120 let - PGD DOB | Prostovoljno gasilsko društvo...

120 let Prostovoljno gasilsko društvo

DOB

2 120 let120 let

ŽE 120 LET

Tradicija je kar sama narekovala izdajo biltena ob 120-le-tnici obstoja našega društva. Seveda pa se tudi spodobi,

da osvežimo in pobližje prikažemo uspehe in neuspehe na-šega dela in tekmovanj.

Dobljani so že pred 120 leti spoznali, da je v našem kraju nujno potrebna organizirana gasilska dejavnost, zato so 1890 ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo Dob. S preudarnim in gospodarnim delom, tudi v težkih časih, so uspeli zbrati članstvo in zgraditi gasilski dom. Zvok sirene je bil tisti, ki je dobske gasilce usmeril tja, kjer so bili potrebni. Danes pa je za našim društvom že častitljivih 120 let delovanja. Le ponosni smo lahko, da ima-mo v Dobu tako številno članstvo. Pa ne samo številno, naše članstvo je tudi nadvse uspešno tako na področju operativnega dela kot tudi na tekmovalnem področju.

Gradivo biltena je zbrano iz raznih arhivov, še posebno dobrodošla pa je bila knjiga Staneta Stražarja »Na pomoč«, v kateri je avtor podrobno opisal delovanje gasilstva v domžalski občini. Fotografije pa so še prepričljivejši dokaz o razvoju in delu vseh rodov gasilstva v Dobu.

Prepričani smo, da bo tradicija dobrega delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Dob ubrala pravo pot in nas še naprej peljala po isti poti – t.j. po poti iskrenega in prizadevnega dela. Bilten bomo skušali prenesti v vsak dom, saj je verodostojen do-kaz o naših skupnih stodvajsetletnih prizadevanjih, obenem pa tudi zahvala vsem, ki so nam moralno in materialno v vseh teh letih kadarkoli pomagali.

Iskrena hvala vsem!

urednica, Barbara Marinček

3Prostovoljno gasilsko društvo DobProstovoljno gasilsko društvo Dob

BESEDE PREDSEDNIKA DRUŠTVA

Lepo je biti gasilec. Slovensko je biti gasilec. Še posebej lepo pa je biti gasilec v takem gasilskem društvu, ki ima

za seboj že častitljivih 120 let delovanja.

Gasilci smo navzven povsem običajni ljudje tisočerih pokli-cev, izobrazb in mišljenj. Kljub naši raznolikosti pa nas nekaj le povezuje – to je pripravljenost, da pomagamo sočloveku, ki je naše nesebične pomoči v danem trenutku potreben, in to ne glede na uro, dan ali letni čas.

Nekateri ne bodo nikoli razumeli, kaj žene ljudi, da mnogo-krat žrtvujejo svoje življenje zato, da rešijo tuje in nepoznano življenje. Žene jih tisto, čemur pravimo humanost, humanost pa pomeni pomagati sočloveku. Ob teh besedah bodo nekateri samo zamahnili z roko in rekli: »Kaj pa ta ve o pomoči dru-gemu?«. Toda ne sklepajte prehitro. Če bi bili zgolj enkrat na kraju požara, kjer bi v solznih gospodarjevih očeh videli upanje in nasmeh na obrazu ob spoznanju, da je krava rešena ter da je na gospodarskem poslopju škoda le minimalna, bi morda menili drugače. Vprašajmo se torej raje, kako lahko pomagamo tem ljudem, ki nese-bično pomagajo drugim. Lep občutek je že, ko greš po ulici in te kdo vpraša, kaj se je zgodilo. Ti pa mu z nasmehom in z veliko mere zadovoljstva poveš, da je bilo veliko rešenega ter da bodo na poslopju potrebna le manjša popravila.

Zato Vas vabim, da prelistate bilten in se tako seznanite z našimi dosedanjimi dosež-ki ter tudi načrti za prihodnost. Med slednje v prvi vrsti gotovo sodi gradnja novega doma, za katerega bomo junija na slavnostni akademiji položili temeljni kamen. V letu 2011 načrtujemo tudi nakup novega kombiniranega gasilskega vozila v sodelo-vanju z GZ Domžale ter Občino Domžale.

Kot vidite, se bo gradilo, obnavljalo vozni park in še in še. Zato Vas ob tej priložnosti naprošam, da pomagate po svojih močeh. Hvala! Pozdravljam Vas z gasilskim pozdravom NA POMOČ!

predsednik PGD Dob,

Luka Pušnik

120 let

ŽUPANOVE BESEDE OB 120-LETNICI

Iskrene čestitke Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dob za 120. rojstni dan

120 let je dolga doba v življenju društva, ki so ga pred-niki ustanovili, da bi zavarovali svoje življenje in

premoženje, da bi bili, kot velikokrat lahko preberemo, bli-žnjemu v pomoč, da bi opravljali plemenito poslanstvo, v katerem je bilo v vseh generacijah Prostovoljnega gasilskega društva Dob veliko požrtvovalnega dela, predvsem pa veliko članov in članic, ki so s svojim delom ustvarili ugled in pustili močan odmev, ki se kaže tudi v jubilejnem letu 2010.Prostovoljno gasilsko društvo Dob spada med najuspešnejše, ne le v občini Domžale, temveč širše, saj njegovi uspehi, pa če omenim le uspešne nastope na gasilskih olimpijadah, od-mevajo tudi izven naše države. Temelj njegovega delovanja, začetega pred 120 leti, je vseskozi lastna moč vseh, ki so v zgodovini kakor koli sodelovali v društvu, je požrtvovalnost, prizadevnost, znanje, pogum, iznajdljivost, disciplina, hrabrost pa tudi prilagajanje po sameznemu obdobju, dogodkom in potem, po katerih so hodile generacije dobskih gasilcev. Vse to vas je oblikovalo v trdne, nesebične in sposob-ne ljudi, čuvarje človeških življenj in premoženja ob nesrečah – v vsakem času in položaju. Pa ne le ob vaših prizadevanjih preprečiti ali pogasiti požare. Zgodovina namreč kaže, da so na pomoč vseh generacij dobskih gasilcev ljudje lahko računali ob naravnih in drugih nesrečah, razvoju krajev, iz katerih so prihajali in še prihajajo člani društva, ki so vsak v svojem obdobju dodajali kamenček v mozaik danes uspe-šnega društva, krajev in Krajevne skupnosti Dob, katere pomemben del življenja in dela ste.

120 let je dolga doba prostovoljnega in požrtvovalnega dela, ki ob pogledu na preho-jeno pot zahteva, da se s spoštovanjem in hvaležnostjo spomnimo številnih gasilcev, ki so v zgodovini društva vztrajno in požrtvovalno ter z veliko pripravljenostjo ne-štetokrat, ob vsaki uri in vsakem vremenu, pogumno hiteli reševat imetje in življenja ljudi. Ob tem pa se vsa leta trudili in prenašali znanje iz generacije v generacijo, hkrati pa skrbeli, da so se vseskozi delali pogumni koraki na področju posodabljanja opreme. Nikoli, prav nikoli pa niso pozabili na sodelovanje, na krepitev tovarištva, na trdno odločenost, da nadaljujejo delo svojih prednikov. In današnja generacija je še kako lahko ponosna na uspehe svojih prednikov, ki so iz leta v leto, iz desetletja v desetletje krepili svojo pripadnost in zavest, da je vselej treba pomagati sočloveku, ob tem pa plesti vezi tovarištva in ohranjati prepričanje, da skupaj zmoremo vse, pa naj gre za pomoč sočloveku v boju z ognjem ali po-moč in odpravljanje posledic naravnih nesreč, za tekmovanja, organizacijo različnih usposabljanj in vaj, odprti dan društva, sodelovanje z mladimi ali pa le prijateljsko druženje.

4

Pred vami so novi izzivi, nove poti, novi cilji, ki ste jih določili. Med njimi je tudi gradnja novega gasilskega doma v Dobu, ki vam bo zagotavljal boljše delovne pogo-je. Prepričan sem, da boste uspeli, tudi ob pomoči občine, ki je in bo gasilstvu vedno naklonjena, saj se zaveda pomembnosti organiziranosti, moderne opremljenosti, predvsem pa strokovne usposobljenosti vseh gasilcev, katerih glavna motivacija je bila in ostaja prepričanost, da smo storili nekaj dobrega in plemenitega, ko smo pomagali pomoči potrebnim. Pa tudi priznanje in spoštovanje lokalne skupnosti in krajanov območja, ki ga pokrivate, za vaše humano, koristno, potrebno in častivre-dno delo.

Hvala vam za vse opravljeno delo, vam in vsem generacijam v imenu Prostovoljnega gasilskega društva Dob, pa tudi družinskim članom, saj je njihova podpora pomem-ben del vaših uspehov. Prijetno praznovanje želim in še enkrat v imenu Občine Domžale izražam veselje nad vsemi uspehi, ki ste jih dosegli. Še lepša prihodnja leta vam želim – v novem gasilskem domu – in naj bodo vaše poti prijazne in srečne med vsemi, ki smo ponosni na vas.

župan Občine Domžale, Toni Dragar

5Prostovoljno gasilsko društvo Dob

120 let

ISKRENE ČESTITKE PGD DOB OB 120-LETNICI

PGD Dob sodi s svojimi 120 leti delovanja med društva, ki imajo že zelo dolgo tradicijo opravljanja gasilske službe

na Slovenskem. Katastrofalni požari v 19. stoletju so zahte-vali organiziran pristop k reševanju premoženja in človeških življenj. Nekontrolirano širjenje požarov je bilo možno zau-staviti le s pomočjo organiziranih in ustrezno opremljenih gasilcev. Krajani Doba so se zato leta 1890 zbrali in ustano-vili Gasilsko društvo Dob. Za lažje delovanje so že istega leta zgradili nov gasilski dom in v Pragi naročili ročno brizgal-nico s pripadajočimi cevmi. 120 let delovanja je spoštovanja vredno dolgo obdobje. Prostovoljno gasilsko društvo Dob je s svojim delovanjem nedvomno zaznamovalo in soustvarjalo zgodovino kraja in širše okolice. Dobski gasilci so bili nenehno tesno povezani z lokalnimi skupnostmi in tako skrbeli za razvoj kraja in okolice ter s svojimi aktivnostmi zagotavljali varno in mirno življenje sokrajanom.

V zadnjih desetletjih so dobski gasilci postali znani kot eni najbolj uspešnih v Slo-veniji in tudi v ostalih evropskih državah. Ime Doba so gasilci preko različnih tek-movanj in srečanj ponesli daleč naokrog. Udeležba tekmovalnih enot PGD Dob na številnih občinskih in državnih tekmovanjih ter na več gasilskih olimpijadah je bila vedno v središču pozornosti ostalih gasilskih tekmovalnih enot in gledalcev. Pravi-loma vrhunski rezultati so prinesli v vitrine PGD Dob veliko število pokalov, medalj in priznanj. Upam si trditi, da v Sloveniji ni mogoče najti kraja, ki bi tako srčno dihal skupaj z gasilci in obratno. Težko je verjeti, da je lahko na takšnem območju toliko aktivnih gasilcev, in to od najmlajših pa do najstarejših generacij. PGD Dob je vedno znal združevati krajane in jih navdušiti za gasilstvo ne glede na njihov spol in starost. To dokazujejo izvrstni uspehi pionirskih, mladinskih, ženskih, članskih in veteranskih tekmovalnih enot. Skoraj ne mine gasilsko tekmovanje, na katerem ne bi ena od enot PGD Dob zasedla katero od prvih treh mest. Dragi dobski gasilci, iskreno vam čestitamo za vse dosedanje uspehe in vam želimo, da s takšno tradicijo nadaljujete tudi v prihodnje. Resnično smo ponosni na vas!

Seveda pa tekmovalni uspehi ne pridejo sami od sebe. Za uspehe je treba ogromno odrekanja, treningov in predvsem strokovnega izpopolnjevanja. PGD Dob ves čas svojega obstoja sistematično skrbi za ustrezno izobraževanje svojih članov na vseh področjih delovanja. Znanje, ki ga članice in člani društva pridobivajo na strokovnih seminarjih in tečajih za različne specialnosti, dviguje nivo pripravljenosti društva za morebitno potrebno ukrepanje v primeru naravnih ali kakšnih drugih nesreč. Ker je vedno bolje in lažje preprečevati kot pa reševati, dobski gasilci redno izvajajo preventivne ukrepe in ozaveščajo sokrajane o pomembnosti preventive. Tovrstno ozaveščanje dobski gasilci pričenjajo že z najmlajšimi generacijami na Osnovni šoli

6

Dob v okviru društva DMG (Društvo Mladi gasilec). Svoje znanje člani PGD Dob preizkušajo tudi na rednih praktičnih društvenih, sektorskih in občinskih vajah. Odprtost, prijaznost in vpetost v mednarodno sodelovanje dobskih gasilcev doka-zuje tudi že več kot 30-letno sodelovanje s prijateljskim FF Hagenbrunn iz Avstrije. Leta 1979 so se dobski gasilci na enem od tekmovanj v Avstriji srečali z gasilci FF Hagenbrunn, se z njimi spoprijateljili in z njimi tesno sodelujejo še danes. Dolgole-tno in odkritosrčno sodelovanje je stkalo prijateljske vezi med mnogimi družinami Hagenbrunna in Doba. Takšne vezi so lep dokaz, da kljub sedanji nenehni dirki za materialne dobrine in napredek še vedno obstajajo možnosti za lep, pristen in pri-jateljski medčloveški odnos. Dobski gasilci so nam pri tem resnično lahko za vzor.

Letošnje jubilejno leto je zaznamovano še na poseben način. PGD Dob bo v leto-šnjem letu pričelo z izgradnjo novega, sodobnega gasilskega doma, ki bo nudil in zagotavljal članom društva primerne pogoje za nadaljnji razvoj. Obstoječi dom je že zdavnaj postal premajhen in s svojo infrastrukturo povsem neustrezen. Zato se je PGD Dob že pred leti odločilo, da prične z izdelavo načrtov in vse ostale potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pred kratkim je bilo tako že-leno gradbeno dovoljenje vendarle pridobljeno in sedaj se z gradnjo lahko prične. Dobskim gasilcem želimo veliko sreče pri realizaciji te izredno zahtevne naloge. Poznavajoč pogum, voljo in vztrajnost dobskih gasilcev, ne dvomimo, da jim bo to uspelo. Že danes se veselimo dneva, ko bomo skupaj vstopili v nov gasilski dom.

