159 Kapital 05 11 2010

NA ZATVORAWE, ETVRTOK, 04.11.2010, 13.00~.

MBI 10 1,71%MBID 0,23%OMB 0,12%

EVRO/DENAR 61,58DOLAR/DENAR 43,94EVRO/DOLAR 1,38

NAFTA BRENT 87,77EURORIBOR 1,54%

2.125

2.145

2.165

2.185

2.205

2.225

2.245

29.10 31.10 02.11 04.11

MBI 10

DENES, VO

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (04.11)

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

petok / weekend

vike

nd |

peto

k-05

| sa

bota

-06

| ned

ela

-07.

noem

vri.

201

0 | b

roj

159

| go

dina

1 |

cena

20

den.

| te

l. 2

55

14 4

1 | f

aks

. 2 5

8 14

40

� STRANA 5

0

SVETSKA BANKA GO OBJAVI DOING BUSINESS 2011

MAKEDONIJA SE LIZNA ZA DVE MESTA PODOLU � STRANA 8

VOVEDNIKSPASIJKA JOVANOVA

GOLEMI I MALI� STRANA 2

...POGLED NA DENOT...QUPÔ ZIKOV

STRUMICA...� STRANA 4

10

8

KRIZA VO RAKOVODSTVOTO NA SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI

SE PODGOTVUVA LI SMENA NA ZLATKO KALENIKOV?!DRAMA VO SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI! “KAPITAL” DOZNAVA DEKA ^LENKITE SE REVOLTIRANI I RAZOÂRANI OD AKTUELNIOT PRETSEDATEL ZLATKO KALENIKOV, A MU ZABELE@UVAAT PORADI SKANDALOZNITE NASTAPI VO JAVNOSTA, NO I ZARADI OTVORENO DODVORUVAWE DO VLASTA

� STRANA 2-3

@E[KIOT NOEMVRI JA TRESE VLADINATA KOALICIJA

RVE nema da konkurira za izgradba na HEC êbren i Gali{te!� STRANA 4

Strancite se vratija, no ne go dignaa prometot na berzata� STRANA 9

TRAJKO SLAVESKIPORANE[EN MINISTER ZA FINANSII

PO MOJATA SMENA, GRUEVSKI IZGUBI ÔVEK OD DOVERBA VO VLADATA!� STRANA 6-7

...saammmmoooo idejjjaattttaaa e kjj k

fa

ks. 2

588

1 11444 4

40404040

00

� STRANA 5

PRODOL-@UVAAT SREDBITE AHMETI-CRVENKOVSKI

PETAR GO[EV:

BUXETOT ]E GO NABILDA BDP DOGODINA � STRANA 10

� STRANA 4

Strancite se vratija, no ne godignaa prometot na berzata

rna berzata

NAVIGATOR2 05.11.2010 PETOK

Ako makedonskata ekonomi-ja ne ja nau~i lekcijata od krizata, koja gi sodrì i site definicii na neus-pehot na tranzicijata vo zemjava, ne }e moè da se podobri u{te 100 godini. Kriznite 2009 i 2010 go-dina za sre}a ja razbudija svesta deka ekonomskiot model mora da se menuva za da moème da kaème deka imame doma{no proizvodstvo i izvoz. Ako celosno ne se osvestime i go promenime kodot vo koj funkcionira ekonomijata i opstojuva biznisot vo zem-java, za nekolku godini }e si potpi{ene kapitulacija, koga proizvodstvoto od EU i od zemjite vo regionot }e go osvoi pazarot.Dali site go gledaat klu~niot problem so koj se soo~uva stopanstvo-to vo zemjava? Tie site se vlasta, koja ja kroi politikata i ja kreira delovnata klima, i biznis-zaednicata, koja mora da deluva proaktivno i kriti~ki da ja apsolvira realnosta. E, tuka ve}e se gleda problemot.Iako stopanstvoto e vo edna presvrtna to~ka, sto-panstvenicite se vo vojna i podeleni. Ama ne vo kon-struktivna, tuku vo vojna na sueti i frustracii, koja se manifestira vo navre-di, obvinuvawa, nedoli~ni ispadi i izjavi. “Spregata me|u golemite i bankite gi jade malite!”. “Oligarsite sedat vo up-ravnite odbori na bankite i gi uni{tuvaat firmite”. Ovie nekontrolirani iz-javi zav~era gi dade pret-sedatelot na Sojuzot na stopanski komori i poznat skopski biznismen, Zlatko Kalenikov. Toj gi izmeri “golemite” i “malite” i se stavi me|u “malite”. Biznisite na Kalenikov

biznis-zaednicata so mali-cioznost i eden kup navredi i kleveti. I toa od pozicija na pretsedatel na stopanska komora, so {to avtomatski ja devalvira{e pozicijata na ovaa institucija i im nanese {teta na site nejzini ~lenki. Ako dosega ne mu gorela ovaa fotelja, sega sigurno }e po~ne da mu gori, zatoa {to, vo najmala raka, e nedozvoleno ~lenkite da mu prostat vakov ispad. Toj go zloupotrebi momentot koga treba{e so ministerot za finansii da zboruva za finansirawe na kompaniite i razvojnata komponetna na biznisot i celiot nastan go pretvori vo dodvoruvawe do vlasta. Taka ne se branat interesite na kompaniite. Nitu so podelba na novinarite na podobni i nepodobni.Kalenikov zaboravi edna rabota. Deka Stopanskata komora ve}e ne e edin-stvenata institucija koja gi zastapuva interesite na biznis-zaednicata vo zemjava. Od pred pove}e godini pos-tojat i Sojuzot na stopanski komori i Organizacijata na rabotodava~i i Konfe-deracijata na rabotoda~i. Zna~i, postoi konkurencija. Toa {to SSK, spored negoviot prv ~ovek, s$ u{te ostanal mal moè da se prepi{e kako neuspeh isklu~ivo na rakovodstvoto. Celta na sekoj biznis e da stane golem. Duri i malite i srednite pretpri-jatija se golemi za ekonomi-jata zatoa {to ~inat pove}e od dve tretini od nea.

GOLEMI I MALI

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

PETOK 05 NOEMVRI 2010PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SPASIJKA [email protected]

Se podgotvuva li smena na pret-sedatelot na Sojuzot na stopan-ski komori, Zlatko Kalenikov? “Kapital” neoficijalno doznava deka zav~era{nata izjava na Kalenikov, so koja toj otvoreno po~na vojna so Stopanskata ko-mora na Makedonija, bankite i so Narodnata banka na Makedonija,

i ne se tolku mali, kako {to saka da gi prikaè, zatoa {to proda`bata na avtomobili, prvo, ne e biznis za frlawe, a vtoro, ne e edinstven biznis na Kalenikovi. Zna~i, port-folioto teì mnogu pove}e, samo {to ne mo eme da kaème kolku, zatoa {to tie podatoci se tajna za javnosta. Firmite na Kalenikov ne kotiraat na Makedonskata berza za da vidime kolku vredat i so kakvi rezultati rabotat na godi{no nivo. Nitu, pak, javno objavuvaat revidirani finan-siski izve{tai (nemaat takva zakonska obvrska) za da gi videme finansiskite rezultati, prihodite i rastot.Fakt e deka pove}eto kompanii koi Kalenikov gi narekuva “golemi” i predvodeni od “oligarsi” kotiraat na Berzata i sekojdnevno ja informiraat javnosta za sekoj biznis-poteg. Fakt e deka nivnata trans-parentnost, koja proizleguva od berzanskata kotacija, gi pravi mnogu poatraktivni i popodobni za kreditirawe od bankite. Fakt e deka tie se ~lenki na Stopanskata komora zatoa {to tamu go prona{le svojot biznis-interes i mesto kade {to }e gi prenesat svoite problemi, stavovi i predlozi za ekonomijata i vladeeweto vo zemjava. No, toa nitu Kalenikov, nitu Sojuzot na stopanski komori, nitu negovite ~lenki gi pravi “pomali”. Kompaniite koi toj gi poso~uva kako “golemi” navistina se golemi i ne se za-nimavaat so trgovskiot sektor, zatoa {to od tamu ne im doa|a nikakva konkurencija. Spregata, pak, {to toj ja gleda me|u bankite i golemite, vo koi bila vpletkana i Narodnata banka, i ne e ba{ tolku o~igledna. Politikata na fiksen devizen kurs na centralnata banka i toa kako im odgovara na uvoznicite, me|u koi e i Kale-nikov, a ne im odgovara na golemite kompanii koi se del od doma{niot proizvodstven sektor i go dràt izvozot vo ìvot.Vo uslovi koga biznis-sektorot se obiduva da spasi {to moè da se spasi od krizata i nelikvidnosta, Kalenikov odbra da ja napadne tokmu

Iljadi evra sobra Ministerstvoto za transport i vrski od proda`bata na 18 parceli vo Veles, nameneti za izgradba na magacini, skladi{ta, zanaet~istvo i proda`ba. Kako {to informiraat od Ministerstvoto, na javnata licitacija za dràvnoto grade`no zemji{te koe se prostira na 17.900 metri kvadratni se javile vkupno 175 zainteresirani lica. Po~etnata cena za eden metar kvadraten be{e edno evro, najvisokata dostignata cena be{e 1.150 denari za metar kvadraten, a najniskata cena be{e 91 denar. Najpovolnite ponuduva~i se dol`ni vo rok od 15 dena od priemot na pismenoto iz-vestuvawe od Ministerstvoto da gi uplatat sred-stvata soglasno postignatata krajna cena od nad-davaweto. Dokolku najpovolniot ponuduva~ ne gi uplati sredstvata vo utvrdeniot rok, }e se smeta deka grade`noto zemji{te ne e otu|eno, nema da se sklu~i dogovor i nema da bidat vrateni prite.240

ja preleala ~a{ata.Kalenikov go obvini pretse-datelot na Stopanskata komora, Branko Azeski, deka nelegalno ja prisvoil zgradata na Komo-rata, a bankite i NBM deka vo sprega so golemite kompanii sakaat da gi uni{tat malite i srednite firmi. ^lenkite na SSK mu zabeleàle na Kalenik-ov i poradi za~estenite skan-dalozni nastapi pred javnosta, no i poradi s$ pootvorenoto dodvoruvawe do vlasta, so {to SSK ja izgubil mo`nosta da se nametne kako silna biznis-zaednica koja }e gi re{ava

S

A

SOWA [email protected]

“Kapital” doznava deka ~lenkite na Sojuzot na stopanski komori se revoltirani i razo~arani od aktuelniot pretsedatel Zlatko Kalenikov, a mu zabeleùvaat poradi skandaloznite nastapi vo javnosta, no i zaradi otvoreno dodvoruvawe do vlasta

KRIZA VO RAKOVODSTVOTO NA SOJUZOT NA

SE PODGOTVUVAZLATKO KALENI

ZLATKO KALENIKOVPRETSEDATEL NA SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI “Toj ~ador za institucionalna sorabotka ne postoi. Toj imot ne e del od upravniot odbor na Stopanskata komora. Site va{i tatkovci odvojuvale od platata po pet jugoslovenski dinari za da se izgradi taa zgrada. Taa zgrada e za site nas. Ne moè praven naslednik da bide samo Stopanskata komora, a nie da nem-ame sala za odrùvawe sostanoci. Zgradata e na dràvata, a ne na Stopanskata komora. Zatoa, gi povikuvam ministrite za pravda i za ekonomija da se preispita sopstvenosta, zatoa {to vaka izleguva deka se razbudi me~kata od zimski son i gladna saka nas malite i sredni pretprijatija da ni go zeme medot {to sme go sobrale.”

3NAVIGATOR 05.11.2010PETOK

� NE IM BE[E DENOT� LIDERI � POBEDNIK

LICETO KOE KUPUVA AKCII I UDELI E UBE-DENO DEKA ZNAE NE[TO [TO LICETO KOE GI PRODAVA NE GO ZNAE. NE POSTOI NULTA POZICIJA NA VOL STRIT

BERNARD MEDOFKREATOR NA NAJGOLEMATA FINANSISKA IZMAMA VO SVETOT

�

�

Kralstvoto Norve{ka & pomaga na zemjava vo najkriti~nite oblasti, me|u koi e i za{titata na ìvotnata sredina. Ambasadorot na Norve{ka vo zemjava, Kjetil Paulsen, go poddrà proektot za zajaknuvawe na kapacite-tite na Ministerstvoto za ìvotna sredina i na nacionalnite kompanii za zabrzuvawe na pro-cesot na izdavawe na integriranite ekolo{ki dozvoli vo sektorite na metalurgijata i ener-getikata. Norve{kata firma Norsk Enerxi preku nekolku svoi eksperti vo slednite tri godini }e raboti na institucio-nalnoto zajaknuvawe na Ministerstvoto za ìvotna sredina.

KJETIL PAULSEN

doverbata i poddr{kata vo javnosta i zatoa {to otsega, so mnozinstvoto republikanci vo Kongresot, nema da moè da go realizira ambiciozniot plan za izmeni vo zakonodavstvoto i da prodolì so èstokata bitka za zdravstvenite i fin-ansiskite reformi. Obama potvrdi deka ne uspeal su{tinski da go promeni kursot vo Belata ku}a vo prvite dve godini od svojot mandat, koj bi dal pozitivni efekti. Vo predizbornata pretsedatel-ska kampawa vo 2008 godina Barak Obama veti deka }e ja promeni politi~kata praktika vo Va{ington i }e go vnese duhot na dvopartiskiot sistem. No, vo kampawata za ovie iz-bori republikancite ostro go kritikuvaa deka nosi zakoni samo so pomo{ na glasovite na demokratite, bez da go zeme predvid misleweto na opozicijata.

Obama po s$ izgleda znae{e deka na izborite za Kongresot }e go izgubi mnozinstvoto, pa zatoa vo predizbornata kam-pawa negoviot star slogan be{e dopolnet i glase{e “Da, moème, no ne za 500 dena!”. Svesen za lo{ata ekonomska sostojba vo koja se nao|a amerikan-skata ekonomija, no i gra|anite soo~eni so nevrabotenost i pad na prihodite, amerikanskiot pretsedatel re{i da primeni nova taktika. Da bara vreme za realizacija na vetenoto. Istiot adut go iskoristija i republikancite koi uspeaja po ~etiri godini da ja prezemat dominacijata vo Pretstavni~kiot dom, igraj}i na kartata na ran-livata ekonomija i nejzinoto bavno zazdravuvawe. I dodeka i ednite i drugite ja vrtea izbornata kampawa okolu ekonomijata i parite, pove}e od jasno e deka najgolemiot gubitnik e Obama. Zatoa {to e pove}e od jasno deka ja izgubil

BARAK OBAMA

Norve{ka, pokraj politi~kata poddr{ka kon Makedonija, nekolku-pati dosega pomagala i vo oblasta na ekonomijata. Iako Norve{ka ne e del od EU, ja po~ituvaat evrop-skata regulativa, osobeno zakonite koi naloùvaat spravuvawe so opasniot otpad. Paulsen potencira deka po~istite industriski zoni i namaluvaweto na emisiite na {tetni gasovi se neophodni koga e vo pra{awe odr`liviot raz-voj na edna seriozna zemja.

EKOLO[KA POMO[ ZA MAKEDONIJA

P

� GUBITNIKIZGUBI KONTROLA

O

� MISLA NA DENOT

QUBE BOШKOVSKI

Mu otide u{te eden ~len od najvisokoto rakovod-

stvo na partijata, so {to Obedineti za Makedonija se osipuva tokmu pred najaveniot bunt

LARS VALUND

[vedska gi osvestuva makedonskite zem-

jodelci – dade grant od 1,4 milioni evra za koristewe obnovlivi izvori na energija

ALEKSANDAR BIÎKLISKI

Ne prestanuva praktikata na portparolot na

VMRO-DPMNE da odgovara na obvinuvawata na SDSM upateni to~no kon Vladata, a ne kon partijata

GORAN TRAJKOVSKI

Makedonija najmnogu napredna na listata

na Doing business vo oblasta efikasna naplata na danocite – duri za 14 mesta

13.000kompanii ~lenuvaat vo Stopanskata komora, od koi pove}e od 10.000 se

mali i sredni

1.000mali i sredni

pretprijatija se ~lenki na Sojuzot na

stopanski komori

800~lenki ima vo Komorata na

Severozapadna Makedonija

BRANKO AZESKIPRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA“Vo uslovi na svetska ekonomska kriza, od koja ne e po{tedena nitu Makedonija, krajno nese-riozno e da se razgovara za drugi pra{awa osven za za~uvuvawe na rabotnite mesta i na biznisite. Vidlivo e deka Stopanskata komora na Makedonija pravi s$, preku postojana ko-munikacija so Vladata, predlozi i debati, da participira vo toj proces i nie ne planirame da go smenime toj kurs. Site drugi pra{awa za nas se re{livi i koga }e dojde vreme }e bidat re{eni. Sepak, prioritet imaat biznisot i rabotnite mesta.”

problemite na firmite.“Poradi dodvoruvaweto do vlasta, SSK ja izgubi mo`nosta da se pro-filira kako nezavisna institucija i ostava prostor Stopanskata komora da se nametne kako supe-riorna institucija {to gi brani interesite na biznismenite”, velat izvori na “Kapital”.

ATAK VRZ BANKITEKalenikov, vo prisustvo na ministerot za finansii, Zoran Stavreski, obvini i deka pos-toela nevidliva sprega me|u golemite kompanii i bankite, koi imale visoki kamati i so toa gi ugu{uvale malite i srednite pretprijatija.Poznava~ite komentiraat deka Kalenikov za ovie obvinuvawa naj-verojatno se inspiriral od sosta-nokot na bankarite vo Stopanskata komora, a go prenesuva stavot na Vladata deka centralnata banka treba da ja olabavi monetarnata politika. Vo Stopanskata komora na Make-donija ne sakaat da gi komenti-raat obvinuvawata na Kalenikov. Nejziniot pretsedatel, Branko Azeski, veli deka odbiva da debatira za pra{awa koi se od tehni~ka priroda.“Vo uslovi na svetska ekonomska kriza, od koja ne e po{tedena nitu Makedonija, krajno neseri-ozno e da se razgovara za drugi pra{awa, osven za za~uvuvawe na rabotnite mesta i na biznisite. Vidlivo e deka Stopanskata ko-mora na Makedonija pravi s$, preku postojana komunikacija so Vladata, predlozi i debati, da participira vo toj proces i nie ne planirame da go smenime toj kurs. Site drugi pra{awa za nas se re{livi i koga }e dojde vreme }e bidat re{eni. No, prioritet imaat biznisot i rabotnite mesta“, veli Azeski.I vo Komorata na Severoza-padna Makedonija ne sakaat da gi komentiraat nitu, pak, da gi tolkuvaat skandaloznite izjavi na

A STOPANSKI KOMORI

A LI SMENA NA IKOV?!

pretsedatelot na SSK. Ottamu velat deka e àlno i nepri-fatlivo vo vreme na kriza da se debatira za nesu{tinski pra{awa.Zlatko Kalenikov be{e izbran za pretsedatel na Sojuzot na stopanski komori vo fevruari minatata godina. Negoviot mandat trae dve godini, {to zna~i deka naskoro }e bide izborot na noviot pretsedatel. Toj v~era ne saka{e ni{to da komentira.

KALENIKOV JA BARA ZGRADATA NA STOPANSKATA KOMORA

Zav~era, toj so skandalozna retorika mu pora~a na Azeski deka prostorot {to go koristi ne e li~no negov, tuku na dràvata i na site gra|ani. “Toj ~ador za institucionalna sorabotka ne postoi. Toj imot ne e del od upravniot odbor na Stopanskata komora. Site va{i tatkovci odvojuvale od platata po pet jugoslovenski dinari za da se izgradi zgra-

data. Taa zgrada e za site nas. Se razbudi me~kata od zimski son i gladna saka nas malite i sredni pretpri-jatija da ni go zeme medot {to sme go sobrale”, izjavi Kalenikov.Toj gi povika ministerstvata za pravda i ekonomija da ja ispitaat sopstvenosta vrz zgradata na Stopanskata komora, koja do 1996 godina ja koristela porane{nata Stopanska komora. Vo Ministerstvoto za pravda velat deka ne moàt da se vpu{taat vo tolkuvawa na sopstvenosta na nekoja zgrada zatoa {to takvata sostojba se dokaùvala so soodvetna dokumentacija, za koja tie ne se nadle`ni. Vo Minister-stvoto za ekonomija, pak, nemaa komentar. Vo Stopanskata Komora na Makedonija velat deka vo faza na izrabotka e nov za-kon za komorsko zdruùvawe, koj e po evropski terk, i dodeka ne se donese, nema da komentiraat ni{to vo vrska so sopstvenosta na zgradata. Sporot se vodel vo Ministerstvoto za ekonomija i samo tie moèle da gi komentiraat sostojbite. Od Komorata istaknuvaat deka vo zgradata vo centarot na Skopje, osven nejzinite ~lenki, se smesteni i Komorata na Severozapadna Makedonija i drugi asocijacii, a im upa-tile pokana i na ~lenkite na Sojuzot na stopanski komori, no tie odbile.

PETAR GO[EVGUVERNER NA NARODNATA BANKA NA MAKEDONIJA“Mene me ~udi {to tie inteligentni lu|e, takvata sprega, kakva {to ja kon-statiraa v~era, ja zabeleàle tolku docna. Trebalo nekoj da im {epka, da im

kodo{i, za da zaklu~at deka e mo`no da postoi sprega me|u Narodnata banka i golemite kompanii. Me ~udi {to edno takvo idili~no javno-privatno partnerstvo,

manifestirano na v~era{nata sednica, se pretvora vo groteska na koja gi utvrduvaat site merki potrebni za dobroto na ekonomijata i taka precizno gi lociraat vinovnicite zo{to ne $ odi na makedonskata ekonomija. Make-donija ne e golema zemja i ne e te{ko da se pogodat vistinskite spregi. S$ dodeka vo zemjava najdinami~na stapka na rast se intrigite, insinuaciite

i izmislenite neprijateli, {ansite za rast na bruto-doma{niot proizvod ne se golemi. Seto toa da be{e granka koja pridone-suva vo rastot na BDP, }e bevme edna od najvisoko razvienite dràvi. Sekoj ima pravo na svojata glupost”

VRIE VO SSKEdna od komorite-~lenki na Sojuzot na stopanski ko-mori preku pismo upateno do Upravniot odbor na SSK se ogradi od izjavite na pretsedatelot Zlatko Kale-nikov. Vo pismoto se naveduva deka e “stra{no da se bide instrument na ne~ii dnevno-politi~ki potrebi”, na {to zali~ila izjavata na Kalenikov, no i na dru-gite okolu nego, i deka voop{to ne bilo zaklu~eno na upravniot odbor na Komorata da se izleze so vakov stav. Ponatamu, vo pismoto pi{uva deka “nedoli~no e da se insinuiraat raboti, bez dokazi, so mavtawe so prst, koe moèbi funkcioniralo vo kafeani, no ne kako pretstavnik na pove}e stotici firmi”. Pismoto zavr{uva so pra{awe “zo{to izjavite se dadeni vo dru{tvo na ministerot za finansii, Zoran Stavreski”. Komorata gi povikuva i ostanatite ~lenki da se ogra-dat od “nedoli~nite“ izjavi na pretsedatelot na SSK.

BARAAKKK OBOBAMA

IKIK

KJETIL PAULSEN

4 NAVIGATOR05.11.2010 PETOK

MARTIN PAKPORTPAROL NA RVEFinansiskite tovari koi se javuvaat kako rezultat na noviot danok za nuklearno gorivo vo Germanija }e ja ograni~at finansiskata mo} na RVE od 2011 godina pa natamu. RVE vo momentov ne moè da napravi kakvi bilo pogolemi investi-ciski obvrski.

“KAPITAL” DOZNAVA: GERMANSKATA KOMPANIJA SE POVLEKUVA �

RVE NEMA DA KONKURIRA ZA IZGRADBA NA HEC ÊBREN I GALI[TE!

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI...

61,2% OD VKUPNIOT IZVOZ NA MAKEDONIJA SE PLASIRA VO ZEMJITE-^LENKI NA EVROP-SKATA UNIJA

MILIJARDI DOLARI DOSTIGNA VKUPNIOT TRGOVSKI DEFICIT VO PRVITE DEVET MESECI1,47

11,1% PORASNA TRGOVSKATA RAZMENA NA MAKE-DONIJA SO STRAN-STVO VO PRVITE DEVET MESECI OD GODINAVA

nergetskiot sektor, razvojot na teh-nologijata i povolnostite {to gi nudat tehnolo{ko-industriskite razvojni zoni se mo`ni sferi za ukrainski inves-ticii vo Makedonija, naglasi makedon-skiot premier, Nikola Gruevski, vo obra}aweto na Ukrain-sko-makedonskiot

biznis-forum {to se odrà deneska vo Kiev. Makedonija, kako {to be{e istaknato na forumot, moè da bide baza za ukrainskite biznismeni preku koja }e gi plasiraat svoite proizvodi na balkanskite i na paza-rite vo EU.“Uveren sum deka dvete zemji moàt da si ponudat mnogu pove}e.Tokmu ovaa na{a sredba e dokaz deka ima interes i kaj dvete strani za prodlabo~uvawe na ekonomskata sorabotka, no i nedvosmislena potvrda deka Republika Ukraina e vaèn partner za Republika Makedonija”, re~e Gruevski.

QUPÔ ZIKOV

20...POGLED NA DENOT...

STRUMICA...

