i od zemjite nadvor od Unijata. So ovaa dozvola }e se namalat birokratskite proceduri za potencijalnite rabotnici-migranti koi ba-raat dozvola za rabota i za prestoj vo EU, odnosno }ese dobivaat preku edna pro-cedura. So usvojuvawe na direkti-vata, gra|anite koi }e ja poseduvaat ovaa dozvola }e gi uìvaat rabotni~kite prava na Evropejcite, kako minimum rabotni uslovi, priznavawe na diplomite i profesionalni kvalifikacii, pristap do so-cijalnite slu`bi vo dràvata kade {to rabotat.Spored Komitetot za gra|anski slobodi, ovaa dozvola e od osobena va`nost za site koi sakaat da iveat i da rabotat vo Unijata. “Dokolku im se dozvoli na dràvite-~lenki da baraat dopolnitelni dokumenti, }ese naru{i principot na ed-instvo koj saka da go imple-mentira Unijata”, istaknaa od Komitetot.Ovaa dozvola treba da gi za{titi rabotnicite. EU od-lu~i rabotnikot so dozvolata da gi dobie i site relevantni informacii za osnovnite ra-botni~ki slobodi i prava vo dràvata kade {to apliciral. Sepak, ovaa direktiva nema da se odnesuva na begalcite ili prepratenite rabotnici od kompanii nadvor od Uni-

jata, koi treba da rabotat vo pretstavni{tva na kompani-jata vo EU, i za sezonskite ra-botnici. Za prvpat predlogot za voveduvawe na edinstvena dozvola za rabota i prestoj vo Unijata be{e iznesen na sednica na Evropskiot parla-ment vo dekemvri. Usvojuvaweto na predlogot za voveduvawe na novata direk-tiva za edinstvena dozvola za migrantite vo EU naide na otpor kaj del od evroprate-nicite. Najgolema debata me|u politi~kite grupi se vode{e za opsegot na zakonitosta na direktivata, ednakviot tretman na migrantite od dr-àvite koi ne se ~lenki na Unijata i za potrebata od dopolnitelni dokumenti za kompliciranata procedura za dobivawe rabotna dozvola i dozvola za prestoj. Sepak, po pove}e od dva me-seci pregovori, evroprateni-cite se sloìja deka od is-klu~itelna va`nost e spoju-vaweto na dvete proceduri vo edna, pa, taka, so usvojuvaweto na direktivata, koga legalniot rabotnik-migrant }e aplicira za dozvola za prestoj vo edna dràva, treba samo da ja navede profesionalnata orientacija, {to e osnova za dobivawe rabotna dozvola. Vremetraeweto na dozvolata i uslovite pod koi istata }ese dodeluva, prodolùva ili odzema }e gi propi{uva sekoja dràva oddelno. Komitetot za gra|anski slobo-di potencira{e deka so ovaa direktiva dràvite-~lenki na EU se obvrzani da im gi dostavat na migrantite site potrebni informacii za os-novnite ~ovekovi i rabotni~ki slobodi i prava. Nadle`noto nacionalno telo za dodelu-vawe edinstvena dozvola }ebide dol`no na migrantite da im ja objasni celata procedu-

ra za obezbeduvawe socijalna bezbednost preku penziskite fondovi. "Koga stanuva zbor za penzi-ite, legalnite migranti koga }e se preselat vo nekoja dràva od EU treba da gi imaat site prava i uslovi koi

gi poseduvaat vo mati~nata dràva. Sepak, direktivata }e im ostavi prostor na dràvite od EU so bilater-lani dogovori da go re{at ponatamo{noto regulirawe na finansiite za penzii", soop{ti Komisijata.

Migrantite vo EU }e moàt polesno da dobijat rabotna dozvola. So toa birokratskata procedura za dobivawe dozvola za prestoj i za rabota }e se namali, pa vo idnina tie }e se dobivaat preku unificirana procedura

��

KRAJ NA BIROKRATSKIOT LAVIRINT?!

RABOTA I PRESTOJ VO EU SO EDNA DOZVOLA

So cel da se ovozmoì doa|awe na pogolem broj tur-

isti od SAD vo Hrvatska i da se otvorat novi mo`nosti za investirawe, SAD i Hrvatska potpi{aa Dogovor za vozdu{en soobra}aj. Potpretsedatelot na hrvatskata Vlada i minister za nadvore{ni raboti, Gordan Jandrok-ovi}, prisustvuva{e na 59-ot Nacionalen molit-

ven pojadok vo Va{ington. Tamu Jandrokovi} se sret-na so dràvniot sekretar na SAD, Hilari Klinton i potpi{aa Dogovor za vozdu{en soobra}aj me|u vladite na dvete zemji. Tie se soglasija deka ovoj dogovor }eovozmoì doa|awe na pogolem broj amerikanski turisti vo Hrvatska i }e otvori novi mo`nosti za investirawe. Po sredbata, Klinton

oceni deka Hrvatska pokaàla posvetenost na partnerstvoto so SAD i ja poso~i zemjata kako lider vo regionot. Taa osobeno go istakna hrvatskoto liderstvo vo procesot na pomiruvawe vo regionot, a voedno izrazi nade` deka vo sledniot period Hrvatska }e gi ispolni site barawa na Evropska-ta unija i }e go zazeme svoeto mesto vo Evropa {to & pripa|a.

SAD I HRVATSKA POTPI[AA DOGOVOR ZA VOZDU[EN SOOBRA]AJ

Operatorot za mo-bilna telefonija Vodafon ja obvini

egipetskata vlast deka ja upotrebile negovata mreà za ispra}awe provladini tekstualni poraki. Vo soop{tenie do medium-ite firmata odnesuvaweto na vlasta go karakteriz-ira kako neprijatelsko, prenese Bi-Bi-Si. Koga vo Egipet izbija ne-mirite protiv pretsedate-

lot Hosni Mubarak, na Vodafon mu be{e narede-no da ja isklu~i mreàta za demonstrantite da ne moàt da se organiziraat. Od istite pri~ini, Vla-data go isklu~i i Inter-netot.Podocna, Vladata mu na-redi na Vodafon povtorno da ja vklu~i mreàta i vrz osnova na Zakonot na vonredna sostojba po~na na mobilnite telefoni da ispra}a sopstveni provla-

dini vesti. Porakite ne se kodirani kaj nitu eden mobilen op-erator i nemame nikakvi {ansi da vlijaeme vrz nivnata sodrìna, se naveduva vo soop{tenieto na Vodafon. Vo me|uvreme, OECD presmeta deka {tetata na egipetskata ekonomija so blokirawe-to na Internetot i mo-bilnite mreì iznesuva 90 milioni dolari ili 18 milioni dolari dnevno.

VODAFON JA OBVINI EGIPETSKATA VLADA ZA ZLOUPOTREBA

“Re{avaweto na kiparskoto pra{awe e prior-itet na gr~kata nadvore{na politika i uslov za normalizirawe na gr~ko-turskite odnosi. Ja povikuvam Turcija da u~estvuva vo pregovorite za idninata na Kipar vo konstruktiven duh i so vistinska volja za re{enie.”

