100831 LETNO POROČILO IPB - bisol. · PDF fileIPB, D.O.O. LETNO POROČILO Za poslovno leto...

IPB, D.O.O.

LETNO POROČILO

Za poslovno leto 2009

Latkova vas, junij 2010

IPB, razvoj, proizvodnja, inženiring in storitve, d.o.o. Latkova vas 59a, SI‐3312 Prebold Tel.: +386 (0)3 703 22 50, Faks: +386 (0)3 703 22 63, Matična številka:5372275 ; Davčna številka: SI83097465

IPB d.o.o. LETNO POROČILO 2009

‐ 2 ‐

KAZALO: I. POSLOVNO POROČILO ................................................................................................................. ‐ 3 ‐

1.1. OSNOVNI PODATKI .............................................................................................................. ‐ 3 ‐

1.2. POSLANSTVO IN DEJAVNOST ............................................................................................... ‐ 3 ‐

1.3. PROGRAM IN KADRI ............................................................................................................ ‐ 4 ‐

1.4. POSLOVANJE V LETU 2009 ................................................................................................... ‐ 4 ‐

1.5. NAČRTI ZA PRIHODNOST ..................................................................................................... ‐ 5 ‐

1.6. IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA ....................................................................... ‐ 5 ‐

II. RAČUNOVODSKO POROČILO ....................................................................................................... ‐ 6 ‐

1.1. RAČUNOVODSKI IZKAZI ....................................................................................................... ‐ 6 ‐

1.1.1. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA za obdobje od 1.1.2009 do 31.12.2009 ............................ ‐ 6 ‐

1.1.2. BILANCA STANJA na dan 31.12.2009 ........................................................................... ‐ 7 ‐

1.2. RAČUNOVODSKE USMERITVE ............................................................................................. ‐ 8 ‐

1.3. POJASNILA K IZKAZOM (69. Člen ZGD) .............................................................................. ‐ 12 ‐

1.4. POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA .............................................................................. ‐ 13 ‐

IPB d.o.o. LETNO POROČILO 2009 POSLOVNO POROČILO

‐ 3 ‐

I. POSLOVNOPOROČILO

1.1. OSNOVNIPODATKI Ime: IPB, d.o.o. Sedež: Latkova vas 59a, 3312 Prebold Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Celju, z dnem 30.5.2006

Vložna številka: 1/08891/00 Sklep številka: SRG 977/2006 Šifra dejavnosti v letu 2009: 32.990‐Drugje nerazvršč. predeloval. dejavnosti Matična številka: 5372275 Davčna številka: SI83097465

Transakcijski račun: 02949‐0253668319 NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d. 06000‐0096052077 BANKA CELJE d.d.

Poslovno leto: enako koledarskemu Povprečno št. zaposlenih v letu 2009: 10,07

Velikost: Mikro družba Lastniška struktura:

LASTNIK DELEŽ BISOL d.o.o. 45,60% UMP d.o.o. 45,60% IPB d.o.o. (lastni delež)

8,80%

1.2. POSLANSTVOINDEJAVNOST IPB, d.o.o. je samostojna družba, ki se pretežno ukvarja z opravljanjem storitev za družbo BISOL, d.o.o.. Poglavitno poslanstvo družbe je zagotavljanje visoko usposobljenih kadrov za potrebe proizvodnje in komercialno režijskega dela za BISOL d.o.o. V okviru družbe IPB izdelujemo, tržimo in zagotavljamo nemoten proizvodni proces izdelave visokokvalitetnih fotonapetostnih modulov, kateri se uporabljajo pri gradnji sončnih elektrarn. Družba poleg samih proizvodov gradi tudi za znane kupce SE na ključ. S svojim poslanstvom, želimo doprinesti k pozitivnim učinkom na področju ohranjanja/varovanja okolja. Posebej velja izpostaviti, da ima družba IPB, d.o.o. status invalidskega podjetja in pri tem stalno zaposluje več kot 40 % invalidov. S tovrstno skrbjo in odnosom do sodelavcev, IPB skrbi za trajnostni družbeni razvoj v skladu z družbeno‐socialnim razvojem širšega okolja znotraj katerega družba IPB deluje in posluje.