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

E

ak za buxetot i razvojot, no, preku primerot na Strumica!?Neodamna imav mo`nost da slu{am pove}e za ovaa uspe{na makedon-ska prikazna! Godi{niot buxet na op{tinata e 8 milioni evra, a za plati na administracijata i drugi tro{oci od ovoj vid se izdvojuvaat

samo 1 milion evra. Zna~i, sekoja godina za kapitalni investicii vo Strumica ostanuvaat 7 milioni evra. Ako ovaa brojka ja pomnoìte so 4 godini mandat na gradona~alnikot, toga{ imate fond od blizu 30 milioni evra {to moè da se investira vo kapitalni investicii. ]e se soglasite deka toa i ne se malku pari za inves-ticii vo edna lokalna samouprava (a u{te kolku samo mo`nosti postojat)!? ]e re~e nekoj, ama {to zboruva{ toa e Strumica, taa i taka otsekoga{ bila edna od najrazvienite op{tini!? Jas velam da, no ne e toa pri~inata... Pri~inata za nejzinata uspe{nost e {to site rabotat vo privatniot biznis i zemjodelstvoto, pretpriem~ivi se, i e mnogu mal pritisokot za rabota vo lokalnata javna administracija. Tamu se podbivaat so onie koi ~ekaat plata od op{tinata. Drug men-talitet! Pred Nova godina }e se pu{ti vo upotreba podzemna krstosnica so parkinzi, so koja se premostuva minu-vaweto so avtomobil niz glavnoto centralno jadro, a

vrz nea }e blesne rekonstruiraniot plo{tad. Ova se doìvuva kako promena na sociologijata na gradot! Na gradona~alnikot Zoran Zaev ne mu be{e te{ko da go finansira ovoj zafat (koj, sekako, ~ini mnogu pari), i na strumi~ani da im go olesni funkcioniraweto. No, toa Zaev go napravi bez zadolùvawe. So redovniot godi{en buxet, kade {to ne se pravat rebalansi, a planiraweto na tro{ocite e stabilno i dolgoro~no. Tolku pari na raspolagawe mu davaat prostor da razmisluva za sledni dve-tri golemi kapitalni inves-ticii vo gradot, za gasificirawe na op{tinata so gas koj }e go nosi od Bugarija (koga ve}e na{ata dràva ne pokaùva sluh za brzo po~nuvawe na gasifikacijata na Makedonija). Ponatamu, Strumica e atraktivna i za stranski investicii... Toa {to tamu sekojdnevno ne{to se dviì vo lokalniot biznis, gi pridviùva site Makedonci da se dviàt natamu (mnogu Skopjani se sekojdnevno vo tie kraevi, po pat pominuvaat niz {tip-skite konfekcii da se podnovat so svetski brendirani ~evli i ko{uli), a spored informaciite od terenot, s$ pove}e Bugari i Grci se vrtat niz op{tinata baraj}i lokacii za selewe na svoite biznisi. Strumica odamna e edna od makedonskite razvojni industriski zoni. Go gledame li toa so vistinski o~i!?Ako ovoj primer se ima pred o~i, toga{ zaklu~okot e deka itno treba da se izgradi avtopat od Skopje do [tip i Strumica (Radovi{-Strumica ve}e se gradi). Dràvata mora da se svrti kon ekonomskite re{enija na lokalno nivo. Gra|anite ìveat vo svoite op{tini i naselbi. Za taa cel bi moèlo da se razmisluva i za nadgraduvawe na Zakonot za finansirawe na op{tinite, a decentralizacijata da se slu~uva fakti~ki, a ne samo da se zboruva za nea.Moèbi treba da se razmisluva i za namaluvawe na brojot na op{tini koj sega e katastrofalno golem i sozdava samo politi~ki frustracii, podelbi i borba za imaginarna vlast. Zo{to ne i za nekakov tip na regionalizacija koj za krajna cel bi ja imal zgoleme-nata ekonomska mo} na lokalnite samoupravi, so koi bi se sozdale pove}e “àri{ta” na ekonomski razvoj vo Makedonija!

Vladata mol~i. Ne ja otkriva strategijata kako }e baraat investi-tor za izgradba na hidrocentralite, proekt star 20 godini

A

NIKOLA GRUEVSKI �pretsedatel na VladataMAKEDONIJA MO@E DA BIDE BAZA NA UKRAINSKITE BIZNISMENI

“...Razvojot na Strumica gi uri- va site modeli na rezon koi se kreiraat vo Skopje...”

Adutot na Vladata za izgrad-ba na najgolemite hidrocen-trali vo zemjava, êbren i Gali{te, germanskata energetska kompanija RVE, se povlekuva od proektot, doz-nava “Kapital”. Samo ~etiri dena po propa|aweto na pettiot tender za izgradba na ovie hidroelektrani, najnade`niot investitor na Vladata – RVE - nitu ovaa godina nitu vo 2011 nema da dostavi ponuda za izgradba na dolgonajavuvanite ebren i Gali{te.“Finansiskite tovari koi se javuvaat kako rezultat na noviot danok za nuklearno gorivo vo Germanija, pla-}awata vo poseben obnovliv fond, kako i dopolnitel-nite izmeneti barawa na konkretniot tender }e ja ograni~at finansiskata mo} na RVE od 2011 godina. Zatoa, RVE vo momentov ne

moè da napravi kakvi bilo pogolemi investiciski obvr-ski. Za ova gi informiravme na{ite partneri od proek-tot vo Makedonija. Bi bilo neodgovorno od na{a strana da davame vetuvawa koi ne moème da gi ispolnime”, izjavi za “Kapital” Martin Pak od Slu`bata za odnosi so javnosta vo RVE.Izjavata od RVE e sprotivna na poslednite najavi od Vla-data deka germanskata kom-panija e najblisku do pobeda na tenderot za izgradba na êbren i Gali{te, bidej-}i edinstveno taa vo celost se soglasila so tenderskite uslovi i idejnite re{enija postaveni od Vladata. Vladinite pretstavnici ne sakaat da go komentiraat povlekuvaweto na RVE od proektot, ~ija realizacija ~eka 20 godini. Go povtoru-vaat stavot deka naskoro, po {esti pat za period od dve godini, za dvete na-jgolemi hidrocentrali vo zemjava }e raspi{at ten-der so olesneti uslovi vo fazata za pretkvalifikacija na investitorite. Zasega e nejasno i koja e strategijata na Vladata koga germanski RVE krena race od êbren

i Gali{te. Nema informacii nitu dali italijanskata kompanija ENEL i avstriskata Ver-bund ostanuvaat vo igra za izgradbata na êbren i Gali{te. Ostanuva otvorena i dilemata dali poni{tenite tenderi se pri~ina poradi koja kompaniite go gubat interesot da investiraat vo Makedonija. So cel pogolema uspe{nost na proektot, Vladata za 100.000 evra ja angaìra{e Me|unarodnata finansiska korporacija, koja e del od Svetska banka. IFC treba{e da pomogne Vladata da podgotvi i da spro-vede transparentna ten-derska procedura, no i da posreduva kaj potencijalnite investitori.

“Me|unarodnata finansiska korporacija, kako sovetnik na Vladata vo proektot HEC êbren i Gali{te, }eja po~ituva obvrskata za doverlivost na informaci-ite i poradi toa ne sme vo mo`nost da dademe kak-va bilo izjava”, veli Ana Marki}, pomo{nik-mena-xer na IFC.Za izgradbata na dvete hidrocentrali na Crna Reka kaj Debar potrebni se okolu 800 milioni evra. Predvideno e godi{no da proizveduvaat polovina od proizvodstvoto na struja vo zemjava koe se dobiva od rekite.

KATERINA [email protected]

P

5POLITIKA 05.11.2010PETOK

Nema drug prioritet osven ~lenstvoto vo NATO, izjavi ve~ra

ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, na trinaesettiot sostanok na na~alnicite na armiite od zemjite-~lenki na Jadranskata povelba."Site nie treba da vni-mavame vo regionalniot pristap i na{io celokupen anga`man da go naso~ime kon zbliùvawe i dobliùvawe kon evroatlantskite inte-gracii”, re~e Kowanovski.Amerikanskiot ambasador, Filip Riker, poso~i deka

makedonsko-amerikanskoto partnerstvo }e prodolì i vo idnina. "Imame dobra sorabotka i na terenot, odnosno vo Avganistan, Irak i vakvite sostanoci, kako i na{ite sorabotki na teren ja potvrduvaat na{ata uspe{na sorabotka i partnerstvoto koe postoi me|u SAD i Make-donija”, izjavi Riker.Vo me|uvreme, pretsedatelot na Evroatlantskiot sovet na Makedonija, Lazar Elenovski, pretstavuvaj}i gi analizite na noviot koncept na Ali-jansata, istakna deka noviot

strate{ki koncept na NATO e vaèn za Makedonija i deka e potrebno NATO da go zavr{i pro{iruvaweto vo Evropa do 2020 godina. "Pro{iruvaweto mora da prodolì i mora da se zabrza, za{to strate{kiot interes na Alijansata e obez-beduvaweto na evropskoto tlo, so ogled na toa {to zakanite doa|aat od Azija, i vo toj slu~aj predlagame i raketniot {tit, {to se pred-laga ve}e nekolku godini, {to pobrzo da se implementira", poso~i Elenovski.

KOWANOVSKI: NATO E EDINSTVENIOT PRIORITET!

Poslednata sredba Gr-uevski-Pa-pandreu moè da bide osnova za da vidime promena na poziciite

na FIROM, za da moè da se dojde do re{enie, re~e portparolot na gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, Grigoris Delavekuras i iz-razi nade` za razvoj na nastanite kolku e mo`no pobrzo, no smeta deka vremenskiot rok do samitot na NATO e premnogu kratok. "So ogled na porakite {to gi imame dobieno dosega, mislam deka ne e mo`no da o~ekuvame tolku brz razvoj na nastanite", re~e portparolot na Ministerstvoto na redovniot brifing

so novinarite. Toj u{te edna{ povtori deka make-donskata Vlada e na poteg, treba da pokaè deka e podgotvena za napredok i da se dojde do zaemno prifatlivo re{enie. Inaku, {efot na gr~kata diplo-matija, Dimitris Drucas, slednata nedela zaminuva vo oficijalna poseta na Germanija, kade {to evropskata idnina na Zapaden Balkan }e bide edna od temite za koi Drucas }e razgov-ara so negoviot ger-manski kolega.

DELAVEKURAS: MAKEDONIJA DA POKA@E DEKA E PODGOTVENA ZA NAPREDOK!

“@E[KIOT” NOEMVRI PO^NA DA JA TRESE VLADINATA KOALICIJA

PRODOL@UVAAT SREDBITE AHMETI-CRVENKOVSKI!?�� Dodeka premierot Nikola Gruevski e rastr~an niz stranstvo vo presret i na

izve{tajot na Evropskata komisija i na Samitot na NATO (na koj vpro~em nema da se pojavi), negoviot koalicionen partner i liderot na opozicijata raspravaat za najva`nite politi~ki slu~uvawa(!?).

izbori, odnosno predlogot za nivno raspi{uvawe koj treba da go dostavi SDSM vo Sobranieto. “Kapital” ve}e objavi deka SDSM so podnesuvaweto na predlogot za raspi{uvawe na predvremeni izbori o~ekuva (osven od opozici jata) poddr{ka i od vladeja~kite partii. Pritoa, informaci-ite se deka ova se odne-suva tokmu na DUI i deka razgovorite za eventualnata vakva poddr{ka se i tema na intenziranite kontakti na relacija DUI-SDSM. Ve}e se gotvat i scenarija za “è{kiot” noemvri i za pregrupirawata koi ve}e se dogovaraat na politi~kata scena. Prvoto scenario e deka SDSM (odnosno predlogot za predvremeni izbori) }e ja dobie poddr{kata na DUI, po {to na SDSM (ako se smeta deka }e ja ima poddr{kata na opozicijata) mu nedostigaat u{te pet pratenici za da se dobie pozitiven ishod na glasaweto. Tie pet pratenici socijaldemokratite se na-devaat deka }e gi najdat vo redovite na “nezadovolnite” od vladeja~koto mnozinstvo i na~inot na koj Gruevski ja

I RIKER NA SREDBA SO AHMETI! Den po centralnoto pre-tsedatelstvo na DUI, li-derot Ali Ahmeti ostvari sredba so amerikanskiot ambasador, Filip Riker. Sredbata koja doa|a vo isklu~itelno vaèn moment bila iskoristena pred s$ za sugestii od strana na ambasadorot vo odnos na prodolùvaweto na napo-rite na DUI vo nasoka na evrointegraciite i re{avawe na sporot za imeto kako glaven problem. Ahmeti ja iskoristil sred-bata i da mu se poàli na Riker za “la`nite dosieja protiv nego”.“Storitelite na ovie dela mora da se soo~at so pravdata. Tie se fal-sifikatori”, stoi vo soop{tenieto napi{ano na albanski jazik, a koe po sredbata go isprati partijata.

pratenicite na lutite ri-vali, SDSM I VMRO–DPMNE. Marijan~o Nikolov i Krsto Mukoski od VMRO-DPMNE, kako ~lenovi na Buxetskiot sovet na Sobranieto, poba-rale sredba so ministerot za finansii za da gi ispeglaat razlikite okolu pobaranite i ponudenite sredstva, no od strana na ministerot, Zoran Stavreski, ne dobile nikakov odgovor. "Zo{to Vladata ima vakov odnos kon Sobranieto? Nie se ~uvstvuvame hendikepirani i izigrani od nivna strana, zatoa {to se doveduva vo pra{awe i postoeweto na Bux-etskiot sovet. So ovoj buxet koj ni e odobren moè da se zado-volat samo osnovnite potrebi za funkcionirawe na Sobrani-eto", istakna Nikolov. So krateweto na sredstvata za programite na Sobranieto

KOGA SE RABOTI ZA PARI, SOVR[ENO SE RAZBIRAAT

PRATENICITE NA VMRO–DPMNE I NA SDSM OBEDINETI BARAAT POVE]E PARI OD VLADATA

MARIJA [email protected]

Ne prestanuvaat ba-rawata na prate-nicite za pogolem buxet od onoj {to Vlada ta im go

izgotvi za narednata godina. Na zgolemuvaweto od 35%, odnosno 2,6 milioni evra vo sporedba so minatogodi{niot buxet, gledaat kako na zama-~kuvawe na o~i, bidej}i na-jgolem del od tie sredstva, ili 2,3 milioni evra, }e bi-dat nameneti za renovirawe na zgradata na Sobranieto i postavuvaweto na kupo-li, a samo 400 iljadi evra za pokrivawe na tekovnite potrebi. Vo vkupni brojki – tie baraa 17 milioni evra, a dobija 10,2. Vakviot poteg na Vladata gi obedini

se onevozmoùva negovata nezavisnost i osamostoju-vaweto od Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti na Vla-

data, smeta Nikolov.Silvana Boneva od VMRO-DPMNE pobara popis na imo-tot, nedvi`niot i dvi`niot,

na Sobranieto i nivno odd-eluvawe od Slu`bata na Vladata. Vaka kako {to funk-cionirame sega, veli Boneva,

KATERINA SINADINOVSKA [email protected]

Liderot na vla-deja~kata DUI, Ali Ahmeti, pro-dolùva so re-dovnite sredbi so liderot na

opozicijata, Branko Crvenk-ovski, doznava “Kapital” od partiski izvori. Neofici-jalno, dvajcata lideri, pokraj sredbata koja se odrà pred to~no dva meseci, se sret-nale u{te edna{ i toa po izleguvaweto na skandalot so dosiejata.I poslednata sredba, isto kako i prethodnata, na ba-rawe na dvajcata lideri se slu~ila zad o~ite na javnosta, tajno i bez najavi, a e rezultat na prethoden telefonski razgovor. Se zboruva deka i tesnoto rako-vodstvo na partiite ne bilo informirano za sostanokot na koj “{pionskite dosieja” {to niknaa po dvorovite na lu|eto bliski do DPA, koi bea direkten napad vrz Ah-meti i negovata partija, bile del od temite na razgovor, no glaven akcent i ovojpat bile eventualnite predvremeni

vodi politikata. Me|utoa, ona {to tuka gi “mati” esapite na Crvenkovski e informaci-jata deka Gruevski, svesen za vakvite kalkulacii, ve}e se obiduva da ja zagaran-tira poddr{kata na Nova Demokratija i na LDP, so {to bi si ja obezbedil fo-teljata. No, od SDSM, svesni za vakvite “kontra–igri”

na premierot, velat deka nivnata poenta e pove}e da se razni{a Gruevski i stabilnoto mnozinstvo {to go ima, pa duri i da ne se izdejstvuvaat predvremeni izbori. Tokmu naprotiv, presmetkite na Crvenkovski se deka podobro e izborite i da ne bidat vo noemvri, oti vo nikoj slu~aj nemu

ne bi mu odgovarala tolku silna opozicija kakva {to Gruevski bi bil vo dadeniot moment. Ete kade Ahmeti bi ja odigral klu~nata uloga, pa ottamu se i informaciite deka dosiejata za {pionskata involviranost so, somnitelni po ideologija, tajni slu`bi na ~elnicite na DUI se proizvod na obidite na

premierot da mu kaè da svojot koaliciski partner deka se pro~itani igrite so Crvenkovski (nasproti brifinzite na vladeja~kata partija deka dosiejata se delo tokmu na vrskite na SDSM so Belgrad). Kako i da e, analizite se deka noemvri definitivno }e gi izvadi na povr{ina site zatkulisni igri na make-donskite politi~ari, koi, za àl, povtorno izgleda deka vo presmetkite se rakovo-dat pred s$ od partiskite interesi i o~ekuvawa, a ne od interesite na dràvata, ~ij sistem poleka puka po site {evovi.

obvrskite koi moème nie sami da gi ispolnime mora da gi ostvaruvame preku Slu`bata. "Potrebno ni e najmalku u{te edno na{e vozilo, za sekoj slu~aj. Moè da dojde do situacija na nekoj da mu se slo{i vo Sobranieto i dodeka da dobieme nie vozi-lo od Slu`bata da go izgu-bime ~ovekot", veli Boneva. Namesto da se osamostoime, nie postojano & dolìme na Slu`bata sredstva za raboti za koi moème samite da se griìme, dodava Boneva. Podneseni se dva amandmani za dobivawe na dopolnitelni 1,5 milioni evra, za nabavka na informati~ka oprema i pokrivawe na drugi opera-tivni rashodi, informira Bogdanka Popovska, rako-voditel na sektorot za fin-ansii na Sobranieto.

6 05.11.2010 PETOK INTERVJU

TRAJKO SLAVESKIPORANE[EN MINISTER ZA FINANSII

PO MOJATA SMENA, GRUEVSKI IZGUBI OVEK OD DOVERBA VO VLADATA!

ALEKSANDAR [email protected]

Problemot so nelikvid-nosta na dràvata pokaùva deka bux-etot se nao|a vo seriozna fiskalna kriza. Koga sostoj-bata e takva, mora da se razmisluva

za kratewe na tro{ocite preku namaluvawe na brojot na vraboteni vo javnata administracija, komentira vo intervju za “Kapital” profesorot od Ekonomskiot fakultet vo Skopje i porane{en minister za finansii, Trajko Slaveski. Toj otvoreno zboruva

za aktuelnite ekonomski problemi vo Makedonija, tro{ewata na dràvata, za nesovpa|awata na politikite {to gi vodat Vladata i Narodnata banka. Slaveski za prv pat javno prozbore i za negovata smena od ministerskata pozicija minatata godina, koga pre-mierot Gruevski na negovo mesto go nazna~i toga{niot vicepremier Zoran Stavreski.G. Slaveski, Vladata ve}e go podgotvi dràvniot buxet za idnata godina. Javnata potro{uva~ka se zgolemuva i se planira da se potro{at 2,6 mili-jardi evra. Smetate li deka makedon-skata ekonomija moè da go izdrì ova nivo na tro{ewe na dràvata,

koe vo najgolem del e od socijalen karakter?To~no e deka najgolem del od bux-etot, u{te pred da se donese, se znae kako }e se potro{i, pred s$ poradi obvrskite za plati kon javnata ad-ministracija i socijalnite transferi. Generalno, makedonskiot dràven buxet vo apsoluten iznos i vo odnos na BDP ne e pregolem, bidej}i kakov bilo obid za negovo kratewe na kratok rok bi predizvikalo silni tektonski naru{uvawa. Od druga strana, pri-hodite se realiziraat i vo uslovi na namaleni dano~ni stapki i pridonesi. Republika Makedonija mora da trgne od edna fundamentalna rabota, da go izbri{e stavot od Ustavot deka

e socijalna dràva, bidej}i toa e retkost vo svetot i nie sme edinst-vena zemja od porane{na Jugoslavija koja, me|u drugoto, e definirana i kako socijalna dràva. Treba da se izgradi svest kaj lu|eto deka ne moème da imame socijalna dràva kako {to imaat porazvienite zemji od nas. Da se prisposobat ambiciite za obezbeduvawe minimalno nivo na socijalna za{tita, a ne neosnovano da se o~ekuva deka dràvata za gra|anite mora da garan-tira, na prim-er, besprekor-na zdravstvena za{tita so na-jskapi lekovi, koi ne moàt da gi obezbedat ni na-jbogatite zemji.Biznis-sektorot otvoreno ja povika Vladata da go reformira buxetot od socijalen vo razvoen, odnosno pove}e pari da se odvojuvaat za kapitalni investicii, a pomalku za so-cijalni trans-feri i plati. Na koj na~in moè da se restruk-turira javnata potro{uva~ka? Stanuva zbor za strukturen prob-lem koj moè da se re{ava samo dolgoro~no. Bitno e promenite i reformite da odat vo nasoka na postignuvawe na odnapred dadena cel. Neodamna, koga Velika Britanija napravi rebalans na bux-etot, ministerot za finansii, Ozborn, izjavi deka koga Vladata }e snema pari, toga{ neminovno treba da se sk-ratat rabotnite mesta vo javniot sek-tor. Republika Makedonija ne e daleku od takvata sostojba vo dràvnata kasa, taka {to treba da se razmisluva za kratewe na brojot na vrabotenite vo dràvnata administracija, {to ne mora da zna~i instant otpu{tawe od rabota, tuku vo narednite nekolku godini treba postepeno da se namali vrabotenosta vo javniot sektor. Koga sme kaj kapitalnite investicii, se odi vo krajnost i se o~ekuva dràvata da bide investitor i pretpriema~, a taa nitu moè, nitu smee da bide toa vo pazarna ekonomija. Dràvata treba da go pravi ona {to privatniot sektor ili voop{to ne go pravi ili go pravi nezadovolitelno. Na primer, izgradba na infrastruktura, obezbeduvawe kvalitetno obrazovanie za najgolem del od gra|anite i sli~no. Osven toa, dràvata treba da ima golema uloga vo socijalnata i zdravstvenata za{tita. S$ ostanato treba da bide prepu{teno na privatniot sektor.

Treba da se preispita efektivnosta i izda{nosta na nekoi intervencii od buxetot, kako {to se subvenciite. Ova e kontroverzno teoretsko pra{awe. Nitu ekonomistite ne moàt da dadat odgovor kako se odnesuvaat lu|eto {to dobivaat subvencii, odnosno {to pravat so niv. Ako na ~ovek mu dadete otrov, znaeme deka }e zavr{i fatalno. No, ako mu dadete subvencii, ne znaete {to }e napravi so niv. Moè da postapi pametno i subvenciite

da gi iskoristi za pro{iruvawe na de j nos ta i vloùvawa , a moè tie pari da gi potro{i za dru-gi nameni. Okolu ovie raboti tre-ba da se naso~at ponatamo{nite aktivnosti pri usvojuvaweto na eden buxetski do-kument i, sekako, so mnogu vni -manie na obemot i efikasnosta na javnata adminis-tracija.Se ~ini deka na-jgolem aktuelen ekonomski prob-lem vo zemjava e nelikvidnosta. Kompaniite se àlat deka nem-aat pari i deka dràvata ne im gi pla}a obvr-skite navreme, pa poradi toa i tie ne gi pla}

aat svoite. [to e pri~inata {to dràvata im dolì na kompaniite i kako da se nadmine ovoj problem?Problemot so nelikvidnosta vo vkupnata ekonomija ne e nov. Toa e strukturen problem vo na{ata ekonomija. Duri i tranzicijata ne pomogna da se namali ovoj problem. Faktot na nelikvidnosta na dràvata e o~igleden i na nekoj na~in i se priznava od vladinite pretstavnici. Dokolku 2009 godina be{e te{ka, a be{e olesneta so izdavawe na evroobvrznica, 2010 godina pokaà deka buxetot i Vladata se nao|aat vo seriozna fiskalna kriza. Taa kriza gi ima site pojavni oblici na nedostig od pari vo buxetot za finansirawe na tekovnite potrebi i isplata na obvrskite za izvr{eni kapitalni investicii. Fakt e deka golem del od obvrskite od minatata godina koi ne bea plateni bea preneseni vo ovaa godina. I bidej}i tie imaat prioritet vo isplatata, trpat ostana-tite rashodi od buxetot, so isklu~ok na platite i penziite koi Vladata odlu~ila navreme da gi servisira. Ova se odrazi negativno vrz celata ekonomija i privatniot sektor, a vo sinxirot taa nelikvidnost se pre-frla od edno kaj drugo pretprijatie

Treba da se pre-ispita efektivnos-ta i izda{nosta

na nekoi intervencii od buxetot, kako {to se subvenciite. Ova e kontro-verzno teoretsko pra{awe. Nitu ekonomistite ne moàt da odgovorat kako se odnesuvaat lu|eto {to dobivaat subvencii, odnos-no {to pravat so niv. Ako na ~ovek mu dadete otrov, znaeme deka }e zavr{i fatalno. No, ako mu dadete subvencii, ne znaete {to }e napravi so niv. Moè da postapi pametno i sub-venciite da gi iskoristi za pro{iruvawe na dejnos-ta i vloùvawa, a moè tie pari da gi potro{i za drugi nameni. Okolu ovie raboti treba da se naso~at ponatamo{nite aktivnosti pri us-vojuvaweto na eden buxetski dokument.