JORGOS PAPANDREUpremier na Grcija

� DVA, TRI ZBORA“Se molime nasilstvata vo Egipet da zavr{at, pravata i elbite na egipetskiot narod da bidat ostvareni i da ima podobri denovi za Egipet i za celiot svet. Zagrièn sum za s$ pogolemoto nasilstvo. Gi povikuvam stranite da bidat vozdràni.”

BARAK OBAMApretsedatel na SAD

“Na svetot mu se zakanuva poskapuvawe na hranata pogolema od obemot. Pove}eto dràvi treba ja zajaknat kontrolata na dvièweto na cenite. Gru-pata G-20 mora da go postavi pra{aweto za hranata vo centarot na vnimanieto i da primeni merki protiv nagliot rast na cenite na osnovnite produkti.”

ROBERT ZELIKpretsedatel na Svetska banka

BORO MIRÊSKI

Francija i Germanija predlagaat naskoro da se organizira

vonreden samit na zemjite od evrozonata, koj bi se odràl na ~etvrti mart, za da bide postig-nat napredok vo merkite za zacvrstuvawe i podo-bruvawe na 17-~lenata zona. Francusko-german-skiot predlog s$ u{te ne e potvrden od dràvnite i vladinite lideri, bidej}i samitite na ev-

rozonata se isklu~ok vo monetarnata unija. Francija i Germanija vo petokot, na sami-tot na Evropskata unija vo Brisel, predloìja pakt za zajaknuvawe na konkurentnosta, kako klu~en ~ekor vo ponatamo{noto pribliùvawe na ekonomiite od evrozo-nata. Proektot predviduva har-monizacija na dano~nite

sistemi, likvidirawe na indeksiraweto na platite avtomatski so zgolemuvaweto na in-flacijata, koordinirawe na penziskite sistemi, vklu~uvaj}i i vovedu-vawe na ednakva sta-rosna granica za zaminu-vawe vo penzija, kako i zgolemuvawe na kaznite za neispolnuvawe na buxetskite pokazateli, koi se zadolìtelni za evrozonata.

FRANCIJA I GERMANIJA PREDLAGAAT VONREDEN SAMIT NA EVROZONATA

Produk t i v n o s t a n a rabotata vo SAD mina-tata godina e zgolemena

i go dostigna najgolemoto nivo vo izminatite osum go-dini, pokaùvaat podatocite na federalnoto Minister-stvo za trud objaveni denes. Tro{ocite za rabota se nama-leni vtora godina po red, {to ne se slu~ilo vo izminatite pet decenii. Produktivnosta, odnosno koli~inata proizvod po raboten ~as minatata go-dina e zgolemena za 3,6%, po

rastot od 3,5% vo 2009 godina. Pokazatelite za izminatite dve godini se najdobri od 2002 godina. Me|utoa, ekonomistite ukaù-vaat deka na toj dvegodi{en rast na produktivnosta mu se bliì krajot, so ogled na toa deka kompaniite ja iscrpuvaat mo`nosta za ponatamo{no zgolemuvawe na proizvodst-voto poradi namaluvaweto na rabotnata sila.Kompaniite za 2011 godina planiraat otvorawe na novi

rabotni mesta, {to bi pri-donelo za zgolemuvawe na zarabotuva~kata na doma}in-stvata. Tro{ocite za raboti lani se namaleni za 1,5%, po padot od 1,6% vo 2009 godina. Ednopodrugo godi{ni namaluvawa na tro{ocite za rabota ne se slu~ile u{te od 1962 i 1963 godina. Toa gov-ori za pritisokot na koj bea izloèni platite na rabot-nicite za vreme na dlabokata recesija, vo koja se zagubeni 8,4 milioni rabotni mesta.

GOLEM RAST NA PRODUKTIVNOSTA NA RABOTATA VO SAD

EU ]E GI ZGOLEMI I RABOTNI^-KITE PRAVA NA MIGRANTITEEvropskata komisija }e se obide da ja zgolemi garancijata na osnovnite socioekonomski prava na rabotnicite koi doa|aat od dràvi koi ne se ~lenki na Unijata. Komitetot za gra|anski slobodi se obide da gi izedna~i pravata na evropskite rabotnici so pravata na migrantite. Tuka se vklu~eni rabotnite uslovi, iznosot na platite, obrazovanieto, dano~nite olesnuvawa, sindikalnite zdruùvawa i socijalnata bezbednost.Sepak, ostanuva na dràvite od EU da odlu~at koi uslovi }e gi pobaraat za migrantite da podleàt na pravata za socijalno i penzisko osiguruvawe, kako i opsegot na beneficiite koi }e gi dobijat ovie rabotnici. Evropskata komisija istaknuva deka opredeluvaweto na uslovite i izvr{uvaweto na direktivata vo idnina mora da bide vo soglasnost so evropskite normi.

Svet / Biznis / Politika 19KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

431.000 dolari e prose~nata plata

na vrabotenitevo Goldman SaksNajgolemite pet

amerikanski banki im isplati-ja na svoite vraboteni vkupno

119 milijardi dolari za 2010 godina, {to e za 4% pove}e od minatata godina. Za 3,9% porasna i prose~nata plata na vrabo-tenite vo germanskata Doj~e bank. Spored oficijalnite podatoci od Doj~e bank, investiciskite bankari vo 2010 godina vo prosek zarabotile po 500.000 dolari, so {to ovaa banka ja nadmina amerikanskata Goldman Saks, koja na svoite rabotnici vo prosek im isplati po 431.000 dolari, {to e najvisoka prose~na plata vo SAD.Ekspertite smetaat deka so objavuvaweto na rezulta-tite bankarskiot sektor u{te pove}e ja "razluti" javnosta. Ova osobeno vaì za Evropejcite, bidej}i rezultatite za prose~nata plata i bonusite koi bankarskite menaxeri gi dobija ne korespondiraat

so te{kata sostojba na bankarskiot sektor. Po-radi finansiskata kriza bankite se zadolùvaa kaj dràvite, a vlasta voveduva{e strogi merki za buxetsko {tedewe, od koi gra|anite bea najo{teteni. Spored eksper-tite, prekratko e vremeto za da se kaè deka bankite celosno zakrepnale od krizata.

RAZLIÊN MODEL VO BANKATA NA AMERIKA

Za razlika od drugite ban-ki, najvredniot bankarski brend vo svetot, Bankata na Amerika, se odlu~i za porazli~en na~in na isplata na platite i bo-nusite, no samo na vrabo-tenite vo top-menaxmentot, koi zarabotuvaat pove}e od pet milioni dolari. Nim, Bankata na Amerika }e im isplati vo ke{ 30% od bo-nusite, a 70% vo dividenda.