IPB d.o.o. LETNO POROČILO 2009 POSLOVNO POROČILO

‐ 4 ‐

1.3. PROGRAMINKADRI Delovanje družbe je tesno povezano s podjetjem BISOL. Sodelovanje med družbama poteka po ustaljenih in dobro premišljenih poteh, v katerih imajo zaposleni v podjetju IPB glavno in zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju razvoja in rasti družbe BISOL, ki v tem pogledu spada med najuspešnejša slovenska podjetja preteklega leta. Z usposobljenimi in produktivnimi kadri na področju komerciale, družba IPB pospešuje prodajo in zagotavlja osnovo za rast. Komercialisti so znanje pridobivali z internim usposabljanjem, ki je na področju fotovoltaike, zaradi izkušenj, znanja in nenehnega napredka zagotovo med najboljšimi v Sloveniji. Rezultati so povečanje prodaje fotonapetostnih modulov distributerjem v tujini, kot tudi domačim inštalaterjem. Posebno poglavje je prodaja sončnih elektrarn na ključ, kjer je IPB dejaven že več let zapored. Poleg komercialistov IPB zaposluje še tehnični kader, ki je usposobljen za vodenje proizvodnega procesa izdelave fotonapetostnih modulov, planiranje proizvodnje, zagotavljanje servisiranja visokotehnoloških in zaradi tega zelo zapletenih strojev, kakor tudi načrtovanja in izvedbe montaže novih naprednih strojev za izdelavo vrhunskih fotonapetostnih modulov. Za zagotavljanje nemotene proizvodnje, so ključni tudi skladiščniki in nabavniki, ki so prav tako visoko usposobljeni in s poznavanjem specifičnih potreb proizvodnje fotonapetostnih modulov tvorijo nenadomestljiv del v nabavno logistični verigi. Podjetje zaposluje tudi delavce v proizvodnji, katerih delo je nemalokrat najodgovornejše in zahteva veliko mero natančnosti, občutljivosti in občutka saj imajo opravka z izredno krhkimi in na zunanje vplive dovzetnimi materiali, ki so osnovni gradniki fotonapetostnega modula. Poleg zgoraj naštetih kadrov so zaposleni v IPB‐ju tudi računovodje, finančniki, strokovnjaki za marketing in odnose z javnostjo, ki skupaj intenzivno pripomorejo k rasti in razvoju družbe.

1.4. POSLOVANJEVLETU2009 V letu 2009 je večinski lastnik družbe IPB d.o.o. postal BISOL d.o.o. Ob prevzemu lastništva in upravljanja družbe je bil za direktorja imenovan dr. Uroš Merc, začela se je sanacija podjetja. V mesecu marcu so se v podjetju zaposlili prvi kadri in začele so se opravljati prodajne, nabavne in tehnične storitve za podjetje BISOL. Ob tem je potekala sanacija družbe z natančno opredelitvijo terjatev in obveznosti. V avgustu je podjetje IPB pozvalo vse svoje dolžnike, katerih terjatve še niso zastarale, v plačilo le‐teh. Kasneje so bile vložene izvršbe in podjetje je uspelo zapreti večino odprtih terjatev. Vzporedno so potekala pogajanja z upniki in odpis oziroma poplačilo obveznosti. Do konca leta so bile urejene vse terjatve in obveznosti, sklenjeni dogovori o poplačilih in urejena večina odprtih zadev, ki so podjetje obremenjevala v preteklosti. Večji obseg poslovanja in storitve, ki jih podjetje IPB opravlja za družbo BISOL, so v zadnjem četrtletju prispevale k novim zaposlitvam in večjemu prometu. IPB se je uspešno prijavil na razpis, s katerim smo še povečali zaposlovanje invalidnih oseb. Konec leta 2009 je bilo v podjetju zaposlenih 27 oseb.

IPB d.o.o. LETNO POROČILO 2009 RAČUNOVODSKO POROČILO

‐ 6 ‐

II. RAČUNOVODSKOPOROČILO

1.1. RAČUNOVODSKIIZKAZI

1.1.1. IZKAZPOSLOVNEGAIZIDAzaobdobjeod1.1.2009do31.12.2009 31.12.2009 31.12.2008 1 Čisti prihodki od prodaje 1.600.657 4.698 a) Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 1.600.657 4.698 b) Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 0 0

2 Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 0 ‐23.222

3 Subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi učinki 66.422 1.330

4 Drugi poslovni prihodki 3.803 72.394 5 Stroški blaga, materiala in storitev ‐32.745 ‐43.188

a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala ‐2.956 ‐1.511

b) Stroški storitev ‐29.789 ‐41.677 6 Stroški dela ‐295.925 ‐229.349 a) Stroški plač ‐229.607 ‐158.812 b) Stroški socialnih zavarovanj ‐38.158 ‐29.125 od tega stroški pokojninskih zavarovanj ‐20.975 ‐15.728 c) Drugi stroški dela ‐28.160 ‐41.412 7 Odpisi vrednosti ‐8.468 ‐209.874 a) Amortizacija ‐4.438 ‐9.374