Društvo je ves čas skrbelo, da je bilo opremljeno v skladu s potrebami in zmožnost-mi. Tako je ves čas posodabljalo svoj vozni park in ostalo gasilsko opremo. V skladu s srednjeročnim načrtom GZ Domžale o opremljanju gasilskih društev bo v leto-šnjem letu PGD Dob pričel z nabavo novega vozila GVC 16/25 (v letošnjem letu se načrtuje nabava podvozja). Člani društva so dobro opremljeni z zaščitno opremo in imajo na voljo potrebno orodje ter tehnično opremo za posredovanje ob morebitnih nesrečah.

Ob praznovanju 120-letnice PGD Dob se mnogim čestitkam pridružuje celotno vodstvo Gasilske zveze Domžale. Zahvaljujemo se vam za dosedanje požrtvovalno delo in vam želimo še veliko uspehov na vseh področjih dela. Ob visokem jubileju tudi sam čestitam vsem članom PGD Dob in ostalim krajanom ter jim želim pred-vsem zdravja in še naprej takšno pripadnost gasilstvu, kot so jo izražali do zdaj. Vsem želim tudi lepo praznovanje.

predsednik Gasilske zveze Domžale, Rajko Novak


120 let

BESEDE POVELJNIKA GZ DOMŽALE

120 let organiziranega gašenja in reševanja v Dobu

Naravne nesreče, veliki požari tako v naravnem okolju, predvsem pa na objektih, ki so ob neučinkoviti obrambi

za seboj puščali hude posledice, so v prebivalstvu vzpodbudi-li idejo o organiziranem pristopu pri gašenju in reševanju. Na Slovenskem se prvi tak primer pojavi v letu 1869 v Metliki. Dokaz, da gre za pravi način, nam pove podatek, da je danes pri nas delujočih okoli 1400 prostovoljnih gasilskih društev s prek 100.000 člani.Gasilstvo je od vseh svojih zametkov humanitarna in pleme-nita dejavnost, ki danes predstavlja enega bistvenih stebrov nacionalne varnosti, kar mu daje poseben pomen.V letošnjem letu mineva natanko 120 let, odkar so se krajani Doba odločili ustanoviti društvo, ki bo pripravljeno nuditi nesebično pomoč sočloveku v nesreči. Društvo, ki globoko zaznamuje življenje v Dobu in okolici, naši občini in nenazadnje tudi drža-vi. Njegovi člani s posebnim socialnim čutom, požrtvovalnostjo, nepopustljivostjo in veliko vnemo dosegajo vidne rezultate na vseh področjih svojega delovanja in tako predstavljajo pomemben člen sistema zaščite in reševanja v občini Domžale.

Spoštovani kolegi, pomembni dosežki, ki jih piše dolgoletna zgodovina vašega dru-štva in jih je mogoče razbrati iz raznih kronik, dokazujejo, da ima gasilstvo v Dobu globoke in trdne temelje. Vseskozi se zavedate, da je le dobra opremljenost, visoka strokovna ter fizična pripravljenost in motiviranost pogoj za dobro opravljanje dela, ki nam je zaupano, kar skozi gasilstvu bolj ali manj prijazna obdobja vedno znova dokazujete. Številna mladina, vključena v dejavnost društva, je pogoj za nadaljnji obstoj in ra-zvoj gasilstva v Dobu, po drugi strani pa je tudi dokaz, da je delo v gasilski organi-zaciji poučno in zanimivo ter da prinaša življenjsko pomembna znanja in izkušnje.Dobski gasilci nikoli niste bili malenkostni, vedno ste si zastavljali visoke cilje in jih z vestnim in marljivim delom tudi uresničevali. Tako prav v času visokega jubileja z velikim zanosom in pogumom pričenjate gradnjo sodobnega gasilskega doma, ki bo izboljšal pogoje delovanja društva, hkrati pa ste v fazi nakupa novega gasilskega vozila s cisterno, kar bo še povečalo operativno sposobnost gasilske enote. Je temu kaj dodati? Mogoče le še iskrene čestitke ob visokem jubileju, pohvale in zahvalo za dosedanje opravljeno delo na področju zaščite in reševanja z željo po nadaljnjem zglednem sodelovanju.

Prijetno praznovanje!NA POMOČ!

poveljnik GZ Domžale, Matjaž Merkužič

8

BESEDE PRIJATELJEV IZ HAGENBRUNNA

Z enakimi ideali kot pred 120 leti so članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva Dob pripravljeni pomagati svojim sokrajanom in jim ob nesrečah stati

ob strani.

Začetki pred 120 leti so bili zelo skromni, kajti takrat še ni bilo možnosti in sredstev, ki bi bili na voljo. Dandanes pa so člani društva strokovno usposobljeni in upora-bljajo pri delu sodobno opremo. Vedno pripravljeni pomagati, tovarištvo in ideali-zem so vrline, ki so društvo izoblikovale skozi vsa ta leta.

Prijateljsko sodelovanje med PGD Dob in FF Hagenbrunn se je začelo julija leta 1979 na gasilskem tekmovanju v avstrijskem mestu Stockerau. V spomin na to sta obe društvi leta 1999 podpisali svečano izjavo o sodelovanju. Na ta način sta obe-ležili svoj 20-letni jubilej z željo po še nadaljnem dolgoletnem sodelovanju, ki bi se nadaljevalo tudi med mlajšimi generacijami.

Kot poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Hagenbrunn čestitam vsem kraja-nom Doba, da imajo v svoji sredini tako delavno gasilsko društvo. Članom društva pa želim ob njihovi 120-letnici ustanovitve vse dobro in veliko zadovoljstva pri svo-jem delu. Obenem pa jim želim tudi čim manj akcij in seveda poškodb pri svojem delu.

Zahvaljujem se ing. Pavlu Orehku za dobro in prijateljsko sodelovanje v času nje-govega predsedovanja. Novemu predsedniku Luki Pušniku pa želim v prihodnje uspešno delo v društvu.

NA POMOČ!poveljnik FF Hagenbrunn,

HBI Karl Böhm


120 let

DRAGE GASILKE, DRAGI GASILCI!

“Stati inu obstati” je njega dni zapisal Primož Trubar, člo-vek, ki mu je bilo že v zibko položeno marsikaj, zagoto-

vo pa pogum, srčnost, pamet in vztrajnost. Vrline, lastne lju-dem, ki jim je vsak dan posebej kristalno jasno, čemu sploh so in kaj je njih poslanstvo. In če se ljudje, ki spoštujejo na-vedene človeške vrline, združijo v skupino, ki natanko ve, kaj je njeno osnovno poslanstvo, v skupino, ki ve, kateri so tisti najpomembnejši cilji, ki jih želi doseči, v skupino, ki ve, da je misel na sočloveka nekaj plemenitega, da ima beseda “poma-gati” nekakšno, skoraj nerazložljivo življenjsko prednost pred vsemi drugimi besedami, potem (v navedenem primeru) do-bimo – PGD Dob. In če ti ljudje, prav vsi, do zadnjega, skozi čas trmasto vztrajajo v svojem humanitarnem, prostovoljnem poslanstvu, če tem ljudem nikoli in nikdar ni težko priskočiti “Na pomoč!” (mnogokrat med prvimi), potem lahko mirne duše zapišem, da sem – ponosen, ker sem tudi sam eden izmed mnogih. Dobskih gasilk in gasilcev, namreč. Da sem ponosen na vse tiste članice in člane PGD Dob, ki so s svojim trdim delom prispevali sicer drobcen, a v bistvu mogočen kamenček v mozaik zgodbe o 120-letnem delovanju našega gasilskega društva. Kakšen jubilej!

Vztrajati vsem najrazličnejšim vsakodnevnim težavam in neprijetnostim, ki spre-mljajo tvoje delo, navkljub, vedno s srcem in z dušo storiti tisto, kar ti veleva člove-koljubna dolžnost, vedno brez velikih besed, v praksi preprosto – pomagati, to so atributi, vredni iskrenega spoštovanja. Prav v PGD Dob sem se naučil (bolje bi bilo, če bi zapisal, da “so me naučili”), da najoptimalnejši pogoji za delo oz. delovanje niso (praviloma) neka nuja. Prej nasprotno! Če se samo spomnim, v kakšnih pogojih so ljudje, ki jim je v preteklosti srce bílo za dobsko gasilstvo, delovali, se v meni nehote prebudi občutek hvaležnosti in dobrote. Ti ljudje niso nikoli, kljub očitnemu po-manjkanju t. i. osnovnih delovnih sredstev oz. pripomočkov, zatajili. Nikoli!

Človek je resnično ponosen, ko prebira stare, zaprašene zgodovinske zapiske, ki od-stirajo tančico skrivnostnosti in morebitnega nepoznavanja razmer in pred bralca (bralko) razgrinjajo vse tisto plemenito in vestno opravljeno in človekoljubno in vseskozi prostovoljno delovanje ljudi, združenih v PDG Dob. V teh ljudeh so resnič-no utripala velika srca. Ti ljudje so bili vedno moj svetel vzgled, ob njih sem žlahtnil svoj odnos do soljudi, pa tudi do sveta. Vse skupaj je bila odlična šola za življenje. Za življenje, ki je vedno polno nenavadnih presenečenj. Prav zaradi dela v PGD Dob sem bil nemalokrat pripravljen na izzive življenja veliko bolj, kot bi bil sicer. In prav zaradi navedenega sem globoko hvaležen usodi, da mi je omogočila sodelovanje v društvu, ki letos praznuje tako častitljiv jubilej.

Hvaležen sem tudi vsem kolegom in kolegicam, ki so mi zaupali mesto podpred-sednika društva, kar razumem kot priznanje za delo, katerega sem vedno in pov-sod opravljal z velikim zadovoljstvom, za delo, ki mi je bilo vsak trenutek v veselje.

10

Ogromno lepega smo doživeli skupaj. Ogromno. Nehote mi misel uide v spomine na gasilske olimpijade in na vsa osvojena priznanja, pa na delo z mladimi, nadebudni-mi članicami in člani, ki se še dandanašnji z veliko vnemo lotevajo učenja gasilskih veščin, vse z enim samim namenom – pomagati, ko bo treba, pa nadalje na nenehna usposabljanja, odkrivanja novosti na gasilskem področju in odkrivanja novih znanj, pa na treninge, na trdo in zavzeto delo na njih, kjer smo se vseskozi prav vsi, do zadnjega, dodobra zavedali, da lahko le tako, s trdim, vztrajnim delom dosežemo boljše rezultate, pa na trenutke, ko smo skupaj, kot eden, pripravljali (in potem tudi več kot uspešno uresničili) prenekatero veselico, kjer smo v družbi s sokrajankami in sokrajani nazdravljali vsemu dobremu in plemenitemu, pa ... Še in še bi lahko našteval ...

Me pa z velikim zadovoljstvom navdaja dejstvo, da nam je uspelo projekt, imenovan “Novi gasilski dom v Dobu”, pripeljati v sklepno fazo. Imamo gradbeno dovoljenje, gradnja se bo – to drži, kot pribito – začela! Uspeh vseh nas, uspeh preprostih ljudi, “ki v srcu dobro mislimo”. V nove prostore se bo preselila tudi KS Dob, kar pome-ni izboljšanje pogojev za delovanje tistih, ki smo jih izvolili v organe KS Dob. Vsa sredstva, ki jih bomo pridobili s prodajo obstoječih prostorov KS Dob, bodo vložena v gradnjo nove stavbe, novega gasilskega doma v Dobu. Praznik, zagotovo in nedvo-umno! Praznik ljudi in za ljudi!

Ko se v teh dneh počasi poslavljam od predsednikovanja KS Dob, si želim le eno – da bi tisti, ki bodo prevzeli vodenje za mano, znali in zmogli udejaniti začrtano. Da bi jim tisti nekdo, kdor koli že je, naklonil pogum, srčnost, pamet in vztrajnost. In neomajno voljo do dela. Prostovoljnega. Da bodo lahko soljudem vedno, kadar bo to narekovalo življenje, priskočili “Na pomoč!”. Brez velikih besed, le z velikimi, človeškimi dejanji. Tako kot to znamo le gasilke in gasilci PGD Dob.

Čestitke vsem, ki v svojih srcih nosite pečat PGD Dob. Iz srca!

predsednik Sveta KS Dob, Robert Hrovat


120 let

RAZVOJ GASILSTVA V DOBU

Elementarne nesreče, ki so pogosto uničevale imetje in življenja občanov, so bile tiste, zaradi katerih se je bilo treba organizirati za varovanje imetja in življenj

pred požari in nezgodami. Kot je zapisano v raznih dokumentih, je krumperški ba-ron Renbach daroval dva bronasta kipa Adama in Eve občini Dob za nakup pri-mernega orodja za gašenje požarov. To je bil temelj za ustanovitev gasilstva v Dobu.

Pri osnovanju društva sta pomembna dva organizatorja, ki sta bila do tedaj vneta člana v gasilskem društvu Brdo. To sta bila Karel Detela - Milajznov ter Tomaž Po-točnik, dobski kaplan in navdušen gasilec.

7. maja je gorelo v Dobu in sosednja gasilska društva so uspešno ustavila ognjeno stihijo in preprečila še večjo škodo. Njihovo posredovanje je bilo prepričljiv dokaz, kako nujno je imeti svoje gasilsko društvo. Občinski odbor se je tako odločil, da bo z denarjem, ki je bil tedaj naložen v hranilnici, kupil ročno brizgalnico s pripadajo-čimi deli in cevmi. Ves ta inventar je bil naročen leta 1890 v Pragi.

Zaradi raznih razprtij se gasilci niso mogli takoj organizirati, nenehni požari v vasi pa so jih spametovali, da so se hitro naučili rokovati z orodjem, kot je januarja 1890 pisal Slovenski narod.

12

Uradni začetek delovanja društva je bil 18. aprila 1890 – tedaj je namreč C. K. de-želne vlade pod zaporedno številko 4658 sprejela v nemščini napisana pravila de-lovanja društva z naslovom F. F. AICH. Kasneje so naslov F. F. AICH prečrtali in uradno zapisali PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DOB. Isti datum imajo tudi pravila, ki so bila pripravljena že prej. Uradno ugotovljeni datum ustanovitve Gasilskega društva Dob je tako torej 18. april 1890. Pravila so bila uradno potrjena tudi s strani občine Dob, podpisali so jih župan Franc Videmšek in Vulgo Emavsar s svojimi svetovalci. Pravila so napisana v lepi slovenščini in jih hrani Arhiv Slovenije.