705.11.2010PETOKINTERVJU

odrùvawe na fiksniot kurs na denarot. Smetate li deka e krajno vreme za promena na devizniot kurs od fisken vo pofleksibilen?Jas mislam deka reìmot na de fakto fiksen devizen kurs dobro $ sluì na Makedonija. Analizite i na NBM i na MMF pokaùvaat deka nema zna~itelno otstapuvawe od realniot efektiven devizen kurs, koj e povaèn od nomi-nalniot. Iluzija e deka so pogolema fleksibilnost na kursot moè da se dobijat nekoi efekti na zgolemuvawe na BDP na kratok rok. Ilustrativen e primerot so sosedna Srbija, koja iako ima flek-sibilen devizen kurs i mnogu ~esto intervenira so deviznite rezervi za menaxirawe na intervalutnata vrednost na svojata nacionalna valu-ta. Bugarija vleze vo EU so valuten bord i verojatno }e go zadrì ovoj reìm do vovedu-vaweto na evroto. Vo dogledno vreme zemjava treba da se drì do ovoj standard, bidej}i toa e na nekoj na~in dokaàno deka funkcion-ira. Za rast na ekonomi jata ne treba da go menu-vame meriloto t.e. devizniot kurs, tuku so ponatamo{ni strukturni reformi da ja zgolemuvame efikasnosta na vk-upnata ekonomija.Kakvi se va{ite o~ekuvawa za ekonomskiot porast na zemjava do krajot na godinata? ]e uspee li Makedonija da ja ostvari stapkata na rast na BDP od 2% i kako }e se dviì makedonskata ekonomija v godina, realni li se proekciite na Vladata?Se pokaà vo izminative godini deka dva najva`ni faktori vlijaat na po-tencijalot na makedonskata ekonomija za rast: eksternata pobaruva~ka, koja kako faktor moè da bide prili~no promenliva, i strukturnite reformi vo zemjata. Sre}na okolnost e {to pred krizata Makedonija napravi niza strukturni promeni za podobruvawe na delovnata klima, dano~ni reformi, namaluvawe na stapkite na pridone-site i sli~no, koi go zgolemija imu-nitetot za da se amortiziraat nekoi katastrofalni udari koi drugite zemji posilno gi pogodija. Moite o~ekuvawa se deka Makedonija i ponatamu }e prodolì so strukturni reformi, vo sferata na biznisot i delovnata kli-ma, sreduvaweto na imotno-pravnite odnosi, ras~istuvaweto na odvi{nite (neaktivni ili so blokirani smetki)

pretprijatija, koi samo & {tetat na ekonomijata i ne nosat nikakva ko-rist. So toa }e se oslobodat resursi, koi ako se stavat vo pogon, moè da ja namalat i stapkata na nevrabo-tenost, koja e katastrofalno visoka kaj nas. Da stiskame palci deka i nadvore{nata pobaruva~ka postepeno }e se zgolemuva za da moème idnata godina barem da se vratime na pragot {to go imavme vo 2005 i 2006 godina od okolu 3,5% do 4% rast, za da moè potoa da zememe u{te eden zamav i da go nadomestime ona {to go izgu-bivme za vreme na krizata. Mislam

deka vo vtorata polovina na 2011 godina realno e da se o~ekuva zgole-men rast.Kako porane{en minister za fi-nansii sprove-dovte nekolku krupni reformi, kako voveduvawe-to na ramniot danok, konceptot bruto-plata, ukinuvaweto na ~ekovite i voveduvaweto na elektronskoto bankarstvo. [to be{e pri~inata za va{eto “ne-slavno” zaminu-vawe od pozici-jata minister za finansii?I porano nekoi ministri zaminu-vale od funkci-jata poradi toa {to nivnite vladi izgubile na iz-borite i toj po-raz e neslavno

zaminuvawe. Jas ne smetam deka zaminav neslavno, tokmu poradi site ovie reformi koi uspe{no se sprove-doa vo Republika Makedonija dodeka jas bev minister za finansii. Jas po~ituvam hierarhija, timska rabota i kolektiven na~in na nosewe na odlukite, no sum ~ovek koj saka da go izrazi svoeto mislewe, da ukaè na nekoi {tetni posledici od odredeni proekti ili odluki na Vladata. Pre-mierot be{e jasen koga re~e deka trebalo da se vospostavi pogolema koordinacija vo Ministerstvoto za finansii so drugite institucii, no fakt e deka zgolemenata koordinacija ne sekoga{ zavisi samo od eden ~ovek. Mislam deka so moeto zaminuvawe od Ministerstvoto za finansii nastana ogromna praznina vo Vladata, bidej}i premierot Gruevski sega nema ~ovek koj mu ukaùva koja od mnogute idei {to doa|aat od razni strani e lo{a, koja e {tetna ili dobra. Naj~esto, vo zanesot i elbata da se postigne {to pove}e, moè da se prifatat i {tetni idei i proekti koi za kratko vreme ne uspevaat i se napu{taat.

i ponekoga{ doveduva do neredovna isplata na plati na vrabotenite kako izvor na potro{uva~ka. Na kratok rok se primenuva taktikata na popolnu-vawe na dupkite so pari koi moè da stignat od vamu ili od tamu, se potro{i do kraj i evroobvrznicata, a za ponatamo{no re{avawe na ne-likvidnosta se koristat sredstvata od specijalnite prava na vle~ewe od MMF i najverojatno se razmisluva za pozajmuvawe i od privatnite pazari i od me|unarodnite finansiski in-stitucii.Vladata go odloì izdavaweto na evroobvrznicata so objasnu-vawe deka uslovite na pazarot ne se povolni i deka Makedonija nema itna potreba od zadolùvawe, iako poslednite signali od finansiskiot pazar kaùvaat deka uslovite se podobruvaat. Osven toa, ni se nudat poevtini zaemi od MMF i drugi finansiski institucii. Koja opcija da se odbere kako najdobra za obezbeduvawe dopol-nitelen kapital i za nad-minuvawe na likvidnosnite problemi?Za normalno funkcion-irawe na buxetot vo 2010 godina be{e planirano i zadolùvawe so evroob-vrznica. Poradi problemite i nervozite {to nastanaa na pazarite, pottiknati od dolgovite na dràvite, osobeno krizata so dolgot na Grcija, golem broj zemji, me|u koi i Make-donija, Albanija i Crna Gora, bea isfrleni od kreditnite pazari. Nie do krajot na prvata polovina od go-dinata voop{to nemavme pristap do pazarite. Vo me|uvreme, MMF najavi nov instrument na pozajmuvawe, t.n. pretpazliva kreditna linija, {to e razvodneta forma na fleksibilnata kreditna linija koja be{e vovedena vo 2009 godina. Fleksibilnata kred-itna linija ja dobija samo tri zemji - Meksiko, Polska i Kolumbija, i se odnesuva na zemji koi imaa navis-tina cvrsti fundamenti vo vodeweto na ekonomskite politiki. Makedonija ne moè{e da se kvalifikuva za toj kredit, a nitu edna od ovie tri zemji

ne iskoristi nitu dolar od parite, bidej}i toa e rezerva vo slu~aj da nas-tanat nekoi nepredvideni okolnosti. Takva treba da bide su{tinata i na noviot zaem od MMF. Duri i Fondot go destimulira tro{eweto na ovie pari. Ako koristeweto na parite nad-minuva 300% od kvotata, a vo na{iot slu~aj toa bi bilo 240 milioni evra, toga{ kamatata se zgolemuva za dva procentni poeni, od 1,5% na 3,5%. Nad 400% iskoristuvawe na kvotata dobivate kamata {to se dobliùva na cenata {to ja plativme za prvata evroobvrznica. Vladata nesomneno treba da go obezbedi ovoj instrument, no {to e mo`no podolgo da ne go

koristi i da se vrati na kreditnite pazari so izdavawe evroobvrznica so prifatliva cena. Investitorite, znaej}i deka vo pozadina imame pari od MMF koi moème da gi iskoristime za otplata na dolgovite, porelaksirano }e prio|aat vo razgleduvaweto na na{ata ponuda za evroobvrznica. Vo odnos na tro{ewata, najverojatno i MMF }e ukaè na toa, Vladata treba da se koncentrira na onoj del od kapitalnite rashodi koj ovomzoùva ponormalno odvivawe na ekonomskite aktivnosti. Kompaniite se soo~uvaat so finan-siski problemi i poradi te{kiot pristap do kapital, odnosno poli-tikata na bankite da ne prezem-aat rizici vo uslovi na kriza i da ne davaat krediti. [to treba da se napravi za da se stimulira

pogolem krediten porast i pogolema poddr{ka na bankite vo ekonomi-jata? -Se soglasuvam so tvrdewata na ban-karite deka ima pari za ona {to tie go cenat kako dobar proekt. No, vo ekonomijata treba da ima pari i za porizi~ni proekti, za start up biznisi, za biznismeni koi nemaat pogolema kreditna istorija, bidej}i e poznato deka takvite proekti, i pokraj toa {to se rizi~ni, ponekoga{ uspevaat i sozdavaat dodadena vrednost i otvoraat novi rabotni mesta. Fakt e deka vo celiot period na krizata NBM saka{e sekoga{ da bide na sigurnata strana, na toj na~in predizvikuvaj}i

povisoka od optimalnata re-striktivnost na monetarnata politika. No, NBM na mo-menti ima{e korektivna uloga na ambiciite na Vladata i nesovpa|aweto na realizaci-jata na odredeni kapitalni investicii so obezbedenite sredstva i odvreme-navreme mora{e da ja pristisne Vladata vo realizacijata na buxetot vo ramkite na raspolo`livite sredstva. Eden od najproblemati~nite aspekti vo monetarnata politika e visinata na zadolìtelnata rezerva, bidej}i toa e mnogu ostar i brutalen instrument koj vr{i zna~itelna kreditna kontrakcija. Na NBM moè

da & se zabeleì i deka ~esto ne gi ostvaruva predvidenite stapki za inflacija, a guvernerot i Sovetot se zadovolni duri i so deflacija. So deflacija nikoj ne moè da bide zadovolen, bidej}i i taa pretstavuva problem. Sepak, rabotite treba da se svedat na eden harmoni~en odnos me|u monetarnata i fiskalnata politika, {to se ostvaruva so me|usebno raz-birawe, znaewe za ograni~uvawata na ednite i drugite instrumenti, optimalna realizacija na buxetot, a od druga strana, NBM da gleda po{iroko i monetarnata politika da ja stavi vo funkcija na rast na ekonomijata. NBM e ograni~ena vo pogled na relaksiraweto na monetar-nata politika. Milioni evra od deviznite rezervi se odlevaa za

�� Neodamna, koga Britanija napravi rebalans na buxetot, ministerot za finansii, Ozborn ,izjavi deka koga Vladata }e snema pari, toga{ neminovno treba da se skratat rabot-nite mesta vo javniot sektor. Republika Makedonija ne e daleku od takvata sostojba vo dràvnata kasa. 2010 godina pokaà deka buxetot i Vladata se nao|aat vo seriozna fiskalna kriza. Taa kriza gi ima site pojavni oblici na nedostig od pari vo buxetot za finansirawe na tekovnite potrebi i isplata na obvrskite za izvr{eni kapitalni in-vesticii, taka {to treba da se razmisluva za kratewe na brojot na vrabotenite vo dràvnata administracija.

Vladata nesomneno treba da go obezbedi noviot kredit od MMF, no {to e mo`no podolgo da ne

go koristi i da se vrati na kreditnite pazari so izdavawe evroobvrznica so prifatliva cena. Investitorite, znaej}i deka vo pozadina imame pari od MMF, koi moème da gi iskoristime za otplata na dolgovite, porelaksirano }e prio|aat vo razgleduvaweto na na{ata ponuda za evroobvrznica. Vo odnos na tro{ewata, najverojatno i MMF }e ukaè na toa, Vla-data treba da se koncentrira na kapital-nite rashodi koi ovozmoùvaat ponormalno odvivawe na ekonom-skite aktivnosti.

Jas po~ituvam hi-erarhija, timska rabota i kolek-

tiven na~in na nosewe odluki, no sum ~ovek koj saka da go izrazi svoeto mislewe, da ukaè na nekoi {tetni posledici od odredeni proekti ili odluki na Vladata. Mislam deka so moeto zaminuvawe od Minis-terstvoto za finansii nastana ogromna prazni-na vo Vladata, bidej}i premierot Gruevski sega nema ~ovek koj mu ukaùva koja od mnogute idei {to doa|aat od razni strani e lo{a, koja e {tetna ili dobra. Naj~esto, vo zanesot i èlbata da se postigne {to pove}e, moè da se prifatat i {tetni idei i proekti, koi za kratko vreme ne uspevaat i se napu{taat.

8 KOMENTARI I ANALIZI05.11.2010 PETOK

MAKEDONIJA SE LIZNA ZA DVE MESTA PODOLU

Makedonija padna za dve mesta vo izve{tajot Doing Business 2011 go-dina, koj sekoja

godina go objavuva Svetska banka. Zemjata e rangirana na 38 mesto me|u 183 zemji vo svetot. Kako i minatata godina, i go-dinava pozitivno sme oceneti vo delot za po~nuvawe bi-znis. Spored ovoj kriterium, se nao|ame na petto mesto. Vo naplatata na danoci ima skok od 14 mesta, od 47 na 33. Visoko 20 mesto ima i vo za{titata na investitorite.Spored Svetskata banka, do-brite ocenki se dolàt pred s$ na maliot broj denovi i proceduri za registrirawe firma, na namaluvaweto na dano~nite tro{oci, odnosno baraweto korporativniot danok na dobivka da bide platen samo na raspredel-enata dobivka. Dràvata, sepak, ne uspeala da gi re{i problemite so vadeweto grade`ni dozvoli i zat-vorawe firma. Iako Vladata nekolku pati najavuva{e aktivnosti vo delot za polesno dobivawe grade`ni dozvoli, vo na-jnoviot izve{taj Makedonija ima lo{a ocenka i e ran-girana na 136 mesto. Vo izve{tajot se naveduva deka za dobivawe grade`na doz-

vola investitorot treba da pomine niz 21 proceduri i da ~eka 146 dena. Nisko 116 mesto i pad od dve mesta ima i kaj postapkata za zatvorawe firma, za {to se potrebni duri dve godini i devet meseci. Za dve mesta podolu sme rangirani i vo delot na mo`nosta za zemawe krediti i prisilno sproveduvawe na dogovori. Polo{a ocenka od lani imame i vo delot za registrirawe imot. Make-donija zabeleùva pad od {est mesta vo registracijata na imot i se nao|a na 63 mesto. Za da registrira{ imot vo Makedonija treba da se pominat pet proceduri vo rok od dva meseci. “Vo drugi dejnosti, rangi-

raweto na Makedonija os-tanuva stabilno vo spored-ba so drugite ekonomii. Nezna~itelniot pad vo sevk-upnoto rangirawe e rezul-tat na pobrzite reformi vo drugi zemji. Makedonija e vo pozicija koga idnite reformi baraat fokusirani napori za da se odrì i podobri sega{nata pozicija. Oblastite kade {to se mo`ni podobruvawa se izdavaweto grade`ni dozvoli i zat-voraweto na biznisot”, velat od Svetskata banka.Sporedeno so drugite zemji vo regionot, Makedonija e najdobro rangirana. Zad nea se Slovenija na 42 mesto, Bugarija na 51, Turcija na 65, Albanija na 82, Hrvatska na 84, Srbija na 89, Grcija

na 109 i Kosovo na 119 mesto. Listata zemji vo Doing Business 2011 ja predvodat Singapur, Hong Kong i Nov Zeland, a na dnoto se Burun-di, Centralnoafrikanskata Republika i âd.Vo poslednata godina vla-dite na 117 zemji sprovedoa 216 regulatorni refor-mi so cel olesnuvawe na po~nuvaweto i vodeweto bi-znis, zajaknuvawe na trans-parentnosta i sopstveni~kite prava i podobruvawe na efikasnosta pri odlukite vo komercijalnite sporovi i ste~ajnite proceduri. “Globalno, delovnoto rabo-tewe ostanuva najlesno vo razvienite ekonomii na Organizacijata za ekonom-ska sorabotka i razvoj, a najte{ko vo zemjite od sredna Afrika i ju`na Azija. No, se zgolemuva aktivnosta vo ekonomiite vo razvoj - vo poslednata godina 66% od zemjite gi

reformiraa svoite biznis-regulativi, vo sporedba so 34% od pred {est godini”, se veli vo izve{tajot. Samo vo poslednite pet go-dini okolu 85% od svetskite e k o n omii g o o l e s n i j a raboteweto na lokalnite pretpriema~i, preku 1.511 podobruvawa vo biznis-regulativite. “Doing business 2011 e pred-vodnik na novite merki, pokaùvaj}i kolku mnogu se promenile delovnite regula-tivi vo 174 ekonomii od 2005 godina. Gruzija e dràva so najpodobreno stopanstvo, a Makedonija e rangirana na 11 mesto vo svetot na kumu-lativno nivo za regulatorni podobruvawa postignati vo poslednite pet godini”, velat od Svetska banka.

Prezemeno od Financial Times

Makedonija dobi pozitivni ocenki za po~nuvawe biznis i za naplata na danoci, no ne uspea da gi re{i problemite so vadeweto grade`ni dozvoli i dolgata procedura za zatvorawe na firma

��

XOZEF STIGLIC

APOSTOLOT NA PROMENATA SE VRAЌA NA ZEMJATA

Glasa~ite go ka-znija amerikanskiot pretsedatel Barak Obama i negovata partija za bavnoto

ekonomsko zazdravuvawe i pokaàa zagriènost i alarm za demokratite i za nivnite ambiciozni po{iroki politiki.Na izborite koi se odràa vo vtornikot, amerikanskite glasa~i ja vratija kontrolata vo Pretstavni~kiot dom na Republikanskata partija, zna~itelno go namalija mnozinstvo na demokratite vo Senatot i izbraa mnogu novi guverneri od redot na republikancite. Glasa~ite glasaa za zastoj i blokada vo Va{ington. Toa najverojatno i }e go dobijat.Ovie izbori samo }e ja zgolemat nesigurnosta koja ve}e ja zadrùva i ja ko~i amerikanskata ekonomija. Vo sporedba so porano, }e bide u{te

pote{ko da se postigne i realizira sorabotkata za kratkoro~nite stimulacii za ekonomijata, no i za podolgoro~nite planovi da se stavi buxetot na SAD pod kontrola.Novoto republikansko mnozinstvo e pottiknato so nova energija i zna~itelno }e prodolì da se nak-lonuva kon desno. Mnogu vozdràni demokrati se otstraneti. Pretsedatelot Obama ima pragmati~en stav, no, za razlika od Bil Klinton, koj se soo~i so sli~na pre~ka vo 1994 godina, ne e in-stinktiven centrist. Nesredenata doma{na politika na SAD verojatno }e ostane kakva {to e.No, ako paralizata na Kapitol Hil se vlo{i, implikaciite od toa }e se po~uvstvuvaat globalno. Na primer, treba da se zaboravi na napredokot vo klimatskite promeni, barem ne vo planiranata

nasoka: sega {ansite za limitirawe i trgovija vo SAD se svedeni na nula. Koordiniranoto rebal-ansirawe na globalnata ekonomska aktivnost - {to bara, vo delot na SAD, plan za dolgoro~na fiska-lna kontrola - povtorno otpa|a.Dali posilniot kontingent na republikanci }e go namali rizikot za vra}awe na protekcionizmot vo ekonomijata i duri }e gi podobri izgledite za zavr{uvawe na rundata Doha? Moèbi. No, i tuka isto ima dve novi opasnosti. Vlijanieto na “pija~ite na ~aj” (Tea Party) }e bide golemo vo periodot me|u sega{nite i pretsedatel-skite izbori vo SAD vo 2012 godina, a dvièweto e ~uvstvitelno na àlbi za lo{ite stranci.Pretsedatelot Obama na po~etokot od nedelava zam-ina na patuvawe vo Indija

i nekoi drugi aziski zemji. Sega, koga negovite raci se vrzani doma, zasilenoto praktikuvawe na global-noto liderstvo, koe bez somne` mu treba na svetot, ima nov apel.

Bidej}i, vo nadvore{nata politika pretsedatelot na SAD e po malku prinuden i ograni~en.Ako pretsedatelot obrne pogolemo vnimanie na rekonstrukcijata na insti-

tuciite na globalnoto up-ravuvawe - zacvrstuvaj}i ja ulogata na G-20, promenu-vaj}i ja celta i ulogata na Me|unarodniot monetaren fond, prodolùvaj}i go pritisokot za globalni finansiski reformi - ne-goviot zastoj doma moè da donese do pridobviki. Problemot }e bide da se prodolì so praktikuvawe so doma{nata politika na SAD. Pretsedatelot Obama moè da se obide da izigruva globalen politi~ar, no }e rizikuva negovoto lider-stvo da izgleda prazno.Na krajot, zastojot ne re{ava ni{to. Se ~ini, amerikanskite glasa~i go zaboravija zlatnoto pravilo vo poli-tikata: “Vnimavajte {to posakuvate”.

SVETSKA BANKA GO OBJAVI DOING BUSINESS 2011

ALEKSANDRA [email protected]

IZBORITE VO SAD GO PARALIZIRAAT KAPITOL HIL

Po izborite vo vtornikot, problem }e bide da se prodolì so praktikuvawe na doma{nata politika vo SAD. Pretsedatelot Obama moè da se obide da izigruva globalen politi~ar, no }e rizikuva negovoto liderstvo da izgleda prazno. Na krajot, zastojot ne re{ava ni{to. Se ~ini, amerikanskite glasa~i go zaboravija zlatnoto pravilo vo politikata: “Vnimavajte {to posakuvate”

��

RANGIRAWE PO ZEMJI � MAKEDONIJA.38 MESTO � SLOVENIJA.....42 MESTO � BUGARIJA..........51 MESTO � TURCIJA...........65 MESTO � ALBANIJA.......82 MESTO � HRVATSKA........84 MESTO � SRBIJA............. 89 MESTO � GRCIJA.............109 MESTO � KOSOVO...........119 MESTO

NAPREDOK VO REFORMIPO^NUVAWE NA BIZNIS �PLA]AWE NA DANOC �

ISTO NIVODOBIVAWE NA �GRADE@NI DOZVOLIZA[TITA NA �INVESTITORI

LO[A OCENKAREGISTRIRAWE NA IMOT �ZEMAWE KREDITI �NADVORE[NA TRGOVIJA �PRISILNO SPROVEDUVAWE �NA DOGOVORIZATVORAWE NA FIRMI �

USLOVITE ZA BIZNIS VO MAKEDONIJA SE NAJDOBRI VO REGIONOTMINISTER ZA FINANSIIMakedonija ja zadrà visokata pozicija od minatata godina - rangirana e na 38 mesto vo sporedba so 36 mesto lani koga ima{e skok od pove}e od trieset mesta, {to e potvrda deka uslovite za vodewe na biznis vo Make-donija se smetaat za isklu~itelno dobri i najdobri vo regionot, izjavi vicepremierot i minister za fi-nansii, Zoran Stavreski, komentiraj}i go izve{tajot Doing Business 2011 na Svetska banka.

17.03.2010 9

9KOMPANII PAZARI I FINANSII 05.11.2010PETOK

4,2 milioni evra iznesuva

vkupniot promet na Make-donska berza vo oktomvri

38% od vkupniot promet vo ok-tomvri otpa|a na akcijata

od Komercijalna banka

Stranskite investi-tori povtorno se vratija na “parke-tot” kaj doma{nata berza. Vo oktomvri, nivnoto u~estvo

na stranata na kupuvawe iznesuva{e 42,69%. Najgolemiot del od niv, 35,37%, se pravni lica, a 7,32% fizi~ki lica. Na proda`nata strana, isto taka e pogolemo u~estvoto na stran-cite i toa od 57,23%. Pravnite lica koi prodavale na ber-zata u~estvuvaat so 48,73%, a fizi~kite so 8,50%. Eden mesec prethodno, stranskite pravni i fizi~ki lica zaedno na kupovnata strana u~estvuvale so 25,76%, a na proda`nata strana so 39,86%.Zgolemenoto u~estvo na stran-skite investitori moè da se protolkuva kako reakcija na mo`nata dokapitalizacija na Komercijalna banka, odluka koja treba da bide donesena na akcionerskoto sobranie vo noemvri. Po~etniot kapital na bankata }e se zgolemuva so izdavawe na akcii od {estata emisija po pat na privatna ponuda. Akciite }e bidat nameneti za {vedskiot fond East Capital Explorer In-vestments AB, so sedi{te vo Stokholm, koj }e u~estvuva vo ova vloùvawe so okolu 12 milioni evra i slovene~kiot Publikum Holding d.o.o., koj }e u~estvuva so okolu 1 milion evra. Za interesot na akciite od Komercijalna banka govorat

BERZANSKI INFORMACII

2.120

2.140

2.160

2.180

2.200

2.220

2.240

29/10/10 30/10/10 31/10/10 01/11/10 02/11/10 03/11/10 04/11/10

MBI 10

2.355

2.360

2.365

2.370

2.375

2.380

29/10/10 30/10/10 31/10/10 01/11/10 02/11/10 03/11/10 04/11/10

MBID

112,10

112,20

112,30

112,40

112,50

112,60

112,70

112,80

29/10/10 30/10/10 31/10/10 01/11/10 02/11/10 03/11/10 04/11/10

OMB

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 04.11.2010

ALK (2009) 1.431.353 3.942,21 390,18 10,10 0,90

BESK (2009) 54.562 6.504,29 341,43 19,05 0,19

GRNT (2009) 3.071.377 479,87 105,83 4,53 0,48

KMB (2009) 2.014.067 3.237,73 533,81 6,07 0,94

MPT (2009) 112.382 23.557,14 / / 0,66

REPL (2009) 25.920 37.500,00 5.625,12 6,67 0,75

SBT (2009) 389.779 2.558,33 211,39 12,10 0,58

STIL (2009) 14.622.943 165,19 0,11 1.493,86 2,31

TPLF (2009) 450.000 3.197,90 61,42 52,07 0,94

ZPKO (2009) 271.602 1.935,82 / / 0,26

ХВ P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/E

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 04.11.2010

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 20.422 11 -45,99

обични акции 135.168 114 -38,98

Вкупно Официјален пазар 155.590 125 -40,00

обични акции 30.376 31 -6,62

Вкупно Редовен пазар 30.724 33 -89,48

04.11.2010

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

КЈУБИ Македонија Скопје 437,00 3,07 19.665

Алкалоид Скопје 3.942,21 3,04 1.742.459

РЖ Услуги Скопје 221,00 2,79 9.724

Раде Кончар Скопје 1.850,00 2,78 129.500

ФЗЦ 11 Октомври Куманово 666,81 2,59 75.350

Топлификација Одржување 20000 -16,67 20.000Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) 108 -2,70 88.236

Македонски Телеком Скопје 441,55 -1,04 1.332.605

ЗК Пелагонија Битола 1.935,82 -0,73 272.950Арцелормиттал Скопје (ХРМ) 116,80 -0,17 87.600

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Гранит Скопје 479,87 -0,11 2.216.020

Комерцијална банка Скопје 3237,73 1,16 2.169.280

Алкалоид Скопје 3.942,21 3,04 1.742.459

Македонски Телеком Скопје 441,55 -1,04 1.332.605

Топлификација Скопје 3197,9 2,25 984.953

04.11.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

04.11.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE 28.955.362,06 1,10% -2,76% -6,21% -4,87% -11,57% 03.11.2010

ILIRIKA GRP 26.277.352,84 1,16% 7,44% 6,94% 8,27% 9,90% 03.11.2010

Иново Статус Акции 18.466.686,66 0,31% -7,08% -12,04% -17,57% -31,50% 03.11.2010

KD Brik 25.152.767,42 2,09% 1,51% 3,21% 9,50% 15,90% 02.11.2010

KD Nova EU 23.709.577,84 2,67% 2,34% -5,39% -2,85% -19,62% 02.11.2010

КБ Публикум балансиран 28.504.825,47 2,38% 2,37% -3,22% -0,85% -1,58% 03.11.2010

04.11.2010

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 04.11.2010)

METODI [email protected]

STRANCITE SE VRATIJA, NO NE GO DIGNAA PROMETOT

[TO SE SLUÛVA[E NA BERZATA VO OKTOMVRI?

