084 - 00

PAGE

STENOGRAFSKI BELE[KI

od Sedumdeset i osmata sednica na Sobranieto na Republika Makedonija, odr`ana na 27.10.2009 godina

Sednicata se odr`a vo Sobranieto na Republika Makedonija, sala 1, so po~etok vo 11,36 ~asot.

Sednicata ja otvori i na nea pretsedava{e gospodinot Trajko Veqanoski, pretsedatel na Sobranieto na Republika Makedonija.

Trajko Veqanoski: Ja otvoram Sedumdeset i osmata sednica na Sobranieto na Republika Makedonija.

Pratenicite Ilija Dimovski, Vladimir \or~ev, Marija Andonovska, Jovan Lazarev, Marjan~o Nikolov, Mile Andonov, Imer Selmani, Aleksandar Nikolovski, Roza Topuzova Karevska, Ali Ahmeti, Teuta Arifi, Fazli Veliu, femi Jonuzi, Arben Xaferi, Menduh Ta~i, Imer Aliu, Sadie Iljazi, Meral Uzeiri Ferati, me izvestija deka se spre~eni da prisustvuvaat na sednicata.

Za sednicata izvesteni i pokaneti se: Pretsedatelot na Republika Makedonija, pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, ~lenovite na Vladata na Republika Makedonija .

Zapisnicite od Sedumdesettata, Sedumdeset i prvata, Sedumdeset i vtorata, Sedumdeset tretata, Sedumdeset i ~etvrtata i Sedumdesetata pettata sednica na Sobranieto vi se dostveni.

Dali nekoj ima zabele{ki na zapisnicite?

Nema.

Bidej}i nema zabele{ki konstatiram deka Zapisnicite od Sedumdesettata, Sedumdeset i prvata, Sedumdeset i vtorata, Sedumdeset tretata, Sedumdeset i ~etvrtata i Sedumdesetata pettata sednica na Sobranieto se usvoeni bez zabele{ki.

Za dene{nata sednica go predlagam sledniot dneven red:

1. Godi{en izve{taj na Evropskata komisija za napredokot na Republika Makedonija za 2009 godina.

2. Predlog na zakon za ratifikacija na Spogodbata me|u Vladata na Republika Makedonija i Kabinetot na ministri na Ukraina za zaemna za{tita na klasificirani informacii.

3. Predlog na zakon za organsko zemjodelsko proizvodstvo - prvo ~itawe

4. Predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za azil i privremena za{tita - prvo ~itawe

5. Predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za privatizacija i zakup na grade`no zemji{te vo dr`avna sopstvenost - prvo ~itawe.

6. Predlog na zakon za osnovawe na Makedonska akademska istra`uva~ka mre`a - prvo ~itawe.

7. Predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za platite na sudiite - prvo ~itawe.

8. Predlog na zakon za platite na javnite obviniteli - prvo ~itawe.

9. Predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sloboden pristap do informacii od javen karakter - prvo ~itawe.

10. Predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za osnovnoto obrazovanie - prvo ~itawe.

11. Predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za srednoto obrazovanie - prvo ~itawe.

12. Predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Dr`avniot ispiten centar - prvo ~itawe.

13. Predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Biroto za razvoj na obrazovanieto - prvo ~itawe.

14. Predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za stru~no obrazovanie i obuka - prvo ~itawe.

15. Predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za prosvetnata inspekcija - prvo ~itawe.

16. Predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za radiodifuznata dejnost - prvo ~itawe.

17. Dopolnet predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za tehnolo{ki industriski razvojni zoni - vtoro ~itawe.

18. Predlog na zakon za zadol`uvawe na Republika Makedonija kaj Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa po Ramkovniot dogovor za zaem za delumno finansirawe na Proektot za domuvawe na socijalno ranlivi grupi - vtoro ~itawe.

19. Predlog na zakon za zadol`uvawe na Republika Makedonija so zaem kaj Kreditnata banka za obnova - KFV po Dogovorot za zaem za proektot "Navodnuvawe na ju`nata dolina na rekata Vardar - faza II" - vtoro ~itawe.

20. Dopolnet predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za registrirawe na gotovinski pla}awa - vtoro ~itawe.

21. Predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danokot na dodadena vrednost - vtoro ~itawe.

22. Predlog na zakon za izmenuvawe na Zakonot za platniot promet - vtoro ~itawe.

23. Predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za dano~na postapka - vtoro ~itawe.

24. Predlog na Nacionalna stratetegija za odr`liv razvoj na Republika Makedonija.

Dali ime nekoj predlog za izmenuvawe i dopolnuvawe na predlo`eniot dneven red?