Ustanovni občni zbor Gasilskega društva Dob je bil 24. avgusta 1890. Udeležba je bila nadvse zadovoljiva, saj se ga je udeležilo 45 aktivnih gasilcev in 25 podpornih članov. Za poveljnika je bil izvoljen FRANC STARE - Judežev, njegov namestnik je postal MIHA BIRK - Koželj, vodja plezalcev MIHA STARE - Stare, vodja brizgal-ničarjev ALOJZ LUŽAR, vodja varuhov BOŠTJAN ZARNIK - Marinček, zaupni preglednik BLAŽ VOJSKA - Blaž, zaupnik pa JANEZ BLATNIK - Blatnik. Prvi or-ganizator TOMAŽ POTOČNIK, dobski kaplan, je postal tajnik in blagajnik društva. Po službeni dolžnosti pa se je 18. novembra 1890 od Dobljanov poslovil, v zahvalo za njegovo pionirsko gasilsko delo v Dobu so mu gasilci pripravili baklado.

Leta 1890 je bil zgrajen tudi nov gasilski dom. Med dobrotniki, ki jih ni bilo malo, naj omenimo le Banko Slavija Ljubljana, Ljubljansko hranilnico ter samega cesarja Franca Jožefa.

Ustanovno slovesnost je društvo organiziralo 28. junija 1891. Udeležba je bila veli-častna, saj so se zbrali gasilci iz Brda, Šiške, Domžal, Mengša, Kamnika, Šentvida nad Ljubljano, Tobačne tovarne Ljubljana, nastopili pa sta tudi domžalska in mengeška godba. Slovesnosti je prisostvovalo več kot štiri tisoč ljudi. Nagovor je pripravil dob-ski župnik, ki je brizgalno tudi blagoslovil. Gasilci so pripravili tudi tombolo.

Pomembnost tedanjega društva lahko ovrednotimo tudi s podatkom, da je Deželni odbor Gasilskemu društvu Dob nakazal 100 goldinarjev, ostalim društvom pa le po 40 goldinarjev.

V letih od 1893 do 1901 je bil načelnik društva KAROL DETELA - Milajzen, de-setletno delovanje so gasilci praznovali pri Adeli Detela - Milajznu, čisti dobiček pa namenili nakupu orodja in Osnovni šoli Dob.

Po smrti Karla Detele, ki je bil pokopan z vsemi gasilskimi častmi, je bil leta 1901 za načelnika izvoljen ANTON MAHKOTA - Zgornji Makula.

Na občnem zboru župe Kamnik 5. aprila 1914 so kot predsednika Gasilskega dru-štva Dob izvolili IVA DETELO.

Še pred tem je deželni odbor razpustil Gasilsko društvo Dob, ker dobski gasilci niso šli gasit v Krtino, kar pa je bilo v odločbi izrecno zahtevano. To je odboru služilo le za izgovor, da so lahko razpustili društvo, v katerem so bili gasilci naprednjaki, ki niso hoteli pristopiti k novoformirani Ljubljanski zvezi pod okriljem takratne SLS.


14 120 let

Gasilska zveza je protestirala, ker je menila, da deželni zbor ni pristojen za spreje-manje takih odločitev.

Za napredne ideje v društvu pa se niso zavzemali niti starejši odborniki. Na občnem zboru 9. aprila 1922 niso dovolili mlajšim gasilcem vstopiti v najvišji organ društva, dovolili pa niso niti gašenja Majdičevega mlina. Vodenje društva je zelo dolgo ostalo v rokah stare uprave.

Na občnem zboru 1. aprila 1924 so za častnega člana izvolili Miha Grošlja, dolgole-tnega požrtvovalnega in delavnega gasilca.

Ob 35-letnici društva, ki je bila zaznamovana s slovesnim praznovanjem, je bilo odlikovanih devet najzaslužnejših gasilcev.

Priložnost za odlikovanja je bila tudi 8. avgusta 1933, ko je na slovesnosti ob štiride-setletnici predanega in požrtvovalnega dela prejelo odlikovanja šest članov društva: Ferdinand Stare, Franc Štrukelj, Josip Blatnik, Miha Luteršek ter Franc Cerar. Ivan Hribar in Anton Kovič pa sta priznanji prejela za 25 let dela v gasilski organizaciji.

Zaradi neurejenih razmer v četi oz. društvu je 5. februarja 1937 banska uprava raz-rešila stari odbor in določila začasno vodstvo z Ivom Detelo na čelu. Začasni odbor je 14. februarja 1937 organiziral občni zbor, ki je IVA DETELO izvolil za predsedni-ka, tajnik je postal JANEZ KUHAR, blagajnik STARBEK FRANC, poveljnik JOŽE GRILC in KAREL ŠTRUKELJ kot brizgalničar, v odboru pa so bili še: JANEZ ORE-HEK, JANEZ GROŠELJ, MIHA LUTERŠEK ml. ter PAVLE KOROŠEC.

Novi odbor si je zadal nalogo, da društvo čim prej kupi motorno brizgalno. V ta namen so ročno brizgalno, ki so jo uporabljali 47 let, prodali, že v oktobru 1937 pa so od izdelovalca Zupana iz Ljubljane prejeli motorno brizgalno, za katero so odšteli 28.650 din.

Slovesna izročitev in blagoslovitev je bila 12. junija 1938. Botrovala sta IVANKA DROLKA in JOŽE GRLIČ, ki je tudi obiskoval strokovno-tehnični tečaj v Ljubljani in ga opravil z odliko. Tako on kot predsednik društva IVO DETELA sta prejela državni odlikovanji – SREBRNI KRIŽEC. Slovesnost je bila lepa in dobro obiskana.

Zaradi nemške okupacije so propadli marsikateri načrti dobskih gasilcev. Za nov avtomobil je bilo zbranega že precej denarja, a ker avtomobila ni bilo mogoče kupiti, so se odločili za nakup sodobnega voza. Okupator je odbor Gasilskega društva Dob razpustil, postavil je sicer »ortsgrupfuhrerje«, vendar gasilcev ni pridobil.

Vojna ni prizanesla niti članstvu. ALOJZIJ BEVK, eden od organizatorjev, je padel že leta 1942, MIHA LUTERŠEK ml., podpoveljnik, je padel 1943, istega leta je padel tudi poveljnik JOŽE GRLIČ. Leta 1945 je v Dachauu preminil JOŽE KRIŽNAR, umrl je MIHA JUTERŠEK, že leta 1944 pa je umrl JANKO VIDEMŠEK.

Decembra 1945 je bil sestanek, ki se ga je udeležilo 12 gasilcev, Martin Cvetko pa


je vse prisotne seznanil z navodili, ki so jih prejeli iz Kamnika. V skladu z novim zakonom je bila četa preimenovana v društvo, leta 1951 pa je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo, ki so ga sestavljali: KAREL JUTERŠEK, MARTIN CVETKO, SANDI RIHTAR, JANEZ OREHEK, PAVEL OREHEK, SLAVO JUTERŠEK, NIKO AŽMAN, BOŽO LIMONI in ANTON LIMONI.

60-letnica društva se je praznovala v letu 1952 z veliko sektorsko vajo, ki je bila združena s podelitvijo značk za dolgoletno uspešno delo v društvu.

Januarja 1954 je umrl FRANC ŠTRUKELJ - Udanček, zadnji ustanovni član Gasil-skega društva Dob.

Ob 65-letnici obstoja društva je bil 7. avgusta 1955 razvit članski prapor, ki so mu prisostvovali: Skupščina občine Domžale, Tovarna Prebold, Kmetijski kombinat Čr-nelo, TOSAMA ter Papirnica Količevo.Leto 1966 je zaznamovala gradnja vodovoda, vgrajeni so bili hidranti, ki so veliko prispevali k manjši požarni ogroženosti Doba in okolice.

Na občnem zboru 29. januarja 1967 je bil izvoljen nov upravni odbor, katerega pred-sednik je postal SANDI RIHTAR, poveljnik STANE OPAŠKAR, tajnik JUTERŠEK KAREL, blagajnik SLAVO JUTERŠEK, gospodar ANTON ROGELJ st., podpovelj-nik JOŽE KRIŽNAR, desetar pa CIRIL ZUPANC. Pod vodstvom tako izvoljenega odbora je društvo začelo hitro poslovno in gospodarsko in še posebej operativno napredovati. Poseben veter je zavel s prihodom desetarja CIRILA ZUPANCA.

V letu 1968 so stari dom nadzidali in pridobili prostor za orodje ter sejno in konfe-renčno sobo.

Gasilska zveza Slovenije je v letu 1969 podelila priznanja: KARLU JUTERŠKU – odlikovanje I. stopnje, SANDIJU RIH-TARJU in MARTINU CVETKU – odli-kovanje II. stopnje, SLAVO JUTERŠEK in PAVLE VOJSKA pa STA prejela odlikova-nji III. stopnje.

Gradnja doma je bila dokončana 12. juni-ja 1970, ko je društvo praznovalo 80-le-tnico. V tem letu, ko je kraj DOB prazno-val 750 let pisnega imenovanja, je Stane Stražar izdal knjigo »750 let Doba«, v ka-teri je lepo opisano tudi 80-letno aktivno delo Gasilskega društva Dob.

15. julija 1973 društvo prevzame nov kombi IMV, ki sta mu botrovala ALE-KSANDRA in JOŽE KOŽELJ.

16 120 let

Ob 90. jubilejnem občnem zboru, ki je bil 19. januarja 1980, smo člansko desetino poimenovali po pokojnem častnem poveljniku MARTINU CVETKU, istočasno pa sta bila izvoljena tudi nov upravni in nadzorni odbor društva, v katerem SANDI RIHTAR postane predsednik, TONE AŽMAN tajnik, SLAVO JUTERŠEK blagajnik, CIRIL ZUPANC poveljnik, MILAN HRIBAR podpoveljnik, MILOŠ ŽARGI gospo-dar, ostali člani odbora pa: EMA VOJSKA, NIKO AŽMAN, PAVEL OREHEK st., PAVLE VOJSKA, MAKS VRHOVNIK ter JANEZ GROŠELJ. Ob tej priložnosti je bila izdana tudi posebna vsebinsko bogata številka glasila Krajevne skupnosti Dob HRAST, gasilci pa smo pripravili tudi vrsto prireditev. Osrednjo slovesnost je po-pestril OKTET TOSAMA, še posebej pa smo bili veseli obiska naših prijateljev iz Hagenbrunna v Avstriji.

Na zaključni slovesnosti smo prevzeli gasilsko vozilo »TAM 125 T 10«, ki ga je društvo v upravljanje prejelo od Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari Občine Domžale. Vozilo lahko imenujemo največjo pridobitev v 90. letih gasilstva v Dobu.

Tudi v zadnjem obdobju je društvo aktivno delovalo. Velik poudarek je bil predvsem na tekmovalnem področju. Dosegali so se namreč vrhunski rezultati. Dokaz za to so udeležbe na zadnjih šestih gasilskih olimpijadah. Desetine so se domov vedno vračale z zlatimi odlikovanji.

Tudi na usposabljanje in posodobitev opreme se ni pozabljalo. V letu 1998 smo ob-novili in posodobili orodno vozilo TAM. Največja pridobitev prejšnjega desetletja pa je bil nakup novega kombija. Kombi smo dokončno opremili in ga ob praznova-nju 110-letnice predali v uporabo.


Zadnjih deset let je bilo zelo očitno v znamenju gasilskih tekmovanj, predvsem udeležba naših članov A 4 na kar dveh gasilskih olimpijadah, in sicer leta 2005 v Varaždinu na Hrvaškem ter lansko leto v Ostravi na Češkem. Leta 2006 sta začeli delovati tudi novi mladi članski desetini. Formirala se je namreč še ena ekipa članov A 6, pridobili pa smo tudi ekipo članic A. Obe novonastali članski ekipi sta pridno trenirali, se udeleževali raznih tekmovanj in se po dveh letih odločili za preizkus v pokalnem tekmovanju GZ Slovenije. Po treningih ne izostajajo niti rezultati. Zelo uspešno je tudi delo z mladino, saj vsako leto pridobimo mlade, nadebudne pionirje in mladince.

V zadnjem desetletju smo poskrbeli tudi za zunanjo podobo našega gasilnega doma, dali smo mu namreč na pogled precej prijaznejšo fasado. Pomemben je bil nakup zabojnika, v katerem hranimo opremo, saj zaradi prostorske stiske v gasilnem domu drugače pač ne gre. Ampak teh težav bo menda kmalu konec! Aprila letos smo na-mreč končno dobili gradbeno dovoljenje za nov gasilski in krajevni dom, katerega temeljni kamen bomo položili prav letos ob častitljivi 120-letnici delovanja našega društva.

Temeljni cilj društva oziroma njegovih članov je bil in je še vedno ta, da je članstvo času in potrebam primerno usposobljeno in opremljeno. Tako naj bi bilo tudi v bodoče.

18 120 let

OGNJENI ZUBLJI SO UNIČEVALI DOMOVE

Način gradnje poslopij v starih časih, gasilska neosveščenost, tehnično neopre-mljeni vaščani – vse to je bilo vzrok, da marsikdaj ljudje niso bili kos požarom.

Nemočno so zrli v pogorišča, v propad domov, ki so jih gradile roke več rodov. Stre-la, pa tudi zlobne roke so bili glavni vzroki večine požarov.

Tako je, po pisanju zgodovinarjev, že leta 1715 pogorela pristava na Vesevki, 23. maja 1864 pa je pogorelo sedem kmetij v Dobu. Goreti je pričelo pri Marelarju, kjer so kuhali vojaki, požar pa se je razširil še na sosednje kmetije. Istega leta je v Dobu zagorelo še v septembru, in sicer sta zaradi požiga zagoreli Cajhnova in Marinčkova kmetija.

Že leto poprej pa je pogorel domala ves Vir. Vzrok velikega požara je bilo »ljubezen-sko« maščevanje vojakov, ki so jih domači fantje prepodili z vasovanja.

Mlin pod Močilnikom je pogorel 5. septembra 1872. leta, 5. maja pa je zopet zagore-lo v Dobu in ta datum pravzaprav pomeni prelomnico, saj so gasilci požar pogasili v zelo kratkem času, krajani pa so začeli razmišljati o ustanovitvi gasilskega društva.

5. februarja 1890 je v nočnih urah izbruhnil požar pri Končku. Vaščani so ga z veliko poguma pogasili kar na primitiven način, saj pri tem niso uporabljali brizgalne, ki je tedaj že bila v Dobu, a žal z njo nihče ni znal upravljati. Prvo organizirano gašenje je bilo 25. oktobra 1890, ko je gorelo pri Pavru.