Najavata za dokapitalizacija na Komercijalna banka e najvero-jatno pri~inata za zgolemeno prisustvo na stranski investi-tori na Makedonskata berza

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

i dvete blok-transakcii na iznos od okolu 240.000 evra, so {to vkupniot promet so ovaa akcija dostigna iznos od okolu 1,6 milioni evra.Sepak, i pokraj zgolemenoto prisustvo na stranski inves-titori, vkupniot berzanski promet e za 2,81% ponizok vo odnos na septemvri i iznesuva okolu 4,2 milioni evra, za razlika od prethodniot mesec koga iznesuva{e okolu 4,3 milioni evra.Kaj akciite, vo odnos na prometot, osven Komercijalna banka se istakna i akcijata na grade`nata kompanija Granit koja zabeleà promet vo vi-sina od okolu 364.000 evra. Po nea sleduva akcijata na Alkaloid so iznos od okolu 277.000 evra, kako i akciite na Makpetrol i Toplifikacija so promet od okolu 169.000 evra i 163.000 evra posledo-vatelno. Na redovniot pazar na akcii najgolem promet vo iznos od okolu 150.000 evra

MAKEDONSKA BERZA

GRANIT - NAJINTERESEN ZA INVESTITORITEMakedonska berza v~era

realizira{e promet od 11,4 milioni den-

ari, {to e za okolu 36% pomalku vo odnos na prometot od sredata koj dostigna 17,9 milioni denari. Vo nedostig od interes za akciite i udelite na Fondot za penzisko osiguruvawe, investitorite najmnogu se fokusiraa na akcijata na grade`nata kompanija Granit. Ovaa akcija ostvari promet od okolu 2,2 milioni den-ari. Komercijalna banka, pak, ~ija akcija be{e na-jlikvidna vo sredata, ost-vari promet od 2,1 milioni denari. Prometot so akciite na farmacevtskata kompanija Alkaloid iznesuva{e okolu 1,7 milioni evra. Milionski promet (1,3 milioni denari) ostvari akcijata na Makedon-ski Telekom.Prometot so obvrznicite iznesuva{e okolu 1,2 milioni denari. Me|u niv povtorno be{e najlikvidna obvrzni-cata od devettata emisija na obvrznici za denaciona-lizacija, so promet od okolu 628.000 denari.Berzanskite indeksi MBI-10 i MBID povtorno imaa po-

visoki vrednosti, zavr{uvaj-}i go trguvaweto. Edinstveno indeksot na obvrznici OMB zabeleà pad od 0,12% na svojata vrednost, spu{taj}i se na nivo od 112,29 indeksni poeni. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 ~etvrt den po red vo tekot na ovaa nedela beleì rast na svojata vred-nost od 1,71%, dostignuvaj}i vrednost od 2.245,90 indeksni poeni. Rastot na MBID indek-sot iznesuva 0,23%, ~ija vred-nost sega iznesuva 2.379,70 indeksni poeni.Vo tekot na v~era{noto berzansko trguvawe na 16 hartii od vrednost im "skok-naa" cenite. Najgolem rast zabeleà akcijata na osigu-ritelnata kompanija KJUBI Makedonija od 3,07%. Rast od 3,04% zabeleà i akcijata na Alkaloid. Poniski ceni se registriraa kaj devet hartii od vrednost. Najgolem pad od 16,67% ima{e akcijata na Toplifikacija Odrùvawe od Skopje. Pad od 2,92% beleì i tretata emisija na obvrznici za denacio-nalizacija. Bez promena na cenata v~era{noto trguvawe go zavr{ija tri hartii od vrednost.

e ostvaren so akcijata na Makedonski Telekom, a na slobodniot pazar so akcijata na Prosvetno delo vo iznos od okolu 21.000 evra.Najgolem porast na cenata na akcijata e registriran kaj Komuna za 42,45%, po {to sleduva Alkaloid so rast od 8,96%. Najgolemo opa|awe na cenata ima kaj akcijata na Vitaminka za 38,10% i na Mako{ped za 26,06%.So obvrznicite e ostvaren vkupen promet vo iznos od okolu 897.000 evra. Najgolem del od nego e ostvaren so ob-vrznicata od devettata emisija na obvrznici za denaciona-lizacija vo iznos od okolu 499.000 evra.Od ~lenkite na Makedonskata berza, Ilirika investments se istakna so najgolem obem na prometot, na kupovna i

proda`na strana zaedno, od okolu 3,5 milioni evra, po {to sleduva Komercijalna banka, preku koja pominaa i dvete blok-transakcii, vo iznos od okolu 1,6 milioni evra.Berzanskite indeksi MBI-10 i OMB, za razlika od prome-tot, oktomvri go zatvorija so povisoki vrednosti. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 zabeleà rast od 2,5% vo odnos na septemvri, dostignuvaj}i vrednost od 2.136,07 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB porasna za 1,66% na vrednost od 112,54 indeksni poeni. Edinstveno indeksot na javno-poseduvanite dru{tva MBID beleì pad kaj vrednosta od 3,52%, po~nuvaj}i go mesec noemvri so 2.359,55 indekni poeni.

10 KOMPANII PAZARI I FINANSII05.11.2010 PETOK

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 4,50% СКИБОР 2,91% 3,87% 4,74% 5,56%

Ломбарден кредит 6,00% МКДОНИА

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 6,20% 7,00% 7,20% 10,00% 10,40%

ЕМУ евро 61,5874 Комерцијална 6,00% 6,90% 7,30% 10,10% 10,50%

САД долар 43,9471 НЛБ Тутунска 6,00% 6,80% 7,20% 10,00% 10,20%

В.Британија фунта 70,7657

Швајцарија франк 44,7550

Канада долар 43,5678 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 43,8095 61,6 44,5 71,2 45,5Извор: НБРМ

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

2011 godina treba da bide vistinski po~etok za pozabele`livo zakrepnuvawe na ekonomijata so rast od 2%-3%. No, ovie proekcii, vo uslovi na prodolèn nestabilen postkrizen ambient i mnogu neiz-vesnosti vo svetskata ekonomija, se prosledeni so rizici. Vo nadolna nasoka moè da vlijaat tempoto na zakrepnuvawe na globalnata ekonomija i stepenot na realizacija na dràvnite kapitalni inves-ticii, analizira NBM

Zakrepnuvawe na ekonomi-jata so porast na bruto-doma{niot proizvod (BDP) od 2% do 3%

idnata godina proektira Narodnata banka. Spored analizite, glaven genera-tor na ekonomskiot rast se o~ekuva da bidat inves-ticiite, soglasno najav-enoto zgolemeno nivo na kapitalni investicii od buxetot vo 2011 godina, no i porastot na javnata potro{uva~ka, generalno. Osven toa, NBM o~ekuva da se zgolemat i stran-skite direktni investicii i kreditnata poddr{ka na bankite, kako zna~ajni komponenti koi moè da vlijaat vrz zabrzuvaweto na ekonomskata aktivnost na zemjata. “2011 godina treba da bide vistinski po~etok za pozabele`livo zakrepnu-vawe na ekonomijata so rast od 2%-3%. Sepak, i ovie proekcii, vo uslovi na prodolèn nestabilen postkrizen ambient i mnogu neizvesnosti vo svetskata ekonomija, se prosledeni so rizici. Vo nadolna nasoka moè da vlijaat tempoto na zakrepnuvawe na globalnata ekonomija i stepenot na realizacija na dràvnite kapitalni investicii, dodeka vo pozi-tivna nasoka bi vlijaele promenite na pazarot na trud koi vo proekcijata se vklu~eni konzervativno”, izjavi guvernerot Petar Go{ev.Proekciite na NBM za rastot na ekonomijata do

NARODNATA BANKA PROGNOZIRA RAST NA EKONOMIJATA OD 2%-3% VO 2011

BUXETOT ]E GO NABILDA BDP DOGODINA

ALEKSANDAR [email protected]

krajot na godinava ostanu-vaat nepromeneti. I pokraj pooptimisti~kite izgledi za zgolemuvawe na stran-skata pobaruva~ka kako vaèn uslov za ekonom-ski rast, NBM ostanuva na svojata prognoza za rast od samo 0,6%, glavno poradi slabiot ekonom-ski rezultat vo prvata polovina od 2010 godina, odnosno nadolnata reviz-ija na padot na BDP od 0,9% na 1,1% i poniskoto nivo od planiranoto vo vtoriot kvartal. Spore-deno so ostanatite zemji od regionot, site ekonomii pokaùvaat znaci na blago zaìvuvawe, osven Romani-ja i Hrvatska koi s$ u{te se vo recesija.

BANKITE ]E DAVAAT POVE]E KREDITI

Podobruvaweto na mak-roekonomskiot ambient i namalenite percepcii za rizici od strana na bankite se o~ekuva da go zgolemat krediti-

raweto idnata godina. NBM proektira godi{en rast na kreditiraweto od 12,1% vo 2011 godina, {to e za malku pove}e od o~ekuvaniot krediten rast od 9,4% do krajot na ovaa godina. Zgolemena pobaruva~ka za krediti se o~ekuva i vrz osnova na pogolemata sklonost na naselenieto i kompaniite kon potro{uva~ka. “Kreditniot rast idnata godina }e bide finansiran glavno preku zgolemu-vaweto na depozitnata baza vo bankite. Rastot na {tedeweto vo bankite }e bide poddràn od zgoleme-nite gotovinski tekovi na privatniot sektor, soglasno zgolemenata ekonomska aktivnost. Se o~ekuva da prodolì pointenzivniot porast na denarskite depoziti, vo uslovi na stabilni o~ekuvawa i povisoki kamati za ovie depoziti”, izjavi Go{ev. Spored poslednite poda-toci do krajot na tretiot

DEVIZNIOT KURS OSTANUVA STABILENPolitikata na stabilen devizen kurs ostanuva, odnosno kursot na denarot i ponatamu pretstavuva posredna monetarna cel, odnosno nominalno sidro za odrùvawe na cenovnata stabilnost, izjavi guvernerot Go{ev. Toj istakna deka NBM i vo 2011 godina }e prodolì odgovorno i vnimatelno da gi sledi dvièwata vo ekonomijata, ostvaruvaj}i gi proekciite, i po potreba }e prezema soodvetni merki za ostvaruvawe na celite na monetarnata politika. NBM smeta deka zasega nema prostor za namaluvawe na nivoto na zadolìtelnata rezerva i pokraj pritisokot vo javnosta da se olabavi ovoj instrument. Guvenerot o~ekuva deka vo sledniot period }e prodolàt da pa|aat bankarskite kamati kako posledica na prezemenite od NBM za namalu-vawe na osnovnata kamata do istoriski najnisko nivo od 4,5%.

[efot na misijata na MMF za Makedonija, Ves Mekgru, pred sred-

bata so vicepremierot, Zoran Stavreski, ne otkri detali za uslovite pod koi Makedonija bi go koristela otvoreniot kredit od MMF dokolku go prifati, so obrazloènie deka u{te e rano za toa. “Stanuva zbor za redovni razgovori od koi ishodot }e bide objaven na zaedni~ka pres-konferencija po zavr{uvaweto na sredbite so makedonskite pretstavnici”, izjavi {efot na misijata na MMF koj od v~era

ja po~na redovnata poseta na Makedonija.Vo narednite dve nedeli ~etiri~lenata misija od MMF se o~ekuva da pregovara so makedonskite pretstavnici za ot-voreniot kredit koj Fondot & go ponudi na Makedonija vo vred-nost od 400 milioni evra, za buxetskite proekcii za slednata godina, kako i za srednoro~nite planovi na zemjata. Bezuslovnata otvorena kred-itna linija vo visina od 400 milioni evra na Makedonija & be{e ponudena za vreme na

Godi{noto sobranie na MMF i Svetska banka vo Va{ington, spored toga{nite izjavi na oficijalnite pretstavnici, so povolna kamatna stapka od 1,3% godi{no. Otvorenata kreditna linija e nov instrument na MMF koj ima za cel da im pomogne na zemjite so zdravi ekonomski politiki za polesno spravuvawe so krizata. Makedonija e prva zemja so koja Fondot razgovara za toj nov instrument. Ponudata od MMF Vladata }e ja oceni vo konsultacii so ekspertskata javnost i so stopanstvenicite.

MMF NE OTKRIVA DETALI ZA USLOVITE OD KREDITOT

Ohridska banka Societe Gen-erale Group prodolùva da gi zajaknuva pozici-

ite na makedonskiot pazar so podobruvawe na pristapot do svoite klienti. Bankata otvori nova ekspozitura vo centarot na Prilep, so {to na svoite klienti im ovozmoùva pogole-ma dostapnost na proizvodite i uslugite. “Prilep pretstavuva mnogu zna~aen grad i region za Ohridska banka. Zatoa, davame posebno zna~ewe na ovaa in-vesticija. Ohridska banka e vo

ekspanzija i momentalno imame 29 ekspozituri {irum zemjata. Blagodarenie na zna~ajnata baza na kompanii, fizi~ki lica i profesionalci, denes novata investicija na Ohrid-ska banka vo Prilep vetuva deka vo narednite godini i ponatamu zaedno }e rasteme”, istakna Jitka Pan~utkova, pre-tsedatel na Upravniot odbor na Ohridska banka. Gradona~alnikot na Prilep, Marijan Risteski, o~ekuva deka prisustvoto na Ohridska banka vo Prilep }e ja zbogati bankar-

skata ponuda za gra|anite. Ohridska banka momentalno ima 29 ekspozituri, od koi 11 vo Skopje, pet vo Ohrid, a ostanatite vo gradovite niz zemjava.

NOVA EKSPOZITURA NA OHRIDSKA BANKA VO PRILEP

kvartal, kreditniot porast iznesuva 7,7% i e najvisok vo sporedba so zemjite od regionot, so isklu~ok na Srbija. No, so elim-inirawe na povisokata in-flacija i depresijacija na nivnata valuta, proizlegu-va deka nivoto na krediten rast vo Makedonija se dobliùva do stapkite vo Srbija.

ISELENICITE ]E PRA]AAT POMALKU PARI VO 2011 GODINA

Dijasporata }e go zabavi tempoto na pra}awe na pari vo zemjava i se o~ekuva blago namaluvawe na tekovnite transferi od stranstvo na 17,7% od BDP, {to }e vlijae vrz zgol-

emuvaweto na deficitot na tekovnata smetka. NBM analizira deka vo uslovi koga godinava najsilno se po~uvstvuvaa efektite od krizata, a dijasporata isprati rekordno visok iznos na pari od stranstvo kako svoevidna pomo{ za nivnite semejstva, idnata godina toa nivo postepeno }e se normalizira. Vo 2011 godina defici-tot na tekovnata smetka e proektiran na 4,3% od BDP, {to zna~i pro{iruvawe od 0,7 procentni poeni vo odnos na prethodnata godina. Nasproti tekovnite prili-vi, se o~ekuva blago zgol-emuvawe na kapitalnite

prilivi, glavno poradi zgolemenoto zadolùvawe na dràvata vo stranstvo, so {to toa bi dostignalo do nivo od 3,4% od BDP i stranskite direktni investicii koi se o~ekuva da dostignat do 3,6% od BDP. Povisokite kapitalni prilivi ovozmoùvaat pokrivawe na deficitot na tekovnata smetka, a za okolu 180 milioni evra bi se zgolemile i deviznite rezervi, so {to tie ostanu-vaat na adekvatno nivo.NBM o~ekuva prose~nata inflacija idnata godina da se dviì vo interval do 2% do 3%, glavno poradi porastot na svetskite ceni na hranata i na naftata.

17.03.2010 11


Iako Zakonot za socijalno osiguruvawe, koj Vladata go donese vo 2008 godina, predviduva namaluvawe na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe od 7,2% na 6% vo 2011 godina, izvori za "Kapital" velat deka denovive "se gotvi" sprotivna strategija - povisok pridones

Golema e verojat-nosta od 1 januari 2011 godina da se zgolemat pridone-site za zdravst-veno osiguruvawe,

doznava "Kapital". Iako Zakonot za socijalno osiguruvawe, koj Vladata go donese vo 2008 godina, nalaga stapkite na pri-dones od 2011 godina da se namalat od 7,2% na 6%, so cel da mu se pomogne na stopanstvoto, najnovite in-formacii potvrduvaat deka za sanirawe na lo{ata finansiska sostojba vo zdravstveniot sistem neo-phodno e zgolemuvawe na pridonesot za najmalku 2%."Spored mene, neophodno e ili da se zgolemat prido-nesite ili drasti~no da se zgolemi vrabotenosta vo zemjava. Imaj}i predvid deka zdravstvenite prido-nesi vo zemjite od re-gionot se dviàt me|u 13% i 15%, idealna stapka za Makedonija vo momentov bi bila 9%. Se razbira, s$ dodeka imame mal priliv na sredstva po osnova na pridonesi, ostatokot mora da se finansira od centralniot buxet", veli za "Kapital" Janez Jel-nikar, direktor vo ostavka na Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZO). Izvori od Fondot velat deka ve}e nagolemo se pre-govara za zgolemuvawe na pridonesite.Vo Ministerstvoto za zdravstvo bea vozdràni i velat deka za nekolku dena }e gi utvrdat defini-tivnite stapki.

"KAPITAL" DOZNAVA

OD 1 JANUARI ]E SE ZGOLEMI PRIDONE-SOT ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE?!

VIKTORIJA [email protected]

Eksperti, koi sakaat da ostanat anonimni, predu-preduvaat deka dokolku ne se zgolemat pridonesite, za zdravstvoto vo Make-donija ve}e nema da ima lek."Nadle`nite institucii mora da iniciraat zgol-emuvawe na pridonesite za zdravstveno osiguruvawe, zatoa {to poslednive godini poradi niskite pri-donesi, centralniot buxet e maksimalno optovaren, a transferite kon Fondot s$ pove}e se zgolemuvaat. Krizata e seriozna i edinstvena opcija e zgol-emuvawe na pridonesite", veli za "Kapital" dobrou-paten izvor od doktorskata

JANEZ JELNIKARDIREKTOR VO OSTAVKA NA FONDOT ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWESmetam deka e neophodno ili da se zgolemat pri-donesite ili drasti~no da se zgolemi vrabo-tenosta vo zemjava. Imaj}i predvid deka zdravstvenite pridonesi vo regionot se dviàt me|u 13% i 15%, idealna stapka za Makedonija vo momentov bi bila 9%.

Tekstilnata kompanija Teteks od Tetovo trite kvartali od godinava gi

zavr{i so rast na dobivkata od 33% sporedeno so istiot pe-riod minatata godina. Spored finansiskiot izve{taj od kom-panijatata, neto-dobivkata za prvite tri kvartali iznesuva 63 iljadi evra, dodeka lani taa bila okolu 47 iljadi evra. Vo isto vreme, vkupnite prihodi na kompanijata se namaleni za 11% i iznesuvaat

5,2 milioni evra, sporedeno so minatogodi{nite 5,8 mil-ioni evra. Prihodite od proda`ba isto taka se namaleni za 17% i iznesuvaat vkupno 3,7 milioni evra. Najgolem pad od 18% ima kaj izvozot. Kompanijata vo prvite devet meseci gi namalila rashodite za 12% na vkupno 5,1 milioni evra, sporedeno so lanskite 5,8 milioni evra. [pediterskata kompanija

Mako{ped, pak, prvite devet meseci gi zavr{i so pre-polovena dobivka. Za prvite tri kvartali godinava kom-panijata ostvarila vkupna dobivka od 51.000 evra koja e za 55% poniska od lanskata koja iznesuva{e okolu 113.000 evra. Pad od 35% ima i kaj prihodite koi iznesuvaat 1,2 milioni evra. Prihodite od proda`ba se namaleni za 37% i iznesuvaat okolu mil-ion evra.

Kompaniite od prehran-benata industrija, @ito Vardar od Veles i @ito

Luks od Skopje, trite kvartali od godinava gi zavr{ija so ne-to-zagubi vo svoite bilansi.Zagubata na @ito Vardar iznesuva okolu 793.000 evra, za razlika od lani koga be{e ostvarena neto-dobivka vo iznos od okolu 137.000 evra. Pad od 3% @ito Vardar beleì kaj operativnite prihodi koi godinava iznesuvaat okolu 16,1 milioni evra. Lani tie iznesuvale 16,6 milioni evra.

Prihodite od proda`ba isto taka beleàt pad od 6%, pri {to prihodite ostvareni na doma{en pazar re~isi se na nivoto od minatata godina, za razlika od prihodite ostvareni od izvoz na stranski pazari kade {to e registriran pad od 43%. Godinava tie iznesuvaat okolu 594.000 evra, za razlika od lani koga iznesuvaa okolu 983.000 evra. Operativnite rashodi godinava beleàt rast od 3%, dostignuvaj}i vrednost od okolu 16,4 milioni evra, za razlika od lani koga bile

okolu 15,9 milioni evra.Zaguba vo iznos od okolu 1,2 milioni evra za trite kvartali od godinata prijavi i @ito Luks od Skopje. Istata e za 22% pomala vo odnos na lanskata zaguba koja iznesuva{e okolu 1,6 milioni evra. Kompanijata za trite kvartali beleì rast na prihodite od proda`ba za 11%, a najgolem rast od 15% e zabeleàn kaj prihodite ost-vareni od izvoz na stranski pazari, koi iznesuvaat okolu 594.000 evra, dodeka lani istite iznesuvaa okolu 515.000 evra.

Nelojalnata konkuren-cija i lo{ata raspre-delba na subvenciite

im sozdavaat problemi na makedonskite prerabotuva~i na ovo{je i zelen~uk, se àlea prerabotuva~ite na v~era{nata sredba so ministerot za zemjodelstvo Qup~o Dimovski vo Strumica. Prerabotuva~ite potenciraat deka stranskite trgovci gi otkupuvale na{ite zemjodel-ski proizvodi i pla}ale vo ke{.“Spored zakonot, otkupenoto

proizvodstvo mora da im go ispla}ame na proizvoditelite na transakciski smetki, a stranskite trgovci pla}aat vo ke{, pa ~esto ostanuvame so kratki rakavi”, izjavi Darko Ne{kov, pretsedatel na Makedonskata asocijacija na prerabotuva~i.Za zemjodelcite e neprifatli-vo da se zatvorat granic-ite za izvoz na zemjodelski kulturi.“Ne moè nie da gi krediti-rame prerabotuva~ite 180 dena, kolku {to e rokot za

pla}awe na zemjodelskite proizvodi. Se zadolùvame kaj komercijalnite banki i pla}ame kamati, a ne moème da si gi naplatime svoite pari”, veli Riste Velkov, pretsedatel na zemjodelskoto zdruènie Agrosojuz.Ministerot Dimovski na-pomena deka ja poddrùva sorabotkata me|u proiz-voditelite i prerabotuva~ite i sugerira{e dvete strani da se sretnuvaat barem edna{ mese~no i da diskutiraat za aktuelnite problemi.

Ministerstvoto za trans-port i vrski raspi{a objava za javni nadd-

avawa za otu|uvawe dràvno grade`no zemji{te vo op{tina \or~e Petrov.Spored izvestuvaweto od Min-isterstvoto, predmet na javnoto naddavawe se 28 grade`ni parceli kaj mestoto Stopan-ski dvor za izgradba na ob-jekti so namena za lesna i nezagaduva~ka industrija, servi-si i stovari{ta. Po~etnata cena na javnoto naddavawe za

grade`nite parceli iznesuva edno evro, odnosno 61 denar za metar kvadraten."Pravo na u~estvo na javnoto naddavawe imaat fizi~ki lica, dràvjani na Makedonija i pravni lica, doma{ni, vo me{ovita sopstvenost ili os-novani od stransko fizi~ko i pravno lice, registrira-no vo Centralen registar”, soop{tuvaat od Ministerst-votoPrijavite za u~estvo na javnoto naddavawe moè da se dostavat

do Ministerstvoto za trans-port i vrski najdocna do 22 noemvri. Javnoto naddavawe }e se odrì na 29 noemvri vo 10 ~asot vo prostoriite na Ministerstvoto.

DOBIVKATA NA MAKOШPED PREPOLOVENA, KAJ TETEKS RAST OD 33%

@ITO VARDAR I @ITO LUKS SO ZAGUBA ZA TRITE KVARTALI

GRADINARITE SE @ALAT NA NELOJALNA KONKURENCIJASE PRODAVA DR@AVNO GRADE@NO ZEMJI[TE VO \ORÊ PETROV

fela.VLADATA JA NAPU[TA TAKTITKATA OD 2008 GODINA

Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, pred dve godini namaluvaweto na pridonesite za zdravst-veno osiguruvawe go objasnuva{e kako rasto-varuvawe na stopanstvoto i mo`nost za kompaniite da ostvarat pogolemi

profiti, pove}e investicii i da otvorat novi rabotni mesta. "Namaluvaweto na pri-donesite za okolu edna tretina e pogolemo od namaluvaweto na danocite vo periodot od 2006–2007 godina i treba da prido-nese za zgolemuvawe na konkurentnosta na make-donskite kompanii na svetskite pazari.