Gi povikuvam pratenicite koi imaat predlozi za izmenuvawe ili dopoplnuvawe na dnevniot red da se prijavat za zbor.

Ima zbor gospodinot Rafis Aliti, povelete.

Rafis Aliti: Blagodaram po~ituvan pretsedatele, po~ituvani pratenici.

Sigurno site ste izvesteni deka vo Sobranieto na Republika Makedonija dejstvuva Sovetot na sobraniskiot kanal na koj Sovet jas sum pretsedatel. Sovetot na sobraniskiot kanal formira rabotna grupa vo sostav od pet lica. ^lenovi na rabotnata grupa se pratenicite Avdija Pepi}, Vesna Bendevska, Roza Topuzova Karevska, Kristina Run~eva i jas. Ova go velam od pri~ina {to rabotnata grupa rabote{e vo nasoka na implementacija i o`ivuvawe na Sektorot na sobraniskiot kanal, {to zna~i so novata sistematizacija interneviravme i e predvideno da imame sektor kako logistika na sobraniskiot kanal. Isto taka, ovaa rabotna grupa rabote{e vo odnos na predlog izmenite na Zakonot za radiodifuzija. Ovaa rabotna grupa isto taka , intervenira{e vo odnos na buxetot za 2009 godina da se obezbedat finansiski sredstva za funkcioniraweto na Sektorot na sobraniskiot kanal. Ovaa rabotna grupa isto taka, gi podgotvi predlog izmenite, bidej}i nie na ovaa rabota i prijdovme so golema serioznost, imaj}i predvid deka edna od obvrskite na rabotite koi gi imavme vo Vilton Park be{e i osamostojuvaweto ili izdignuvaweto na Sobranieto na baranoto i sakanoto nivo i vo ramkite na Sobranieto be{e predvideno da funkcionira sobraniskiot kanal. Ova go velam za da gi izvestam pratenicite vo kratki to~ki za rabotata {to e napravena do sega. So ogled na toa deka nie od po~etokot kako rabotna grupa i kako Sovet na Sobraniskiot kanal pobaravme konsenzus od site politi~ki subejkti zastapeni vo Sobranieto na Republika Makedonija. Za `al, ovoj konsenzus do sega ne sme go dostignale ne poradi vina na rabotnata grupa, tuku po vina na tie koi se ovlasteni da go dadat nivniot pridones vo ovaa nasoka i da gi dadat nivnite sugestii vo ovaa nasoka. Treba da se doka`e politi~ka volja i od mnozinstovoto, no i od opozicijata za da go postigneme ovoj baran konsenzus.

Jas vo imeto na predlaga~ite na Predlog zakonot za radiodifuzija, zna~i, to~kata 16 vo ime na pratenicite koi se potpisnici na ovoj Predlog zakon, istiot go povlekuvam. So toa {to baram so najgolema serioznost bilo od opozicijata ili od pozicijata da se postigne baraniot konsenzus i da se implementira, ili Sektorot na sobraniskiot kanal i politikite na ovoj kanal da bidat realnost vo ova Sobranie. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Konstatiram deka to~kata 16 e povle~ena od predlaga~ite. Toa se odnesuva na Predlog na zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot radiodifuznata dejnost - prvo ~itawe.

Drugite to~ki kako {to prethodno jas gi pro~itav se pomestuvaat edno mesto nadole. Zna~i, to~kata 17 }e bide to~ka 16.

Bidej}i nikoj drug ne bara zbor za izmenuvawe i dopolnuvawe na predlo`eniot dneven red, predlo`eniot dneven red koj {to e izmenet soglasno predlogot od predlaga~ite za povlekuvawe na to~ka 16, go stavam na glasawe.

Ve povikuvam da glasame.

Vkupno glasaa 71 pratenik, od niv za glasaa site 71, vozdr`ani nema, protiv nema.

Konstatiram deka e usvoen predlo`eniot dneven red.

Pred da premineme na rasprava po to~kite od dnevniot red, Ve potsetuvam deka soglasno ~len 80 stavovi 2 i 3 od Delovnikot na Sobranieto pratenicite se prijavuvaat za zbor vo rok od edna minuta po otvoraweto na pretresot.

Predlaga~ot i koordinatorite na prateni~kite grupi mo`at da se prijavat za zbor i vo tekot na pretresot.

Listata na pratenicite ne mo`e da se menuva i dopolnuva vo tekot na pretresot.

Ednovremeno, Ve izvestuvam deka soglasno ~len 85 stav 3 od Delovnikot na Sobranieto pratenikot koj se prijavil za zbor, a ne e prisuten vo salata koga e povikan da govori, go gubi pravoto na zbor za pretresot za koj se prijavil i ne mo`e povtorno da se prijavi za istiot pretres.