28. marca 1891 je gorelo na Gorjuši pri Štibju, Mišu in Primašku, gasilci iz Doba pa so že uspešno posredovali tudi izven svojega domačega kraja, saj ohranjeni zgo-dovinski viri pričajo, da so skupaj z domžalskimi gasilci uspešno omejili požar na Rodici, kjer so pogorela gospodarska poslopja Šarca, Rakefa, Kompareta in Rodeta.

13. septembra 1898 je gorelo na Količevem pri Majerju, Pokazinu in Podrekarju. Območje je spadalo v okoliš dobskih gasilcev, ki so uspešno posredovali.

Požari so bili stalni spremljevalec tedanjega življenja. Tako je 10. aprila 1902 zagore-lo pri Levcu, 4. 8. 1905 pa pri Kremžarju, kjer so iz goreče hiše rešili osemdesetletno mater. 19. 9. 1910 je zaradi neprevidne igre otrok zagorelo pri Resniku na Želodniku, strela pa je 14. 6. 1912 povzročila požar pri Štuku, le pet dni kasneje pa je pogorela Močilnikarjeva domačija na prostoru sedanjega letnega gledališča na Močilniku. S tem pa ognjene stihije v letu 1912 še ni bilo konec. 27. 8. 1912 se je vnela Vrbanova domačija, zatem pa tudi Levčevo gospodarsko poslopje.

2. marca 1913 je gorelo pri Štefančku v Češeniku, iz goreče hiše pa so dobski gasilci rešili starega očeta. Pri Pavlinu na Želodniku je zagorelo 10. 3. 1923, istega leta pa je pogorela Dimčeva hiša, ki je stala za Majerjevo hišo. Leta 1925 je zopet zagorelo pri


Pavlinu na Želodniku, novembra leto kasneje pa je pogorelo gospodarsko poslopje pri Štibju na Gorjuši, istega leta je bil 27. avgusta požar pri Hajevcu.

Leta 1928 so bili v okolišu dobskih gasilcev kar trije požari, ki so zahtevali veliko njihovega dela in požrtvovalnosti. Tako je zaradi otroške igre zagorelo pri Majerju v Dobu, pri Videmšku je ogenj podtaknila zlobna roka, v Turnšah pri Škandru pa je istega leta pogorel kozolec.

29. novembra 1931 je nekdo podtaknil ogenj pri Kaplju v Češeniku, Goltnarjeva hiša pa je pogorela 20. 5. 1932. Približno leto kasneje (23. 5. 1933) je gorelo pri Logaju, Bedenščev toplar pa je pogorel 28. maja 1936.

Leta 1937 je gorela hiša pri Tumpeljnu, pri gašenju Bedenščevega dvojnika z repom pa so prvič sodelovali gasilci z motorno brizgalno. Pri njenem »ognjenem krstu« je sodelovalo 21 gasilcev, njena uporaba pa pomeni velik korak pri tehnični opremlje-nosti dobskih gasilcev. Istega leta je 25. maja gorelo pri Smoletu.

Dobski gasilci so sodelovali tudi pri gašenju tedanjega največjega požara v Papirnici Količevo, ko je motorna brizgalna delovala 22 ur brez napake, gasilci pa so z veliko požrtvovalnostjo in prizadevnostjo skušali iztrgati ognjeni stihiji, kar se je največ dalo. Isto popoldne je strela zanetila požar na Vegantovi hiši, gasilci so ga pogasili z ročno brizgalno.

24. junija 1941 je strela zanetila požar na Marinčkovem kozolcu, 4. januarja 1948 pa je zaradi nepravilnega ravnanja s petrolejko zagorelo gospodarsko poslopje pri Levcu. V juniju tega leta je zagorel hlev pri Videmšku. 14. 10. 1949 je gorela opekar-na na Želodniku, rdeči petelin pa je v istem letu opustošil tudi domačijo Peregrina Kosmatina v Turnšah.

20 120 let

16. 2. 1952 se je vnela cvetlična greda v Črnelem, junija istega leta pa se je le pravo-časnemu in požrtvovalnemu posredovanju gasilcev treba zahvaliti, da požar v žu-pnijskih hlevih ni prešel na dvojno gospodarsko poslopje. Istega leta je strela zažgala gospodarsko poslopje Albina Smolnikarja - Štibja, ki je, komaj dobro obnovljeno, naslednjega leta ponovno zagorelo.

Leta 1956 je gorelo v Turnšah, 13. novembra pa je iz neznanega vzroka zagorelo pri organistu – Ivanu Grošlju. Ponoči 24. maja 1958 je slaba električna napeljava bo-trovala požaru pri Ediju Semeju, zvečer 14. junija pa je zagorelo pri Janezu Starinu - Hrastarju v Turnšah.

Zaradi slabega dimnika je 29. marca 1961 gorelo v graščini Črnelo, 22. novembra 1963 pa je zagorelo gospodarsko poslopje pri Rapovcu na Gorjuši. Vmes je bilo še nekaj manjših požarov, ki pa so bili hitro omejeni, saj so pri njih posredovali tehnič-no in strokovno dobro usposobljeni dobski gasilci, ki so bili vedno med prvimi, ko je bilo treba priti na pomoč, ne glede na to, od kod jih je poklicala sirena.

31. maja 1979 je zagorel gozd na Močilniku, 25. junija pa je strela zanetila požar na Matevževem kozolcu na Želodniku.

Goreli so tudi naši gozdovi. Tako je leta 1981 izbruhnil požar v gozdu na Želodniku, ki je bil hitro omejen, gasilci pa so uspešno posredovali tudi pri gašenju kozolca, na katerem je ogenj zanetila strela. Pri tem se je pokazalo, kako nujno je treba imeti v vsakem, še tako majhnem kraju izvežbano trojko.

Leta 1982 je izbruhnil požar na leseni lopi pri Majheniču, povzročila ga je strela. V poznih večernih urah pa so gasilci posredovali pri Bedenšču, kjer je zagorelo pod-strešje kovačnice in svinjske kuhinje. Uspešno posredovanje gasilcev je preprečilo večjo materialno škodo in še enkrat dokazalo, kako nujna je ustrezno organizirana protipožarna zaščita.

Marca 1983 je zaradi eksplozije plina gorelo v Črnelem, dobski gasilci pa so v za-dnjih letih velikokrat posredovali tudi pri gašenju smetišča na Močilniku, kjer so z uspešnimi posredovanji preprečevali še večjo onesnaženost okolja in vseskozi opo-zarjali na previdnost tudi na smetišču.

10. avgusta 1983 je strela zanetila požar pri Cajhnu v Dobu. Goreti je pričelo ob 18. uri, požar pa je bil omejen v 20 minutah. Treba je bilo premetati več ton sena in odkriti streho ter s tem preprečiti, da bi se tleče seno ponovno vžgalo. Sodelovalo je 25 gasilcev, ki so svoje delo zaključili ob 1. uri ponoči.

Prav za to leto je značilno, da se je rdeči petelin velikokrat pojavljal v sosednjih vaseh. Gorelo je v graščini, večkrat je bilo treba posredovati pri manjših požarih v notranjosti stanovanj, ko so se vnela drva, gasilci pa smo pri svojih posredovanjih morali uporabljati tudi dihalne aparate.

Januarja 1985 je gorelo v kletnih prostorih Ivana Kuharja - Mihova, štirikrat so mo-


rali posredovati na smetišču, čeprav pravzaprav to ni dolžnost Gasilskega društva Dob.

V letu 1986 je strela zanetila požar pri Jožetu Ledererju, v avgustu istega leta pa je gorelo tudi v graščini Krumperk. Posredovanje gasilcev je terjalo tudi leto 1989, ko so gasili požar v stanovanju Koleš, v septembru pa so z ročnimi gasilskimi aparati, da ne bi naredili še več škode, uspešno pogasili tudi požar v kuhinji Jamarskega doma na Gorjuši.

Leta 1990 je po Sloveniji pustošila velika vodna ujma, ki je zajela tudi območje ob-čine Domžale in KS Dob. Akcija odstranjevanja posledic je potekala tri dni, v njej je sodelovalo 25 članov operative.

Naslednje leto v dnevih napada Jugoslovanske armade na slovenskih tleh in obmo-čju naše občine smo na poziv občinskega štaba Civilne zaščite organizirali nepreki-njeno dežurstvo v dneh od 29. 6. do 8. 7. 1991.

Tudi v letu 1992 smo imeli največ posredovanj v povezavi z naraslimi vodami.

Leta 1994 smo gasili požar pri Rapovcu na Gorjuši, kjer je gorel kozolec. Sodelovali smo tudi pri gašenju požara na gospodarskem poslopju v Trzinu s 15 gasilci.

V letu 1995 smo s 15 člani in pomočjo CPV ter ostalih PGD pogasili večji požar na gospodarskem poslopju Pavleta Marinčka v Češeniku. V veliko pomoč nam je bilo naše orodno vozilo Tam, s katerim smo dovažali potrebno vodo za gašenje, saj so bili hidranti v zelo slabem stanju in neuporabni. Istega leta smo posredovali tudi pri požaru v papirnici Količevo ter drugih manjših požarih.

24. 4. 1997 smo gasili požar tovornjakov in garaže pri obrtniku Milanu Skočaju na Viru. Kljub gašenju s težko peno sta tovornjaka pogorela, dva pa sta bila zelo poško-dovana. Bilo je še nekaj manjših požarov v Dupeljnah, Hrastniku nad Moravčami, Čepljah, Kokošnjah in Krašnji.

Največjo škodo so našemu kraju v letu 1998 zopet zadale poplave. Svoje bregove so prestopile reke Rača, Radomlja in Rovščica, zato je bilo potrebno črpanje vode, reševanje živine ter ostalega imetja. Sodelovalo je 33 naših operativcev.

25. 3. 1999 je prišlo do požara pri kontroliranem kurjenju podrastja na Močilniku. Ekipa gasilcev iz Doba in CPV Količevo je ob pravočasnem posredovanju preprečila razširitev požara na večjo površino.

V letu 2000 smo dobski gasilci posredovali pri požaru na smetišču v Dobu, kjer so se sicer večkrat vnele smeti. Večji požar se je istega leta zgodil tudi v papirnici Količevo.

Leta 2001 je pred božičnimi prazniki prišlo do požara v stanovanju na Ljubljanski cesti 40 v Dobu, kjer je pregreto olje zanetilo požar v kuhinji. Kljub hitrem posre-dovanju poklicne enote CPV Količevo in naše enote žal nismo mogli rešiti življenja

22 120 let

krajana. Dan po požaru smo pomagali tudi pri popravilu požarišča.

Naslednje leto smo posredovali kar nekajkrat. Gasili smo požare v industrijskih objektih, v stanovanjih, pa tudi v naravi, večkrat smo črpali tudi meteorno vodo. Na posredovanja se je vsakokrat odzvalo veliko število gasilcev.

Leta 2003 smo kar nekajkrat krotili podtaknjene gozdne požare, pri katerih je so-delovalo 49 gasilcev iz našega društva. Kar štirje požari v 4 dneh so se razširili na območje od Šumberka pa vse do Rov. Požari so se zaradi ugodnih razmer za gorenje širili izredno hitro, kljub temu pa smo jih omejili in pogasili, na koncu pa so prijeli tudi krivca.

V letu 2005 je kar 28 dobskih gasilcev posredovalo, ko se je zrušil hlev na Kidričevi v Dobu. Živina je bila ujeta pod ruševinami, s hitrim in preudarnim posredovanjem smo v kar najkrajšem času uspešno rešili vso živino. Še isti večer pa smo v bale po-spravili nemalo sena iz porušenega objekta.Leto 2006 je zaznamoval požar v papirnici na Količevem, kjer je 25 naših gasilcev kar tri dni brez prestanka gasilo, da so ga omejili in pogasili. Do požara je prišlo zaradi iskre, ki jo je povzročila lokomotiva, požar pa se je nato razširil na skladišče surovin. Istega leta je bilo še kar nekaj drugih požarov, črpali smo vodo iz stanovanj, prekrivali strehe zaradi nočnega naliva.

V letu 2007 naši gasilci niso pomagali le pri raznih nesrečah znotraj naše gasilske zveze, pač pa so pomagali tudi pri odpravljanju posledic poplav v Železnikih. Iz istih vzrokov so morali gasilci posredovati tudi v domačem kraju, kjer so preprečevali


vodi, da bi prišla do stanovanjskih objektov, črpali so vodo in reševali imetje. 7 naših gasilcev je pomagalo tudi pri iskanju pogrešane osebe.

V zadnjih dveh letih k sreči ni prišlo do večjih požarov, zato pa vse pogosteje prihaja do naravnih nesreč, kot so neurja in poplave.

To so bili zgolj grobi podatki, številke in datumi, ki govorijo o požarih v našem do-mačem kraju, saj bi natančnejši popis pomoči, ki je bila nudena s strani naših gasil-cev tekom vseh teh let, terjal bistveno več prostora. O posredovanjih naših gasilcev pri posameznih požarih si lahko preberete v knjigi Staneta Stražarja »NA POMOČ«. Z navedenimi podatki bi vam radi le predstavili pomembnost Gasilskega društva Dob pri posredovanju v naši Krajevni skupnosti Dob. Ob koncu lahko zapišemo le še to, da je bilo vseh njihovih uspešnih posredovanj zanesljivo toliko, da se jih ne bi sramovala niti poklicna gasilska enota.

Še vedno pa ostaja najpomembnejša naloga vseh gasilcev preprečevati požare, opo-zarjati na nevarnosti ognjene stihije in se za njeno preprečevanje tudi usposabljati ter ustrezno tehnično opremljati. Zato PGD Dob vsako leto skupaj z vsemi krajani pripravi akcije za pregled hidrantov ter si vseskozi prizadeva za večjo osveščenost vseh krajanov, da bi s skupnimi močni požare ne le gasili, temveč jih zlasti prepre-čevali.

24 120 let

GASILCI DELAVNI ŽE 120 LET

Ko so v Dobu pred 120 leti zanesenjaki ustanovili takra-tno Prostovoljno gasilsko društvo Dob, verjetno niso

mislili, da so postavili temelj za društvo, ki bo skozi takratna skromna sredstva, vojno vihro in druga krizna obdobja uspe-šno pripeljalo to organizacijo, ki temelji na humanitarnosti in prostovoljstvu, tako daleč.

Gasilci se skozi ves ta čas zavedamo, da je naše poslanstvo pomoč človeku v nesreči. Ker pa nesreča ni samo ogenj, mo-ramo biti gasilci v današnjem času usposobljeni za posredo-vanje tudi ob drugih naravnih in tehničnih nesrečah. Novi materiali, nove metode gašenja, nova gasilska oprema, nove vrste naravnih nesreč od nas zahtevajo še več časa, namenjenega izobraževanju.