Kako rezultat na ovaa merka se o~ekuva namalu-vawe na sivata ekonomija vo odnos na neprijavenite vraboteni vo firmite, na koi ne im se pla-}aat pridonesi, sprotivno na zakonot. Vladata zna~itelno }e gi zajakne inspekciskite kon-troli za divite vrabotu-vawa i soodvetno }e gi sankcionira.

Isto taka, se o~ekuva zgolemuvawe na prihodite vo buxetot po osnova na otvoreni novi rabotni mesta i prijavuvawe na vraboteni koi dosega bile nezakonski neprijaveni", istakna toga{ Stavreski.Denovive ne dobivme ko-mentar od Ministerstvoto za finansii za {peku-laciite za zgolemuvawe na zdravstveniot pridones.

12 KOMPANII PAZARI I FINANSII05.11.2010 PETOK

NEXATI JAKUPIMINISTER ZA @IVOTNA SREDINAJas mislam deka Ministerstvoto i Vladata, sepak, }e odvojat del od sred-stvata za da se sani-raat industrisk-ite è{ki to~ki. No, mnogu pari se potrebni za celosna remedijacija. Ne{to {to so decenii se zagaduvalo ne moè vedna{ da se vrati na potrebnoto nivo. Treba da se raboti u{te najmalku tolkav period.

@E[KITE INDUSTRISKI TO^KI OSTANUVAAT ZAKANA ZA MAKEDONIJA

MINISTEROT JAKUPI U[TE EKA PARI ZA ISTEWE NA OPASNITE RUDNICI

Vladata ne e sigurna dali i kolku pari idnata godina }e odvoi za da gi sanira “ekolo{kite bombi” vo zemjava. Ministerot za ìvotna sredina se nadeva deka }e se odvojat pari od buxetot za da se ot-stranat otrovite od po~vata, vodata i vozduhot

Vladata ne e sig-urna dali i kolku pari idnata godina }e odvoi za da gi sanira “ekolo{kite bombi” vo zemjava.

Ministerot za ìvotna sre-dina, Nexati Jakupi, se na-deva deka Ministerstvoto i Vladata }e odvojat pari od buxetot za da bidat otstraneti otrovite od po~vata, vodata i vozduhot. Iako buxetot na Ministerstvoto za 2011 godina e namalen za 10% sporedeno so godina{niot, Jakupi uveruva deka }e nema zastoj vo rabotata na dràvnite inspektori.“Jas mislam deka Minister-stvoto i Vladata, sepak, }e odvojat del od sredstvata za da se saniraat industriskite è{ki to~ki. No, mnogu pari se potrebni za celosna remedi-jacija. Ne{to {to so decenii se zagaduvalo ne moè vedna{ da se vrati na potrebnoto nivo. Treba da se raboti u{te najmalku tolkav period. Mislam deka sme na dobar pat celosno da go postigneme po-sakuvanoto. Ostanuva obvrskata

da sledime {to se slu~uva, da gi vratime sostojbite kako {to bile pred nekolkudeceniskoto zagaduvawe“, izjavi v~era ministerot Jakupi.

“KAPITAL” VE]E OBJAVI ALARMANTNI PODATOCI

Pres-konferencijata na Jakupi se slu~i edna nedela otkako “Kapital” objavi alarmantni podatoci od izve{taj na Obedi-netite nacii, vo koj se poso~uva deka Makedonija ja trujat 20 opasni rudnici i industriski deponii, za ~ie sanirawe se potrebni 80 milioni evra. Spored Jakupi, del od lokaci-ite vo zemjava kade {to ima industriski otpad se obvr-ska na investitorite, no del i na dràvata. Ministerot Jakupi veli deka dràvata mora da sanira lokacii vo Probi{tip, Kriva Palanka, Veles i Kumanovo, ne ne ot-kriva zo{to toa dosega ne se pravi. Ne odgovori nitu koga }e po~nat nadle`nite da interveniraat na “è{kite industriski to~ki”, nitu, pak, dali i kolku pari obezbedila dràvata za remedijacija na ovie lokacii. “Treba da se prezemat merki i za zemji{teto okolu Okta, kade

{to nema industriski otpad, no ima zagaduvawe na po~vata, nadzemnite i podzemnite vodi. Ve}e se prezemaat merki, a toa }e go pravime i vo idnina. No, najva`no za nas e da se spre~i ponatamo{noto zagaduvawe na ìvotnata sredina. Ovie raboti treba da se spre~at edna{ zasekoga{“, istaknuva Jakupi.

NORVE[KA POMO[ ZA EKOLOGIJATA

Ministerstvoto za slednata godina ima na raspolagawe 7,1 milioni evra za investicii vo ìvotnata sredina, za razlika od godinava koga ima{e odo-bren buxet od 7,9 milioni evra. V~era be{e sklu~en memoran-dum za zajaknuvawe na kapac-itetite na vrabotenite koga e vo pra{awe spre~uvaweto i kontrolata na zagaduvaweto na ìvotnata sredina i up-ravuvaweto so opasen otpad. Norve{kata kompanija Norsk enerxi so nekolku svoi ek-sperti vo slednite tri godini }e mu pomaga na Ministerstvoto da se spravi so izdavaweto integrirani ekolo{ki dozvoli vo oblasta na metalurgijata i energetikata. Pretstavnici na nekolku golemi kompanii vo zemjava, kako

K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S

KATERINA [email protected]

REK Bitola, Skopski leguri, REK Oslomej i Rafinerijata OKTA se obvrzaa deka }e gi implementiraat site re{enija vo nasoka na namaluvawe na emisijata na jaglerod diok-sid, kako i zagaduvaweto na po~vata i vodata.“REK Bitola, kako najgolem en-ergetski kapacitet vo dràvata, posvetuva golemo vnimanie na ìvotnata sredina. Bidej}i elektranata koristi jaglen, najgolem zagaduva~ na ìvo-tnata sredina, pri proekti-raweto osobeno vnimanie se posvetilo na namaluvaweto na dimnite gasovi i pepelta.

Vo sekoj blok na elektranite e izgraden elektrofilter po najnovi normi za za{tita na ~ovekovata sredina, so stepen na pro~istuvawe od 99,85%. Mnogu vnimavame i pri trans-portot na pepelta”, izjavi Jani Radiv~ev, tehni~ki sorabotnik na generalniot direktor na REK Bitola. Poslednata analiza na ON, pak, pokaà deka otkako }e prestane da raboti REK Bitola, dràvata }e treba da obezbedi 180 milioni evra za remedijacija na zemji{teto. Sanacijata na REK Oslomej, pak, se procenuva na okolu sedum milioni evra.

OKTA i u{te nekolku golemi kompanii vo zemjava se obvrzaa deka }e ja namalat emisijata na jaglerod dioksid.


NEPRECIZNI NAJAVI OD AGENCIJATA ZA FINANSISKA PODDR[KA NA AGRAROT

DR@AVATA NE VETUVA ISPLATA NA SUBVENCIITE DO KRAJOT NA GODINATA

Od Ministerstvoto za zemjodelstvo samo velat deka isplatata na subvenciite za zemjodelcite se odviva spored utvrdenata dinamika

Direktorot na Agen-cijata za finan-siska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot raz-voj, Toni Dimovs-

ki, v~era ne precizira{e to~no do koga }e bidat is-plateni subvenciite za zem-jodelcite za 2010 godina, koi docnat so meseci. Toj tvrdi deka realno ne postojat problemi vo realizacijata na programata za poddr{ka vo zemjodelstvoto.“Sostojbite na teren se sledat i rokovite za aplicirawe se transparentno objaveni, taka {to zemjodelcite gi znaat. Ovaa godina isplatata se odviva spored utvrdena dinamika, kako {to e slu~aj sekoja godina. Dinamikata na isplatata pred s$ e uslovena od rokovite za podnesuvawe na barawata za subvencii, a zemjodelcite za nekoi merki pobaraa prodolùvawe na rokovite. Zna~i, dokolku ima prolongirawe vo delot na apliciraweto, toa se prenesuva i vo delot na obrabotkata na primenite aplikacii za subvencii”, objasnuva Dimovski.Toj dodade deka zemjodelst-voto e specifi~na granka i poradi toa treba da se po~eka realiziraweto na proizvodstvoto za ovoj pe-riod od godinata za da se po~ne so isplata na sub-venciite.

DIMOVSKI: NEMA DOCNEWE

Ministerot za zemjodel-stvo, Qup~o Dimovski, veli deka iako moèbi navidum stanuva zbor za zadocneto ispla}awe, toa ne bilo to~no, bidej}i subvenciite

2.660milijardi denari go-

dinava se isplateni za poddr{ka na zemjodelst-voto i ruralniot razvoj

IPARD: SKLUÊNI 27 DOGOVORIZa prviot oglas za dobivawe sredstva od IPARD programata od Plate`nata agencija velat deka se sklu~eni 27 dogovori za kofinansirawe i tri investicii se ve}e re-alizirani. Soglasno procedurite, te~e postapkata za isplata na prvite tri barawa. Investiciite se odnesuvaat na unapreduvawe na primarnoto proizvodstvo, sistem za navodnuvawe i na obezbeduvawe priklu~na mehanizacija za obrabotuvawe na povr{inite. Na 30 noemvri zavr{uva rokot za vtoriot IPARD oglas. Dosega se podignati vkupno 360 obrasci i instrukcii za aplikacii.

Turskata grupacija za zdravstvena za{tita Axibadem, vode~kiot turski privaten provajder za zdravst-

vena za{tita, potpi{a petgodi{en dogovor za partnerstvo so klini~kata bolnica Sistina. Dogovorot vklu~uva razmena na iskustva i znaewa, na najnovi tehnolo{ki dostignuvawa vo medicinskata oprema, administrativna i lekarska usluga. Spored dogovorot, medicinskiot i administrativniot personal na Sistina }e se obu~uva vo turskata bolnica. “Veruvam deka vrvnata medicinska usluga od Sistina, zaedno so grupaci-jata na bolnici Axibadem, }e im bide

dostapna na site pacienti vo Republika Makedonija. Sistina vo narednite dve godini }e treba da stane bolnica koja po site terkovi }e bide ekvivalent na bolnicite Axibadem”, istakna Jordan Kam~ev, osnova~ot na klini~kata bol-nica Sistina.Toj najavi deka vo slednite dve godini prioritet na Sistina }e bide sozdavawe vrven onkolo{ki centar, da se otvorat sedum regionalni dnevni bolnici vo dràvata i da po~ne proektot za privatno zdravstveno osiguruvawe.Direktorot na Axibadem grupacijata za zdravstvena za{tita, Mehmed Ali Ajdinlar, izjavi deka grupacijata vo koja

rabotat 8.000 lica i 1.600 doktori ima sertifikat od me|unarodna ustanova za kvalitetot na uslugite. Spored ministerot za zdravstvo, Bu-jar Osmani, ovaa sorabotka na dvete bolnici pretstavuva prednost za pa-cientite i medicinskiot personal vo bolnicata.Axibadem postoi ve}e 20 godini, od 1991 godina. Taa opfa}a 11 bolnici, osum medicinski centri i slu`bi za poddr{ka. Sistina e osnovana vo 2001 godina i nudi uslugi od site specijalnosti, a e opremena so najnova medicinska oprema za dijagnos-ticirawe i lekuvawe na pacientite.

Iako zemjodelcite vo mo-mentot imaat problem so docneweto na subvenciite

za 2010 godina, Federacijata na farmeri (FFRM) se zanima-va so vnatre{no-organizaciski i funkcionerski problemi. Za problemot so subvenciite od Federacijata velat deka }e~ekaat Plate`nata agencija da im dostavi podatoci kolku subvencii se isplateni godi-nava, iako tie podatoci se ve}e javno objaveni.“Barame od Agencijata za

finansiska poddr{ka vo zem-jodelstvoto i ruralniot razvoj da postavi konkretni rokovi do koga }e se isplatat parite po merkite koi }e bidat na-vedeni vo programata za na-rednata godina”, veli Andrea Sekulovski, pretsedatel na Federacijata.Toj dodade deka po reakciite na zemjodelcite, Federacijata dostavila pismo do Agencijata, no ne dobila odgovor. Na v~era{nata pres-kon-ferencija Federacijata na

farmeri go pokaà revizor-skiot izve{taj za finansiskoto rabotewe na direktorot Trajan Dimkovski za 2009 godina. Spored Sekulovski, revizor-skata ku}a Andonovski od Kumanovo potvrdila deka vo FFRM pod vodstvo na Dimk-ovski nemalo zloupotreba na finansiski sredstva vo 2009 godina.Prethodnoto rakovodstvo na Federacijata go obvini Dimk-ovski deka vr{el finansiski malverzacii.

Celta na noviot Fakultet za informati~ko op{testvo e da se spojat silite i

da se napravi podobar uni-verzitet. Po razgovorite so dekanite na Elektrotehni~kiot i Prirodnomatemati~kiot fakultet odlu~ivme postojnite institucii da prodolàt da postojat, a naporedno da se izgradi i ovoj nov fakultet,- smeta ministerot za obrazo-vanie, Nikola Todorov.Toj, na v~era{nata sobrani-ska komisija, na koja se

rasprava{e za Zakonot za osnovawe na nov fakultet za informatika, objasni deka vo vakvi uslovi, profesorite, kako i studentite }e imaat mo`nost da izbiraat na koj fakultet }e predavaat, odnosno studiraat. Do vakov zaklu~ok do{le po napravenata anketa, spored koja 70% od studentite smetale deka treba da se otvori nov fakultet.Od opoziciskata SDSM ne go poddrùvaat ovoj nov proekt. Pratenikot Vlado Bu~kovksi

veli najsporno vo cela ovaa prikazna e toa {to vlas-ta se obiduva da napravi ~udo i da napravi zemja na informati~ari."So golema pompa be{e otvoren fakultetot za informatika vo Ohrid. Dobi zna~ajni sredstva i ja dobi najreprezentativnata zgrada vo Ohrid, a na krajot celiot proekt be{e ocenet kako fijasko. Toj proekt ne uspea, pa sega imate ambicii istiot da go otvorite vo Skopje", re~e Bu~kovski.

SISTINA I TURSKI AXIBADEM SKLUÎJA PARTNERSTVO

PROBLEMITE NA ZEMJODELCITE POSLEDNA GRI@A ZA FEDERACIJATA NA FARMERI

NOVIOT FAKULTET ZA INFORMATIKA NEMA DA GI ZAGROZI POSTOE^KITE!

ZDRAVKO [email protected]

se ispla}aat vo soglasnost so dinamikata koja bila usoglasena so zakonot.“Kako i obi~no, kon krajot na godinata pretstoi na-jgolem del od isplatata na subvenciite. Sega sleduva dopolnitelno prijavuvawe za proizvedenoto mleko, za ovcite i kozite, za zaklan-ite ìvotni vo klanicite i prerabotuva~kata industrija i za subvenciite {to treba da gi dobie ostanatiot del od zemjodelcite”, veli Di-movski.Spored nego, poradi pro-dolùvaweto na rokovite za prijavuvawe, so {to im se izleglo vo presret na barawata na zemjodel-cite, vo odredeni segmenti do{lo i do prodolùvawe na rokovite za kontrola na

aplikaciite i na rokovite za isplata na subvenciite.

ZEMJODELCITE SÉ U[TE SE NADEVAAT

Zemjodelcite se nadevaat deka subvenciite }e bidat isplateni spored predviden-ite rokovi. “Subvenciite za tutunot se celosno isplateni. Sega tre-ba da se isplatat i subvenci-ite za p~enicata i ja~menot. Sojuzot na zemjodelcite smeta i bara od Vladata vo idnina

subvenciite da se ispla-}aat do zavr{uvaweto na tekovnata godina“, veli pre-tsedatelot na Sojuzot na zemjodelcite na Makedonija, Veqo Tantarov.Pretsedatelot na zdruènieto na lozari Agrotikve{ija, Qup~o Arizanov, tvrdi deka dosega ne e isplaten ni denar od subvenciite za lozarstvoto.

“Minatata nedela bevme na sostanok kaj ministerot i ni veti deka vo najbrz moèn rok }e ni gi isplatat sub-venciite za odrùvawe na lozovite nasadi i za podi-gawe novi. Na po~etokot na godinata zapi{uvavme sub-vencii i dràvata treba da ni isplati po 40.000 denari po hektar”, veli Arizanov.Od Agencijata informiraat

deka dosega se isplateni 2,66 milijardi denari, odnosno 43,5% od vkupno planiranite sredstva. Za poddr{ka na zemjodel-stvoto se isplateni 2,42 milijardi denari (46%), a za ruralen razvoj 240 milioni denari (40%). Vladata za godinava veti 100 milioni evra za subvencii vo zem-jodelstvoto.

14 BALKAN BIZNIS POLITIKA05.11.2010 PETOK

Ekonomskoto povrzuawe vo regionot ja zgolemuva konkurentnosta na zemjite za stranski investicii, go pomaga ekonomskiot

razvoj i vrabotuvaweto i gi namaluva cenite na proiz-vodite za krajnite potro{uva~i, oceni zamenik-{efot na delega-cijata na Evropskata unija (EU) vo Srbija, Adrijano Martins.Toj istakna deka zemjite od Za-paden Balkan pe-riodot pred pristapuvawe vo EU bi treba-lo da go iskoristat za da gi restrukturiraat svoite ekonomii, istaknuvaj}i deka

Unijata bara re-gionalna i ekonom-ska sorabotka i reformi na paza-rot. Martins istakna deka EU od 2007 godina do denes nve-stirala pove-}e od milijarda evra vo podobru-vaweto na region-alnata sorabotka na Bal-kanot.

EKONOMSKOTO POVRZUVAWE VO REGIONOT PODGOTOVKA ZA EU

Prvite tereni za golf vo Crna Gora bi moèle da bidat

izgradeni za tri go-dini, izjavi ministerot za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Branimir Gvozdenovi}.Toj naglasi deka e mnogu zadovolen od nacrt-strategijata i deka Crna Gora ima golema pred-

nost vo odnos na drugite zemji, a toa e nejziniot prostor. “Dokolku nejziniot pros-tor se zbogati so tereni za golf, Crna Gora }etane poatraktivna tu-risti~ka destinacija, }e doa|aat pove}e turisti, a cenite na nedvi`nostite na toj prostor }e dobi-jat pogolema vrednost”,

izjavi Gvozdenovi}.Spored nego, vo svetot momentalno ima 38 na-cionalni asocijacii vo koi se vklu~eni pove}e od pet milioni igra~i na golf. Od golfot asoci-jaciite godi{no ostvaru-vaat 53 milioni evra profit, a vrabotuvaat pove}e od polovina mil-ion lu|e.

CRNA GORA ZA TRI GODINI ]E GI DOBIE PRVITE TERENI ZA GOLF

Kina & ponudi na Bu-garija da se vklu~i vo realizacijata

na zaedni~kiot kinesko-turski proekt za izgradba na brza i efektivna èleznica od Kina kon Evropa.Bugarskiot minister za transport, Aleksandar Cvetkov, izjavi deka Sofija e podgotvena da po~ne tehni~ki razgovori za da se utvrdat site uslovi za izgradba na prugata, koja bi poa|ala od Kina preku Turcija

kon zemjite na Centralna i Zapadna Evropa.“Ve}e formiravme rabotni grupi koi po~naa da rabotat, vklu~uvaj}i ja i turskata strana, za da se pojasnat site detali”, izjavi Cvetkov.Toj re~e deka realizaci-jata na vakov proekt e damne{na ambicija na Kina - da prevezuva stoka do Evropa preku èlezni~kiot soobra}aj, {to e pobrzo i pobez-bedno od drugite vidovi transport.

BUGARITE ]E GRADAT @ELEZNI^KA PRUGA OD KINA KON EVROPA?

INA VO SIRIJA ]E ZARABOTUVA 200 MILIONI DOLARI GODI[NO

HRVATSKATA NAFTENA KOMPANIJA VO INVESTICISKI POHOD

Investiciite na hrvatskata naftena komanija INA vo nafteni i gasni bu{otini vo Sirija }e po~nat da se vra}aat od krajot na ovaa godina, koga }e po~ne crpeweto nafta i gas

��

VESNA [email protected]

Koncesijata za crpewe na gas i nafta koja hrvatskata naftena kompanija INA u{te pred 12 godini ja

dobi vo Sirija, od 2011 godina }e donese zna~itelni prihodi. Iako od INA ne gi otkrija konkretnite pres-metki za biznisot vo Sirija, neoficijalnite podatoci go-vorat deka kompanijata vo narednite osum godini (kolku {to trae koncesijata) }e zarabotuva 200 milioni dola-ri godi{no. Od INA potvrdija deka Sirija momentalno e najgolemiot i najzna~ajniot stranski pazar.“Rabotite vo Sirija se kom-pleksni i se odvivaat vo dva bloka, na {est nafteni i gasni poliwa”, soop{tija od INA. Ottamu potvrdija deka se nabliùva organizaciski i tehnolo{ki mnogu sloèn premin od faza na gradewe vo faza na redovno proiz-vodstvo, koe e predvideno da po~ne na krajot od godinava. INA ne precizira{e za toa kolku dosega vkupno e inve-stirano vo siriskite poliwa, no soop{ti deka najgolem

del od investiciskiot ciklus pominal i investiciite vo naftenite i gasnite bu{otini }e po~nat da se vra}aat.“Sirija e eden od klu~nite i kapitalno najintenzivni proekti, koj o~ekuvame da bide osnova za sozdavawe novi vrednosti. Samo mina-tata godina investiravme 204 milioni evra”, soop{tija od kompanijata.

ODLIÊN PROEKTNafteniot konsultant Jas-minko Umi~evi} smeta deka stanuva zbor za odli~en proekt.“Biznisot vo Sirija e od

najgolema vrednost za INA. Spored moite soznanija, od Nova Godina Sirija na INA vo prosek bi trebalo da & donese prihod od okolu 15 milioni dolari mese~no, odnosno 200 milioni dolari godi{no. Biznisot vo Sirija definitivno }e bide gen-erator za stabilizirawe na INA”, izjavi Umi~evi} i dodade deka ne treba da se prodava poleto Bela no}.Naftenoto pole Bela no},

koe INA go kupi vo Rusija za 19 milioni dolari u{te vo devedesettite godini, ne se sporeduva so Sirija bidej}i ima 600 bu{otini.“Tie nafteni poliwa sega vredat milijardi dolari”, izjavi Davor [tern, koj denovive treba da vleze vo nadzorniot odbor na INA.Navodno, pretstavnicite na ungarski MOL, koj e kosopst-venik na INA (47%), minatata godina vr{ele pritisok po

povolni ceni da go otkupat biznisot vo Sirija. Bidej}i stanuva zbor za momen-talno najvrednoto pole na INA, aspiraciite na Ungar-cite voop{to ne za~uduvaat. Vo sporot koj se vodi za akcionerskiot dogovor na hrvatskata Vlada i MOL, no i eventualnata mo`nost MOL da go prodade svojot udel vo INA, na Ungarcite sig-urno dobro bi im do{lo za sebe da gi zadràt vrednite

bu{otini vo Sirija.

ZNAÎTELNI KOLIÎNI GAS

Neoficijalnite informacii govorat deka vo narednite osum godini (do istekot na koncesijata vo 2018 godina) INA vo Sirija godi{no }ecrpi 1,4 milijardi kubni metri gas. Deka stanuva zbor za zna~itelni koli~ini gov-ori podatokot deka Hrvatska godi{no od Rusija uvezuva 1,2 milijardi kubni metri gas. Investiciite na INA, spored nekoi presmetki, od momentot koga }e po~ne kompletnoto proizvodstvo na nafta i gas }e se vratat vo rok od dve do tri godini.“Najgolemi se tro{ocite za istraùvawe i bu{ewe”, pojasni Umi~evi}.Igor Dekani} od Rudarsko geolo{ko-nafteniot fakultet izjavi deka sekoja zemja bez sopstveni nao|ali{ta ili rezervi na nafta i gas mora preku koncesii da se bori vo stranstvo.“INA te{ko }e moè da se bori na pazarot so na-jgolemite, koi prezedoa kon-cesii na Severnoto More, no ima {ansa vo Sirija ili Angola”, re~e Dekani}.

K O M E R C I J A L E N O G L A S

1,4milijardi kubni metri gas }e crpi

godi{no INA od Sirija

15milioni dolari mese~no

}e zarabotuva INA od naftenite i gasnite poliwa vo Sirija

15BALKAN BIZNIS POLITIKA 05.11.2010PETOK

Slovene~kata naftena kom-panija Petrol ima gole-mi planovi za Hrvatska

i za site zemji od porane{na Jugoslavija, izjavi pretsedate-lot na upravata na Petrol Hrvatska, Ignac Rupar.Toj najavi deka Petrol do 2014 godina vo Hrvatska }e investira 75 milioni evra i }e vraboti 300 rabotnici, dodeka vo celiot region }e investira 428 milioni evra.

Grupata Petrol vo Hrvatska raboti preku dve kompanii-}erki: Petrol Hrvatska d.o.o. i sestrinskata kompanija Euro-Petrol.“Grupata Petrol vo prvite devet meseci od 2010 godina prodala 1,7 milioni toni nafteni derivati, {to e 3% pove}e otkolku istiot period minatata godina i 6% pove}e od planiranoto. Ostvareni se 313 milioni evra prihodi

od proda`ba na stoki, {to e 10% pove}e vo odnos na istiot period lani”, izjavi Rupar.

PETROL DO 2014 GODINA PLANIRA DA INVESTIRA 75 MILIONI EVRA VO HRVATSKA Vrednosta na zemjodel-

skoto proizvodstvo vo Srbija ovaa go-

dina }e bide 4,1 mili-jardi dolari, {to e za 1,62% pomalku otkolku vo 2009 godina, soop{ti Stopanskata komora na Srbija.Bruto-vrednosta na zem-jodelskoto proizvodstvo ovaa godina se procenuva na 5,13 milijardi dolari, {to e za 0,56% pomalku

od realiziranoto mina-tata godina.Povr{inite pod ìto vo 2010 godina se namaleni za 15%, zelen~ukot za 12%, a livadite i pasi{tata za 10%.“Ovie procenki ukaùvaat deka e izvesen padot na zemjodelskoto proiz-vodstvo vo Srbija za 2010 godina”, stoi vo soop{tenieto na Stopan-skata komora.