Soglasno ~len 86 od Delovnikot na Sobranieto pratenikot vo tekot na pretresot mo`e da govori samo edna{ vo traewe od 10 minuti, izvestitelot na mati~noto rabotno telo i na Zakonodavno-pravnata komisija 10 minuti, koordinatorot na prateni~kata grupa i predlaga~ot, mo`e da govorat pove}e pati, no ne pove}e od 15 minuti vkupno.

Minuvame na to~ka 1 - Godi{en izve{taj na Evropskata komisija za napredokot na Republika Makedonija za 2009 godina.

Godi{niot izve{taj na Evropskata komisija i izve{taite na rabotnite tela na Sobranieto na Republika Makedonija vo se dostaveni.

Otvoram pretres.

Gi povikuvam pretstavnikot na Vladata i pratenicite koi sakaat da govorat po Godi{niot izve{taj na Evropskata komisija da se prijavat za zbor. Blagodaram.

So ogled na toa deka ima prijaveno pogolem broj na pratenici za zbor, molam slu`bite da podelat listing na prijaveni pratenici za zbor.

Ima zbor gospodinot Vasko Naumovski, zamenik pretsedatel na Vladata na Republika Makedonija, povelete.

Vasko Naumovski: Blagodaram pretsedatele, po~ituvani pratenici, mi pretstavuva osobena ~est i zadovolstvo {to mo`am da vi se obratam za eden ubav povod. Imeno, posle dobienata preporaka za po~etok na pregovorite za ~lenstvo so Evropskata Unija. Bi sakal na po~etokot da ja izrazam mojata blagodarnost i blagodarnosta na Vladata na Republika Makedonija do Sobranieto, do pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija, do potpretsedatelite, do koordinatorite na prateni~kite grupi, kako i do site pratenici koi {to ja dadoa svojata podr{ka na zakonite koi {to bea del od Evropskata agenda na Republika Makedonija i od Evropskata agenda na Sobranieto na Republika Makedonija od osobeno zna~ewe za ispolnuvawe na potrebnite prioriteti sekako be{e i postignuvaweto na visok stepen na konsenzus vo Sobranieto na Republika Makedonija i siguren sum deka site zaedni~ki mo`eme da go izrazime zadovolstvoto {to ovoj visok stepen na konsenzus vo Sobranieto be{e postignat i so toa Republika Makedonija ja doka`a zrelosta deka e podgotvena da vleze vo edna nova faza od svojot pat kon Evropskata Unija. Toj duh na konsenzus siguren sum deka }e uspeeme da go odr`ime i vo idnina, znaej}i deka evropskata integracija na Republika Makedonija e nadpartiska cel i e nad site onie dnevno politi~ki slu~uvawa. Siguren sum deka site zaedni~ki so toj duh na konsenzus }e prodol`ime da ja gradime evropskata idnina na na{ite gra|ani.

Vo izve{tajot {to deneska e na dneven red, se ocenuva napredokot na Republika Makedonija vo izminatata godina. Imeno, toj sodr`i pove}e pozitivni ocenki, no i negativni ocenki. Pozitivnite ocenki se pokazatel deka Republika Makedonija crvsto ~ekori na patot kon Evropskata Unija na ispolnuvawe na site kriteriumi potrebni za prodol`uvawe na ovoj pat kon Evropskata Unija i se pokazatel deka ovaa ~ista preporaka {to Republika Makedonija ja dobi od Evropskata komisija e zasnovana na reformite {to bea sprovedeni i na konkretnite ~ekori {to vo izminatiot period bea realizirani od strana na site institucii na dr`avata. Sekako deka vo Izve{tajot koj {to deneska se razgleduva vo Sobranieto postojat i pove}e oblasti kade {to }e bide potreben eden dopolnitelen napor vo idnina. Jas sum ubeden deka so edna zaedni~ka volja na site dr`avni institucii i Republika Makedonija }e poka`e deka e dovolno zrela za da prodol`i cvrsto na patot kon polnopravnoto ~lenstvo.