Z zadovoljstvom lahko sporočimo, da je naše operativno članstvo zelo dobro stro-kovno usposobljeno, saj se naši člani redno udeležujejo raznih izobraževanj in vaj, ki jih organizirajo Gasilska zveza Slovenije, Gasilska zveza Domžale ali samo društvo. Da v Dobu razpolagamo z močno bazo gasilcev, nam pove tudi podatek, da je 18 naših članov tudi poklicnih gasilcev.

Druga naša največja aktivnost so razna gasilska tekmovanja, ki vključujejo tudi mla-dino, ženske in starejše gasilce. Prav na tem področju je naše društvo zelo uspešno že več desetletij. Naše ekipe se udeležujejo tekmovanj po Sloveniji in tujini. Zaradi izvrstnih dosežkov ekip članov na državnih tekmovanjih, smo se udeležili olimpijad v Avstriji, na Poljskem, v Nemčiji, na Danskem, Hrvaškem in Češkem. Ker razpola-gamo z velikim številom ekip, ki pridno vadijo, se še naprej nadejamo dobrih rezul-tatov, saj nam znanja in volje ne primanjkuje.

V času ko društvo praznuje visoki jubilej, smo dobski gasilci pred velikimi izzivi. Pričetek gradnje novega gasilskega doma že vsi nestrpno pričakujemo, saj nam se-danji prostori ne nudijo primernih pogojev za normalno delo. Novi gasilski dom bo razpolagal s prostori, kjer bomo gasilci lahko izvajali aktivnosti, ki jih sedaj nismo mogli ali pa smo jih morali drugje. Večji del doma bo namenjen shrambi gasilskih vozil in gasilsko reševalne opreme.

Opremljenost PGD Dob je dobra, saj smo v zadnjem času s pomočjo občine prido-bili kar nekaj reševalne in osebno zaščitne opreme. V tem letu pa smo pričeli tudi z aktivnostmi glede nakupa novega kombiniranega vozila, ki bo še povečal našo operativno moč in nam tako dodal vzpodbude še za nadaljnje delo.

Glede na statistiko ugotavljamo, da je na našem območju manj požarov, kar mora-mo pripisati večji osveščenosti krajanov ter izvajanju zakonov iz varstva pred požari in drugimi nesrečami. Je pa v zadnjih letih opaziti porast drugih elementarnih ne-


sreč, za katere smo gasilci usposobljeni in tudi temu primerno opremljeni.

Gasilci smo prostovoljci, zato nam kljub današnjemu tempu življenja ni žal časa, ki ga porabimo za gasilsko dejavnost. Najlepše plačilo za delo je zadovoljstvo krajanov in njihovo zavedanje, da smo jim vedno pripravljeni priskočiti NA POMOČ.

Ob visokem jubileju vsem članom društva čestitam in jim želim še veliko uspeha pri njihovem delu.

poveljnik PGD Dob,Pavle Vojska

26 120 let

SODELOVANJE S PRIJATELJSKIM FF HAGENBRUNN IZ AVSTRIJE

Le malo je gasilskih društev v Sloveniji, ki bi imela prija-teljske vezi z enakimi društvi v Evropi. Gasilsko društvo

Dob pa že tri desetletja prijateljuje z gasilskim društvom iz Hagenbrunna v Avstriji. Tekmovalni uspehi so bili tisti, ki so naše člane prvič pope-ljali izven meja naše domovine. Leta 1979 je naša desetina na predlog Gasilske zveze Slovenije odpotovala na mednarodno tekmovanje v mesto Stockerau v sosednji Avstriji, kjer je za-sedla zelo dobro peto mesto. Tam smo se srečali in spoznali z gasilci iz Hagenbrunna. Pripravili so nam zelo prisrčen spre-jem in spoznali smo, da meje in različni jeziki ne ločujejo ljudi, ki živijo za enake ideale in ki so pripravljeni pomagati sočloveku. To naše druženje je preraslo v pri-jateljstvo, ki še vedno traja. Za njihovo gostoljubje smo se oddolžili tako, da smo jih povabili na slovesnost ob 90-letnici našega društva. Pripravili smo jim prisrčen sprejem in ko so odhajali, so bili navdušeni in v svoj kraj ponesli polno prijetnih vtisov s svojega prvega obiska v naši državi. Ob slovesu smo si obljubili, da bodo naša druženja postala tradicionalna. Preteklo je že več kot 30 let od prvega srečanja in kljub menjavi generacij v obeh društvih to prijateljsko sodelovanje in druženje ostaja. V teh letih smo si izmenjali veliko izkušenj in skupaj preživeli veliko lepih trenutkov. Naše tekmovalne desetine so si na tekmovanjih z mednarodno udeležbo nabirale dragocene izkušnje. Te so naši desetini pomagale pri uspehu na naši prvi olimpijadi v Vöcklabrucku v Avstriji leta 1985. Na prizorišču nam je ob osvojitvi zlate značke prvi čestital prav poveljnik FF Hagenbrunn g. Rudolf Gilg. Tudi vseh ostalih naših uspehov na tekmovanjih v Avstriji in v domovini so se prisrčno veselili – ponosni, da so skupaj z nami izpo-polnjevali naše znanje. V vseh teh letih druženj smo gasilci iz Doba dobro spoznali sam kraj Hagenbrunn in si ogledali veliko znamenitosti Dunaja in bližnje okolice. Na obiskih smo se vedno dobro počutili, saj smo bili vedno gostje pri gasilskih družinah. Tradicionalno so bili obiski zelo dobro načrtovani in tudi ogledi strokovno pripravljeni in izpeljani. Tako smo imeli možnost podrobno spoznati organiziranost in delovanje prostovoljnih in profesionalnih gasilcev v sosednji državi. Tudi dobski gasilci smo se na obiske naših prijateljev iz Avstrije vedno skrbno in z veseljem pripravljali. Skozi vsa ta leta smo jim predstavili življenje v Dobu in tudi znamenitosti Slovenije. Ob vsakem obisku smo organizirali izlet in tako predstavili Slovenijo v vsej svoji raznolikosti. Skupaj smo obiskali Bled, Bohinj, Kropo, Begunje, Postojno, Kamnik, Ljubljano, Portorož, Lipico in še bi lahko naštevali. Prijateljske in


iskrene vezi pa so se prepletle tudi med posameznimi družinami, pri katerih so bili gostje v času obiskov nastanjeni. V času napada na Slovenijo pa se je rek, da prijatelja spoznaš v nesreči, izkazal za resničnega. Prijatelji iz Hagenbrunna so namreč za en teden v varstvo sprejeli 10 otrok iz Doba. To dejanje naj ne gre v pozabo in naj bo bodočim rodovom za vzgled. V želji, da se to sodelovanje ohrani, smo v obeh društvih soglasno sklenili, da po dvajsetih letih druženja podpišemo Svečano izjavo o prijateljstvu in sodelovanju. Tako smo leta 1999 izjavo v nemškem jeziku podpisali v Hagenbrunnu, leto kasneje

pa še v slovenskem jeziku v Dobu. Izjavo so podpisali: za FF Hagenbrunn Rudolf Gilg in Karl Böhm, za PGD Dob pa Aleksander Rihtar in Pavel Orehek. In tako mineva že več kot trideset let – imamo veliko lepih skupnih spominov. Spo-minjamo se tudi prijateljev, ki jih žal ni več med nami. Stvari so se v obeh društvih v tem času tudi spremenile, toda naše prijateljstvo ostaja. Ostajajo vezi, ki so se v teh letih stkale med gasilci iz Doba in Hagenbrunna, njihovimi družinami in pa seveda tudi med ostalimi ljudmi. Upam in prepričan sem, da bomo še dolgo uspeli negovati naše prijateljstvo in sodelovanje, ki se je zgradilo med ljudmi iz različnih držav z različnimi navadami – vendar z enim ciljem: pomagati sočloveku.

NA POMOČ!Pavel Orehek

28 120 let

PREGLED DELA ŽENSKIH DESETIN

PGD Dob praznuje v letošnjem letu častitljivo 120-letnico svojega obstoja in delovanja. V vseh teh letih so številni

prostovoljci dokazali, da je gasilska dejavnost nepogrešljiva in nezamenljiva. Biti bližnjemu v pomoč je v času individu-alizma, ko se vsak zapira v svojo školjkino lupino, pohvalna dejavnost. To pravim zato, ker v današnjem potrošniškem svetu vsi ves čas nekam hitimo, nimamo več časa za svoje najbližnje, za druženje, za klepet in brezskrbne urice, ki si jih moramo pogosto˝ukrasti˝ v prenatrpanem urniku. Vsak, žal, gleda samo na svojo korist in dobrobit, skoraj nihče več nikomur ne pomaga. K sreči pa vendarle niso vsi ljudje taki. Mnogi še vedno najdejo čas za humanitarne dejavnosti in gasilstvo je ena izmed njih. Navsezadnje je gasilec lahko vsak, ki si to želi biti. Dobri gasilci pa so redki. Njim ni žal mnogih prostovoljnih ur in celo neprespanih noči, ko morajo opravljati svojo nalogo. Brezplačno pomagajo vsem, ki pomoč potrebujejo, pa naj si gre za po-žar, poplave ali druge elementarne nesreče, ki so čedalje pogostejše. In v Dobu smo taki, zato lahko društvo obstaja tako dolgo in nič ne kaže, da bi prenehalo s svojim delovanjem. Celo nasprotno! Naprej nas ženejo novi cilji. Motivacija je še vedno prisotna, doseženi uspehi pa nam dajejo energijo za nadaljnje delo.

Pravijo, da brez žensk ne gre – in tudi v našem društvu je tako. Seveda ne od samega


začetka delovanja društva, kajti v letu 1890 in še veliko kasneje je bila gasilska de-javnost izključno domena močnejšega spola. Ženske so pomagale le kot podporne članice. Aktivno pa smo začele delovati mnogo kasneje. Nekaj več kot trideset let je od takrat, ko se je v Dobu formirala prva ekipa mladink. Že na samem začetku smo dokazale, da zmoremo tudi me dosegati odlične uspehe in se enakovredno postaviti vsem ostalim članom ob bok. Kljub začetnemu posmehovanju, češ, kaj se pa one silijo, smo vztrajale vse do danes. Mladinska ekipa je že zdavnaj odrasla v člansko. Pridružile so se nam tudi nove, mlajše ekipe. Ves čas smo dosegale lepe uspehe na mnogih tekmovanjih po Sloveniji, v občinskem merilu pa smo bile ves čas nepre-magljive. Ženskim ekipam se je večkrat uspelo uvrstiti na državna tekmovanja (Ptuj, Maribor, Kočevje, Ravne), kjer pa nam je tekmovalna sreča običajno pokazala hrbet in nam je vedno le za las ušla uvrstitev na gasilsko olimpijado. Morda pa nam bo to uspelo v prihodnosti.

Ponosna sem, da sem lahko članica v tako dobrem društvu, in vse bralce lepo poz-dravljam z gasilskim pozdravom:

NA POMOČ!

referentka za žensko dejavnost,Urša Iglič

30 120 let

DELO Z MLADINO

Začnem lahko z mislijo: NA MLADIH SVET STOJI. Ta rek še kako drži, saj se v gasilstvu iz mladih pionirčkov in

pionirk razvijejo kasnejši predsedniki, poveljniki, operativci ali pa člani, ki so venomer pripravljeni pomagati in delovati v društvu s tako lepo tradicijo. Seveda pa jih že s prvimi gasil-skimi koraki poskušamo čim bolje pripraviti na to.

V zadnjih 10 letih se je na področju mladine, vaji z vedrov-ko in mladinski vaji ter DMG, pridružilo tudi dosti drugih dejavnosti, ki pritegnejo naš podmladek in jih tako dalj časa držijo pri gasilcih, da jim prostovoljstvo pride v kri in so pri-pravljeni pomagati pri humanem gasilskem delu. Vendar pa je v današnjem tempu življenja zelo težko pridobiti mlade, saj imajo poleg šolskih obveznosti še dosti do-datnih dejavnosti in za gasilce ne ostane več toliko časa, kot bi si ga želeli mentorji za dobro pripravo na tekmovanja. Prav tekmovanja pa so tista, ki so za otroke najbolj zanimiva, obenem pa se naučijo tudi ekipnega sodelovanja, saj napaka enega pome-ni napako vseh tekmovalcev.

V preteklih obdobjih je bilo največ poudarka na vaji z vedrovko za pionirje in pi-onirke ter vaji za mladince in mladinke. V Dobu smo že večkrat dokazali, da se z mladino dobro dela in tako so rezultati na občinskem nivoju vedno znova odlični. Izpostaviti pa je treba leto 2006, saj se je našim mladinkam uspelo uvrstiti na držav-no tekmovanje, kjer so v hudi konkurenci zasedle 12. mesto. Najbolj pa me veseli, da nam uspe pripraviti vsaj po eno ekipo v vsaki kategoriji, kar uspe le malo društvom v gasilski zvezi. Z osvojitvijo prvega mesta pa si mladinci in mladinke zaslužijo tudi


nastop na mednarodnem tekmovanju v Koprivnici in tako smo tudi tam večkrat sodelovali.Kot sem že omenil, je tekmovalnih disciplin vse več – in kviz je ena izmed njih. Na občinskih oziroma v začetku še sektorskih kvizih smo sodelovali že od samega za-četka. Večkrat se nam je uspelo uvrstiti tudi na oder za zmagovalce. Na tem mestu pa moram malo grajati mentorje, saj tisti, ki imajo možnost vpogleda v vprašanja, vse prevečkrat favorizirajo svoje tekmovalce, in se je le stežka prebiti na regijski nivo. Res pa je, da se stanje počasi izboljšuje. Najboljši rezultat je uspel ekipi mladincev, ki se ji je uspelo uvrstiti na državni kviz in tam doseči 13. mesto.

Naši pionirčki in mladinci merijo moči tudi v orientaciji, kjer potrebujejo veliko iz-najdljivosti, spretnosti in pa tudi hitrosti. Ekipa mladincev je leta 2006 na državnem tekmovanju zasedla odlično 5. mesto, v lanskem letu pa je ekipa mladink prav tako v državni konkurenci zasedla 15. mesto. To sta le najboljši uvrstitvi na državnem ni-voju, da pa je lahko naše društvo tam sploh lahko nastopilo, so se morale mladinke že prej izkazati na občinskem in regijskem tekmovanju.

Naši najmlajši sodelujejo tudi na tekmovanju v veleslalomu, ki je z občinskega ni-voja, kjer je v začetku sodelovalo po 20 tekmovalcev, prerasel v regijskega z 200 tek-movalci. Tega zabavnega dogodka smo se udeleževali tudi dobski smučarji in prav vsakič do zdaj zasedli lepe uvrstitve, tudi na stopničke.