Brajan Mojnihan, izvr{en direktor na ovaa banka, objavi deka gi vloìl site napori sopstveniot bonus da go dobie preku primena na site postoe~ki zakonski mo`nosti.Spored analizata na Rojters, najgolem raboto-davec vo SAD e Bankata na Amerika, kade {to se vraboteni 287.600 rabot-nici. Vo Evropa, ova mesto & pripadna na {panskata Santander so 180.000 vraboteni. Minatata godina Doj~e bank be{e edna od retkite banki koja go zgolemi brojot na vrabo-teni za 12%.Platite na bankar-ite ostanuvaat eden od najva`nite problemi vo svetot, osobeno vo Ev-ropa, poradi ogromniot politi~ki i javen bes, koj e posledica na objavuvaweto na rezultatite za bonus-

ite. Poradi pomo{ta {to im ja davaa, regulatorite gi teraa bankite da go restrukturiraat na~inot na isplata na platite, odnos-no varijabilniot iznos da go zamenat so fiksna plata na podolgo vreme. Ekspertite i dràvnite regulatorni komisii izgotvija predlog-plan za regulirawe na isplatata na mese~nite primawa na vrabotenite vo bankarskiot sektor i na visinata na bonusite. Spored eksper-tite, uspe{nite rabotnici treba da se nagradat preku zgolemuvawe na brojot na akcii ili drugi posood-vetni merki, a ne preku zgolemuvawe na platata.

SOLIDNI BANKARSKI BONUSI

Spored Xozef Akerman, izvr{en direktor na Doj~e bank, bonusite vo ovaa banka opadnale poradi

ovie soveti, {to na bankar-ite im donese fiksna plata, a bonusite bea kompenzirani so akcii. Sepak, bankar-ite ja izigraa ekspertskata javnost i golem del od niv ne gi pri-menija merkite za isplata na plati i bonusi. Nekoi me-naxeri potvrdija deka zgolemu-vaweto na bo-nusite e so cel da gi zadràt uspe{nite rabotnici.Goldman Saks potro{i pove}e od 9,5 milijardi funti za isplata na bonusi na vrabotenite {irum svetot. Za istata cel Morgan Stenli potro{i

okolu 10 milijardi funti, a od Lojd potvrdija deka izvr{niot direktor, Erik Daniels, koj ja napu{ti funkcijata vo mart minata-ta godina, dobil bonus od okolu dva milioni funti.

500.000 dolari e prose~nata plata

na godi{no nivo vo Doj~e bank

� SVET 0-24 �

...BAKSUZ?!U{te edna prirodna katastrofa vo Avstralija

Veter so brzina od 290 kilometri na ~as i katastrofalna bura predizvikana od ciklonot Jasi ja zafati Avstralija,

a na avstraliskata Vlada & donese nov predizvik so koj }e treba da se spravi.

...PRESLIKUVAWE?!Protesti i vo Meksiko

Nekolku stotici gra|ani na Meksiko go blokiraa grani~niot premin so SAD i protestiraa protiv prisustvoto na ameri-

kanskata vojska vo Meksiko.

IAKO BE[E KRIZNA, 2010 GODINA, SEPAK, NE BE[E TOLKU LO[A

BANKARITE SI PODELIJA POVISOKI PLATI!�� Iako analiti~arite prognoziraat deka e prekratko vremeto za da se

kaè deka bankarskiot sektor izleze od finansiskata kriza, bankite koi zabeleàa dobivka za minatata godina, sepak, go odvrzaa keseto i gi nagradija vrabotenite so povisoki plati

BORO MIRÊSKI

...MO@ELO I DIJALOGEgipetskata Vlada vo razgovor so opozicijata

Na dolgoo~ekuvanata sredba koja se slu~i v~era me|u vlasta i opozicijata vo Egipet be{e dogovoreno formirawe na

Komitet, koj vo rok od eden mesec treba da predloì izmeni na Ustavot vo zemjata.

Feqton20 KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

3030

Postoi jaz me|u Silikonskata Dolina i Avenijata Me-dison i nie go

popolnuvame”, veli Kon-rad Feldman, izvr{niot direktor na Quantcast, vode~kiot servis za on-lajn-statistika, omilenata alatka me|u brokerite i marketing-agenciite. I tokmu taka. Konekci-jata me|u mestoto kade {to se razviva visokata tehnologija i wujor{kata ulica - sinonim za reklamiraweto, ja ost-varuva ovaa internet-kompanija koja gi postavi standardite vo mereweto na onlajn-publikata. Korporativniot tim na Feldman prebaruva niz svoite “planini od poda-toci” za da odgovori {to i koj stoi zad brojkite i moè da razotkrie koj “kliknal” na reklamnite baneri, koj ja posetil stranicata, dali kupil proizvod, a na kraj duri nao|a i klonovi na toj auditorium niz celata populacija. Spored nekoi podatoci, sekoj mesec vo Quantcast se obrabotu-vaat pove}e od 200 milijardi opservacii na mediumskata konsumacija.Momentalno Quantcast e vo sorabotka so kom-panijata TiVo (proiz-voditel na digitalnite rekorderi za televiziski programi) so cel da gi spoi televiziskite i podatocite od Internet, pa, na oglasuva~ite }e im ovozmoì ne samo da vidat koi se performan-site na nivnite televiz-iski reklami, tuku i }e im pokaè koe {ou i koi reklami gi saka nivnata

PETAR [email protected]

“GOLEMIOT BRAT” NA MARKETING-AGENCIITE

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: QUANTCAST

PRIKAZNI OD WALL STREET

Minatata nedela na svetskata medi-umska scena be{e lansirano novoto mileni~e na Rupert

Mardok, vesnikot “Dejli” (The Daily), namenet za tab-let-kompjuteri. Negovata

kompanija, Wuz korporacijata (News Corp) so samata promo-cija gi razotkri i planovite za ovoj prv elektronski vesnik. Spored nivnite in-

formacii, “Dejli” sekojdnevno }e sodrì sto stranici koi }e izobiluvaat so vesti povrzani so sport, politika, umetnost i tra~evi. Noviot elektronski vesnik e u{te edno ~edo vo grupacijata na Wuz korporacijata, vo koja vleguvaat “Vol Strit urnal” (The Wall Street Journal) i Foks brodkasting (Fox Broadcasting). Ce-nata za pretplata na vesnikot iznesuva samo 39,99 dolari godi{no. So lansiraweto na ovoj vesnik, od kompanijata o~ekuvaat deka za brzo vreme }e se ra{iri bazata ~itateli

zainteresirani da gi dobivaat site neophodni informacii preku svoite tablet-kompjuteri sli~ni na Ajpad (iPad), koj Epl (Apple) go promovira{e pred izvesno vreme. Blagodarenie na ovoj novitet promovi-ran od strana na Wuz korporacijata, ekspertite ve}e po~naa da pravat i kalkulacii za toa kolku interesot za elektronskiot vesnik }e go privle~e vnimanieto i interesot za tablet-kompjuterite. Prvite procenki so koi izleze NPD Grups displej ser~ divi`n

NEWS CORP GO LANNAMENET ZA TABLE

Quantcast ja osnovaa Konrad Feldman i Pol Sader vo septemvri 2006 godina, so zamisla da ja transformiraat efektivnosta na onlajn-reklamiraweto preku upotrebata na nau~ni i skalabilni kompjuterski tehnologii. Po lansiraweto, softverskoto re{enie na Quantcast go prifatija vrvnite oglasuva~i i vode~kite izdava~i vo industrijata kako Bloomberg, Business Week, NBC, Fox, LinkedIn, no isto taka i site top 10 marketing-agencii vo SAD

magazinot Fast Company ja rangira{e kompanijata na 46-to mesto od negovata lista na “50 najinovativni kompanii vo svetot”, a ja smesti i na tretoto mesto vo “top 10 najinovativni kompanii na Internet”, vedna{ zad Facebook i Google.