Sekako deka ovoj uspeh {to Republika Makedonija go postigna so preporakata e samo eden ~ekor napred, a nam ni pretstoi u{te mnogu rabota, ni pretstojat pove}e aktivnosti vo nasoka na uspe{no realizirawe na aktivnostite koi {to se predvideni vo akciskite planovi, kako i vo programite za usvojuvawe na zakonodavstvoto i sekako pred nas predstojat i pregovorite za polnopravno ~lenstvo koi {to }e bidat su{tinskiot, no i posledniot del od patot na Republika Makedonija kon polnopravnoto ~lenstvo. Ne bi trebalo da zaboravime, jas bi sakal u{te edna{ da potenciram deka site ovie reformski procesi {to Vladata na Republika Makedonija zaedno so drugite institucii gi sproveduva, se pravat so cel da se ovozmo`at pridobivki tokmu za gra|anite na Republika Makedonija. Site onie oblasti kade {to se sproveduvaat reformi, imeno reformite so nasoka na zajaknuvawe na nezavisnosta i efikasnosta na pravosudstvoto, borbata protiv korupcijata, modernizacijata na adminstracijata itn. se procesi od ~ija {to realizacija direktno pozitivno vlijanie }e po~uvtsvuvaat tokmu gra|anite na Republika Makedonija, a ne gra|anite na nekoja druga evropska dr`ava.

Vo ovoj Izve{taj za razlika od izminatite godini se bele`i eden su{tinski napredok vo odnos na reformite vo oblasta na pravdata i vnatre{nite raboti, vsu{nost i preporakata za vizna liberalizacija i vrvnoto mesto {to Republika Makedonija go ima vo ovoj proces e najdobriot dokaz deka dr`avata posvetuva edno seriozno vnimanie na reformite vo ovaa oblast, oblast od koja {to isto taka direktna pridobivka }e imaat gra|anite na Republika Makedonija. Sekako oblastite kade {to e potreben dopolnitelen napredok ostanuvaat na{ patokaz za reformite {to treba da se sprovedat vo naredniot period. Nie sme celosno posveteni na realizirawe na aktivnostite koi {to pretstavuvaat podobruvawe na sostojbite vo ovie oblasti, osobeno vo poglavjata kade {to e zabele`an mal napredok. I siguren sum deka uspehot na Republika Makedonija }e bide vidliv i vo periodot {to sledi. Nie ostanuvame na natamo{niot pat na reformi vo pravosudstvoto, vo administracijata, vo natamo{na i zajaknata borba protiv korupcijata se so cel da obezbedime podobruvawe na sekojdnevieto na makedonskite gra|ani. Republika Makedonija sekako ostanuva posvetena i na site otvoreni pra{awa koi {to pretstojat vo naredniot period. Na{ata dr`ava ne gi ignorira site otvoreni pra{awa i ne ja ignorira potrebata da se napravi napredok vo iznao|awe na re{enie na site otvoreni pra{awa, vklu~itelno i na onie pra{awa koi {to bea navedeni vo Izve{tajot kako oblasti kade {to e potreben dopolnitelen napredok.

Zaslugata, sekako, za ovoj uspeh na Republika Makedonija e na site onie koi {to se zanimavale so procesot na evropskata integracija vo izminatite 10 - 15 godini, me|utoa najgolemata zasluga e sekako kaj gra|anite na Republika Makedonija koi so svojata poddr{ka za evropskata agenda na Vladata i na ostanatite institucii se najzaslu`ni za dobivaweto na pozitivniot izve{taj za preporakata za po~etok na pregovori za ~lenstvo.

Na krajot u{te edna{ dozvolete mi da vi se zablagodaram za dosega{nata sorabotka i ubeden sum deka vo periodot {to sledi Vladata na Republika Makedonija, Sobranieto i ostanatite institucii }e prodol`at da rabotat zaedni~ki so cel da se obezbedi zaedni~kata evropska idnina na site gra|ani na Republika Makedonija. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Gospodinat Talat Xaferi bara replika, povelete.

Talat Xaferi: Blagodaram gospodine pretsedatele, po~ituvan minister, po~ituvani kolegi,

Jas go pozdravuvam Izve{tajot na Evropskata komisija po odnos na dostignuvawata na Republika Makedonija, me|utoa, se javiv za replika po odnos na nekoi analizi koi se prevat po odnos na Izve{tajot na Evropskata komisija, koj verojatno e rezultat na materijalot od koj {to proizleguva.

Se raboti za tretiot izve{taj od sledeweto na procesot na pristapuvawe na Republika Makedonija kon Evropska unija, sum pretpo~ituvan deka pove}eto pratenici go imaat dobieno, Izve{taj koj {to e izdaden od institutot Otvoreno op{testvo ~ij rakovoditel e gospodinot Vladimir Mil~in. Na strana 15 to~ka 1.3 podnaslovot Nasilnite incidenti ne se kaznuvaat, vo pretposledniot pasus pod fusnota 17 Storitelot na incidentot na predvremenite parlamentarni izbori od 2008 godina vo koi edno lice go zagubi `ivotot kone~no e osuden na samo 6 mese~na uslovna kazna zatvor, {to donekade povtorno potvrduva deka pratenicite se nedopirlivi.