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 0 ‐126.284

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih ‐4.030 ‐74.216 8 Drugi poslovni odhodki ‐3.876 ‐168 9 Finančni prihodki iz deležev 0 0 10 Finančni prihodki iz danih posojil 0 240 a) Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini 0 0 b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 0 240 11 Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 3 54 b) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 3 54 12 Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb ‐385 ‐507 13 Finančni odhodki iz finančnih obveznosti ‐24.708 ‐86.704 a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini ‐13.479 0 b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank ‐11.228 ‐78.828 č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti ‐1 ‐7.876 14 Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti ‐3.082 ‐12.799

b) Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti ‐3.082 ‐5.554

c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 0 ‐7.245 15 Drugi prihodki 163.400 168.853 16 Drugi odhodki ‐2.765 ‐9 17 Davek iz dobička 0 0 18 Odloženi davki 325.279 ‐20.150 19 ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 1.137.052 ‐338.101


‐ 7 ‐

1.1.2. BILANCASTANJAnadan31.12.2009 31.12.2009 31.12.2008 SREDSTVA 1.181.845 978.805 A. DOLGOROČNA SREDSTVA 429.446 759.548

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0

1 Dolgoročne premoženjske pravice 0 0 II. Opredmetena osnovna sredstva 3.222 7.661 3 Druge naprave in oprema 3.222 7.661 III. Naložbene nepremičnine 0 0 IV. Dolgoročne finančne naložbe 6.083 6.467 1 Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 6.083 6.467 b) Druge delnice in deleži 6.083 6.467 V. Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 VI. Odložene terjatve za davek 420.141 745.420 B. KRATKOROČNA SREDSTVA 750.559 219.257 I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 0 III. Kratkoročne finančne naložbe 31.765 0 2 Kratkoročna posojila 31.765 0 a) Kratkoročna posojila družbam v skupini 31.765 0 b) Kratkoročna posojila drugim 0 0 IV. Kratkoročne poslovne terjatve 715.375 218.996 1 Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 562.423 0 2 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 152.897 163.713 3 Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 55 55.283 V. Denarna sredstva 3.419 261 C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 1.840 0 IZVENBILANČNA EVIDENCA 1.352.761 0 31.12.2009 31.12.2008 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.181.845 978.805 A. KAPITAL 628.520 ‐508.532 I. Vpoklicani kapital 2.444.617 2.444.617 1 Osnovni kapital 2.444.617 2.444.617 II. Kapitalske rezerve 0 0 III. Rezerve iz dobička 94.257 94.257 1 Zakonske rezerve 94.257 94.257 2 Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže 215.014 215.014

3 Lastne delnice in lastni poslovni deleži(kot odbitna postavka) 215.014 215.014

IV. Presežek iz prevrednotenja 0 0 VI. Prenesena čista izguba ‐1.910.354 ‐2.709.305 VIII. Čisti izguba poslovnega leta 0 ‐338.101

B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 2.644 0

1 Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 2.644 0 C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 0 0 I. Dolgoročne finančne obveznosti 0 0 II. Dolgoročne poslovne obveznosti 0 0 III. Odložene obveznosti za davek 0 0 Č KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 527.828 1.487.337


‐ 8 ‐

I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 0 0 II. Kratkoročne finančne obveznosti 264.925 926.029 2 Kratkoročne finančne obveznosti do bank 44.507 699.818 3 Druge kratkoročne finančne obveznosti 220.418 226.211 III. Kratkoročne poslovne obveznosti 262.903 561.308 2 Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 0 0 4 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 92.212 295.434 5 Druge kratkoročne poslovne obveznosti 170.691 265.874 D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 22.853 0 IZVENBILANČNA EVIDENCA 1.352.761 0

1.2. RAČUNOVODSKEUSMERITVE Računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih standardov 2006, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo. Pri tem sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja. Značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih. Posli v tujih valutah so preračunani v EUR po referenčnih tečajih ECB na dan posamične transakcije, stanja na dan 31. decembra 2009, ki izhajajo iz teh transakcij, pa po referenčnem tečaju ECB na dan 31. decembra 2009.

Opredmetena osnovna sredstva Opredmeteno osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroški transporta in montaže. Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je prva večja od druge, oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od prve. Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Pripoznajo se kot odhodki, kadar se pojavijo.

Amortizacija Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje z linearnim amortiziranjem. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca po tem, ko je razpoložljivo za uporabo za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno.


‐ 9 ‐

Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev. V letu 2009 je družba uporabila naslednje amortizacijske stopnje:

• oprema in nadomestni deli 10,00 % ‐ 20,00 % • računalniki in računalniška oprema 25,00 % ‐50,00 %

Zmanjšanje vrednosti sredstev zaradi oslabitve je prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z opredmetenimi sredstvi.

Terjatve Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se šteje kot dvomljive, če se je zaradi njih začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Ob zaključku poslovnega leta ali ob inventuri se popravki vrednosti terjatev oblikujejo individualno glede na ocenjene možnosti poplačila.