PAD NA ZEMJODELSKOTO PROIZVODSTVO VO SRBIJA

Dokolku pregovorite vrodat so plod, Sr-bija bi moèla da bide 61-va zemja vo koja germanskata

kompanija Bo{ bi po~nala svoe proizvodstvo. Srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, vo germanskata pokraina Baden-Virtenberg neodamna razgovara{e so upravata na ovaa kompanija za inves-ticii vo Srbija. Germanskata kompanija s$ u{te razgleduva i drugi pazari, a dokolku se opredelat za Srbija, nivnata fabrika bi ja izgradile vo blizina na Belgrad.“]e storime s$ za da dove-deme stranski investitori. Mora da vodime smetka da ne bide sru{en na{iot vku-pen finansiski potencijal”, izjavi Tadi}.Toj istakna deka bez in-vesticii ne e mo`no da se podigne proizvodstvoto vo Srbija i da se zgolemi bruto-doma{niot proizvod (BDP), a bez zgolemuvawe na BDP ne moè da se obezbedi ni podobar standard za gra|anite.Srpskiot pretsedatel oceni deka subvenciite koi gi dava dràvata se mnogu atrak-tivni i dano~nata politika na Srbija e edna od podo-brite za investitorite vo Evropa. Spored Tadi}, za doa|aweto na stranskite in-vestitori potrebno e Srbija da bide zemja vo koja nema monopol i vo koja vladee

konkurencija.Srpskata Agencija za stran-ski investicii i promocija na izvozot (SIEPA) momen-talno raboti so investi-tori zainteresirani za 100 proekti. Tie insistiraat na anonimnost, a pogolemiot del se od avtoindustrijata.“So Bo{ ve}e podolgo vreme sme vo kontakt. Investicijata e izvesna, a proektot bi bil vo avtoindustrijata”, soop{tija od SIEPA.Dosega Srbija privle~e

najzvu~ni imiwa od svetot na finansiite i telekomu-nikaciite. Finansiskoto rabotewe e dejnost vo koja se sleale najmnogu direkni stranski investicii (pove}e od 1,5 milijardi dolari).Ovaa nedela vo Inxija slo-vene~kata kompanija Maksim ja otvori najgolemata fab-rika za cink na Balkanot, vredna 21 milioni evra i }e vraboti 50 rabotnici. Slovene~kiot premier, Borut Pahor, koj prisustvuva{e na

otvoraweto na fabrikata, istakna deka Slovenija e eden od najgolemite inves-titori vo Srbija. “Ekonomskata sorabotka me|u Srbija i Slovenija e vo podem i nivoto na stokova razmena vo prvite deset meseci porasna za 11% vo odnos na istiot period mina-tata godina”, izjavi Pahor. Toj navede deka ekonomskata razmena minatata godina bila vo opa|awe poradi recesijata, a porastot na

ekonomskata razmena na dvete zemji vo 2010 godina pokaùva deka Srbija i Slovenija izleguvaat od politi~kata i ekonomskata kriza.SIEPA neodamna objavi deka o~ekuva ovaa godina Srbija da privle~e dve milijardi dolari direktni stranski investicii. Vo prvite ~etiri meseci od godinata vo Srbija vlegoa stranski investicii vo vrednost od 590 milioni dolari.

“So ogled na ovoj iznos, realno e da se o~ekuva deka vo 2010 godina vo Srbija }e vlezat okolu dve milijardi dolari”, izjavi portparolot na SIEPA, Milo{ ûr}in.Ostvaruvaweto na planot za stranski investicii vo 2010 godina najmnogu zavisi od proda`bata na teleko-munikaciskata kompanija Telekom Srbija, no i od re-alizacijata na planovite za modernizacija na objektite na Naftenata industrija Sr-bija (NIS), rekonstrukcijata na pogonite na Zastava vo Kraguevac i tenderite za izgradba na novi blokovi vo dve termoelektrani.ûr}in istakna deka izno-sot od dve milijardi do-lari moè da bide na-dminat dokolku investi-ciskite proekti prodolàt so planiranata dinamika i se dopolnat so grinfild investicii, doa|awe na dostavuva~i za avtomobil-skata kompanija Fiat, in-vesticijata na {vedskata kompanija IKEA, koja s$ u{te visi na konec, kako i investicii vo bankarstvoto, trgovijata i nedvi`nostite.Po~etniot bran investicii vo Srbija po~na so pr-ezemaweto na Zastava od Kraguevac od Fiat, koja ja sledea italijanski i drugi proizvoditeli na avtode-lovi. No, i drugi investitori sfatija deka vo Srbija moè da dobijat besplatno ure-deno zemji{te i subvencii vo iznos od 2.000 do 10.000 evra za sekoe novootvoreno rabotno mesto.

GERMANSKATA KOMPANIJA BO[ SAKA DA GRADI FABRIKA VO BELGRAD

ZAINTERESIRANOST KAJ STRANSKITE INVESTITORI ZA SRBIJA

VESNA [email protected]

So Bo{ ve}e podolgo vreme sme vo kontakt. Investicijata e izvesna, a proektot bi bil vo avtoindustri-jata, soop{tija od Agencijata za stranski investicii na Srbija

��

17SVET BIZNIS POLITIKA 05.11.2010PETOK

� SVET 0-24 �

...VO SOMALISKIOT HAOSSe rodi pazar na nedvi`nosti

Koga pove}eto izleguvaat od biznisot na nedvi`nosti, istiot otvora novi vrati vo Somalija. Grupa grade`ni kompanii

si napravile biznis so smestuvaweto na raselenite lica i pomo{ta od humanitarcite.

...DUHOT NA AVSTRALIJAKantas nema da koristi "erbas"

Avstraliskata aviokompanija Kantas soop{ti deka }e go zapre koristeweto na site svoi avioni od tipot "erbas

A380" po defektot so eden od nejzinite avioni od toj model nad Indonezija i prinudnoto sletuvawe vo Singapur.

...IZVINUVAWEPriznavawe na zlostorstvata za pomiruvawe

Pretsedatelite na Srbija i Hrvatska, Boris Tadi} i Ivo Josipovi}, poloìja venci na spomen-obele`jeto kaj Vuko-

var. Tadi} u{te edna{ iskaà àlewe i upati izvinuvawe, so cel da otvori nova stranica od istorijata.

Federalnite rezervi (FED) v~era go ob-javi noviot plan za kupuvawe akcii na Ministerstvoto za

finansii so cel da go pot-tikne rastot na amerikanskata ekonomija. Stanuva zbor za 600 milijardi dolari vo obvrznici, koi FED planira da gi otkupi vo narednite osum meseci.Odborot za otvoren pazar na FED objavi deka bankata e podgotvena za dopolnitel-no kupuvawe obvrznici ako ekonomskata slabost prodolì da ja drì inflacijata prem-nogu nisko, a stapkata na nevrabotenost previsoko.Prvata programa na FED za kupuvawe dràvni obvrznici be{e vredna 1.750 milijardi dolari, a se sproveduva{e od dekemvri 2008 godina do mart 2010 godina. Ovaa programa be{e najmnogu zaslu`na za pomo{ta za ekonomijata na SAD vo periodot koga taa be{e pogodena od finan-siskata kriza i dlabokata recesija. Najnoviot poteg na FED analiti~arite go ocenu-vaat kako kontroverzen, bidej-}i ekonomijata sega raste, iako bavno, a finansiskite

pazari ne se nao|aat pod “teòk stres”.So kupuvaweto dràvni ob-vrznici, FED ima namera da gi zadrì dolgoro~nite kamatni stapki niski, so nade` deka }e gi pottikne potro{uva~ite pove}e da ku-puvaat, a kompaniite pove}e da vloùvaat, pa na toj na~in da se pomogne za pobrzo zakrepnuvawe na ekonomijata. Od dekemvri 2008 godina amerikanskata centralna banka gi drì kamatnite stapki re~isi na nula, pa

go nema tradicionalnoto oru`je za pottiknuvawe na ekonomijata. Vedna{ po objavuvaweto na noviot plan na FED, na Vol-strit blago porasnaa cenite na akciite, a Dow Jones i Nasdaq go dostignaa najvi-sokoto nivo vo poslednite dve godini. Toa pokaùva deka investitorite veruvaat vo cvrstata poddr{ka na FED, pa verojatno moè da se o~ekuva ponatamo{en rast na cenata na akciite. Se veruva i deka uspehot na republikancite

na izborite za Kongresot vlijae vrz namaluvaweto na nesigurnosta vo biznis-opkruùvaweto.Amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, prizna deka pobedata na republikancite zna~i deka toj ne }e moè da go realizira ambiciozniot plan za izmeni vo zakonod-avstvoto. Obama naglasi deka vo slednite nekolku sedmici }e razgovara so liderite na dvete partii vo Kongresot za idnata dano~na politika. Toj veti deka }e gi islu{a ideite na republikancite za podobruvawe na sistemot na zdravstvena za{tita, no nema da se otkaè od zakonot. “Tolku brzame da gi zavr{ime rabotite, {to ne moème da go promenime na~inot na koj {to se vr{at”, izjavi Obama.Nezadovolstvoto na glasa~ite od ekonomskoto zakrepnuvawe e pri~inata poradi koja republikancite ja prezedoa kontrolata vo Kongresot.

Federalnite rezervi e podgotvena za dopolnitelno kupuvawe ob-vrznici ako ekonomskata slabost prodolì da ja drì inflacijata premnogu nisko, a stapkata na nevrabotenost previsoko

��

PO PORAZOT NA DEMOKRATITE VO KONGRESOT

FED DOTURI NOVI 600 MILIJARDI DOLARI VO EKONOMIJATA

� DVA, TRI ZBORA“Evropskata unija treba da im dodeli strate{ki status na gasovodite Juèn potok i Severen potok. Tie nesomneno }e ja zgole-mat energetskata i ekolo{kata sigurnost na EU. Dvata proekti poseduvaat sigurna resursna baza. Gi povikuvame na{ite evropski partneri da im dadat strate{ki status na tie proekti.”

IGOR SEÎNvicepremier na Rusija

“EU treba da isprati nabquduva~i za predvre-menite parlamentarni izbori na 12 dekem-vri. Nabquduvaweto na izborite }e isprati silna poraka do politi~arite i gra|anite i }e ima golemo vlijanie vrz vero-dostojnosta na izborite.”

JAKUP KRASNI]Ivr{itel na dol`nosta pretsedatel na Kosovo

“Se o~ekuva vo periodot do 2014 godina Vladata da obezbedi 400 milioni evra za da se pomogne sovladuvaweto na germanskiot jazik od strana na decata na imigrantite. Ako ne se gov-ori dobro jazikot, nivnite {ansi na pazarot na trud }e bidat mali. Pra{aweto za imigracijata e prioritet.”

ANGELA MERKELkancelar na Germanija

VASE [email protected] 600

milijardi dolari vo obvrznici }e kupi FED

vo narednite osum meseci

18 FEQTON 05.11.2010 PETOK

Armani e italijans-ka modna kompani-ja. Taa dizajnira i proizveduva nekolku kategorii

proizvodi koi vklu~uvaat modni dodatoci, kozmetika, parfemi, enterier, nakit, obetki i ~asovnici. Proiz-vodite se prodavaat pod nekolku brendovi: Xorxo Armani (Giorgio Armani), Ar-mani Kolecioni (Armani Collezioni), Emporio Armani (Emporio Armani), Armani Xins (Armani Jeans), Armani Junior (Armani Junior), Ar-mani Iks~ejnx (Armani Ex-change) i Armani Kaza (Armani Casa).

XORXO ARMANI Xorxo Armani e italijan-ski moden dizajner, osobeno istaknat po negovata ma{ka obleka. Toj denes e poznat po negovite “po merka”

izraboteni linii, koi se del od modnoto portfolio na najs-lavnite li~nosti na svetot.Od 1961 do 1970 godina Ar-mani rabotel kako asistent-dizajner vo modnata ku}a na Nino eruti, kade {to ja diza-jniral ma{kata obleka Hitman. Vo 1970 godina ja napu{til kompanijata za da prodolì kako frilenser. Stapil vo partnerstvo so Serxo Galeoti za da go formira ma{kiot brend na obleka Armani vo 1974 godina i ja pretstavil linijata na ma{ka obleka vo

1975 godina. Po nekoe vreme, vo biznisot mu se pridruì negovata sestra Rosana Ar-mani. Armani go napravi svojot internacionalen probiv so kreacii koi se po merka na holivudskite imiwa, a posebno so dizajnot na oblekata za “ìgoloto” Ri~ard Gir vo filmot od 1980 godina. Vo 2001 godina “Forbs” go nare~e najuspe{en italijanski diza-jner i ja proceni negovata vrednost na 1,7 milijardi dolari. Po pet godini dobi isto takvo priznanie, otkako magazinot presmeta deka ne-govoto bogatstvo iznesuva 4,1 milijardi dolari.Armani e prviot dizajner koj zabrani sorabotka so modeli

~ij indeks na telesna masa e pod normalniot (18 BMI), otkako modelot Ana Karolina Reston se izgladne do smrt poradi anoreksija.Armani gi dizajnira{e i kos-tumite za filmskiot lik Brus Vejn vo filmot “Crniot Vitez”, koi bea izraboteni spored merkite na akterot Kristijan Bejl. Vo 2008 godina se pojavija i reklami so fotografii na koi se pojavi Kristijan Bejl kako gi nosi kostumite na Armani.Kako golem qubitel na sportot, Xorxo Armani e pretsedatel na ko{arkarskiot tim Olimpia Milano i isto taka golem fan na fudbalskiot klub Milan. Dvapati dizajniral kostimi za nacionalniot fudbalski tim

na Anglija, a vo 2007 godina i dresovi za elzi. Isto taka, toj e dizajner na autfitot na ital-ijanskoto zname za otvoraweto na Zimskite olimpiski igri vo Torino, kako i na brendot EA7, koj be{e inspiriran od Ukrainecot [ev~enko, koj vo toa vreme igra{e za Milan vo dresot so broj 7.

ITALIJANSKATA MODNA KU]A

Armani ja osnoval svojata kompanija vo 1975 godina po sugesti ja na negoviot entuzijasti~ki partner Serxo Galeoti. Spored edna prika-zna vo magazinot “Forbs”, za po~eten kapital na kompanijata posluìl stariot “folksvagen” koj go prodale. Spored druga

verzija vo podocneèn broj na “Forbs”, toj po~eten kapital iznesuval 100 iljadi dolari.Prvata proda`ba na kom-panijata vklu~uvala obleka za maì i èni. Kompanijata bila uspe{na u{te od samiot po~etok, na {to ukaùva i “milion~eto” od proda`bata vo prvata godina. Vo 1978 go-dina, dogovorot za licenca so Grupo Financiario Tesile-GFT (Gruppo Finanziario Tessile) mu odobril na Armani da investi-ra vo barawe nova zgrada za sedi{te na kompanijata. Zgra-data, palata od 17-ti vek vo Milano, gi “vdomila” ne samo kancelariite, tuku i teatarot za modni revii, a i samiot Xorxo. Vo toj period Armani }e ja otkrie italijanskata modna

�� Armani ja osnoval svojata kompanija vo 1975 godina po sugestija na negoviot entuzijasti~ki partner, Serxo Galeoti. Spored edna prikazna vo magazinot “Forbs”, za po~eten kapital na kompanijata posluìl stariot “folksvagen” koj go prodale. Spored druga verzija vo podocneèn broj na “Forbs”, toj po~eten kapital iznesuval 100 iljadi dolari

PRIKAZNI OD WALL STREET

Naftenata kompanija Briti{ Petroleum (British Petroleum), so sedi{te vo Lon-don, objavi deka vo

tekot na tretiot kvartal od godinata uspeala da ostvari dobivka vo iznos od 1,8 milijardi dolari. Iako istata e daleku pomala vo odnos na dobivkata od 5 milijardi dolari real-izirana lani, sepak, ovoj rezultat pretstavuva vistin-ski presvrt vo raboteweto na kompanijata, osobeno

po zagubata vo iznos od 17 milijardi dolari vo tekot na vtoriot kvartal od godinata koga eksplozijata na nafte-nata platforma Dipvoter Horajzon (Deepwater Horizon) dovede do vistinska prirod-na katastrofa vo zalivot na Meksiko.Rezultatot postignat vo ovoj posleden kvartal e u{te podobar ako se ima predvid deka od vkupnoto rabotewe pred odano~uvaweto se izd-voeni okolu 7,7 milijardi dolari na ime kompenzacija

na tro{ocite za dekontami-nacija na plovilata koj bea angaìrani za vreme na spasuvaweto na ìvotnata sredina od ekolo{ka ha-varija, kako i za adminis-trativni i pravni dava~ki povrzani so havarijata. Vo vtoriot kvartal za ovaa namena bea izdvoeni 32,2 milijardi dolari, vklu~uvaj-}i go i formiraweto na fond vreden 20 milijardi dolari namenet za pokrivawe na pobaruvawata povrzani so havarijata.Od kompanijata pri~inite za vakviot uspe{en rezultat gi gledaat vo rastot na cenata na naftata, niskata depresi-jacija kako i niskite dano~ni taksi od voobi~aenoto. Vak-vata pazarna situacija rezultira{e i so silni

PETAR [email protected]

�� BP vo tretiot kvartal mu se vrati na profitabilnoto rabotewe po naftenata havarija vo zalivot na Meksiko

BRITISH PETROLEUM P

BREND PO MERKA NA SLAVNITE

� “Ovie rezultati pokaùvaat deka BP e na dobar pat “Ovie rezultati pokaùvaat deka BP e na dobar pat na zazdravuvawe po tragi~nata nesre}a povrzana so na zazdravuvawe po tragi~nata nesre}a povrzana so naftenata platforma Dipvoter Horajzon i naftenata naftenata platforma Dipvoter Horajzon i naftenata havarija koja nastana.”havarija koja nastana.”

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: ARMANI

FEQTONPETOK PETOKPETOK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI ARMANI

19FEQTON 05.11.2010PETOK

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odrùvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

profiti i kaj konkuretskite kompanii na BP kako {to se Ekson Mobil (Exxon Mo-bil) i Rojal Da~ [el (Royal Dutch Shell).Bez razlika na golemite tro{oci povrzani so naf-tenata havarija, Bob Dadli, glavniot izvr{en direktor na BP be{e siguren vo solidnite rezultati koi kompanijata bi gi postignala vo ovoj tret kvartal.“Ovie rezultati pokaùvaat deka BP e na dobar pat na zazdravuvawe po tragi~nata nesre}a povrzana so nafte-nata platforma Dipvoter Horajzon i naftenata ha-varija koja nastana”, izjavi Dadli.Ova e prviot kvartalen izve{taj za Dadli po pr-ezemaweto na pozicijata

glaven izvr{en direktor od Toni Hajvard, koj be{e mnogu kritikuvan za na~inot na koj se spravuva{e so ovaa havarija.Kompanijata, vo tekot na septemvri, pet meseci po ha-varijata, objavi deka kone~no uspeala da go zatvori bun-arot od koj istekuva{e naf-tata. Dokolku se isklu~at tro{ocite povrzani so ha-varijata, vo toj slu~aj do-bivkata na BP za ovoj tret kvartal bi iznesuvala okolu 5,5 milijardi dolari i bi bila za 18% povisoka vo odnos na lani.“Dokolku go razgledate ce-liot bilans na uspeh i gi otfrlite tro{ocite povrzani so havarijata, toga{ moè da se zaklu~i deka rezul-tatot e izvonreden”, veli

Osvald Klint, analiti~ar vo kompanijata Senford C. Bernstajn (Sanford C. Bernstein & CO.)Sepak, ona {to zagriùva e pravnata izloènost na kompanijata povrzana so nastanatata havarija, smeta Kim Fustier, analiti~ar vo Kredit Suis (Credit Suisse).“Dolìnata na ekonomskite o{tetuvawa kaj kompanijata e u{te edna klu~na nesig-urnost koja n$ zagriùva, no smetame deka sumata od 20 milijardi dolari odvoena za namaluvawe na posledicite moè da bide premnogu konzervantivna”, se veli vo istraùvaweto na Fustier.Denovive, akcijata na BP beleì rast od 1%, no, za-toa, pak, od havarijata koga

akciite zabeleàa silen pad pa dosega istite beleàt rast od 50%.Vo ramkite na tretiot kvartal BP izdvoi okolu 800 milioni dolari od fondot za pokrivawe na {teti od havarijata, istovremeno pla-}aj}i dopolnitelni sredstva, so {to brojkata dostigna iznos od okolu 3 milijardi dolari.Neto-rashodite na BP za tretiot kvartal dostignaa iznos od 26,4 milijardi dolari za razlika od vto-riot kvartal koga istite iznesuvaa 23,2 milijardi dolari. Vo tekot na juli od kompanijata imaa dadeno soop{tenie deka vo nared-nite 18 meseci vo plan e vrednosta na rashodite da bide svedena na nivo od 10

do 15 milijardi dolari. So cel da obezbedi prilivi na pari, od kompanijata dadoa soglasnost za proda`ba na nekoi sredstva. Vo oktomvri od BP objavija deka go na-maluvaat svojeto u~estvo i

interes za Venecuela i Viet-nam na TNK-BP (TNK–BP) za suma od 1,8 milijardi dola-ri. TNK-BP e kompanija vo delumna sopstvenost na BP i e treta po golemina naftena kompanija vo Rusija.

�� Armani go napravi svojot internaciona-len probiv so kreacii koi se po merka na holivud-skite imiwa, a posebno so dizajnot na oblekata za “ igoloto” Ri~ard Gir vo filmot od 1980 godina. Vo 2001 go-dina, “Forbs” go nare~e najuspe{en italijanski dizajner

POVTORNO PROFITABILNA

industrija, koja osobeno }e se razviva vo Milano.Slednata godina e godina koga se osnovala i korporacijata Xorxo Armani vo SAD. Do krajot na dekadata, Armani }e se vbroi me|u svetskite vode~ki modni ku}i. Del od toj uspeh se dolì na hrabroto rizikuvawe vo dizajnot. Partnerot na Armani, Galeoti, po~ina od SIDA vo 1985 go-dina i mu ostavi 50% del od interesite vo firmata. Svo-evremeno, Armani iznenadi nekoi nabquduva~i so svojot “sens” za biznis. Vedna{ po dobivaweto na celosnoto rako-vodstvo toj se zafati so rabota vrz ekspanzijata na brendot Emporio Armani i vo narednite {est godini proda`bata od

75 milioni porasna do 209 milioni dolari. Vo vtorata polovina na 80-

te godini se namnoìja novi pretprijatija na kompanijata. Prvata prodavnica Armani Ju-nior be{e otvorena vo Milano vo 1986 godina. Xorxo Armani Japonija (Giorgio Armani Japan), zaedni~kata firma so japon-skata korporacija Ito~u, be{e oformena vo 1987 godina. Na drugata strana na frontot, od januari 1989 godina po~na publikuvaweto na magazinot “Emporio Armani”. Toga{ Armani ja odbi ponudata na dizajnerskata ku}a @an Lanvin za prezemawe na kompanijata. Vsu{nost, dodeka negovite ri-vali Prada i Gu~i se {irea so akvizicii na drugi luksuzni brendovi, Armani preferira{e zacvrstuvawe na proizvodst-

voto i proda`bata na negoviot brend. Kompanijata po~na da kupuva akcii vo fabrikite {to gi izrabotuvaa nejzinite proizvodi, kako {to bea An-tinea i Intai. Vo 1990 godina prihodite na kompanijata dostignaa 306 mil-ioni dolari. Spored toga{niot izve{taj, kompanijata nemala nikakov dolg, iako golem broj modni ku}i stradaa poradi lo{ata ekonomska kriza vo 80-te godini.Vo 2000 godina globalnata proda`ba na Armani dostigna vrednost od 3,6 milijardi evra. Taa godina kompani-jata lansira{e zaedni~ka podru`nica so Zegna Grup (Zeg-na Group), nare~ena Trimil, za proizvodstvo na ma{kata linija na brendot Armani Ko-lecioni. Toga{ debitira{e i

brendot Armani Kozmetiks (Armani Cosmetics). Po godini planirawe be{e otvorena Armani Kaza. Serija od veb-sajtovi povrzani so Armani bea lansirani vo toj period, no, sepak, Armani ne be{e vo mo`nost da go koristi imeto armani.com bidej}i taa adresa be{e zafatena od nekoj kanad-ski akter, Anand Ramat Mani (Anand Ramnath Mani). Vo noviot vek, dizajnerot-milijarder se po~esti so 73 milioni dolari vredna mega-prodavnica vo Milano koja ja nare~e Armani/Via Manzoni 31. “Samo sakav da si podaram ne{to za 25-godi{ninata od kompanijata”, izjavi toj na otvoraweto. Modnata revija za kolekcijata prolet/leto 2007 na Armani be{e prvata revija emituvana vo ìvo na MSN i na mobilnite telefoni na Cingular.Otkako se pojavi mobilniot telefon na Prada, Samsung gi zdruì silite so Armani za da go dizajnira telefonot Xorxo Armani.Armani go otvori svojot prv restoran vo SAD, Armani/Ris-torante. Restoranot be{e otvo-ren minatata godina vo Wujork i vedna{ be{e rangiran na listata na “Zagat survi” (Zagat Survey), najpoznatitot amerikan-

ski vodi~ za restorani.BRENDOVITE NA ARMANI

Armani Kaza (vo prevod “Domot na Armani”) e vrvna kolekcija na Armani koja sodrì mebel, lambi, platna i pribor za jadewe. Doma{nata kolekcija na Armani e navistina skapa i e dostapna vo 40 prodavnici vo svetot i vo selektirani prodavnici na stokovnite ku}i Neiman Markus. Armani Kolecioni e vi-sokokvalitetna proizvodna linija za koja e odgovoren samiot dizajner Xorxo Ar-mani. Proizvodite se poskapi od tie na drugite linii, no se poevtini od linijata Xorxo Armani. Brendot e namenet za povozrasnite mu{terii koi ne se golemi qubiteli na tren-dovskiot dizajn, no stavaat akcent na poklasi~niot stil. Inaku, ovaa linija e zamenik na Xorxo Armani le Kolecioni i se prodava vo prodavnicite za visokokvalitetni proizvodi. Armani Kozmetiks, brendot za ubavina, se sostoi od {minki, proizvodi za nega na koà, parfemi i kolonska voda. Go proizveduva i diztribuira di-vizijata za luksuzni proizvodi od Loreal, so koja Armani ima sklu~eno dolgogodi{no part-nerstvo. Dostapna e vo mnogu stokovni ku}i vo svetot. Kreiran vo 1991 godina, bren-dot Armani Iks~ejnx (A|X) e namenet za pomladite klienti i promovira urban stil, posebno maici, farmerki i sportski palta. Armani Iks~ejnx e na-jprifatlivata (koga se zboruva za cenata) proizvodna linija na Armani i glavno e targetirana za amerikanskiot pazar. Za proda`ba na ovoj brend Armani otvori 73 prodavnici vo SAD i 82 prodavnici locirani vo razli~ni zemji. Najgolemata prodavnica se nao|a vo Bir-mingem. Neodamna, brendot doìvea ekspanzija vo Kanada, Meksiko, Malezija. Vo prilog na prepoznatlivosta na bren-dot, Armani sklu~i dogovor so svetskiot dixej Tiesto, koj ja ostvari svojata svetska turneja vo 2008 godina pod kapata na ovoj brend.