Trajko Veqanoski: Gospodine Talat Xaferi, ne soodvetstvuva replikata.

Talat Xaferi: Duri i vo situacii koga nivnite postapki ~inat ~ove~ki `ivoti i fusnotata se objasnuva deka storitelot e pratenikot Talat Xaferi od DUI. Ova e edna nevistina po odnos na Izve{tajot koj {to mu se prika~uva na Izve{tajot za dostignuvawata na Republika Makedonija. Mojata intervencija e da uka`am na site pratenici deka Talat Xaferi ne e storitelot koj {to se spomnuva ovde i kako takva nevistina vo materijalot koja {to postoi, mojata intervencija e so barawe do Ministerstvoto za pravda da dostavi kompleten izve{taj po odnos na incidentot kade {to ma{e `rtva i da se vidi kontekstot kade e spomnato moeto ime vo ovoj Izve{taj ovde. Kako takov baram od Sobranieto da se ogradi od ovoj dokument koj {to sme go dobile kako materijal, a mene mi preostanuva ni{to drugo, po konsultaciite so gospodinot Vladimir Mil~in po telefon istiot celosno stoi zad ovoj tekst i ka`uva deka e toa rezultat na nekojsi izve{taj koj tie go analizirale. Mene ni{to drugo ne mi preostanuva, tuku da podnesam privatna tu`ba za krivi~no delo kleveta po odnos na ova. Jas sum bil na sud po odnos na drugo delo za koe {to se teretev i pret pravdata mislam deka si doka`uvam i }e ja doka`uvam ona {to e vistina, me|utoa ova e nedozvolivo. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Inaku, za informacija toa ne e zvani~no dostaveno do Sobranieto na Republika Makedonija, do pratenicite. Nie raspravame i samo doobjasnuvawe deka raspravame po Izve{tajot {to e dostaven od Evropskata komisija koj {to ni e dostaven i preveden od strana na Sekretarijatot za Evropski pra{awa.

Vo odnos na toj dokument koj {to vie go uka`uvate ili imate realno va{ protest kako {to jas konkretno go sfa}am, toj e od nekoja nevladina organizacija koja {to normalno go dostavuva kako dokument do pratenicite. Blagodaram.

Sleden za zbor sum jas.

Blagodaram kolegi.

"Po~ituvani kolegi pratenici,

Izve{tajot na Evropskata komisija mnogu decidno go utvrduva napredokot na Republika Makedonija i prepora~uva da zapo~nat pregovori so Evropska unija. Imaj}i ja predvid ulogata na Parlamentot sakam da istaknam deka site pratenici, site prateni~ki grupi bez razlika dali se od opozicijata ili od vlasta, bez razlika na etni~kata pripadnost, mnogu odgovorno i konstruktivno rabotea na ostvaruvaweto i implementacijata na odrednicite koi treba{e da gi realizirame.

Zatoa, ja koristam ovaa prilika da izrazam blagodarnost do site kolegi pratenici, za nivniot pridones vo procesot na integriraweto na Republika Makedonija vo Evropska unija.

Sakam da izrazam blagodarnost i do mediumite i do pretstavnicite na nevladiniot sektor koi ja pretstavuvaat ona alka bez koja ne mo`at da se zamislat, a kamo li da se razvivaat demokratskite procesi. Sekako moram da ja istaknam i ulogata na na{ite prijateli od me|unarodnata zaednica, posebno na ambasadite i ambasadorite kaj nas koi i preku najrazli~ni formi ni pomagaat toj evropski pat da go ~ekorime pobrzo i pouspe{no.

Dozvolete da potsetam na Izve{tajot na Evropskata komisija od prethodnata godina. Vo izve{tajot Sobranieto odnosno politi~kiot dijalog be[e re~isi najslabiot segment od procesot za pristapuvawe vo Evropska unija. Toga{ javno i iskreno rekov deka ne e dobro i ne e vo duhot na parlamentarizmot da se donesuvaat tolku mnogu zakoni po itna postapka. Ovaa moja izjava me|unarodnata zaednica kaj nas, mislam na ambasadorite na dr`avite ~lenki na Evropska unija ja prifatija vo pozitivna smisla, kako sogleduvawe, prifa}awe i nadminuvawe na gre{kite. Mo`ebi mnogu pomalku ova be{e razbrano kaj nas. No, sepak, va`en e faktot deka Sobranieto od toga{ ne donese zakoni po itna postapka i da bidam do kraj jasen osven onie koi se odnesuvaat na merkite za za{tita od Svetskata ekonomska kriza.