Društvo mladi gasilec, ki je bilo v preteklih letih tako uspešno, je zaradi večjega števila disciplin in pomanjkanja časa (tako mentorjev kot tudi otrok) zdaj malo v zatonu. Kljub vsemu smo se nekajkrat udeležili regijskih tekmovanj DMG, vendar vidnejših rezultatov ni bilo. V preteklem obdobju smo skupaj z OŠ Dob organizirali eno izmed takih tekmovanj, kjer je tekmovalo prek 40 ekip.

Poleg tekmovanj naši pionirji ter pionirke sodelujejo tudi pri čistilnih akcijah, po-magajo pri letnih prireditvah, raznašajo razna vabila, skratka priskočijo na pomoč, kadar jih starejši kolegi potrebujemo. Za svojo zavzetost pa so nagrajeni z enodnev-nim izletom, kjer si privoščijo kopanje.

Seveda pa tudi mentorji ne počivamo, saj se poleg priprav na tekmovanja udeležu-jemo raznih izobraževanj (za naziv mentor mladine), sestankov in pa v zadnjih letih tudi prednovoletnega srečanja mentorjev gasilske zveze, kjer si izmenjamo izkušnje pri delu z mladino.

To je le kratek povzetek delovanja na področju mladine. Resda je včasih težko in naporno, vendar je vse skupaj poplačano z otroškim smehom, zadovoljstvom in navdušenostjo ob dobri uvrstitvi na tekmovanjih. Naj izkoristim dano priložnost in se lepo zahvalim vsem mentorjem tekom let, ki so si vzeli svoj čas za preživljanje uric na našem travniku, in pa vsem, ki so kakor koli pomagali pri delu z mladino. Gasilskemu društvu Dob pa želim še veliko tekmovalnih in drugih uspehov.

referent za mladino,Jure Rogelj

32 120 let

KRAJEVNI IN GASILSKI DOM DOB

V prvi polovici leta 2006 je v PGD Dob dozorela ideja, da morajo zamisli o no-vem gasilskem domu dobiti končno obliko tudi na papirju. Na povabilo gasil-

cev smo zato v arhitekturnem biroju Geoplan d.o.o. začeli izrisovati prve in nadalj-nje idejne rešitve, ki smo jih z gasilci sproti usklajevali, dopolnjevali in nadgrajevali. Od samega začetka je bilo najpomembnejše izhodišče vseh idejnih študij oblikovati funkcionalen, varčen, sodoben in estetsko oblikovan objekt, ki mora biti tudi pri-merno umeščen na gradbeno parcelo. Decembra 2008 je končna šesta varianta idej-nega projekta dobila zeleno luč in naposled smo pričeli z izdelavo projekta PGD in PZI. Časovni okvir pridobitve gradbenega dovoljenja je bil malo daljši od načrtova-nega, saj se je pojavilo nekaj zapletov, ki pa smo jih timsko uspešno rešili. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano aprila 2010. Z izdelano projektno dokumentacijo PZI je zdaj pred vrati tudi izvedba javnega razpisa za izvedbo gradnje do tretje gradbene faze. Istočasno potekajo med gasilci in občino Domžale dogovori, kako tvorno po-vezati moči za gradnjo doma, pridobiti nepovratna sredstva in tako čimprej doseči končni cilj: zgraditi sodoben, funkcionalen in lep krajevni in gasilski dom, ki bo v ponos tako gasilcem kot vsem krajanom Doba.

Gasilski in krajevni dom Dob je zasnovan v dveh podolgovatih tlorisih. V spre-dnjem delu bo v eni etaži ob cesti gasilska garaža, v zadnjem delu v treh etažah pa bodo prostori za gasilce in krajane. Kletna etaža bo popolnoma vkopana, vendar izvedena tako, da bo neposredno osvetljena in prezračevana. Do kleti bosta vodila dva ločena dostopa po zunanjih stopnicah. Kletne površine bodo namenjene tako gasilskemu društvu Dob kot tudi krajevni skupnosti in jih bo mogoče uporabiti za shrambne, društvene in druge namene. V pritličju ne bo nikakršnih grajenih ovir, zato bo dostop omogočen tudi gibalno oviranim osebam. Pritličje bo namenjeno veliki gasilski garaži za tri specialna vozila, zadnji del z ločenimi vhodi pa se bo uporabljal za potrebe PGD Dob in Krajevne skupnosti Dob, pri čemer se bodo lah-


ko njuni smiselno urejeni prostori med seboj po potrebi povezovali (sejna soba). Dostop do velike mansardne dvorane bo z notranjih stopnic, predvideno pa je tudi dvigalo. Dvorana, ki bo velika 200 m2 in bo povezana tudi s čajno kuhinjo, bo omo-gočala zborovanje 100 občanov.

Celoten gasilski in krajevni dom bo imel 885 m2 neto notranje kvadrature. Oce-njena vrednost investicije je 850.000,00 EUR. Gradbeno dovoljenje predvideva pet ločenih faz gradnje, tako da bo tudi z manjšimi in ločenimi finančnimi vložki možna gradnja posameznih faz in s tem postopno napredovanje gradnje objekta. Ena od strešin dvokapnega objekta je orientirana neposredno proti jugu, zato je sestavni del gradbenega dovoljenja tudi gradnja fotonapetostne elektrarne po celotni južni stre-šini, ki bo ob polnem sončnem obsevanju letno lahko proizvedla do 132,6 kWh/m2. Tako tudi PGD Dob s projektom uresničuje načelo trajnostne gradnje, saj bo velik del električne energije lahko pridobival tudi iz obnovljivih virov energije – sonca. Dobski gasilci predvidevajo polaganje temeljnega kamna v juniju 2010, začetek gradnje doma pa takoj zatem. Hitrost napredovanja gradnje je seveda odvisna od različnih dejavnikov. Z gradnjo gasilskega in krajevnega doma v osrčju Doba bodo gasilci in krajani pridobili res veliko. Sodoben in funkcionalen objekt bo omogočil boljše vadbene in reševalne pogoje vsem generacijam gasilcev in krajanov, krajevni skupnosti pa boljše delovne prostore, ki jih bomo lahko vsi uporabljali. Ker so gasilci v okviru tega projekta že do zdaj pokazali res veliko vztrajnosti, trme in zagona, v končni rezultat ni mogoče dvomiti. Mi smo ponosni in zadovoljni, da pri tem lahko pomagamo.

Helena Kovač, univ. dipl. ing. arh.

34 120 let

ZGODOVINA PRIDOBIVANJA ZEMLJIŠČA PGD DOB

Gasilsko društvo Dob in Krajevna skupnost sta se v letu 1987 odločila, da odku-pita zemljišče Udančkove propadajoče domačije. Namen nakupa je bil pridobi-

tev vadbenega prostora za gasilsko društvo, obenem pa odstranitev na pol porušene hiše, ki je kazila in ogrožala okolico. KS Dob, Jože Josipovič, odvetnik Jože Rožman in lastniki zemljišča 196/1 in 197 k. o. Dob: Karel Štrukelj, Anton Štrukelj, Terezija Lipar, Fani Pavlin, Marija Strle, Ivanka Lap, Ivan Štrukelj in Miha Štrukelj so 24. 2. 1987 podpisali kupoprodajno pogodbo o prodaji zemljišča in dovolili, da se obstoje-či objekt zaradi nevarnosti in izgleda poruši. Kupnina zemljišča je znašala 4.500.000 din – v ta znesek pa ni bil vračunan strošek rušenja objekta, katerega predračunska vrednost je bila približno enaka ceni kupnine. Rušitev so izvedli prostovoljci, stroški odvoza materiala so bili minimalni. Veliko zaslug za nakup zemljišča imata predse-dnik KS Dob Josipovič Jože in predsednik GD Dob Zupanc Ciril.

Žal omenjena pogodba ni bila uradno izpeljana do konca in tako so bili zgoraj ome-njeni lastniki v zemljiško knjigo še vedno vpisani kot solastniki zemljišča. Krajevna skupnost je z izjavo Sveta KS Dob 17. 10. 1990 potrdila, da je Gasilsko društvo Dob v celoti lastnik zemljišča 196/1 in 197 k. o. Dob.

Ker pogodbe sodniško niso bile overjene, ni bil urejen prenos lastništva v zemljiški knjigi, zato se je na seji Sveta KS Dob dne 12. 12. 1994 sprejel sklep, da KS Dob po-oblašča GD Dob, da zadevo uredi po pravni poti.

GD Dob se je z odvetnikom dogovoril o načinu, kako pravno urediti prepis že pla-čanega zemljišča. Ugotovljeno je bilo, da so nekateri dediči, s katerimi je bila podpi-sana kupoprodajna pogodba, žal že pokojni, zato je bilo treba poiskati nove pravne zastopnike zemljišča.

Kljub temu da nihče od pravnih zastopnikov ni nasprotoval prepisu zemljišča na GD Dob, smo se z odvetnikom Martinom Kosmino dogovorili, da se na Okrajno sodišče vloži zahtevek za ureditev lastništva, kar je bilo storjeno dne 27. 11. 1997.Del zemljišča Udančkove domačije 196/3 k. o. Dob pa je bil v lasti Občine Domžale. Vložena je bila prošnja za preknjižbo le-tega na GD Dob, za kar je bila podlaga Za-kon o gasilstvu, ki je dovoljeval gasilskim društvom, da zemljišča in zgradbe, ki jih uporabljajo za svoje potrebe, prepišejo na svoje ime. Občina Domžale je s sklepom z dne 8. 7. 1998 omenjeno parcelo prenesla v last gasilskega društva.

Ker se postopek za prepis ni premaknil z mrtve točke, je upravni odbor PGD Dob ocenil, da se poišče hitrejša rešitev. Z notarjem Jožetom Rožmanom smo se dogovo-rili o novih pogodbah o prenosu lastništva na PGD Dob, za koordinatorja PGD Dob pa je bil zadolžen tajnik Stanko Grčar. Prve pogodbe so bile podpisane z že znanimi pravnimi nasledniki konec leta 1998. Zaradi smrti nekaterih dedičev so bile potreb-


ne ponovne zapuščinske razprave s pravnimi nasledniki. Zadnja, šesta pogodba, je bila podpisana v drugi polovici leta 2000. Ob tej priliki se PGD Dob zahvaljuje vsem pravnim naslednikom, s katerimi so bile podpisane nove kupoprodajne pogodbe, da niso zahtevali ponovnega plačila kupnine oziroma drugih nadomestil za zemljišče.

Pri tem so nastali dodatni stroški (del katerih je krila tudi KS Dob):odvetnik Martin Kosmina 56.200,00 SITsodne takse 41.250.00 SITnotar Jože Rožman 281.179.00 SITdavčna uprava Domžale 99.998,00 SITSKUPAJ 478.627,00 SIT

Po zaključku vseh postopkov je PGD Dob postalo lastnik parcel 196/1, 196/3 in 197 k. o. Dob. S tem, da je bilo zemljišče vseskozi precej zasedeno, je bil namen nakupa upravičen. Desetine so na njem z veseljem trenirale za gasilska tekmovanja. Istočasno pa se je porodila tudi misel o gradnji novega gasilskega doma, saj doseda-nji ni ustrezal sodobnemu načinu dela – med drugim dom nima niti sanitarij. V letu 2003 se je pokazala možnost nakupa parcele 202/13 k. o. Dob (na njej je stala Jeklinova hiša), ki meji na gasilsko zemljišče. Zaradi težav z dostopom na to parcelo sta se njena lastnika Marko in Marjeta Ravnikar odločila za prodajo le-te. Pri notar-ju Jožetu Rožmanu je predsednik PGD Dob Pavel Orehek dne 21. 2. 2003 podpisal kupoprodajno pogodbo o odkupu zemljišča 202/13 k. o. Dob. Kupnina je znašala 12.000.000,00 SIT – delno jo je prispevala tudi KS Dob.

36 120 let

STATISTIKA PGD DOBV Prostovoljno gasilsko društvo Dob je v letu 2010 včlanjenih 260 članov.

Vrsta člana Število članovpionir 43mladinec 14pripravnik 14prostovoljni gasilec – operativec 91prostovoljni gasilec – rezerva 1veteran 16član 34podporni član – neaktivni član 57

Čin Število članovgasilec 17gasilec I. stopnje 24gasilec II. stopnje 17nižji gasilski častnik I. stopnje 6nižji gasilski častnik II. stopnje 7gasilski častnik 6gasilski častnik I. stopnje 4gasilski častnik II. stopnje 10višji gasilski častnik I. stopnje 1višji gasilski častnik II. stopnje 2višji gasilski častnik org. smeri II. stopnje 1

AKTIVNI ČLANI PO SPECIALNOSTIHSPECIALNOST Skupajstrojnik 15uporabnik dihalnega aparata 34obnovitveni tečaj za uporabnika dihalnega aparata 6tečaj za gašenje notranjih požarov modul A 10uporabnik radijskih postaj 21tehnični reševalec 12obnovitveni tečaj za tehničnega reševalca 2tehnični reševalec pri helikopterskih posredovanjih 3reševalec ob nesrečah z nevarnimi snovmi 3sodnik gasilskih in gasilsko-športnih disciplin 11inštruktor 3bolničar 8informatik 1tečaj za vodja članic 1mentor mladine 5usposabljanje s helikopterjem 8


UPRAVNI ODBOR PGD DOB Predsednik: Luka PušnikPodpredsednik: Robert Hrovat Poveljnik: Pavle Vojska ml.Podpoveljnik: Martin Juteršek ml.Tajnik: Stanko GrčarBlagajnik: Jure MilanovičGospodar: Tomaž ZavrlPomočnik gospodarja: Primož Homar Referent za mladino: Jure RogeljReferent za žensko dejavnost: Urška IgličReferent za veterane: Stipe BarišičČlani: Aleksander Rihtar Pavel Orehek Milan Hribar st. Anton Ažman Vili Pevec Tomaž Orehek Andrej Vilar Primož Žnider

NADZORNI ODBOR PGD DOB Predsednik: Janez BreceljnikČlana: Janez Gaberšek Edo Šimenc st.