INOVATIVNATA PRED-NOST NA QUANTCAST

Denes, Quantcast analiz-ira pove}e od 10 milioni internet-destinacii i ima detalno razbirawe od site 220 milioni korisnici na Internet vo SAD. Ovaa nenadminata vidlivost e silna da generira de-talen soobra}aj, demograf-ski podatoci, pa duri i kompleten profil na onlajn-publikata. Site tie informacii se bazirani na precizni i izvedeni po-datoci koi se prikaùvaat vo realno vreme. Kako i Alexa, podru`nicata na Amazon {to, isto taka, raboti so merewe na on-lajn-publikata, i Quantcast pravi rangirawe na in-ternet-stranicite. Me|utoa, treba da se znae deka statistikite na Quantcast ja referiraat upotrebata na Internet vo SAD, pa zatoa ~esto pati podatocite od ovie dve kompanii ne se sovpa|aat. Edna od prednostite na Quantcast e taa {to stran-icata ne bara instalirawe na alatka vo internet-prebaruva~ot za da gi sobira statistikite. Toa re{enie koe go primenuva Alexa reducira ogromen del od prostorot na RAM-memo-rijata. Kako zamena, Quant-cast postavuva HTML kod vo internet-stranicite {to dobrovolno se vklu~uvaat vo statistikite. Ovoj kod ovozmoùva Quantcast da drì traga na soobra}ajot naso~en direktno kon tie stranici, a upotrebu-vaj}i go ovoj mehanizam, kompanijata nudi temelni detali za aktivnosta na

internet-publika. Sedi{teto na ovaa kom-panija, proceneta na pove}e od 350 milioni dolari, se nao|a vo San Fran-cisko, a LinkedIn veli deka tamu se vraboteni to~no 70 lu|e.

KOMPANIJA BAZIRANA NA NAUKA

Quantcast ja osnovale Kon-rad Feldman i Pol Sader vo septemvri 2006 godina, a zamislata bila da ja transformiraat efektivnos-ta na onlajn-reklamirawe-to preku upotrebata na nau~ni i skalabilni kompjuterski tehnologii. Taka, za po~etok, vrabotile tim eksperti za internet-analiza da rabotat

na solucija za golemite brendovi i izdava~i koi sakale to~no da ja znaat statistikata za posetenosta i upotrebata na nivnite internet-stranici od stra-na na “surferite” vo SAD. Vedna{ po lansiraweto, softverskoto re{enie na Quantcast go prifatija vrvnite oglasuva~i i vode~kite izdava~i vo in-dustrijata kako Bloomberg, Business Week, NBC, Fox, LinkedIn, i drugi, no, isto taka, i site top 10 market-ing-agencii vo SAD. Prvata runda investicii internet-kompanijata ja dobi vo mart 2007 godina koga primi 5,7 milioni dolari od Revolution

Ventures i Founders Fund. Vtorata runda investicii dojdoa vo januari 2008 godina koga Polaris Ven-ture Partners i povtorno Founders Fund vloìja dopolnitelni 20 milioni dolari vo kompanijata. Kako del od dogovorot, Ken Haveri od Founders Fund i Majk Hir{land od Polaris Venture Partners se vklu~ija vo bordot na direktori na kompanijata.Vo è{koto leto 2009 go-dina se pro{irija glasini deka kompanijata }e primi i treta runda investicii, no poradi pazarite, taa runda se ostvari duri vo januari minatata go-dina. Toga{ pristigna i

oficijalnoto soop{tenie deka Cisco Systems stavil dopolnitelni 27,5 mil-ioni dolari vo Quantcast. Tie pari bea nameneti za ostvaruvawe na idejata za razvoj na nova programa koja }e donese golem profit za kompanijata. Programata be{e lansirana vo juni. Blagodarenie na nea, site pretplatnici na Quant-cast moàt da dobivaat analiti~ki podatoci vo realno vreme. Poradi tak-vata prednost, kompanijata stekna u{te pove}e klienti me|u golemite brendovi i gi pro{iri svoite servisi globalno.Vo fevruari 2010 godina,

� QuantcastQuantcast najdobro znae kade e onlajn-publikata najdobro znae kade e onlajn-publikata

�� Ovaa publikacija na Wuz korporacijata ima za cel da gi prebrodi problemite i da vospostavi red vo mediumskiot prostor, so ogled na s$ pogolemiot protok na vesti i informacii bez nikakov nadomest

� “Novoto vreme nosi nov vid mediumi Novoto vreme nosi nov vid mediumi i novinarstvo” - Rupert Mardok, i novinarstvo” - Rupert Mardok, sopstvenik na Wuz korporacijata sopstvenik na Wuz korporacijata

Feqton 21KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

internet-stranicite od par-ticipantite. Na primer, nekoi od ovie informacii vklu~uvaat po-datoci dali liceto {to ja gleda stranicata e ma{ko ili ènsko, kolkavi se negovite primawa, na koja starosna grupa & pripa|a, a moè i da se vidi brojot na amerikanski doma}inst-va koi ja otvorile inter-net-stranicata na kompani-jata {to pla}a za rezul-tatite. Ovie informacii se obezbeduvaat so izvedu-vawe - se sporeduvaat i se nao|aat zaemnite vrski me|u informaciite primeni od eden klient so drug. Izveduvawata se vozmo`ni

bidej}i kodot na Quantcast ovozmoùva prebaruva~ot na korisnikot da vleze vo

serverite na kompanijata, taka {to vo toj moment tie moàt da se logiraat na

negovata IP adresa i da gi pro~itaat podatocite {to gi snimil negoviot prebar-uva~. Tie podatoci doa|aat od aktivnosta na socijal-nite mreì, imejl-servisot i sli~no. Quantcast, isto taka, ovozmoùva i pregled na afinitetite na pub-likata ili poednostavno kaàno, davaat podatoci za toa koi drugi popularni stranici gi posetuvaat tie koi barem edna{ ja posetile korporativnata internet-stranica od pret-platnicite. Ova e edna od najupotrebuvanite alatki koi gi koristat marketing-agenciite, bidej}i so poseduvaweto vakvi poda-toci tie polesno moàt da go targetiraat oglasuva~ot na kompanijata-klient i so

toa da bidat sigurni deka publikata sigurno }e stigne do reklamata za nivnata kompanija.

KAKO ZARABOTUVA QUANTCAST?