Denes so zadovolstvo mo`am da istaknam deka so ovogodi{niot izve{taj Sobranieto e lokomotivata koja go vle~e vozot Makedonija - Brisel, i koja gi odr`uva pozitivnite promeni vo eden zaedni~ki duh na zajaknat konsenzus. Seto ova go postignavme vo edna kolegijalna atmosfera, so timska rabota i so visok stepen na usoglasenost.

Za ovoj vremenski period se odr`ani 113 koordinativni sredbi i sakam u{te edna{ da im zablagodaram na koordinatorite na prateni~kite grupi i na potpretsedatelite na Sobranieto.

Po~ituvani kolegi, minatata godina prv pat Sobranieto i negovite tela temelno go pregledaa izve{tajot za napredokot vo Evropskata komisija. Nacionalniot sovet za evrointegracii i Komisijata za evropski pra{awa prodol`ija da promoviraat javni raspravi so {to go zgolemija u~estvoto na civilnoto op{testvo.

Veruvam deka seto ova }e pridonese i dene{nata sednica da pomine vo eden pozitiven duh, da ne se zaboravat i zabele{kite od izve{tajot koi jasno uka`uvaat kade ne sme ja zavr{ile rabotata odnosno kade e potrebno pogolem anga`man. Za ova }e zboruvam podocna, a sega dozvolete da se osvrnam na onie pozitivni aspekti od izvea{tajot koi gi postignavme i koi vo idnina treba da ni bidat osnova koja so nadgraduvawe i razvivawe pobrzo }e go vozi vozot na Makedonija vo Evropska unija.

]e po~nam od noviot Delovnik koj ja zgolemi celokupnata efikasnost na raboteweto na Sobranieto, odnosno na celiot proces na usvojuvawe na zakoni.

Venecijanskata komisija noviot Delovnik go oceni kako dobar i vo duhot na principite na Parlamentarizmot. Isto taka, taa uka`a na potrebata za ponatamo{no podobruvawe na pravilata, osobeno vo pogled na zajaknuvawe na ulogata na opozicijata. Veruvam deka i toa }e go napravime.

Ponatamu, so osnovaweto na Buxetskiot sovet e napraven eden kvalitativen ~ekor vo finansiskata avtonomija na zakonodavniot dom.

Toa {to sakam posebno da go istaknam e jakneweto na kontrolnata funkcija na Sobranieto preku razgleduvawe i usvojuvawe na izve{taite na institucii koi se zadol`eni da dostavuvaat takvi izve{tai do Sobranieto. Mislam deka tokmu tuka i vo idnina }e treba da postavetime golemo vnimanie, bidej}i zakonite gi nosime nie.

Vo dene{niot sovremen razvoj na Parlamentarizmot se pove}e jakne ulogata na Parlamentite vo kontrolata kako se ostvaruvaat tie zakoni vo praktikata. Tuka spored mene golema uloga, ako sakate i odgovornost, imaat mati~nite komisii koi {to mo`at spored postojniot Delovnik i prethodniot Delovnik sekoga{ da organiziraat i da zaka`at rasprava na koja mo`at da se pokanat kako pretstavnici na dr`avnite institucii, taka i eksperti, a i drugi subjekti i da se ragleda impementacijata i efektite od konkreten zakon. A, tokmu vakvi javni raspravi samo ja jaknat transparentnosta na Sobranieto, no i negovata samostojnost i nezavisnost vizavi izvr{nata vlast.

Po~ituvani kolegi, sekako za da prodol`ime po ovoj evropski pat potrebno e jaknewe na kapacitetot na Sobranieto i sobraniskata administracija. So donesuvaweto na Zakonot na Sobranieto napravena e onaa zakonska osnova koja ova go nalaga. Vo taa ramka ve}e intenzivno zaedno so na{ite prijateli od me|unarodnata zaednica rabotime na formiraweto na parlamentarniot institut. Negovata osnovna zada~a e preku stru~ni analizi i istra`uvawa da obezbedime mnogu poefikasno rabotewe kako na pratenicite, taka i na celokupnata sobraniska administracija, odnosno da ja zgolemime efikasnosta i kvalitetot na Sobrnaieto vo celost i toa kako vo procesot na donesuvaweto na zakonite, taka i vo procesot na kontrolnata uloga. Tuka moram da ja spomnam i Fondacijata i na{ot zaedni~ki proekt koj podrazbira cela paleta na aktivnosti kade se vklu~eni pratenici, sobraniski slu`benici, novinari, a se za jaknewe na kapacitetot na zakonodavniot dom i negovata ustavna uloga vo dr`avata. Ako tuka gi dodadam i pozitivnite rezultati na poleto na transparentnosta preku Sobraniskiot kanal, preku internet i na{ata veb stranica, ponatamu ako ja dodadam i na{ata najnova pridobivka, a toa e I-parlamentot, ubeden sum deka Makedonskoto sobranie stanuva primer za dr`avite vo regionot. Veruvajte zza nekoi od napravenite ~ekori ve}e mi se javuvaat i kolegi od sosednite dr`avi i gi baraat na{ite pozitivni iskustva. Sekako nie sme podgotveni seto ova da go spodelime so niv.