ČASTNO RAZSODIŠČE PGD DOB Predsednik: Božo LimoniČlana: Anamarija Cerar Feliks Lampret

PREDSEDNIKI GASILSKEGA DRUŠTVA DOB:Ime in priimek Od leta Do letaKarol Detela 1891 1901Anton Mahkota 1901 1910Ivan Detela 1933 1941 1947 1957Janez Orehek 1957 1962Pavle Vojska st. 1962 1963Aleksander Rihtar 1963 1980Ciril Zupanc 1981 1993Pavel Orehek 1993 2010Luka Pušnik 2010

38 120 let

POVELJNIKI GASILSKEGA DRUŠTVA DOB:Ime in priimek Od leta Do letaFranc Stare 1890 1914 1920 1924Ferdinand Stare 1925 1933Jože Gerič 1933 1941Martin Cvetko 1946 1967Jože Križnar 1959 1970Stane Opaškar 1967 1968Ciril Zupanc 1970 1981Milan Hribar 1981 1998Pavle Vojska ml. 1998

TAJNIKI GASILSKEGA DRUŠTVA DOB:Ime in priimek Od leta Do letaTomaž Potočnik 1890 1891Aleksander Rihtar 1947 1950Pavel Orehek 1950 1952Karel Juteršek 1952 1963Niko Ažman 1952 1955Jože Križnar 1955 1957Niko Ažman 1963 1966Franci Majhenič 1966 1968Pavel Orehek st. 1968 1975Mihael Štrukelj 1975 1979Anton Ažman 1979 1983Stanko Grčar 1983

BLAGAJNIKI GASILSKEGA DRUŠTVA DOB:Ime in priimek Od leta Do letaTomaž Potočnik 1890 1891Franc Stare 1900 1910Franc Starbek 1937 1941Jože Križnar 1958 1959Pavle Vojska st. 1959 1960Slavo Juteršek 1960 2003Jurij Milanovič 2003

Viri: Matična knjiga in arhiv PGD DobSlavo Juteršek Aleksander Rihtar Stanko Grčar

39Prostovoljno gasilsko društvo Dob 39Prostovoljno gasilsko društvo Dob

NADZORNI ODBOR POROČA …

Uspešno delo nadzornega odbora, ki ga je leta vodil tovariš Pavle Vojska starejši z ostalimi člani, poskušamo nadaljevati.

Nadzorni odbor društva nadzoruje poslovanje društva, tj. materialno, finančno in administrativno delo upravnega odbora društva. Za svoje delo odbor odgovarja občnemu zboru, ki ga je izvolil. Sestavljen je iz treh članov, kakor je zapisano v dru-štvenem statutu.

V imenu nadzornega odbora se iskreno zahvaljujem celotnemu članstvu našega društva, ki uspešno opravlja humano poslanstvo na področju zaščite in reševanja. Zahvala pa gre tudi vsem krajanom, ki vedno radi priskočijo na pomoč, ter vsem donatorjem in prijateljem gasilstva. Brez Vaše podpore in pomoči naše društvo ne bi bilo tako uspešno pri rednem delu preventive in operative. Uspešni smo bili tako pri gašenju in v posredovanju ob naravnih nesrečah – predvsem ob poplavah, ki so zaradi terena in obilice padavin vse pogostejše, kot tudi v predstavljanju našega društva na društvenih, občinskih, državnih in tudi mednarodnih tekmovanjih.

Nadzorni svet vseskozi spremlja delo upravnega odbora in celotnega društva. Se-stanke, sklicane po potrebi, je dobro pripravljal in vodil tovariš Pavel Orehek, dolgo-letni predsednik društva. Njegovo delo pa je letos prevzel tovariš Luka Pušnik! Na sestankih upravnega odbora je prisotnost vedno stoodstotna, zato so predlogi ter dogovori, ki jih sprejemamo, uspešno izvedeni.

Nadzorni odbor PGD Dob je 28. 1. 2010 pregledal blagajniško ter računovodsko poslovanje in iz pregledane dokumentacije ugotovil, da je za leto 2009 računovod-sko delo opravljal računovodski servis gospe Danijele Horvat v sodelovanju z bla-gajnikom Jurijem Milanovičem, ki uspešno nadaljuje poslanstvo pokojnega Slava Juterška. Iz predložene dokumentacije nadzorni odbor ni ugotovil napak, zato na delo blagajnika in računovodskega servisa nima pripomb.

Za pravočasno sprejemanje vabil na seje in ostale aktivnosti, sprotno vodenje tajni-ške knjige, sprejemanje dopisov in odgovarjanje nanje pa je zaslužen tovariš Stanko Grčar.

Naloge gospodarja – skrb za osebno zaščito ter tehnično opremo in vozni park, ki morata biti po končanih posredovanjih vedno čista in pripravljena za naslednja po-sredovanja – uspešno opravlja Tomaž Zavrl.

Nadzorni odbor spremlja delo društva vse leto in ugotavlja, da vsi člani opravljajo svoje delo uspešno in kvalitetno.

Člani nadzornega odbora v sestavi Janeza Breceljnika, Janeza Gaberška in Eda Ši-menca se zahvaljujemo vsem, ki ste uspešno opravljali svoje delo, ter želimo, da s

40 120 let

takim delom tudi v prihodnje nadaljujete.

Leto 2010 je za naše društvo jubilejno leto, saj praznujemo 120-letnico obstoja, slav-nostno pa jo bomo obeležili prvi konec tedna v juniju.

Člani nadzornega odbora so:

predsednik Janez Breceljnik,član Janez Gaberšek,član Edo Šimenc.

V službi ljudstva na pomoč, varno dan in noč!

predsednik NO PGD Dob, Janez Breceljnik


TEKMOVALNI DOSEŽKI

Prvo ocenjevalno tekmovanje na območju sektorja Vir-Dob je bilo 24. julija 1949 na Viru, kjer je dobska desetina po naknadnem odvzemu prvega mesta zasedla

2. mesto.

1969: Na izbirnem tekmovanju pionirjev v Ljubljani je dobska ekipa zasedla 2. me-sto, kar je pomenilo uvrstitev na republiško tekmovanje v Laškem. Tam so naši pi-onirji dosegli 7. mesto.

1971: Odvilo se je republiško tekmovanje članov v Mariboru. Naša ekipa je dosegla srebrno tekmovalno značko.

1976: Na republiškem tekmovanju je dobska desetina članov osvojila zlato tekmo-valno značko GZS.

1978: V Brežicah se je odvilo mladinsko republiško tekmovanje, kjer so dobski mla-dinci dosegli 21. mesto, pionirji A 10. mesto in pionirji B 30. mesto.

1979: Na regijskem tekmovanju Domžale-Kamnik-Litija so člani iz Doba osvojili 1. mesto, člani II 9. mesto, mladinci 1. mesto, mladinke 3. mesto, pionirji A 4. mesto in pionirji B 4. mesto.

1980: Odvilo se je republiško tekmovanje v Celju. Tam so naši člani osvojili 2. mesto, mladinci pa 7. mesto. Prav tako se je istega leta odvilo še državno prvenstvo v Tjen-tištu, kjer so člani zasedli 4. mesto.

1981: Naši člani so se prvič udeležili tekmovanja v Avstriji v Retzu, kjer so v tekmi za bronasto značko osvojili 1. mesto, v tekmi za srebrno značko (žrebanje funkcij) pa 3. mesto.

1982: Na področnem tekmovanju za memorial M. Haceta so dobske ekipe osvojile naslednje rezultate: člani A 1 so osvojili 1. mesto, člani A 2 2. mesto, člani B 1. mesto, pionirji A 3. mesto, pionirji B 3. mesto, mladinci pa so osvojili 1. mesto. Tako so se nekatere dobske desetine uvrstile na republiško prvenstvo za memorial M. Haceta. Tam pa so člani A z osvojenim 1. mestom postali republiški prvaki, člani B pa so osvojili odlično 3. mesto.

1983: Na republiškem tekmovanju v Gornji Radgoni so člani A zasedli 4. mesto, člani B pa 5. mesto. Obe ekipi članov sta tako osvojili zlato značko. Ekipa članic je zasedla 7. mesto in osvojila srebrno značko. Mladinci pa so zasedli 11. mesto in osvojili bronasto tekmovalno značko.

42 120 let

Istega leta se je odvilo tudi republiško prvenstvo v Ljubljani, kjer so dobski pionirji A osvojili 8. mesto, pionirji B pa 9. mesto. Obe ekipi sta prejeli zlati znački.

Članska desetina se je zopet udeležila tekmovanja v Avstriji v St. Poltenu, kjer je v tekmi za bronasto značko osvojila 1. mesto, v tekmi za srebrno značko pa 4. mesto.

1984: V Kraljevu se je odvilo državno prvenstvo, kjer je članska desetina osvojila 2. mesto ter se uvrstila na olimpijado.

1985: Na olimpijadi v Vocklabrucku so naši člani osvojili 8. mesto ter v tekmi 48 ekip osvojili zlato odličje. Istega leta so se udeležili tudi tekmovanja v avstrijskem mestu Stockerau. Tam so člani in članice zasedli 1.mesto.

1987: Odvilo se je regijsko tekmovanje Kamnik-Komenda, kjer so pionirji in pio-nirke A ter pionirji B 1 zasedli 1. mesto, pionirji B 2 5. mesto, pionirke B 8. mesto in mladinci 2. mesto. V članski tekmi so članice A zasedle 2. mesto, članice B 2. mesto, člani A 1 1. mesto, člani A 2 2. mesto ter člani B 2. mesto.

Kasneje istega leta se je odvilo tudi republiško prvenstvo v Ribnici. Tam so naši pi-onirji osvojili 2. mesto, pionirke pa 8. mesto. Na republiškem prvenstvu v Kopru pa so člani A 1 zasedli 1. mesto, člani A 2 2. mesto, člani B 4. mesto, članice B 2. mesto in mladinci 1. mesto.

S temi rezultati smo postali najuspešnejše društvo v SRS – po številu in rezultatih.

1988: Na državnem prvenstvu v Zrenjaninu so mladinci postali državni prvaki. Članska desetina je osvojila 2. mesto in zopet izpolnila kriterije za olimpijado v Varšavi.


1989: Na mednarodnem tekmovanju je ekipa PGD Dob zasedla 9. mesto in osvojila zlato medaljo. To je bila njihova 2. zlata olimpijska medalja.

1991: Potekalo je tekmovanje za uvrstitev na državno tekmovanje. Člani A 3, člani B in članice B so osvojili 1. mesto, člani A 1 2. mesto, mladinci pa 3. mesto. Vse ekipe iz Doba so se uvrstile na državno prvenstvo.

1992: Na državnem tekmovanju na Ptuju so dobski mladinci osvojili 2. mesto, člani pa na državnem tekmovanju v Velenju 3. mesto, kar je pomenilo tudi kvalifikacijo za CTIF v Berlinu.

1995: Odvilo se je področno tekmovanje v Komendi. Tam so mladinci, člani A 2 in člani B zasedli 1. mesto, pionirke so osvojile 2. mesto, člani A 1 pa 3. mesto.

1996: Na državnem prvenstvu v Celju so člani A zasedli 5. mesto, člani B pa so osvojili 6. mesto. Člani A so si z odlično uvrstitvijo zagotovili nastop na CTIF na Danskem, kjer so naslednje leto osvojili zlato medaljo. Na državnem prvenstvu v Hrastniku pa so pionirji osvojili 36. mesto, mladinci pa 11. mesto. Člani so zopet nastopili tudi na tekmovanju v Avstriji in osvojili 1. mesto.

1999: Na regijskem tekmovanju so pionirji zasedli 11. mesto, pionirke 2. mesto, mla-dinke 3. mesto, mladinci pa so osvojili odlično 1. mesto. Člani A so na tem tekmova-nju osvojili 3. mesto, člani B ter članice pa 1. mesto.

2000: Potekalo je državno tekmovanje tako za mladino kot tudi za člane in članice. V Mariboru in Kočevju smo sodelovali s skupno štirimi ekipami, dosegli pa smo naslednje rezultate: pionirke so zasedle 32. mesto, članice B 7. mesto, člani A in člani B pa odlično 5. mesto.

Naša ekipa članov A 2 je tekmovala tudi v pokalnem tekmovanju GZ Slovenije in je v končni razvrstitvi zasedla 4. mesto.

2001: Potekalo je regijsko tekmovanje Matevža Haceta v Mengšu, kjer so dobske pionirke zasedle 9. mesto.

2003: Odvilo se je regijsko tekmovanje (Ljubljana 3), kjer so naše ekipe vnovič za-sedale najvišja mesta. Članice B so osvojile bronasto odličje, člani A 4 so zasedli 2. mesto, člani A 2 in člani B pa so domov odnesli najžlahtnejšo izmed kovin. Ekipa članov A 4 pa je merila svoje moči in spretnosti tudi v pokalnem tekmovanju GZ Slovenije, kjer je v skupnem seštevku zasedla 6. mesto.

2004: Vse naše članske ekipe so se udeležile tekmovanja GZ Slovenije, kjer so članice B in člani A 4 osvojili 4. mesto, člani B in člani A 2 pa 2. mesto. Ekipa članov A 4 je sodelovala tudi v pokalnem tekmovanju GZ Slovenije, kjer je v skupnem seštevku zasedla 9. mesto.

44 120 let

2005: Člani A 4 so se tudi to leto udeležili pokalnega tekmovanja GZ Slovenije in na koncu sezone dosegli skupno 5. mesto. Na izbirnem tekmovanju za olimpijado v Varaždinu na Hrvaškem so v Slovenski Bistrici sodelovale 3 članske ekipe, dve v A in ena v B kategoriji. Ekipi članov A 4 se je uspelo uvrstiti v slovensko reprezentanco, in tako so si na olimpijadi priborili srebrno odlikovanje.

2006: V Dobu so se formirale nove članske ekipe, in sicer člani A 5, A 6 ter ekipa članic A. Novonastale ekipe so se kmalu začele udeleževati tekem in s tem prido-bivale dragocene izkušnje. Ekipa članov A 4 je tudi to leto sodelovala v pokalnem tekmovanju GZ Slovenije in zasedla odlično 4. mesto.


2007: V Kamniku se je odvilo regijsko tekmovanje (Ljubljana 3), kjer so članice A in člani A 6 dosegli 3. mesto, članice B in člani A 4 pa 1. mesto. Vse ekipe so se uvrstile tudi na državno tekmovanje naslednje leto. Mladinci in mladinke so na regijskem tekmovanju dosegli 5. mesto, pionirji 8. in pionirke 11. mesto. Člani A 4 so kot vsako leto tekmovali tudi v pokalnem tekmovanju GZ Slovenije in v skupnem seštevku zasedli odlično 2. mesto.