Site korisnici na servisot na Quantcast dobivaat be-splaten pregled na soobra}ajot, demografskite analizi i drugi istraùva~ki servisi samo so toa {to }e dozvolat kompanijata da gi vgradi svoite sistemi vo nivnite internet-stranici. Ovoj model be{e kritiku-van kako neprofitabilen, kako {to go nare~e magazi-not Advertising Age. Sepak, so novata programa {to izleze vo juni minata-ta godina, Quantcast najde na~in kako da zeme pari

od svoite klienti. Taka, dokolku klientot saka da dobie podatoci od realno vreme, kako i podlabinski podatoci, vo smisla koj i koga kliknal na strani-cata i reklamite na nego, toj mu pla}a na Quantcast. Pla}aweto, vsu{nost, e skratuvawe od prihodot odvoen za reklamirawe, pa na toj na~in mu doa|a kako kompaniite da platile za definitivno poefektiven marketing. Spored oficijalnite poda-toci objaveni na internet-stranicata na Quantcast, kompanijata raboti so dve tretini od ~lenovite na Online Publishers Association, so pove}e od polovina od vrvnite 100 advertajz-eri (toa se gigantite koi tro{at do 1 milijarda dolari godi{no za re-klamirawe na Internet), kako i so site top 10 marketing-agencii vo SAD.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za eden od pogolemite igra~i, internet-gigantot Yahoo! Kako idejata rodena na Stenford stana biznis {to nosi prihodi pogolemi od 6 milijardi dolari

SIRA[E THE DAILY, ET-KOMPJUTERI

�� Quantcast e na-jupotrebuvaniot internet-servis me|u market-ing-agenciite, bidej}i preku nego tie pole-sno moàt da go targetiraat oglasuva~ot na kompanijata-klient. Preku Quant-cast tie moàt da bidat sig-urni deka pub-likata sigurno }e stigne do reklamata za nivnata kom-panija

Po~ituvani ~itateli,Feqton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kom-panii {to “teàt” desetici milijardi dolari.

KONRAD FELDMAN

Feldman diplomiral kompjuterski nauki na Univerzitetskiot

kolex vo London. Toj e koosnova~ i na Search-space (dene{nata kom-panija Fortent) kompanija-lider vo razvojot na softver za finansiska detekcija i spre~uvawe na perewe pari, eden od najbaranite proiz-vodi me|u finansiskite servisi. Kako izvr{en direktor na Searchspace, toj go etabliral biznisot vo SAD i dirigiral so negoviot rapiden rast so cel kompanijata da stane lider na pazarot. Vo taa kompanija, od fevruari 2005 godina Feldman rabotel i kako ~len na bordot na sovetnici. Slednata godina toj ja osnova{e Quantcast. Pred Searchspace, Konrad bil vraboten kako nau~en istraùva~ na fakultetot kade {to gi zavr{il studiite.

ИNVESTITORI REVOLUTION VENTURES, � FOUNDERS FUND, � POLARIS VENTURE PARTNERS, � CISCO SYSTEMS �

(NPD Groups display search division) govorat deka globalnata pobaruva~ka i isporaka na tablet-kompjuteri i mini-laptop kompjuteri do 2016 godina }e porasne na 122 milioni primeroci vo sporedba so 20 milioni prodadeni lani. Ovaa publikacija na Wuz korporacijata ima za cel da gi prebrodi problemite i da vospostavi red vo mediumskiot prostor, so ogled na s$ pogolemiot protok na vesti i informacii bez nikakov nadomest. Del od mediumite koi se vo sopstvenost na Mardok ve}e po~naa da naplatuvaat za informacii i vesti koi gi objavuvaat na svoite internet-portali. Naskoro istoto planira da go napravi i “Wujork tajms (“The New Yourk Times). “Novoto vreme nosi nov vid mediumi i novinarstvo. Zatoa go sozdadovme “Dejli” od ni{to

i go napravivme da bide upotrebliv samo preku najinovativniot ured dosega, Ajpad”, se veli vo izjavata na Rupert Mardok pri promocijata na vesnikot. Vo me|uvreme, mediumskite i tehnolo{kite kriti~ari i analiti~ari, kako {to se magazinot “Tajm” (Time), Gizmodo (Giz-modo) i Engaxet (Engadget.com), imaa prekrasna mo`nost da uìvaat za vreme na promocijata vo izvonredno lesnata navigacija na vesnikot, opremenosta i vibrantnata vizuelnost, kade {to glavni na naslovnata stranica bea nemirite vo Egipet. “Naslovnata stranica be{e vo golema mera izbrana poradi nejzinoto umetni~ko zna~ewe za smetka na infor-maciite sodràni na istata. Navistina izvonredna slika so silen impakt od nemirite vo Egipet. Za pofalba e ova

prvo izdanie na “Dejli”, osobeno poradi faktot {to imaat i svoj reporter na ulic-ite vo Egipet“, velat od Pejd kontent (Paid Content.org). [to se odnesuva do negovata sodrìna, blogerite velat deka s$ u{te e rano da se donese kakva bilo odluka ili ocenka. ]e se pri~ekaat nekolku izdanija, pa toga{. “Mnogu malku raboti me zainteresiraa dovolno za da mi go privle~at vnimanieto i da go do~itam vesnikot dokraj. Izborot na tekstovi e ograni~en na pomali tekstovi. Ima{e samo nekolku tekstovi od po tri ili ~etiri stranici, a i tie ne bea celosni tekstovi, tuku pro{arani so izjavi i grafika”, se veli na blogot objaven na stranicite na magazinot “Tajm”.Od druga strana, pak, blogerite na in-ternet-stranicata na Gizmodo velat deka

� Vkupniot broj investicii vo Vkupniot broj investicii vo QuantcastQuantcast nadmina 50 nadmina 50

� Founders FundFounders Fund - najgolemite inves- - najgolemite inves-titori vo titori vo QuantcastQuantcast

PROMOCIJATA NAPRAVENA NA NOVIOT PROTOTIPNA AJPADPri promocijata na vesnikot, od budnoto oko na mediumite, osobeno tie {to se zanima-vaat so statii povrzani so visoka tehnologi-ja, ne moè{e da se sokrie informacijata deka promocijata na vesnikot se pravi so pomo{ na s$ u{te neobjavenata nova verzija na Ajpad od kompanijata Epl. Ovoj hrabar poteg, da se pravi promocija na vesnikot vo soba prepolna so novinari, zna~i samo edno - naskoro vernite korisni-ci na gaxetite na Epl }e se vpu{tat vo u{te edna luda borba za ovoj nov Epl.

prvoto izdanie izgleda{e mnogu ubavo i deka vo istoto bil vloèn mnogu golem trud. Toa {to niv najmnogu gi impresionira{e e hrabrata najava od Wuz korporacijata deka “Dejli” sekojdnevno }e izleguva na sto stranici. Na istiot den na promoci-

jata na elektronskiot vesnik “Dejli”, od strana na korpo-racijata bea objaveni i re-zultatite za vtoriot kvartal od finansiskata godina na kompanijata, spored koi zarabotkata na kompanijata bila re~isi dvojno pogolema od istiot period edna go-dina prethodno.