Denarna sredstva Denarna sredstva sestavlja gotovina, knjižni denar in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni, in sicer v obliki bankovcev in kovancev. Knjižni denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni inštituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje. Sestavljajo ga takoj razpoložljiva denarna sredstva in kratkoročni depoziti ter vloge v bankah z zapadlostjo do 3 mesece po pridobitvi ter podobne naložbe, ki so namenjene zagotavljanju plačilne sposobnosti. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri banki ali drugi finančni inštituciji in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri njej.

Kapital Celotni kapital družbe je njena obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če podjetje preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Opredeljen je z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, presežek iz prevrednotenja in prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta. Osnovni kapital se vodi v domači valuti.


‐ 10 ‐

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti.

Dolgovi Dolgovi so finančni in poslovni, kratkoročni in dolgoročni. Vsi dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin ob njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo kakega poslovnega dolga, v primeru poslovnih dolgov pa v primeru dolgoročnih dolgov prejem praviloma opredmetenih osnovnih sredstev, v primeru kratkoročnih dolgov pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oziroma obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu. Knjigovodska vrednost kratkoročnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova povečanja ali zmanjšanja skladno s sporazumi z upniki, dokler se ne pojavi potreba po njihovem prevrednotenju. Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Obveznosti se kasneje povečujejo s pripisanimi donosi (obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Obveznosti se zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave v dogovoru z upnikom.

Kratkoročne časovne razmejitve Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške in kratkoročno nezaračunane prihodke. Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke.

Poslovni prihodki Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku. Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finančnih prihodkov se merijo po prodajnih cenah dokončanih storitev, ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove dokončnosti. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.


‐ 11 ‐

Finančni prihodki Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi s finančnimi naložbami in terjatvami. Finančni prihodki se priznavajo ob obračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plačilo in poplačljivosti. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačni del glavnice in veljavno obrestno mero.

Drugi finančni prihodki in ostali prihodki Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.

Pripoznavanje odhodkov Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

Poslovni odhodki Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadržujejo v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zmanjšanim za stroške, ki se zadržujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje. V poslovne odhodke se všteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid. Prevrednotovanje stroškov amortizacije, materiala in storitev ter stroškov dela povečujejo prevrednotovalne poslovne odhodke. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.

Finančni odhodki Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Finančni odhodki se pripoznajo po obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi. Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi dolgovi ter v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala.

Drugi finančni odhodki in ostali odhodki Druge odhodke sestavljajo postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.


‐ 12 ‐

1.3. POJASNILAKIZKAZOM(69.ČlenZGD) Metode, ki so bile uporabljene za vrednotenje posameznih postavk v računovodskih izkazih, in metode, ki so bile uporabljene za izračun odpisov vrednosti so navedene v računovodskem poročilu ‐ poglavje računovodske usmeritve. Družba nima naložb v ostale družbe. Družba ni družbenik v drugi družbi, kjer bi neomejeno osebno odgovarjala za obveznosti te družbe. Družba nima odobrenega kapitala oziroma ni pogojno povečala osnovnega kapitala. Družba ima lastne deleže v višini 215.014 eur, kar predstavlja 8,80% osnovnega kapitala. Delež lastnih deležev se v letu 2009 ni spremenil. Družba nima izdanih delnic. Družba ni izdala dividendne obveznice, zamenljive obveznice, obveznice s prednostno pravico do nakupa delnic oziroma druge vrednostne papirje. Družba je v letu 2009 oblikovala v višini 2.644 eur rezervacij za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Družba nima obveznosti z rokom dospelosti daljšim od petih let. Zunajbilančne obveznosti družbe so poroštva za podjetje Bisol d.o.o. Družba nima obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom. Družba nima finančnih obveznosti, ki niso izkazane v bilanci stanja in so pomemben podatek za oceno finančnega položaja družbe. Družba je imela na dan 31.12.2009, 27 redno zaposlenih oseb z naslednjo izobrazbeno strukturo:

Zap.št. Stopnja izobrazbe Število zaposlenih 31.12.2009

1 I 6 2 II 0 3 III 4 4 IV 0 5 V 9 6 VI 0 7 VII 8 8 VIII 0 9 IX 0 SKUPAJ 27

IPB d.o.o.

1.4

. POROČČILONEO

LETN

ODVISNEG

NO POROČILO

‐ 13 ‐

GAREVIZO

2009

ORJA

RAAČUNOVODSKO POROČILO

IPB d.o.o.

LETNNO POROČILO

‐ 14 ‐

2009 RAAČUNOVODSKO POROČILO

100831 LETNO POROČILO IPB - bisol. · PDF fileIPB, D.O.O. LETNO POROČILO Za poslovno leto...

Documents

Transcript of 100831 LETNO POROČILO IPB - bisol. · PDF fileIPB, D.O.O. LETNO POROČILO Za poslovno leto...