Armani i Emar Propertis (Emaar Properties) potpi{aa dogovor vo 2004 godina, so koj se predviduva izgradba na najmalku sedum luksuzni hoteli i tri vikend-odmorali{ta pod imeto Armani. Spored dogo-vorot, kompanijata Armani e zadolèna za dizajnot na en-terierot i stilot na hotelite. Najpoznatiot od ovie hoteli se nao|a vo Dubai.Armani Xins e brend koj Xorxo go kreira{e vo 1981 godina. Proizvodite pod kapata na ovoj brend se prodavaat vo stokovnite ku}i i vo samos-tojnite prodavnici na Armani vo svetot. Spored uslovite postaveni vo dizajnot, oblekata od ovaa linija ne go sodrì ednostavniot potpis na Xorxo Armani i ima najgolemo logo za razlika od site drugi brendovi na modnata ku}a. Brendot e os-obeno popularen vo Azija.Pod brendot Armani Junior se prodava kako obleka za deca, a moè da se kupi vo 15 butici niz svetot kako i vo oddelni brend-prodavnici vo Wujork. Armani Prive (Armani Privé), linijata na visoka moda na Armani, e prvata vo istorijata na pariskoto modno {ou za visoka moda koja be{e emitu-vana onlajn vo ìvo. Brendot e isklu~ivo orientiran na obleka i se prodava po vi-soki ceni.Emporio Armani e brend koj se prodava za mladi adulti. Linijata e edna od poevtinite na Armani i moè da se kupi vo 13 amerikanski butici i 140 butici niz svetot, so {to pretstavuva najdistribuiraniot brend na Armani. Proizvodite vklu~uvaat obleka, o~ila za sonce, parfemi, dodatoci i ~asovnici. Toj e eden i od na-jtrguvanite brendovi onlajn. Vo 1999 godina, Emporio Armani be{e oficijalniot sponzor na turnejata na Riki Martin i Loren Hil. Brendot - potpis na italijan-skiot dizajner e najskapata proizvodna linija na Armani i e dostapen samo vo 75 butici vo svetot. Armani isto taka investira vo industrijata za proizvodstvo na luksuzen pri-bor za jadewe. Isto taka, Ar-mani poseduva i 14 kafeterii vo svetot, koi nosat ime po brendovite Iks~ejnx (Exchange) i Armani Xins. Italijanskiot “gazda” poseduva i prodavnica za knigi (Armani Libri) i cve-}arnica (Armani Flori).

Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete pove}e za najgole-mata naftena kompanija Royal Dutch Shell

KONTROVERZIJATA ZA KRZNOTO Vo 2007 godina, vo intervju za magazinot “Tajm”, Xorxo Armani re~e deka gledaj}i gi materijalite na PETA, “go ubedile da ne upotrebuva krzno”. Kako i da e, spored PETA, esenskata kolekcija na Armani go vklu~ila krznoto vo linijata za deca. Grupata {to gi {titi pravata na ìvotnite kontaktira{e so slavnite li~nosti, kako Tom Kruz, Keti Holms i Glen Klouz, so barawe da ne gi nosat paltata dizajnirani od Armani.

� Najpoznatiot moden dizajner Najpoznatiot moden dizajner XORXO ARMANI XORXO ARMANI

� � Naftena platforma Naftena platforma Deepwater HorizonDeepwater Horizon

20 05.11.2010 PETOK RABOTA / FINANSII / PRODA@BA / OBRAZOVANIE / IT

OBRAZOVANIE, PREVEDUVAWE, KULTURA, SPORTIzvor: Dnevnik Objaveno: 26.10.2010-05.11.2010Pedago{ki fakultet-Bitola raspi{uva konkurs za izbor na: 1.Eden nastavnik vo site nastavno-nau~ni zvawa po predmeti od Oblasta na metodikite. 2.Eden nastavnik vo naslovno zvawe po predmeti od Oblasta na metodikite na prirodnite nauki. Konkursot trae 8 (osum) dena od denot na objavuvaweto vo dnevniot pe~at. Prijavite i drugite dokumenti se podnesuvaat vo arhivata na Fakultetot.

ITIzvor: VremeObjaveno: 27.10.2010 - 05.11.2010ONE Telekomunikaciski uslugi AD raspi{uva otvoren oglas za pribirawe na aplikacii za slednite rabotni pozicii: Biling Inèner; Softver Inèner; Ekspert za informa-ciska bezbednost i Agent za delovna proda`ba. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Vreme na 27.10.2010 koj trae do 05.11.2010god.

MA[INSTVO , METALURGIJA, RUDARSTVOIzvor: Dnevnik Objaveno: 29.10.2010Toplifikacija Inènering Skopjeraspi{uva oglas za vrabotuvawe: 2(dva) diplomirani ma{inski inèneri nasoka termotehnika/termoenergetika Zainteresiranite kandidati moàt da dostavat biografija do Toplifikacija Inènering DOOEL-Skopje, ul.Londonska bb,Skopje, najdocna do 08.11.2010.

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJAIzvor: Dnevnik Objaveno: 30.10.2010Jugoeksport Stil DOO Skopje objavuva oglas za vrabotu-vawe: 1.Arhitekt 1 izvr{itel-VSS 2.Prodava~i na mebel-3 izvr{iteli Kandidatite koi gi ispolnuvaat gorenaveden-ite uslovi da ispratat CV i ponova fotografija vo rok od 7 dena po objavuvawe na oglasot na adresa: Jugoesport Stil DOO Skopje, GTC Kej 13 Noemvri 2/6-22, 1000 Skopje ili na E-mail: offi [email protected]

OBRAZOVANIE, PREVEDUVAWE, KULTURA, SPORTIzvor: DnevnikObjaveno: 02.11.2010-12.11.2010 Filozofski Fakultet Skopje raspi{uva konkurs za izbor na sorabotni~ko zvawe na eden asistent za slednive nau~ni oblasti: Metodika,Ortopedagogija i Za{tita i pomo{ na hendikepirani. Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto.

BANKARSTVO / FINANSIIIzvor: DnevnikObjaveno: 02.11.2010-09.11.2010Uni Banka AD Skopje objavuva oglas za rabotno mesto: Rakovoditel na ekspozitura vo Ki~evo Ispratete kratka bi-ografija na makedonski jazik so fotografija i motivaciono pismo so naglasok za rabotnoto mesto za koe aplicirate na elektronska po{ta: [email protected], najdocna do 9 noemvri 2010.

JAVEN SEKTOR, NVOIzvor: Dnevnik Objaveno: 02.11.2010-09.11.2010Ministerstvo za Odbrana objavuva javen oglas za vrabotu-vawe na neopredeleno vreme na lica koi nemaat status na dràven slu`benik za vr{ewe na administrativno-tehni~ki ili pomo{ni raboti so Ministerstvoto za Odbrana. Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva 5(pet) rabotni dena smetano od denot na objavuvaweto na oglasot (ne smetaj}i go denot na samoto objavuvawe) Prijavite so potrebnata dokumentacija kandidatite se dol`ni da gi dostavat na slednata adresa: Ministerstvo za Odbrana Ul.Orce Nikolov bb Skopje

BANKARSTVO / FINANSIIIzvor: DnevnikObjaveno: 02.11.2010-08.11.2010Pro Kredit Banka bara praktikanti Va{ite aplikacii ispratete gi na podolu navedenata adresa ili popolnete ja aplikaciskata forma na www.procreditbank.com.mk ne podocna od 08.11.2010.

Izbor na aktuelni oglasi

Izbor na aktuelni oglasi

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: [email protected]

R � ABOTATENDERI �

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI �

SOOPШT � ENIJAPO PROMOTIVNI CENI!

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

2105.11.2010PETOKOBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ÂSA)Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvali-fikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: [email protected];

[email protected] www.kds.com.mk

Online kursevi po angliski jazik non stopGo! EnglishMak

Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SATsekoj 1vi i 15ti6 sedmiciObrazoven Informativen CentarOnline kursevi po angliski jaziknon stopGo! EnglishMak

Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SATsekoj 1vi i 15ti

6 sedmiciObrazoven Informativen CentarStrate{ko upravuvawe so ~ove~ki resursi06.11. 1013.11. 1016 ~asa/2 denaKosmo Inovativen CentarEfektivna komunikacija pri proda`ba06.11 - 07.11.10CS GlobalLeaders in PR and Communication08.11.10

09.00 – 18.00 ~Leoron Group

Upravuvawe so ~ovekovi resursi (osnovno nivo)08.11.10CS GlobalInteligenten Deloven Angliski Jazik09.11 - 30.12.10Klu~ - Konsalting i trening centarSeminar za vnatre{na revizija, smetkovodstvo i danoci11.11 - 13.11.10SFID

Obuka za deloven asistent11.11.10CS GlobalUpravuvawe so konfliktni situacii12.11 - 13.11.10ESPObuka za izrabotka na Ekolo{ki dozvoli12.11 - 14.11.10Klu~ - Konsalting i trening centarCEED Top Class12.11.10 - 31.05.11CEED Makedonija

Razvivawe na pretpriema~ki kapaciteti13.11 - 14.11.1012h 60 minDetra CentarOdnos so korisnici13.11 - 14.11.10CS GlobalObuka na obu~uva~i15.11 - 18.11.10CS GlobalE-biznis strategii za podo-bruvawe na efikasnosta i efektivnosta vo raboteweto

na kompaniite vo globalnoto okruùvawe17.11.10Stopanska Komora na RMGermanski jazik17.11. 1060 ~asa/3 mesKosmo Inovativen Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili [email protected]

EDNODNEVEN SEMINAR NA TEMA„E-BIZNIS STRATEGII ZA

PODOBRUVAWE NA EFIKASNOSTA I EFEKTIVNOSTA VO RABOTEWETO NA KOMPANIITE VO GLOBALNOTO

OKRUЖUVAWE”17 noemvri 2010 godina (sreda)

Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3 kat 9:30-16:00 ~asot

Konkurentnosta na makedonskata ekonomija e 79-ta od 139 ekonomii. Spored apsorbcijata na tehnologiite od strana na kom-paniite Makedonija e na 113-to mesto, spored sofisticiranost na proizvodniot proces na 90-to mesto, a spored sofisticira-nosta na biznisot na 96-to mesto od 139 ekonomii vo svetot. (http://www.weforum.org/).

PREDAVA^ NA SEMINAROT:

MIJALE SANTA, � Ekonomski fakultet pri Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij„ vo Skopje.

Izlagawa na pretstavnici na firmi koi �implementirale elektronski biznis.

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar moàt da se pri-javat najdocna do 14 Noemvri 2010 godina.

Poop{irno na veb-portalot na Stopanskata komora na Make-donija, od kade {to moè da se prezeme i prijavniot list: www.mchamber.mk

KONTAKT:Len~e Zikova Elizabeta Eftimova: tel: 02 32 44 054 tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 faks: 02 32 44 088 e-mail: [email protected] e-mail: [email protected]

EDNODNEVEN SEMINAR “PRAVNIOT RE@IM,

PRIVATIZACIJA I PROMET NA GRADE@NO ZEMJI[TE”

16 NOEMVRI 2010 GODINA (VTORNIK)

od 10-15:00 ~asotSala 4 na V kat,

Stopanska komora na Makedonija

Vo nasoka na razjasnuvawe na uslovite i postapkata za priva-tizacija povrzani so razre{uvawe na pra{awata povrzani sostojbata na urbanisti~kite planovi, Stopanskata komora na Makedonija go organizira ovoj seminar na koj predava~i se Fidan~o Stoev i Ranko Maksimovski, sudii vo penzija.

Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar, moàt da se prijavat najdocna do 12 noemvri 2010 godina.

Pop{irno za Programata na seminarot i prevzemawe na Prijavniot list na veb-portalot: www.mchamber.mk

KONTAKT:Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: [email protected]

PROMOTIVEN DEN NA PORTUGALIJAPROMOCIJA, PREZENTACII

I DELOVNI SREDBI SO PORTUGALSKI KOMPANII

Vo nasoka na dobliùvawe na portugalskoto stopanstvo i negovite ekonomski potencijali do biznis zaednicata od na{ata zemja i na neposredno zapoznavawe so mo`nostite za delovna sorabotka, na 10 noemvri vo Stopanskata komora na Makedonija }e se odrì promotiven den na Portugalija.Vo ramkite na promotivnite aktivnosti }e se odràt i delovni sredbi so portugalski kompanii. Portugalskata delegacija, predvodena od pretsedatelot na Trgovskata komora na Portugalija - Zapaden Balkan, e sostavena od pet renomirani kompanii od ovaa zemja ~lenka:

Ibericofer � , gradeì{tvo; Cinclus � , inènering;Focus Group � , inènering;Sua Kay � , arhitektontsko studio;Parqueexpo � , ìvotna sredina i urbano ureduvawe.

Za vreme na nastanot }e bide potpi{ana Spogodba za sorabotka pome|u Stopanskata komora na Makedonija i Trgovskata komora na Portugalija – Zapaden Balkan.

So cel vospostavuvawe direktni kontakti i zapoznavawe so potencijalni makedonski partneri renomiranata javna portugalska kompanija “Parkekspo” }e odrì prezentacija na nivnite aktivnosti i interes za sorabotka. “Parkekspo” e lider vo oblasta na prostornoto planirawe i urbano ureduvawe na javni i privatni povr{ini i vo implementacija na proekti od ìvotnata sredina.

Promotivniot den na Portugalija i delovnite sredbi so kompaniite od Portugalija }e se odràt na 10-ti noemvri so po~etok vo 11 ~asot, vo Stopanskata komora na Makedonija.

UÊSTVOTO ZA MAKEDONSKITE KOMPANII E BESPLATNO. KONTAKT: Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004; Faks:(02) 3244088Call Centar : (02) 15015 E-adresa: [email protected]

KONTAKT: Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088Call Centar : (02) 15015 E-adresa: [email protected]

Elizabeta Eftimovatel: 02 32 44 074faks: 02 32 44 088e-mail: [email protected]

OBUKA NA TEMA: Analiza na finansiski izve{tai

Oblast: FinansiiTermin: 19-20 Noemvri 2010Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): �http://www.tsl.mk/article/mk/finansii-za-nefinansieri/

Opis na obukata:Steknete se so kompetitivni ve{tini od oblasta na finansi- �ite. Zapoznajte se so metodite za planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai. Otkrijte kako da gi prezentirate finansiskite informacii na vistinski na~in.

Pridobivki:Pro{iruvawe na znaeweto vo oblasta na finansiite so koncepti, �tehniki i alatki za pravewe finansiski analiziOsoznavawe koi finansiski informacii im se potrebni na menaxe- �rite i na koj na~in e potrebno istite da im bidat prezentiraniPolesno koristewe na finansiskite informacii za planirawe �Zapoznavawe so metodi na planirawe i proektirawe �na finansiski izve{taiSteknuvawe so kompetitivna prednost vo znaeweto vo �oblasta na finansiite

Triple S GroupAdresa: ul.Ruzveltova 19-2/2Telefon: 3112048Faks: 3112395E-mail: [email protected]: www.TSL.mk

22 05.11.2010 PETOK OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / HR

UPRAVUVAWE I RAZVOJ NA ÔVE^KI RESURSI Vistinskata prednost na va{ata kompanija leì vo lu|eto, ~ove~kiot kapital so koj raspolagate

VRABOTENI:Kako da gi vrabotite najdobrite raspolo`livi resursi na pazarot? Kako da gi zadrìte najdobrite vraboteni? Zgolemuvawe na produktivnosta i efikasnosta za 100%? Kako?Kolku gi poznavate, procesite i alatkite za upravuvawe so ~ove~ki resursi?MOTIVACIJA:Kako da gi prevzemete najkvalitetnite i najdobrite vraboteni od Va{ite konkurenti?Zo{to pogolemata plata ne gi motivira va{ite najdobri vraboteni dovolno?Gi poznavate li vistinskite alatki za motivacija? KOMUNIKACIJA:Kako efikasno komunicirame vo timot? [to go motivira Va{iot tim?Obukata posebno }e bide posvetena i fokusirana na:

Zajaknuvawe ~ove~kite resursi, na nivo na organizacija i na nivo na �sektoriAnaliza na rabotno mesto i rabotni zada~i na vraboteniot, opisi na �rabotni mestaProcenka na vrabotenite, sistemi za nagraduvawe i motivacija �Razvoj na plan za izbor na novi vraboteni i karieren pat na vraboteniot! �

Ovaa obuka e nameneta zaVraboteni vo sektorot za ôve~ki Resursi �Menaxeri na sredno i visoko nivo �Tim lideri �Sopstvenici na mali i sredni kompanii �

METODOLOGIJA:Obukata e od interaktiven karakter so prakti~ni i primenlivi ve`biPo~etok: 12 noemvri 2010 godinaVremetraewe: 3 moduli od po dva dena, vkupno 42 ~asa. Obukite se odrùvaat vo petok i sabota.Cena za eden modul: 6.900,00 MKD (14 ~asa)Zabele{ka: Dokolku se izvr{i prijavuvawe i uplata za site 3 (tri) moduli u~esnicite dobivaat 10% popust!Pra{ajte za dopolnitelen popust od 10%[email protected] 02/ 24 61 477

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ÂSA)Kursot gi opfa}a slednite oblasti :Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026

e-mail: [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Offi ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite stan-dardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KOSMO Inovativen Centar

Obuka na tema UPRAVUVAWE SO ÔVE^KI RESURSI

Oblast: Know-how programaTermin: 6 Noemvri 2010Vremetraewe : 56 ~asa (4 meseci)Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/Upravuvanje%20so%20covecki%20resursi.htmlOpis na obukataSo u~estvo na obukata Upravuvawe so ~ove~ki resursi }e se steknete so ve{tini koi se potrebni vo site oblasti na Human Resources Management-ot, po~nuvaj}i od strategijata, preku izborot na novi vraboteni, sistemskata poddr{ka vo nivniot razvoj, upravuvaweto so promeni, otporot i konfliktite, pa se do kontrolingot. Po zavr{uvawe na kompletnata obuka }e znaete koi se zada~ite na odgovorniot za razvoj na ~ove~kite resursi i }e vi stane jasna va{ata uloga, kako i mo`nostite i granicite vo ~ii ramki treba da se upravuva so ~ove~kite resursi vo organizaciite.

KOSMO Inovativen CentarJane Sandanski 113, 1000 Skopje(02) 244 8077, 244 [email protected]

KAKO DO PODOBRI RAZULTATI NA ISPITOT IELTS?Za ispitot IELTS moète da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet.

Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodrìnata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot:

informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; �

podgotvitelni materijali od Britanski sovet; �

soveti za podgotovka na ispitot; �

soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i �

pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki. �

Rabotilnicata }e se odrì na 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na:

www.britishcouncil.org/mk/macedonia-ielts-tips.

OBUKA NA TEMA:

Total marketing planOblast: MarketingTermin: 12-13 Noemvri 2010Vremetraewe : 12 ~asa

Veb link (internet stranica so pove}e detali): � http://www.tsl.mk/article/mk/total-marketing-plan/

Opis na obukata:Ste se pra{uvale li so koi marketing aktivnosti da ja �poddrìte Va{ata biznis strategija? Kreiraweto na vistinski marketing plan }e Vi odgovori kako da go vloùvate buxetot vo aktivnosti koi nosat najgolem povrat na investicijata.

Pridobivki:Odreduvawe na strategijata i taktikata na kompanijata i izrabotka �na marketing planPostavuvawe na marketing celite na kompanijata �Zapoznavawe so metodite za sledewe na vloùvawata vo marketingot �za da se izbegne neracionalno i i neefikasno tro{ewe na sredstvataOdbirawe na najdobrata marketing strategija �Fokusirano vloùvawe vo onie marketing aktivnosti {to nosat �nagolem povrat na investicijataZgolemuvawe na prihodite od proda`bata zaradi targetiranite �vloùvawe vo to~no onie segmenti {to kompanijata saka da gi osvoi Sozdavawe na doìvotna vrednost za klientite preku marketing �pristap kon klientot

Triple S GroupAdresa: ul.Ruzveltova 19-2/2Telefon: 3112048Faks: 3112395E-mail: [email protected]: www.TSL.mk

2305.11.2010PETOKKONFERENCII

24 05.11.2010 PETOK KONFERENCII I SAEMI

Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika BugarijaINTERFOOD & DRINK VO SOFIJA

Od 10 do 13 noemvri 23010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Expo Centarot }e se odrì saemskata manifestacija INTERFOOD & DRINK.

Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA VINOTO I HRANA I PIJALOCI.

Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formulari i uslovi za prijavuvawe) moè da se dobijat na oficijalnata veb strana na saemot - http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija.

KONTAKT LICE :Vasko Ristovski Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088Call Centar : (02) 15015 E-adresa: [email protected]

SOVETUVAWE

“INKOTERMS 2010, ME\UNARODNI TRGOVSKI DOKUMENTI I POVRAT NA

DDV OD STRANSTVO”

17-20 noemvri 2010 godina Hotel „Olimp„ 4* , Zlatibor, R. Srbija

PROGRAMA1. “INKOTERMS 2010”

PREDAVA^: Karlo Zmaj{ek, direktor na Centarot za {pedicija vo „Makpetrol„ AD - Skopje.

2. “ME\UNARODNI TRGOVSKI DOKUMENTI”

PREDAVA^: Lazo Angelevski, Va{a biznis-kancelarija, Stopanska komora na Makedonija.

3. “POVRATOK NA DDV OD STRANSTVO”:

PREDAVA^: Mirko Vin~eti}, direktor na Cash Back IMO i ekskluziven i generalen zastapnik na {vajcarskata Cash Back vo Srbija.

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar moàt da se prijavat najdocna do 10 noemvri 2010 godina.

Podetalni informacii, agendata i prijavniot list moè da se najdat na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

KONTAKT:Anita Mitrevska Elizabeta Eftimova: tel:02 32 44 057 tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 faks: 02 32 44 088 e-mail: e-mail: [email protected] [email protected]

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT:DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105e-mail: [email protected]

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE

� REVIZORSKI IZVE[TAI

� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

� TENDERI

� POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNI-CIRATE SO JAVNOSTA

Na 12 noemvri 2010 godina vo Stopanskata komora na Makedonija DELOVNI SREDBI SO KOMPANII OD SRBIJA

Vo organizacija na Stopanskata komora na Makedonija - Evropskiot informativen i inovativen centar vo Makedonija, a so cel vospostavuvawe direktni kontakti i zapoznavawe so potencijalni makedonski partneri, re-nomirani kompanii od Srbija }e odràt delovni sredbi vo Stopanskata komora na Makedonija.

Delegacijata od Srbija, predvodena od EEN - Enterprise Europe Network vo Srbija, e sostavena od 16 direktori na renomirani kompanii od slednite oblasti:

izdava{tvo; �trgovija; �inènering; �ma{instvo i metaloprerabotuva~ka; �rakotvorbi; �IT-konsalting i menaxment; �prehranbena industrija; �edukacija za wellness i SPA-programi; �drvna industrija; �ugostitelstvo i �grafi~ka dejnost. �

Delovnite sredbi pretstavuvaat mo`nost za unapredu-vawe na ekonomskata sorabotka me|u Republika Make-

donija i Srbija, kako i za vospostavuvawe povisoki oblici na sorabotka i razvivawe na delovnite odnosi me|u kompaniite od dvete zemji.

Za uspe{na realizacija na nastanot, prvenstveno e neophodno makedonskite kompanii da go identifikuvaat svojot interes za sorabotka so srpskite kompanii, preku popolnuvawe na Prijavniot list, so cel konkretna fi-nalizacija na bilateralnite sredbi.

Delovnite sredbi so kompaniite od Srbija }e se odràt na 12 noemvri 2010 godina, so po~etok vo 13:00 ~asot, vo Stopanskata komora na Makedonija, vo sala 1 na 5-ti kat.

Zainteresiranite kompanii za u~estvo na delovnite sredbi, popolnetiot prijaven list moàt da go dostavat najdocna do 9.11.2010 godina (vtornik) do 12 ~asot.

UÊSTVOTO ZA MAKEDONSKITE KOMPANII E BESPLATNO.