� TOD TERESITOD TERESI, strategiski direktor , strategiski direktor vo Kvantkastvo Kvantkast

FunBusiness22 KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

-

Peto~nata (4 fevruari) premiera na pretstavata “Gospoda Glembaevi” vo belgradskiot teatar Ateqe 212 ve}e e proglasena za

kulturen nastan na godinata. No, ne samo vo Srbija i ne samo kulturen... Pretstavata spored dramata na kultniot avtor Miroslav Krleà e vo reìja na Jago{ Markovi}, a vo nea igra akterskata ekipa koja slobodno moè da se nare~e all star tim na eks-jugoslovenskioto teatar. Vo

ulogata na Leone Glembaj nastapuva Nikola Ristanovski, komu ova mu e nova glavna uloga na belgradskite teatarski sceni po minatogodi{niot triumf so “Dervi{ot i smrtta”, a negoviot tatko, likot na Ig-wat, go tolkuva slovene~kiot legendaren glumec Boris Kavaca. Yvezdenata postava vo “Gospoda Glembaevi” ja so~inuvaat i Anica Dobra, vo edna od najposakuvanite ulogi napi{ani na srpskohrvatski jazik, baronicata Kasteli, potoa Svetozar Cvetkovi} (kako Silberbrand), Branislav Trifunovi} (Puba Fabrici), Vlastimir \uza Stoilkovi} (Titus Andronikus Fab-rici), Tanasie Uzunovi} (Paul Altman) i Jelena \oki} (sestra Anxelika Glembaj). Postavkata na “Gospoda Glembaevi”, prva po ~etiri decenii vo nekoj belgradski

teatar, go sobra ne samo kremot na op{testveno-politi~kiot i ekonomskiot ìvot vo srpskata prestolnina, tuku i na eks-jugoslovenskiot prostor, predvoden od srpskiot lider Boris Tadi} i hrvatskiot pretsedatel Ivo Josipovi}. Biletite za {este fevruarski reprizi na “Gospoda Glembaevi” odamna se rasprodadeni, pa sega se pravat listi na ~ekawe za na-redniot mesec.“Gospoda Glembaevi”, pak, se smeta za drama-me|nik vo ju`noslovenskata li-teratura od 20 vek. Krleà ja napi{al vo 1929 godina, a dejstvoto se slu~uva vo predve~erieto na Prvata svetska vojna, vo koe raspadot na edno semejstvo e slika za raspadot za op{testvoto. Dramata na Krleà uspea da “preìvee” cel eden vek

TEATARSKA PRETSTAVA KAKO EKS-JU SAMIT

VE^NITE GLEMBAEVI

Lu|eto rodeni vo periodot me|u 1980 i 2000 godina vo demograf-skite u~ebnici naj~esto se imenuvaat so op{tata odrednica - generacija Y.

Toa se deca na generacijata X ili t.n. “be-jbibumeri”, odnosno prvata generacija na platanetava koja e izrasnata vo relativen mir i blagosostojba. “Ipsiloncite” se generacija koja odbira kariera vo profesiite koi ne postoele vo vremeto na nivnoto ra|awe. Tie se dinami~ni, prakti~ni, svesni za okolinata i isku{enijata {to mu pret-stojat na ~ove{tvoto vo spravuvaweto so naru{uvawata na balansot vo ekosistemot. Kako takvi, pripadnic-ite na generacijata Y imaat i svoj vkus

vo odbiraweto na avtomobilite. Tuka strogo se gleda na potro{uva~kata, na lesnata upravlivost vo gradskata “xungla” i, se razbira, na edno~udo gaxeti {to denovive moàt da se pronajdat na upravuva~kata konzola vo re~isi sekoj avtomobil. Sleduva listata na najposakuvanite modeli na ovaa generacija:

[EVROLET SONIKIako od [evrolet nemaat namera da se otkaàt od modelot "aveo", sepak, najnoviot avtomobil izlezen od ovoj brend, "sonik", se smeta za logi~en naslednik na "aveo". Se raboti za mnogu podobrena verzija vo pogled na dizajnot i dopolnitelnata oprema, a interesno, "sonik" e u{te poekonomi~en vo pogled na potro{uva~kata na gorivo.

FORD FOKUS ELEKTRIKSe pretpostavuva deka ova ~udo od teh-nologijata, proizlezeno od laboratorijata

na Ford, od 2012 godina }e zagospodari so svetskite avtopati{ta. Elektri~no vozilo, koi koristej}i ja na-jsovremenata tehnologija }e ima golema nezavisnost vo dvièweto. Interesno, no ovoj avtomobil }e moè delumno da se upravuva i od mobilen telefon.

HONDA SIVIKNovata "honda sivik" be{e prezentirana na avtosaemot vo Detroit. Se raboti za kupe-verzija i e namen-eta za voza~ite {to posakuvaat brzina i dinami~nost. Sepak, soglasno oficijalnata politika na Honda, koja e zasnovana vrz ekolo{kata svest na kompanijata, "sivik" e opremen so ultra{tedliva hibridna kompo-nenta koja ja sveduva na minimum emisijata na {tetni gasovi.

HJUNDAI VELOSTERZa ovoj model na Hjundai ve}e nekolku

Vo pretstavata spored dramata na kultniot avtor Miroslav Krleà igra akterskata ekipa koja slobodno moè da se nare~e all star tim na eks-ju-goslovenskiot teatar

SR\AN IVANOVI][email protected]

STOJAN [email protected]

AVTOMOBILITE NA GENERACIJATA Y

vo odbiraweto na avtomobilite. Tuka strogo se gleda na potro{uva~kata,

na Ford, od 2012 godina }e zagospodari so svetskite avtopati{ta.

SR\AN IVANOVI][email protected]

EKONOMI^NI, FUNK-CIONALNI I “ZELENI”

��

kultne kudrMna aktemo`na ek

TEATARSKA

Kako takvi, pripadnic-ite na generacijata Yimaat i svoj vkus

FORD FOKUS ELEKTSe pretpostavuva deka onologijata, proizlezeno

Vo pretstaakterskata

r

goslovenskr

��

NIKOLA RISTANOVSKI � – hit na belgradskite teatarski sceni


-

meseci na golemo se pi{uva vo svetskite mediumi. Najaven e kako primer za toa vo koj pravec bi trebalo da se razviva avtomobilskata industrija vo idnina. Poznava~ite tvrdat deka pri brzina od 60 km/~ nema poekonomi~en avtomobil od "veloster". Seriskoto proizvodstvo na ova vozilo }e po~ne vo 2012 godina.

TOJOTA PRIUS COva vozilo, iako ve}e be{e prezentirano, s$ u{te e vo svojata razvojna faza, a spored poslednite najavi, na pazarot }e se pojavi najrano na sredinata od narednata godina. Od toa {to vo momentov se znae za novata generacija na "prius" e deka se raboti za mnogu poenergi~en i dinami~en koncept, koj pokraj za{teda, na voza~ot treba da mu dade i zabava.

TOJOTA PRIUS C �

FunBusiness 23KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

Najpopularnata socijalna mreà na Internet, Fejsbuk (Facebook), vo petokot odbeleà sedum go-dini postoewe. Fejsbuk po~na so rabota na 4 fevruari 2004 godina, lansiran vo javnosta vo