Po~ituvani pratenici, vo izve{tajot na Evropska unija koj denes go razgleduvame ima i mnogu konkretni zabele{ki {to ne sme napravile odnosno kade zaostanuvame. Veruvam deka sekoj od nas kako poedinec, ponatamu sobraniskite komisii koi go razgleduvaa izve{tajot tokmu na ova vo idnina }e posvetat najgolemo vnimanie. Posebno o~ekuvam od onie komisii kade {to vo izve{tajot se naveduvaat konkretni zabele{ki toa relativno brzo da go nadminat.

Sakam vo ovaa prigoda da izrazam i `alewe {to kolegite od DPA do kraj ne u~estvuvaa vo ovoj proces na napredokot na Republika Makedonija. Zatoa, bi sakal u{te edna{ da gi povikam da gi zazemat svoite mesta vo Parlamentot i zaedno da prodol`ime da gi ostvaruvame i da gi realizirame zabele{kite od izve{tajot. Ova go velam samo od edna edinstvena pri~ina. Jas veruvam deka vo dekemvri Republika Makedonija }e go dobie datumot za pregovori i so toa zapo~nuva onoj najte`ok del od procesot na integracija vo Evropska unija. Vie site znaete deka skriningot {to }e go napravi Evropskata komisija za po~etok na procesot na otvorawe na oddelni poglavja, fakt e deka vo toj proces vo Vladata, ministerstvata posebno bi sakal da go spomnam Sektorot za evropski pra{awa ima mnogu golema i odgovorna zada~a. Ni{to pomalku ne e odgovorna i ulogata na zakonodavniot dom, bidej}i site tie reformi, zakonski proekti i red drugi dokumenti treba da pominat ovde vo sobraniskata procedura. Se nadevam gospodine vicepremier deka ova nema da go razberete kako nekakva konkurentnost me|u zakonodavnata i izvr{nata vlast, tuku pred se kako kompetentnost na site tri granki na vlasta, no i po{iroko vo ostvaruvawe na na{ata strate{ka cel za ~lenstvo vo Evropska unija.

Zatoa, apeliram i o~ekuvam kako od vladea~koto mnozinstvo, taka i od opozicijata, pred se konstruktivnost i vo duhot na demokratskite principi i parlamentarizam da se anga`iraat i da rabotat za zaedni~kata cel. Makedoncite, Albancite, Turcite, Srbite, Romite, Bo{wacite, Vlasite i site gra|ani na Republika Makedonija civilizaciski, istoriski i kulturno mu pripa|aat na evropskoto semejstvo.

Po~ituvani prijateli, integrativnite procesi vo Evropa od dene{na istoriska distanca ja potvrdija neminovnosta na ovoj proces koj denes ne mo`e ama ba{ nikoj da go zapre toj proces. Ovoj proces e zna~aen za nas, za regionot i za Evropa. Zatoa, jas sum ubeden deka Republika Makedonija, Sobranieto, Vladata i site drugi institucii, no i site gra|ani po Izve{tajot na Evropskata komisija mnogu pointenzivno i poodgovorno }e rabotat na na{eto integrirawe vo Evropska unija. Blagodaram".

Prv za replika e gospodinot @ernovski Andrej, povelete.

Andrej @ernovski: Blagodaram pretsedatele,

Vie imate 10 minuti za diskusija, koordinatorite imaat 15 minuti i toa ka`uva koj e koj vo Sobranieto na Republika Makedonija.

No, {ala na strana sakam da ve pofalam {to se javivte za zbor i smetam deka pretsedatelot na Sobranieto na edna dr`ava mora da se javi za zbor po eden vakov izve{taj za sostojbite vo Republika Makedonija. Apsolutno ve razbiram za potrebata da se javite i potvrduvam deka motivite toa {to ovoj pat ima pofalbi za rabotata na Sobranieto na Republika Makedonija i treba toa da ne raduva site kako pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija, treba da ne raduva kako gra|ani na dr`avata. Kako koordinator priznavam deka parlamentot ima mnogu pofunkcionalna koordinacija me|u sebe sekoja nedela, vo ponedelnik vo 10 ~asot i voop{to ne mi e te{ko javno da vi ~estitam na toa i javno da vi ~estitam zatoa {to od toj aspekt, Sobranieto funkcionira mnogu porealno. Me|utoa, rekovte vo svojot govor deka }e se osvrnete i na slabostite, ne gi slu{nav, no povtorno sakam konstruktivno da zvu~am, ako sakate do kraj da ne uverite vo va{iot kapacitet deka ste spremni da bidete na nad partiskite i nad koaliciskite interesi, toga{ jas i }e ve zamolam da gi sfatite seriozno kritikite koi {to gi pi{uva tamu za Sobranieto, kade {to mnogu precizno pi{uva za kritikata za Delovnikot i osobeno za preporakite na Venecijanskata komisija.