2008: V Ravnah na Koroškem se je odvilo državno tekmovanje, kjer so članice A dosegle 26. mesto, članice B 16. mesto, člani A 6 14. mesto, ekipa članov A 4 pa je zasedla odlično 3. mesto in s tem zopet dobila priložnost za uvrstitev na olimpijado. Članske ekipe so sodelovale tudi v pokalnem tekmovanju GZ Slovenije, kjer so člani A 6 zasedli skupno 12. mesto, članice A 7. mesto, člani A 4 pa zopet odlično 2. mesto.

46 120 let

2009: Kvalifikacije za olimpijado v Ostravi na Češkem so se zgodile spomladi v Kočevju. V tekmi članov A se je pomerilo 8 ekip. Konkurenca je bila zares močna in naša ekipa članov A 4 se je odlično odrezala. Osvojili so 4. mesto in se zopet uvr-stili na njihovo že 2. olimpijado! Tako se je cel avtobus navijačev julija lansko leto odpravilo navijat in spodbujat naše fante, ki so osvojili odlično 14. mesto in s tem tudi zlato značko.

PGD Dob smo se skozi vsa ta leta skrbno udeleževali tudi vseh občinskih in drugih okoliških tekmovanj, kjer smo vedno dosegali le najboljše rezultate tako v mladinski kot v članski konkurenci.


TEKMOVANJE ZA PREHODNI POKAL KS DOB

Gasilsko društvo Dob je v letu 1980 prvič organiziralo društveno gasilsko tek-movanje za PREHODNI POKAL KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB.

V letu 2009 je bilo izvedeno jubilejno 30. gasilsko tekmovanje za prehodni pokal KS Dob. V vseh teh letih je nastopilo 937 desetin iz cele Slovenije, od tega 745 moških desetin in 192 ženskih desetin.

Najhitreje so vajo z motorno brizgalno izvedli člani PGD Dob 2, in sicer v 32,6 se-kunde, v 33 sekundah pa sta jo s 15-metrskimi cevmi izvedli društvi PGD Štreklje-vec in PGD Šmartno na Pohorju v letu 2002.

Prehodni pokal KS Dob so v trajno last pridobila naslednja društva: leta 1988 člani PGD Dob, leta 1995 člani PGD Dob 2,leta 2001 ženski prehodni pokal PGD Hajdoše,leta 2006 člani PGD Dob 4.

Najboljša mesta v zadnjih 10 letih so zasedle naslednje enote:2000, suha vaja z motorno brizgalno in štafeta:1. mesto: PGD Štrekljevec 1. mesto: PGD Hajdoše, ženske2. mesto: PGD Šmartno na Pohorju 2. mesto: PGD Loka, ženske3. mesto: PGD Rova 2 3. mesto: PGD Tržec, ženske

48 120 let

2001, dve vaji z motorno brizgalno (upošteva se boljša vaja):1. mesto: PGD Rogaška Slatina 1. mesto: PGD Hajdoše, ženske2. mesto: PGD Dob 2 2. mesto: PGD Šinkov Turn, ženske3. mesto: PGD Rova 3. mesto: PGD Dob, ženske

2002, dve vaji z motorno brizgalno (upošteva se boljša vaja):1. mesto: PGD Dob 2 1. mesto: PGD Šinkov Turn, ženske2. mesto: PGD Študa 2. mesto: PGD Dob B, ženske3. mesto: PGD Rova 3. mesto: PGD Žeje-Trojica, ženske

2003, dve vaji z motorno brizgalno (upošteva se boljša vaja):1. mesto: PGD Rova 1. mesto: PGD Begunje, ženske2. mesto: PGD Štrekljevec 2. mesto: PGD Šinkov Turn, ženske3. mesto: PGD Dob 2 3. mesto: PGD Idrija, ženske

2004, dve vaji z motorno brizgalno (upošteva se boljša vaja):1. mesto: PGD Dob 4 1. mesto: PGD Begunje, ženske2. mesto: PGD Dob 2 2. mesto: PGD Žeje-Sv. Trojica, ženske3. mesto: PIGD Krka Novo mesto 3. mesto: PGD Dob, ženske 2005, dve vaji z motorno brizgalno (upošteva se boljša vaja):1. mesto: PGD Dob 4 1. mesto: PGD Žeje-Sv. Trojica, ženske2. mesto: PGD Šinkov Turn 2. mesto: PGD Šinkov Turn, ženske3. mesto: PGD Jarše-Rodica 3. mesto: PGD Dob, ženske


2006, dve vaji z motorno brizgalno (upošteva se boljša vaja):1. mesto: PGD Dob 4 1. mesto: PGD Žeje-Sv. Trojica, ženske2. mesto: PGD Dob 2 2. mesto: PGD Begunje, ženske3. mesto: PGD Žeje-Sv. Trojica 3. mesto: PGD Dob, ženske

2007, dve vaji z motorno brizgalno (upošteva se boljša vaja):1. mesto: PGD Dob 4 1. mesto: PGD Begunje, ženske2. mesto: PGD Štrekljevec 2. mesto: PGD Dob, ženske3. mesto: PGD Dob 2 3. mesto: PGD Studenec, ženske

2008, vaja z motorno brizgalno in štafeta:1. mesto: PGD Kebelj 1. mesto: PGD Dob, ženske2. mesto: PGD Rova 2. mesto: PGD Begunje, ženske 3. mesto: PGD Štrekljevec 3. mesto: PGD Šmarje - Sap, ženske

2009, dve vaji z motorno brizgalno (upošteva se boljša vaja):1. mesto: PGD Dob 4 1. mesto: PGD Dob, ženske2. mesto: PGD Jarše-Rodica 2. mesto: PGD Begunje, ženske 3. mesto: PGD Kebelj 3. mesto: PGD Studenec, ženske

Podatke zbral:Stanko Grčar, tajnik

50 120 let

PRISRČNA HVALA VSEM

V imenu Gasilskega društva Dob se prisrčno zahvaljuje-

mo vsem, ki so z delom, denarjem ali kakorkoli drugače pripomogli k tako uspešni dejavnosti našega društva!

Prisrčna hvala vsem še nekdanjim in sedanjim članom in članicam, mladincem in mladinkam, pionir-jem in pionirkam, častnim članom ter podpornim članom, pa tudi vsem, ki so v več kot stoletnem delovanju društva karkoli in kadarkoli pomagali pri uspešnem razvoju našega društva.

51Prostovoljno gasilsko društvo Dob 51Prostovoljno gasilsko društvo Dob

Z globokim spoštovanjem se ob tej priložnosti spominjamo tudi vseh članov in čla-nic društva, ki so v obdobju obstoja društva preminuli ali žrtvovali svoja življenja na oltar domovine. Zapustili so nas, ni jih več med nami, ostali pa so v naših mislih in srcih kot svetel vzgled, kako naj bodo sedanji in bodoči rodovi gasilcev pripravljeni pomagati bližnjemu v nesreči.Posebna zahvala našim članom, ki rade volje sprejemajo naše drage prijatelje gasilce iz Avstrije – FF HAGENBRUNN, ko nas obiščejo. O njihovih občutkih vse povedo njihove besede: »Tako majhna vas kot je Dob, pa toliko ljubezni do gasilstva, do nas gostov, to se ne občuti kjerkoli…«.

Naj zaključimo z izrekom: DOBER GLAS SEŽE V DEVETO VAS, ki ob 120. oble-tnici še kako velja. Pa ne le za naše društvo, temveč za vse, ki si tudi v prihodnje želimo, da bi GASILSKO DRUŠTVO DOB ostalo tako uspešno kot je bilo v svojih prvih stodvajstetih letih.

NA POMOČ!vodstvo PGD Dob

52 120 let52 120 let

DONATORJI

AS BARUl.7avgusta 9

1233 Dob

AS-DOMŽALEBlatnica 3a1236 Trzin

AVTO DEBEVEC D.O.O.Gorenjska cesta 13

1234 Mengeš

AVTOPREVOZNIŠTVO CERAR VOJKO S.P.Kidričeva 91233 Dob

CEFR D.O.O.Bevkova 31233 Dob

CIM, PODJETJE ZA TRGOVINO D.O.O

Želodnik 11233 Dob

CVETKO RAJKO S.P.Brezje pri Dobu 4a

1233 Dob

CVETLIČARNA VIJOLICAUl.7 avgusta 29a

1233 Dob

DINIČ JURE S.P.Vrba 23

1225 Lukovica

DOBRAVC TRANSPORT D.O.O.Kersnikova 1

1233 Dob

DOM POHIŠTVODOMŽALE, JOŽE ŠTRUKELJ S.P.

Ljubljanska 641230 Domžale

DROLKA D.O.O.Župančičeva 5

1233 Dob

EIS SKOČAJ D.O.O.Gajeva ul. 59, Preserje

1235 Radomlje

ENZO GRAFIKALjubljanska 1331230 Domžale

ERFA D.O.O.Gradnikove brigade 11

1000 Ljubljana

FLORIDA BARFinžgarjeva 19

1233 Dob

FRIZERSTVO BARBARAUl.7.avgusta 13

1233 Dob

GAMAT D.O.O.Dunajska 116

1000 Ljubljana

GASILSKA ZVEZA DOMŽALEKoličevo 2a

1230 Domžale

GASILSKA OPREMA D.O.O.Koprska 94

1000 Ljubljana


GOSTINSKO PODJETJE TROJANE D.O.O.

Trojane 111222 Trojane

GOSTIŠČE JAMARSKI DOMGorjuša 21233 Dob

GRAFIKA 2000Kersnikova ul 6

1233 Dob

HELIOS D.D.Količevo 65

1230 Domžale

KALCER D.O.O.Ljubljanska 51

1236 Trzin

KIA KUŠARErjavčeva 61233 Dob

KLJUČAVNIČARSTVO VOJSKA PAVLE S.P.

Ljubljanska161233 Dob

KNJIGOVODSKE STORITVE- HORVAT DANIJELA S.P.

Cankarjeva 21233 Dob

KOLIČEVO KARTON D.D.Papirniška 1

1230 Domžale

KOVIČ D.O.O.Kidričeva 13

1233 Dob

KOVINOSTRUGARSTVO DROLKA JANEZ S.P.

Ljubljanska 171233 Dob

KOŽELJ D.O.O.Vegova 121233 Dob

KS DOBUl 7 avgusta 9

1233 Dob

LAVACO D.O.O.C.Andreja Bitenca 68

1117 Ljubljana

MAKS INŽENIRING D.O.O.Dunajska c. 1051000 Ljubljana

MEDIAPRINT, GOSTIČ RAJKO S.P.Ljubljanska c.1

1233 Dob

MG INŠTALATERSTVO D.O.O.Krtina 57b1233 Dob

MISTAR D.O.O.Brnčičeva 11

1000 Ljubljana

MIZARSTVO CERARGubčeva 141233 Dob

MIZARSTVO GROŠELJErjavčeva 12

1233 Dob

MIZARSTVO ŠTOLFAKrašnja 27

1225 Lukovica

OBČINA DOMŽALELjubljanska 691230 Domžale

OSNOVNA ŠOLA DOBŠolska ul. 71233 Dob

54 120 let

PEKARNA BLATNIK, MARKET DOBUl.7 avgusta 9

1233 Dob

PIZZERIA FONTANAStritarjeva 61233 Dob

POGREBNE STORITVE VRBANČIČVegova 41233 Dob

PREVOZI- IZKOPI JANEZ RODE S.P.Ul.7 avgusta 27

1233 Dob

PREVOZNIŠTVO CERAR BOŽO S.P.Gubčeva 181233 Dob

PRIMA FILTRI D.O.O.Sora 42a

1215 Medvode

PRODNIK D.O.O.Savska c.34

1230 Domžale

RADIO EVROPA 05Leskovškova c. 98

1000 Ljubljana

RADIO HITLjubljanska 36 1230 Domžale

ROLTEK D.O.O.Želodnik 191233 Dob

SCENA BAR Količevo 56

1230 Domžale

STN D.O.O.Kidričeva 22 A

1233 Dob

TEHNOHIT D.O.O.Vodnikova 2

1233 Dob

TOSAMA D.O.O.Šaranovičeva 351230 Domžale

TRAVNE RUŠE VILAR D.O.OLjubljanska c.1

1233 Dob

TRGOVINA LILALjubljanska c. 1

1233 Dob

VEIT TEAMČufarjeva ul.241230 Domžale

VERPEX D.O.O.Kamniška c. 111230 Domžale

WEBO D.O.O.Dragomelj 841230 Domžale

Vsi dobri ljudje Krajevne skupnosti Dob, ki nas nesebično podpirajo ob raznosu koledajev,

krajani, ki nam namenijo svoj del dohodnnine,vsi ki kakor koli pomagate pri delu PGD Dob

ISKRENO HVALA !


PROGRAM PRAZNOVANJAOB 120- LETNICI PGD DOB

4. JUNIJ 2010

ob 17.00: sprejem gostov iz Avstrije

ob 19.00: svečana akademija pod šotorom pri gasilskem domu

5. JUNIJ 2010

ob 14.00: gasilsko tekmovanje za pokal krajevne skupnosti Dob na

domačiji Vilar v Dobu.

ob 18.00: družabno srečanje gasilcev z veselico pod šotorom

pri gasilskem domu

6. JUNIJ 2010

ob 15.00: parada z osrednjo svečanostjo ob praznovanju 120-letnice

ter blagoslovitev temeljnega kamna za nov gasilski dom

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DOB VAS VABI, DA SE PRIREDITVE UDELEŽITE IN PRAZNUJETE Z NAMI.

56 120 let

Izdajatelj: Prostovoljno gasilsko društvo DobZaložnik: Prostovoljno gasilsko društvo Dob (za PGD Dob Luka Pušnik)Gradivo zbrali, pripravili in uredili: Barbara Marinček, Stanko Grčar, Luka Pušnik, Pavel Orehek Lektorirala: Maja JanežičGrafična priprava: Peter CapuderTisk: Tiskarna Media Print Gostič Rajko s.p., Ljubljanska cesta 1, 1233 Dob Naklada: 1200 izvodov

Fotografija na naslovnici: Meddruštvena vaja 29. junija 1912 pred domačijo Videmšek v Dobu. (Arhiv PGD Dob)Tekstovni in slikovni viri: arhiv in kronika PGD Dob, knjiga Staneta Stražarja »Na pomoč«

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

614.842(497.4Dob)(091)

PROSTOVOLJNO gasilsko društvo (Dob) Prostovoljno gasilsko društvo DOB : 120 let / [gradivo zbrali inuredili Barbara Marinček ... et al.]. - Dob : Prostovoljno gasilskodruštvo, 2010

1. Gl. stv. nasl. 2. Marinček, Barbara

251091712

120 let - PGD DOB | Prostovoljno gasilsko društvo...

Documents

Transcript of 120 let - PGD DOB | Prostovoljno gasilsko društvo...