2004 godina od strana na studentot Mark Zakerberg, namenet prvenstveno za ograni~ena upotreba samo za podobra komunikacija me|u negovite kolegi od Harvard. Denes ima pove}e od 600 milio-ni korisnici {irum svetot i ovaa soci-jalna mreà voedno e i najpopularno mesto za objavuvawe fo-tografii, so pove}e od 14 milioni novi dopolnitelni fo-tografii dnevno.Ve}e odamna go na-dmina Gugl (Google) kako najposetena stranica vo SAD, a negoviot kreator, Zakerberg, be{e pro-glasen za li~nost na 2010 godina od magazinot "Tajm". Istraùvawata pokaùvaat deka posto-jat mnogu posledici od dolgoto “visewe” na stranicata i slobodno moème da ja obvinime mreàta za niv.Edna od naj~estite posledici e razvodot. Postojanite flertuvawa na Fejsbuk se naj-doa me|u glavnite faktori za prekinuvawe na brakovite. Spored podatocite na edna britanska advokatska kancelarija, edno od pet barawa za razvod ja sodrì ref-erencata Fejsbuk, a spored iskustvata na advokatite, od 30 slu~ai vo devet meseci Fejsbuk bil vklu~en vo site niv. Soci-jalnata mreà ima uloga na “virtuelna treta strana vo razvodot”, a najgolem del od niv se slu~uvaat naj~esto koga eden od partnerite }e pronajde zavodni~ki poraki ili nepristojni komentari na “yidot” na profilot na partnerot.Zakanata za {ireweto terorizam moè isto taka da bide pottiknata od Fejsbuk. Amerikan-skata kancelarija za nacionalna bezbednost neodamna izjavi deka Fejsbuk sluì kako raj za teroristite koi na toj na~in baraat novi lica. Vladata predupreduva deka eks-tremistite se fokusirale na ovaa socijalna mreà kako sovr{en na~in za identifikacija na simpatizerite, a za rabotata da bide u{te poseriozna, na Fejsbuk se pra}aat informacii za sostavuvawe bomba. Fejsbuk generacijata pati od sindromot “povlekuvawe vo sebe”. Istraùvawata pokaùvaat deka isklu~uvaweto na mobilniot telefon, nem-aweto pristap do Internet, isklu~uvaweto na televizijata i radioto moè da dovede do pojava na simptomi sli~ni na tie koi gi imaat zavisnicite vo apstinenciska kriza. Dobrovolci od 12 fakulteti se soglasile na

eksperiment nare~en Unplugged (Isklu~en), vo koj bilo dozvoleno samo koristewe na fiksen telefon i ~itawe knigi. Vo tekot na denot studentite stanale nervozni, se odvojuvale od dru{tvoto i se povlekle vo sebe. Posegnuvale po mobilniot vo xebot, iako znaele deka ne e tamu. Del od niv taa sostojba ja opi{uvale kako da se “na stroga dieta”.Pove}e od 500 ispitani profesori gi

proglasile Fejs-buk i Tviter (Twit-ter) vinovni za lo{ite ocenki na u~enicite. Profe-sorite ja iskaàle svojata zagriènost i za s$ polo{ata g r ama t i ka n a u~enicite, bidej}i tie s$ po~esto gi pi{uvaat zada~ite i eseite so “~udni kratenki” koi se del od normalnata konverzacija na Fejsbuk.N a j n o v i t e

istraùvawa od edna studija izrabotena na univerzitetot vo Haifa otkrile povrzanost me|u vremeto koe mladite devojki go pominu-vaat na Fejsbuk i brojot na naru{uvawa vo ishranata. Istraùvaweto e napraveno na primerok od 246 devoj~iwa na vozrast od 12 do 18 godini i utvrdeno e deka postoi opasnost od zgolemuvawe na bolestite kako anoreksija i bulimija kaj tinejxerkite koi pominuvaat premnogu vreme na socijalnata mreà, bidej}i stanuvaat nezadovolni od svojot izgled i po~nuvaat dieti za da oslabat.I, sekako, "Farmata" (FarmVille) e vinovna za s$, taka {to moè da se kaè deka sekoj tret korisnik na Fejsbuk stana ekspert po agronomija. Vo prvite pet meseci od poja-vuvaweto na ovaa igra sekoja sekunda se vlu~uvaa po ~etiri novi igra~i, a pred polovina godina svoja farma gradele duri 72 milioni aktivni igra~i mese~no. I ovaa brojka samo raste.

(vklu~uvaj}i gi i sudirite na jugoslovenskata knièvna levica vo 30-te godini), zatoa {to i nejzinite likovi, “junacite” koi se pro-bivaat niz kalta, zlostorstvata, nepismenosta, za~adenite kr~mi i lagite... do svetlosta, profitot, dobriot vkus, dobroto vospitanie i gospodskiot ivot, na ovie prostori se ve~ni. Kako {to zabeleà eden novinar, koga bogot na vojnata, Mars, (aludiraj}i na u{te edna drama na Krleà, “Hrvatskiot bog Mars”), go zavr{i negoviot krvav pir na tloto na Jugoslavija i otide da “lumpuva” vo Irak i Avganistan, gospodata Glembaevi se dignaa

od urnatinite, ja istresoa pravta od nivnite kostumi i kako ni{to da ne bilo, celite bodri i nasmeani, zaminaa na luksuznite priemi. Kako i sekoga{...Nikola Ristanovski, paralelno so teatarskite uspesi, e prili~no aktiven i so filmskite ulogi vo proektite na eks-jugoslovensiot prostor. Pred dve godini ima{e maestralna epizoda vo specijalnoto izdanie “[trkovi vo magla” na popularnata urbana serija “]e se vratat {trkovite”, a minatoto leto ja snima{e glavnata uloga vo crnogorskiot film “Maliot bog na qubovta”.

FACEBOOK

�� Istraùvawata pokaùvaat deka postojat mnogu pos-ledici od dolgoto “visewe” na stranicata. Nekoi ja obvinuvaat mreàta za razvod, depresija, lo{i ocenki, pa s$ do terorizam

OPAÎNATA NA NAJPOPULARNATA MRE@A

FEJSBUK � e vinoven za sekoj petti razvod?

Pripadnicite na generacijata Y imaat i svoj vkus vo odbiraweto na avtomobilite. Tuka strogo se gleda na potro{uva~kata, na lesnata upravlivost vo grad-skata “xungla” i, se razbira, na edno~udo gaxeti koi denovive moàt da se pronajdat na upravuva~kata konzola vo re~isi sekoj avtomobil

��

K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S

Svetot se zarazi so "Farmata" �

G � OSPODA GLEMBAEVI – najdobroto od eks - ju

KAPI

FORD FOKUS ELEKTRIK �

HONDA SIVIK �

HJUNDAI VELOSTER �

[EVROLET SONIK �

24 KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIKRabota / Menaxment / Komercija

OBRAZOVANIEIzvor: DnevnikObjaveno: 01.02.2011Univerzitet „Sv.Kiril i Metodij” vo Skopje praven fakultet „Justinijan Prvi” vo Skopje raspi{uva konkurs za izbor na 2 nastavnika i eden sorabotnik. Dokumentite se dostavuvaat na Pravniot fakultet „Justinijan Prvi” vo Skopje, bul.„Krste Misirkov” bb-Skopje, vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto. Dopolnitelni informacii na tel: 3117244

GRADE@NI[TVOIzvor: DnevnikObjaveno: 01.02.2011GD „Granit”-Skopje ima potreba od: 1 diplomiran ma{inski inèner 1 diplomiran elektro inèner 1 diplomiran inèner arhitekt. So ili bez rabot-no iskustvo vo strukata. 4 diplomiran gradeèn inèner ili diplomiran inèner arhitekt, za rabotno mesto Rakovoditel na proekt, so rabotno iskustvo od najmalku tri godini, poseduvawe ovlastuvawa, solidno poznavawe angliski jazik i rabota na kompjuter. Kandidatite treba da gi ispolnuvaat op{tite uslovi predvideni so Zakon. Rabotata od oglasenite rabotni mesta }e se odviva vo Skopje i na teren na opredeleno vreme od 12 meseci i polno rabotno vreme (8 ~asa). Oglasot trae pet rabotni dena, molbite za rabota dostave-te gi vo GD Granit AD-Skopje ul. Veqko Vlahovi} br.8 Skopje-Direkcija, ili na e-mail: [email protected]

ARHITEKTURAIzvor: DnevnikObjaveno: 29.01.2011German Drowings ima potreba od 5 ilustratori na crteì od oblasta na arhitekturata. Kandidatite treba da gi ispolnuvaat slednite uslovi: -Osnovno poznavawe na Corel Draw ili Autocad -Poznavawe na Angliski ili Germanski jazik -Odli~no tolkuvawe na tehni~ki crteì od oblasta na arhitekturata -Da se podgotveni da rabotat vo tim, profe-sionalno i dolgoro~no da se posvetat na svojata kariera. Site zainteresirani kandidati treba da ispratat biografija isklu~ivo na angliski jazik, zaedno so ponova fotografija na [email protected] najdocna do 15.02.2011 godina.