KONTAKT: Lazo Angelevski [email protected] Tel: +389 (02) 3244090Sof~e Jovanovska [email protected] Tel: +389 (02) 3244060

25FUN BUSINESS 05.11.2010PETOK

ADRIJANA [email protected] Irina [ajk od dale~niot Sibir,

preku najpoznatiot sportski ka-lendar stigna do Kristijano Ro-naldo i vrvot na top-modelite

��

MODELI I FUDBALERI

SPORT ILUSTRIRAN SO SEKSAPIL

Iako izgleda{e d e ka } e b i d e u{te edna od “de-vojkite na mese-cot” vo qubovniot

godi{en kalendar na na-jozboruvaniot svetski fud-baler, Kristijano Ronaldo, ruskata manekenka Irina [ajk poleka izleguva od negovata senka. Dvaeset i ~etirigodi{niot model e mnogu poznat po svoite pojavuvawa vo magazinot Sports Illustrated Swimsuit Issue, vo periodot od 2007 do 2010 godina, mesto od kade {to javnosta za prv pat doznava za ovoj nadeèn ruski model.Od stranicite na toj ka-lendar poleka vleguva vo svetot na poznatite, vo svetot na xet-setot, no onoj fudbalskiot. Mnogu brzo se razviva vrskata, barem onaa platonskata me|u nea i golemiot broj sportisti koi sakaa da ja osvojat. Me|utoa, taa padna vo racete na por-tugalskiot reprezentativec i fudbaler na Real Madrid, Kristijano Ronaldo.Po pobedata na izborot za ubavina Supermodel 2004, [ajk gi pravi prvite ~ekori za gradewe na svo-jata manekenska kariera. Ovoj period & se redat samo uspesi. Taa zazema zna~ajno mesto vo sekoe godi{no iz-danie na sportskiot magazin Sports Illustrated, izdani-eto so kostimi za kapewe, i vo nejzinoto portfolio se vklu~eni sorabotki so poznati fotografski imiwa kako {to se Pamela Henson,

Rikardo Tineli, Renio Mai-fredi, a lokaciite na koi se ovekove~eni tie kadri se Sankt Petersburg, île itn.Irina [ajk so svoja misti~na ubavina neodamna uspea da se najde na katal-ogot na eden od najpoznatite brendovi za dolna obleka, Intimissimi. Sega e ambasa-dor na ovaa kompanija i nejzino za{titno lice vo reklamite i katalozite. No, i za{titno lice za Lacoste i za LaPerla, Armani, Guess i mnogu drugi.Mnogu naslovni stranici od tipot na Elle ([panija), GQ (Ju`na Afrika), Woman ([panija),Annabelle i Bolero ja imaa privilegijata i ~esta da bidat zakiteni so edna vakva ubavica, koja e 18-ta na listata za najseksi manekeni na dene{nicata i prva na listata za najseksi ruska èna napravena od strana na magazinot Com-plex. Ubava, pametna, humani-tarka i, se razbira, devojka na najplateniot svetski fud-baler na svetot, a od neo-damna i gri`liv samohran tatko, Portugalecot Kristi-jano Ronaldo. Nivnata vrska e navistina mnogu sledena od mediumite i eksponirana, poradi vonbra~noto dete (Kristijano Ronaldo Junior) na Ronaldo. Sekako deka se mnogu atraktivni i in-teresni kako par, me|utoa, budnoto oko na paparacite

koi ne gi ostava na mira & dade povod na Irina da najde re{enie i za taa situacija. Taa uspea sama da si kupi luksuzen apartman vo Wujork, vo vrednost od 1.963 milioni dolari, koj treba da im posluì kako qubovno gnezdo za da gi izbegnat qubopitnite o~i na javnosta. Irina isto taka zede u~estvo i vo najnovoto video na Kanye West, zaedno so ostanatite modeli na Sports Illustrated.Inaku, Kristijano Ronaldo, osven {to e aktuelen na fudbalskite tereni, ne-goviot privaten ìvot i skokotlivite izjavi od tipot na poddrùvawe na gej-brakovite itn. go pravat da bide interesen za òltiot pe~at. Postojano ima golem broj {pekulacii deka i toj e del od taa populacija, me|utoa, dosega nikoj ne ponudil cvrst dokaz.Da po~neme so red. Toj e tatko na ma{ko dete, re-zultat na vrska za edna no} so “nepoznata” amerikanska kelnerka. Navodno, portu-galskiot reprezentativec & isplatil 10 milioni dolari (se razbira, po proverkata na DNK na deteto) za da se skrie nejziniot identitet i za da go predade bebeto na negovata familija, za-toa {to toj sega go ima celosnoto staratelstvo nad Junior. Soop{tenieto

deka stanal tatko be{e promovirano na negoviot profil na Fejsbuk i na Tviter. Irina, pak, negovata sega{na devojka, nikoga{ javno ne prokomomentira za familijarnata “bebe” drama, samo cvrsto gi ot-frla {pekulaciite deka ne znaela prethodno i demanti-

ra deka nivnata vrska e vo kriza. Ronaldo poteknuva od siroma{na i tradicionalna katoli~ka familija, mnogu odgovorno ja prifatil situ-acijata i uspeal da napravi

paralela me|u

nego i Boris Beker, german-skiot teniser kogo sli~na no} pominata so modelot Angela Ermakova go ~inela razvod vreden 20 milioni dolari.Inaku, epitetot fudbaler so najgolema mese~na plata go dobi po transferot od Man~ester Junajted vo kral-

skiot tim Real Madrid, dogovor koj “teì” 80 mil-ioni funti. Vo ramkite na ovoj transfer treba da mu bidat isplateni 11 milioni funti godi{no ({est godini po red) ili 180.000 funti nedelno, i toa go pravi da bide na vrvot na listata na najplateni fudbaleri.Zaedno so Irina si

pariraat i na druga stra-na. Stanuva zbor za dvaj-ca golemi filantropi. Po cunamito vo 2004 godina vo Indiskiot Okean, toj gi posetil pogodenite oblasti i u~estvuval vo sobirawe-to na sredstva za nivna pomo{.


�

Ponekoga{ odeweto na zabolekar znae da bide i mnogu problemati~no. Ne poradi stravot, tuku poradi toa dali }e moè

da se izdrì bolkata za vreme na lekuvaweto. Ona od {to mnogumina imaat ogromen strav se golemite igli, osobeno koga ste prepu{teni na milost i nemilost na stomatologot, dodeka sedite onaka bespomo{no na stol~eto so va{ata {iroko otvorena usta. Eve re{enie i za taa fobija. Zo{to ednostavno ne platite 50 dolari za eden ured za da ja svedete na minimum bolkata koja mislite deka }e ja imate. Tehnologijata koja stomatolozite ja koristat za izbeluvawe na zabite do ~etiri nijansi za edna nedela moète da ja zamenite so medicinski gel za pobeluvawe i da go zadrìte plazma svetloto na zabite nekolku minuti za da se zabrza procesot do 200%, za razlika od pastata za miewe na zabi. Ovoj ured raboti na alkalni baterii, a vo paket so nego se dobivaat 1/3 kutii so gel za izbeluvawe, kako i vodi~ za da go sledite procesot na izbeluvawe na va{ite zabi.

GADGETS

BELO, POBELO, NAJBELO

r, a-r,

o-

radaaada

manodkojakogi

o~iakaotodnona

do,nane-t ipot gej-daiot lemtoj

ija,ne

j ere-no}skatu-c &ari

deka stanal tatko be{e promovirano na negoviot profil na Fejsbuk i na Tviter. Irina, pak, negovata sega{na devojka, nikoga{

ra deka nivnata vrska e vokriza. Ronaldo poteknuva odsiroma{na i tradicionalnakatoli~ka familija, mnoguodgovorno ja prifatil situ-acijata i uspeal da napravi

paralela me|u

nego i Boris Beker, german-skiot teniser kogo sli~nano} pominata so modelot Angela Ermakova go ~inelarazvod vreden 20 milioni

skiot tim Real Madrid,dogovor koj “teì” 80 mil-ioni funti. Vo ramkite naovoj transfer treba da mubidat isplateni 11 milionifunti godi{no ({est godinipo red) ili 180.000 funtinedelno, i toa go pravi dabide na vrvot na listata nanajplateni fudbaleri.Zaedno so Irina si

pariraat i na druga stra-na. Stanuva zbor za dvaj-ca golemi filantropi. Pocunamito vo 2004 godina

� RONALDO I IRINA: ubavi i bogati filantropi RONALDO I IRINA: ubavi i bogati filantropi

� Provokativna i ènstvena Provokativna i ènstvena

FUN BUSINESS26 05.11.2010 PETOK

AVIO-BIZNIS

PRIVATEN LUKSUZ ZA NAJBOGATITEKompanijata Bombardier, so pretstavuvaweto na proektot za sozdavawe na novi privatni biznis-avioni “global 7000” i “global 8000” planira da vleze vo svetot na luksuzniot avioprevoz. Site udobnosti i pogodnosti, luksuz i efikasnost se del od glavnite celi na ovaa kompanija, koja e sigurna deka }e go nadmine vode~kiot “G650” na konkurentnata Galfstrim

NAJDOBRO TAKSIWWW.POTRCKO.MK

DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

NAJPLATENI SPORTISTI

MILIONI NATOPENI SO POTKaj site ovie imiwa zaedni~ko e toa {to se prvi vo toa {to go rabotat, a pokraj toa {to go pravat ona {to najmnogu go sakaat, i gi pla}aat za istoto. Sleduva listata na top 10 najdobro plateni spor-tisti za 2010 godina

��

Najpoznatiot izneveruva~ e i do neodamna najdobriot

golfer na svetot koj ostvaruva najgolema zarabotka ne samo vo svojata oblast. Toj ima pove}e pobedi na turniri od koj bilo drug golfer. Me|u site osta-nati, ima 16 pobedi na svetski prvenstva i deset pati po red e proglasuvan za igra~ na godinata. Vo dekemvri 2009 godina Vuds najavi deka }e se povle~e za da se posveti na brakot koj u{te ottoga{ mu be{e pred raspa|awe, otkako prizna deka soprugata Elin Nordegren ja izneveril so pove}e od 14 èni. No, brakot ne moè{e da go spasi, pa, taka, negovoto bogatstvo se namali za 100 milioni dolari koi & pripadnaa na sega ve}e porane{nata sopruga. Od neodamna prvata pozicija za najdobar igra~ mu pripa|a na Li Vestvud.

TAJGER VUDS (golf)90.508.163 dolari40,5

milioni dolari godi{no zarabotuva Bekam kako

prv trendseter vo fudbalot

Sportot e edna od najva`nite raboti vo ìvo-tot na pove}eod polovina od

maìte na Zemjinata topka. Toj e nivna najgolema preokupacija, a onie koi imale sre}a i talent uspeale od toa da napra-vat odli~ni karieri, svetski rekordi i sekako mnogu mnogu pari. Tie se edni od najboga-tite, no i edni od najoz-boruvanite. Poseduvaat neverojaten

talent, sekoj vo svojata oblast, pa poradi toa se najdoa i na spisokot na top 10 koi ostvarile najgolema zarabotka vo 2010 godina. Golferi, igra~i na tenis, fudbaleri, ko{arkari, bokseri, bejzbol igra~i... site na godi{nata lista na najplatenite.

SILVANA [email protected] 1

[vajcarskiot profesion-alen igra~ na tenis, Roxer

Federer, koj ja drè{e prvata pozicija rekordni 285 nedeli, od 18 oktomvri 2010 godina oficijalno e na prvoto mesto vo svetot. Spored mnogubrojnite istraùvawa na teniskite kriti~ari, Federer e moèbi eden od najdobrite igra~i na tenis na site vremiwa. Gi ima osvoeno site mo`ni tituli vo tenisot, gi ima pobedeno i najdobrite teniseri, pa zatoa i negovata zarabotka za 2010 godina od 61.700.000 dolari voop{to ne e ~udna. Toj e miren semeen ~ovek, posveten na soprugata i decata i vo negovata kariera nema nekoja crna damka ili, pak, seriozen skandal.

ROXER FEDERER (tenis)61.700.000 dolari2

Amerikanecot Mejveder e pove}ekraten svetski {am-

pion vo boks. Od svoite de-vet svetski tituli, pet se vo razli~ni kategorii spored teìnata. Pokraj toa, dosega e neporazen vo svojata kariera, so 41 pobeda, od koi 25 se nokauti. Negovata momentalna pozicija na svetsko nivo e mesto broj dva, dodeka, pak, odredeni mediumi i internet-stranico go rangiraat kako prv. Pokraj negovite dostignuvawa vo boksot, toj e koosnova~ na “NVO 24/7” (televiziska serija). Tie vo zaedni~ka sorabotka pravat pregledi na najdobrite borbi. Emisijata trae 30-ina minuti i e rabotena spored specijalen koncept so cel da se predizvika vozbudenost kaj gleda~ite do taa cel {to samite }e posakaat da kupat bileti i da odat da gi gledaat tepa~kite vo ìvo.

FLOJD XOJ MEJVEDER XUNIOR (kik-boks) 60.250.000 dolari 4

Lebron Xejms e profesionalen amerikanski ko{arkar, koj

igra{e vo timot na Majami Hit (Miami Heat). Negoviot prekar e “kralot Xejms” (King James), a u{te od sredno{kolskite denovi po~nal da go pokaùva svojot isklu~itelen talent i postignuval neverojatni rezultati i pokraj te{koto det-stvo. Koga go rodila, negovata majka imala samo 16 godini, dodeka, pak, tatkoto bil porane{en osudenik koj ja ostavil sama da se griì za nego. Tie denovi sega se minato za nego. Sega go nosi brojot 23 na svojot dres (brojot na Majkl Xordan). Be{e i ~len na reprezentacijata koja u~estvuva{e na Olimpiskite igri, kade {to vo 2004 godina negovata reprezentacija ja osvoi bronzata i vo 2008 godina koga go osvoija zlatoto. Ima samo 26 godini, a ve}e e na vrvot.

LEBRON XEJMS (ko{arka) 45.779.912 dolari5

Amerikanskiot profesio-nalen golf igra~ pripa|a

na listata na podobri golferi i podobro plateni sportisti vo svetot. Nekolku godini po red ja drè{e vtorata pozicija na svetsko nivo. Negovata zarabotka raste od godina vo godina, pa, taka, vo 2010 godina dostigna do 61 milioni dolari. Golf-erskata kariera mu po~nala sosema nepredvideno, prvo rekreativno, bidej}i negovata vistinska stru~nost e psi-hologijata so koja rabotel otkako diplomiral, a paralelno so toa u~estvuval na amaterski turniri vo golf. Otkako gi osvoi site amaterski tituli, toa za nego stanalo premalku i re{il profesionalno da se zanimava so golf. Toa se pokaàlo kako vistinskata odluka, koja mu go nosi tretoto mesto za najdobro platen sportist.

FIL MIKELSON (golf) 61.660.757 dolari3

[to moè da se kaè za Dejvid Bekam {to ve}e ne

e poznato? Toj e prviot sportist koj stana trendseter vo negovata fela. Otkako im pokaà na kolegite kako so sitni detali na terenot i odli~en stajling nadvor od nego moè da bidat vistinski modni ikoni, ni{to pove}e ne e isto vo fudbalskiot svet. Toj postavi pravila koi negovite kolegi gi prifatija. Sega ve}e site vodat pogolema grià za izgledot, imaat svoi kolekcii na parfemi, brendirana obleka... Ova go po~na Bekam, koj ve}e tri godini igra vo Los Anxeles Galaksi vo SAD i zatoa i ne e ni ~udno {to godinava zaraboti 40.500.000 dolari.

DEJVID BEKAM (fudbal) 40.500.000 dolari 7

25-godi{niot portugalski fudbaler, koj igra za Real

Madrid e i kapiten na portu-galskata nacionalna repr-ezentacija. Toj vo momentov go drì rekordot za najskap transfer vo fudbalskata is-torija - od Man~ester Junajted se prefrli vo Real Madrid za 94 milioni evra. So negovata plata od 12,5 milioni evra od Real godi{no, toj e najdobro platen fudbaler vo svetot. No, negovata vkupna zarabotka iznesuva 40 milioni, {to go smesti na osmata pozicija vo natprevarot so site sportisti vo svetot.

KRISTIJANO RONALDO (fudbal) 40 milioni dolari8

Lionel Mesi e prviot sportist na ovoj spisok koj ne e od SAD

i e eden od najmladite sportisti vo svetot, roden e vo 1987 go-dina. No, godinite ne go spre~ija godinava da zaraboti 44 milioni dolari. Argentinskiot fudbaler momentalno igra vo fudbalskiot klub Barselona i e predvodnik na najdobrite fudbaleri od negovata generacija. Stilot i na~inot na igra mnogumina gi potsetuva na Diego Maradona. U~estvuval i na Olimpiskite igri vo 2008 godina vo Peking, kade {to so svojata repr-ezentacija go osvoija zlatoto. Vo 2007 godina Mesi ja osnova humanitarnata fondacija Leo Mesi, ~ija cel e obrazuvawe i za{tita na ranlite deca. “Sega koga sum poznat, toa mi dava mo`nost da im pomognam na lu|eto na koi navistina toa im e potrebno, a osobeno na decata”.

LIONEL MESI (fudbal) 44 milioni dolari6

Mani Pakviao e filipinski

profesionalen bokser, no i politi~ar. Toj e prv vo isto-rijata koj osvoil devet svetski tituli vo sedum razli~ni katego-rii. Pokraj toa {to e profesionalen kikbokser, toj se zanimava i so gluma, muzika i politika. Vo maj godinava dobi svoe mesto vo senatot na Filipinite, pret-stavuvaj}i ja pro-vincijata Saran-gani. Toj e prviot bokser koj stanal kongresmen.

MANI PAKVIAO (kik-boks) 38 milioni dolari 9

Desettata pozicija

me|u najplate-nite sportisti mu pripa|a na bejzbol igra~ot Aleks Rodrigez, koj igra za Wujork Jenkis. Kako i ostanatite na ovoj spisok, toj e najdobar vo svojot sport, koj gi sru{i site reko-rdi vo bejzbolot. Negovata uspe{na kariera ja sledea i nekolku skan-dali, a eden od pogolemite koj na kraj ispadna to~en be{e i upotrebata na steroidi. Rodrigez prizna deka gi koristel vo periodot od 2001 do 2003 godina dodeka igral za Teksas Rejnxers.

ALEKS RODRIGEZ (bejzbol) 37 milioni dolari10

27

SPORTSPORTSPORT 05.11.2010PETOK


Najdobriot trener na dene{nicata, Portugalecot @oze Muriwo, e

re~isi nevozmo`no da bide takti~ki nadigran, iznenaden ili nadmu-dren. So manija~ka pos-vetenost toj se podgot-vuva za sekoja nova sredba na Real Madrid, bez razlika dali e toa duel so Herkules od {panskoto prvenstvo ili so Milan vo Ligata na evropskite {ampioni. Podgotvuva odbrana i protivigra za najdobrite igra~i na protivnikot i soodvetna taktika za napadot na svojot klub. Temelen e do krajni granici i sekoga{, ama ba{ sekoga{, uspeva da najde adekvaten sistem za da gi spre~i glavnite yvezdi vo nivnata igra, makar tie se vikale Mesi, Roben ili Ibrahimovi}“Moèbi Ibrahimovi} e najdobriot igra~ vo svetot, no jas se pla{am od Pipo Inzagi”, izjavi Muriwo pred dvome~ot so Milan, predviduvaj}i deka najgolemata opas-nost za Real ne e talen-tot na italijanskiot tim,

tuku antifudbalot na “Super Pipo”.Iako sekoj negov kontakt so topkata e prosleden so nevero-jatna trapavost, Filipo Inzagi uspea i da go postigne svojot 70-ti gol vo evrokupovite i od vode~koto mesto na ve~nata lista da go smeni Raul Gonzales. “Milan ne e pokvaliteten od Real, no mora da im se ~estita na èlbata za igra. Koga gledate kolku se trudat In-zagi, Gatuzo i Sidorf i kolku emocii vnesuvaat na terenot, i pokraj toa {to imaat bezbroj nastapi vo Ligata na {ampionite, vie mora da im ~estitate”, tvrdi Muriwo, a nemu, barem koga e fudbalot vo pra{awe, ednostavno mora da mu se veruva.

SR\AN IVANOVI][email protected]

Do krajot na prvenstvoto vo Formula 1 ostanaa samo u{te dve trki, vo koi }e treba da

ja dobieme razvrskata na {ampionatot. Voobi~aeno smesteni na krajot od kalendarot, GP trkite na Brazil i Abu Dabi dosega vaèa za mesta kade {to pobednicite ja dobivaat svojata promocija, bidej}i borbata za titulata vo izminative godini naj~esto zavr{uva{e so evropskite trki.No, godinava, te{ko deka i trkata vo Sao Paolo }e moè da go dade noviot prvak, pa dali Alonso, Veber ili Hamilton }e bide {ampion }e se znae duri po vozbuduvawata vo egzoti~niot Abu Dabi.Prestolninata na Obe-dinetite Arapski Emirati ja poseduva patekata Jas Marina, najskapiot i najmoderniot avtodrom vo svetot. ûdo od tehnologija i arhitektonska revolucija, koja emirot Kalifa bin Zajed go ~ine{e 1,5 milijardi evra. Trkata zakaàna za 14 noemvri e retka mo`nost za qubitelite na Formula 1 da prisustvuvaat na unikaten spektakl. Neiz-vesniot kraj na prvenst-voto, za~inet so {armot na arapskite no}i, e kombinacija koja retko koj “oktanski” zavisnik moè da go ostavi ramnodu{en.“Za razlika od patuvaweto na drugi sportski natpre-vari, kade {to glavniot motiv e poseta na odreden natprevar, kaj Formula 1 turizmot, pokraj trkata, imate mo`nost da posetite mesta koi {to se glavni turisti~ki destinacii vo svetot. Za vreme na trite dena, kolku {to trae ce-liot nastan, gradot-doma}in e ispolnet so kremot na svetskiot xet-set, a poradi ovaa koncentracija od yvezdi vo tie migovi i turisti~kata ponuda e najgolema, so {to celoto

LIGA NA [AMPIONIREKORDER NA EVROKUPOVITE

Filipo Inzagi �go postigna 70-ot gol vo klupskite natprevari na stariot kontinent

Za trkite vo Azija me|u lokalnoto naselenie ne vladee ogromen interes, kako {to e slu~aj so drugite mesta. Se slu~uvalo biletite vo Malezija da padnat i do 20 evra, a svedoci sme deka sekoja godina ima prazni sedi{ta i vo Bahrein, Istanbul, [angaj

iskustvo e nekolkukratno zbogateno”, veli sport-skiot novinar Aleksandar Tabakovski, koj e eden od malubrojnite Makedonci koi godinava }e patuvaat za Abu Dabi.Nitu edna turisti~ka agencija kaj nas nema aran`man za ovaa trka, a edinstvenata opcija se individualnite aran`mani, koi sami po sebe se mnogu poskapi od grupnite.Edinstvenata aviokompanija vo dràvava {to orga-nizira let do ovoj grad e Turki{ Erlajns, kade {to povratniot bilet se dviì od 460 evra za ekonomska, do 1.100 evra za biznis-

klasata. Za tri ili ~etiri no}evawa vo hotel so ~etiri yvezdi~ki moè da se najde dvokrevetna hotel-ska soba za pomalku od 200 evra po no}evawe. Vistinski predizvik se vleznicite. Na oficijal-niot tiker na Formula 1, blok-bileti za tridnevnite nastani na Jas Marina (treninzi, kvalifikacii i glavna trka) se prodavaat po cena od 850 evra za zlatnata tribina, dodeka za ostanatite sedi{ta vlez-nicite se ve}e prodadeni, a nivnata cena e poniska od 100 do 200 evra, vo zavisnost od lokacijata na sedi{tata. Iskusnite sovetuvaat deka vo pres-ret na trkata moàt da se pronajdat bileti za mnogu poniska suma.“Za trkite vo Azija me|u lokalnoto naselenie ne vladee ogromen interes, kako {to e slu~aj so drug-ite mesta. Se slu~uvalo biletite vo Malezija da padnat i do 20 evra, a sve-

doci sme deka sekoja godina ima prazni sedi{ta i vo Bahrein, Istanbul, [angaj itn. Ubedlivo najgolemiot interes za avto-moto trkite e vo isto~na Evropa. Za Hurgaroring vo Budimpe{ta, no i za trkata od Moto GP {ampionatot vo Brno, ê{ka, vleznicite treba da se rezerviraat so meseci odnapred”, dodava Tabak-ovski.Dokolku, sepak, si go kupime biletot pred da otpatuvame za Abu Dabi, a na toa go dodademe avionskiot let i smestu-vaweto, skromnata vari-janta e poevtina od 2.000 evra. Na ovaa suma treba da se dodadat i tro{ocite za turisti~ka viza od 75 evra, no i onie za lokal-nite transferi od hotelot do patekata. Ostanuva u{te ishranata i {opingot, a vo gradot kade {to restoran-ite i trgovskite centri se glavna atrakcija, samo neboto nad Abu Dabi e limit.

850evra ~ini blok-vlezni-

ci za najskapata Zlatna tribina na

patekata Jas Marina vo Abu Dabi

Hotelot Jas �e smesten na samata pateka vo Abu Dabi, no e rezerviran za potrebite na mnogudetnoto semejstvo na emirot

F1 TURIZAM

SR\AN IVANOVI] Za trkite vo Azija me|u lokalnoto naselenie

ABU DABI E KRUNA NA SEZONATA

Tunelot nad patekata e najekskluzivniot del za sledewe na trkata �

TOP 100

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: [email protected] tel: 02 2551 441lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100.Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija.

Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi:� 100 najgolemi kompanii vo

Makedonija za 2009 � 100 najprofitabilni kompanii

vo Makedonija za 2009 � Koi se najgolemite rabotodava~i

vo Makedonija� Najgolemite problemi vo vremena

kriza i kako da se re{at� O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godinaSite rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori:� Energetika i nafta i nafteni derivati� Crna i oboena metalurgija � Telekomunikacii � Grade`na industrija i grade`ni materijali � Prehranbena industrija � Trgovija

Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa:� TOP 100 najgolemi kom-

panii vo Adriatik re-gionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i

� TOP 100 najgolemi kompanii vo Central-na Evropa (rangirani spored vkupni pri-hodi ostvareni vo 2009).

KAPITAL 100 NAJGOLEMILiderite na makedonskata ekonomija

TOP 100

OVAA ESEN ^ITAJTE VOSPECIJALNI PRILOZI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA:TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKIILI ISPRATETE E-MAIL NA: [email protected] KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

159 Kapital 05 11 2010

Documents

Transcript of 159 Kapital 05 11 2010