KOMERCIJAIzvor: DnevnikObjaveno: 04.02.2011Aktavis Internacional Limited-Pretstavni{tvo Skopje, so sedi{te vo Skopje, na ul.Ogwen Prica br.1/2-24, go objavuva sledniot oglas za priem na 2(dvajca) stru~ni sorabotnici Prijavenite kandidati treba da gi ispolnuvaat slednite uslovi: -visoka stru~na podgotovka-farmacija,medicina ili stomatologija -prednost rabotno iskustvo od minimum 2 godini vo oblasta na promocija,marketing i proda`ba na farmacevtski proizvodi; -odli~no poznavawe na angliski jazik(poznavaweto na u{te nekoj stranski jazik e poèlno); -odli~no poznavawe na kompjjutersko rabotewe (PC Word i PC Excel); -voza~ka dozvola B kategorija Prednost kandidati pokraj prijavata, treba da gi dostavat slednite dokumenti: -kratka biografija; -dokaz za zavr{eno obrazovanie; -fotokopija od voza~ka dozvola; -dokaz za drugi posebni kvalifikacii i poznavawa. Rok za dostavuvawe na prijavite so pridru`nata dokumentacija e 8 dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Prijavite i pridru`nata dokumentacija treba da se dostavat po po{ta na slednata adresa: AKTAVIS INTRENACIONAL LIMITED -Pretsavni{tvo Skopje ul.Ogwan prica br.1/2-24 so napomena: „za oglas za stru~en sorabotnik”

SMETKOVODSTVOIzvor: DnevnikObjaveno: 04.02.2011Prince Enterprajs-Dooel (Prince Supermarket) Skopje ul.Lazar Trpovski br.88 poradi zgolemen obem na rabota i {irewe na svojata dejnost, ima potreba od popolnuvawe na slednite rabotni pozicii: 1.Devojki za obezbeduvawe-10 pozicii 2.Smetkovoditel(finansovo/materijalno)-6 pozicii 3.Rakovoditel(menaxerki) - 2 pozicii 4.Kelnerki Zainteresirani kandidati svoeto CV moè da go ispratat na [email protected] ili na [email protected]

Izbor na aktuelni oglasi

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili

[email protected]

25KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK Obuki / Finansii i smetkovodstvo

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO

(72 ^ASA)

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT:DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105e-mail: [email protected]

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE� REVIZORSKI IZVE[TAI� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

� TENDERI� POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

26 KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIKObuki / Menaxment / HR

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Offi ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)Kursot gi opfa}a slednite oblasti :Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk

27KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK Tenderi / Konferencii i saemi

Re{enie za va{ata finansiska idninaSekoj PonedelnikSinergija PlusAdizes - Pravila i stilovi na menaxirawe08.02.11Clear ViewTrening za treneri10.02.11

Clear ViewFinansisko planirawe i finansiski menaxment; buxetirawe11.02 - 12.02.11ESPObuka za pretpriemni{tvo12.02 - 13.02.11Detra CentarRe{enie za va{ata finansiska idnina

Sekoj PonedelnikSinergija PlusObuki za aplikacija na EU fondovi14.02.1117.02.11Clear ViewGoodies from the Embedded jungle15.02.11SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar

Java enterprise development with Spring 15.02.11SEAVUS Edukativen i Razvoen CentarJavaScript bootcamp 15.02.11SEAVUS Edukativen i Razvoen CentarBaking Android sweets 15.02.11SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar

Ingredients and Recipes for Good Design15.02.11SEAVUS Edukativen i Razvoen CentarKreirawe efektivna biografija (CV) 18.02.11ESPJunior Brzo ~itawe (Junior Power reading)18.02 - 23.02.11

In Optimum MakedonijaKomunikacija i odnosi so klienti19.02 - 20.02.11Clear ViewEfektivno prezentirawe i ubeduvawe19.02 - 20.02.11Detra Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina [tip1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na kompjuterska oprema za �op{tinskata administracija.Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=1675e7ea-9d83-4548-bcdb-6-cac8a1887fb&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. M-NAV AD Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAOsiguruvawe na imot. �Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=e7c35586-8dbd-42cd-a0ca-69-d95ddec451&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Op{tina Sveti Nikole

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na telekomunikaciski �uslugi za mobilni telefoni.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt- �egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=a9a2705e-47bb-4596-96fe-d0bc3e44f819&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Op{tina Чair1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzveduvawe na grade`no-zanatski raboti vo �administrativnata zgrada na Op{tina Чair.Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure- �mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=fd31c31c-bff3-445b-8b7d-981-c1f287dde&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Carinska uprava na RM

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAOdrùvawe na higiena vo delovni objekti �na Carinska uprava na RM.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=816c5855-4095-4404-9bed-47846-c84f100&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. JZU Institut po belodrobni zaboluvawa kaj decata Kozle Skopje

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKASredstva za higiena i potro{en materijal. �Link � : https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=bce14f0e-d821-4e49-a3f8-cadcc8b18877&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: Grad Skopje1.

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKASanacija i rekonstrukcija na trotoari. �Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure- �mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=3ded8ad8-e3e9-41-d9-b292-97af6aced81b&Level=2


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Agencija za mladi i sport

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKAIzrabotka na Osnoven i Izvedben proekt so �revizija za pove}enamenska sportska sala vo Univerzitet Sv.Kiril i Metodij vo Skopje.Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementInt-egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=f8bcc9f7-2230-4e9c-9ba5-a637b70293f7&Level=2

KAPITAL TENDERI


DOGOVOREN ORGANNaziv na dogovorniot organ: 1. Naroden pravobranitel

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKANabavka na avio bileti. �Link: � https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosi-eRPP.aspx?EntityId=114828f6-110d-4ac2-9e11-ce0f7e96bf3e&Level=2

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ONZa vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Diòn, }e se odrì binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e moàt da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot.

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, �tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).

Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istraùva~ka laboratorija, �tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.

Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ish- �rana i zdravstvo vo Diòn. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) moè da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres.

On-line Registracijahttp://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk

SOFÊ JOVANOVSKA [email protected], Tel: +389 (02) 3244060

LAZO ANGELEVSKI [email protected] Tel: +389 (02) 3244090

221 Kapital 07 02 2011

Documents

Transcript of 221 Kapital 07 02 2011