Zatoa, treba ~as poskoro tie kritiki da se prifatat i da se implementiraat. Se nadevam deka do sledniot izve{taj vo ova Sobranie }e imame delovnik koj {to }e bide za site pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija i Delovnik koj {to }e bide na site pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija. Toga{, so u{te pove}e pofalni zborovi kako ~len na opoziciska partija vo ova Sobranie }e ka`am deka ste pretsedatel na site i deka sakate da imate Parlament koj {to }e funkcionira spored Ustavot i zakonite, a toa e da ja kontrolira rabotata na Vladata na Republika Makedonija.

Za kraj edna `elba koja {to ja imame site ovde, koga }e se sostane sledniot pat dr`avniot vrv, na primer, za imeto, da ne bide toa dr`aven vrv vo sostav pretedatel na Vlada, pretsedatel na dr`ava i pregovara~ite. Tamu mora da ima mesto za pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija. Da potsetam, nie sme so parlamentarno ureduvawe vo ovaa dr`ava, zatoa {to toga{ }e go stavime Parlamentot vo vistinskata uloga koja {to mu pripa|a spored Ustavot na Republika Makedonija i vie da go pobarate toa i nie kako pratenici }e go poddr`ime vo toa dr`vniot vrv koga }e se sostane po bilo koe pra{awe tamu da bide prisuten pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Sleden za replika e gospodinot Orov~anec \or|i, povelete.

\or|i Orov~anec: Blagodaram gospodine pretsedatele,

Su{tinata na mojata replika ne e da vi oponiram ne{to, zatoa {to okolu ovie pra{awa mislam deka postoi konsenzus vo Sobranieto i me|u partiite i me|u pratenicite, me|utoa baram od vas, edno dodatno objasnuvawe, zatoa {to mnogu decidno za razlika od vicepremierot vie rekovte deka cvrsto veruvate, nema dilema deka }e go dobieme vo dekemvri mesec datumot za po~etok na pregovori. Jas, kako i gra|anite na Republika Makedonija barem 95% od gra|anite na Republika Makedonija sakame da go do`iveeme toj moment i poradi va{eto ubeduvawe bi sakal da slu{nam {to e ona {to vas ve naveduva na momentot deka nema dilema okolu datumot za pregovori i na toj na~in da go spodelime so gra|anite. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Gospodinot Xaferi Talat ima replika, povelete.

Talat Xaferi: Blagodaram pretsedatele.

Jas u{te edna{ }e ja iskoristam prilikata so replika da uka`am deka ova e zvani~niot Izve{taj na Evropskata Komisija za koj {to nie raspravame i delot na strana 8 i 9 nikade ne spomnuva raboti {to propratno proizleguvaat kako analiza na ovoj izve{taj.

Uka`uvam u{te edna{ deka ovaa analiza se povikuva na Izve{taj od Vlada. Jas }e citiram, vo Izve{tajot za napredok, izgotven vo juli 2009 godina se naveduva deka zaklu~no so sredinata na juli godinava, 29 lica se osudeni so prvostepena kazna zatvor, odnosno site osudeni }e izdr`uvaat zatvorski kazni so vkupno vremtraewe od 88 godini zatvor. Ako e analiza, vrz baza na analiza na ovoj Izve{taj e izveden zaklu~okot deka Talat Xaferi e storitel na krivi~no delo ubistvo na izbori, baram od Vladata kopija od Izve{tajot od kade e proizlezeno ova. Baram resorniot minister i Vladata da se ogradat od ova {to se konstatira, odnosno {to proizleguva kako konstatacija, odnosno zaklu~ok vrz baza na toj Izve{taj.

Vo fusnota e citirano deka Sekretarjatot za evropski pra{awa, mese~niot Izve{taj {to go dostavuva, do kade {to go dostavuva, tamu e citirano deka e izveden ovoj zaklu~ok. Zatoa baram da se ogradite od toa i da mi dostavite kopija od toj Izve{taj. Zatoa {to ova }e ima sudska razvrska. Kolku i da ne e sobraniski materijal, ova e javen materijal {to }e ima javna prezentacija utre vo 13,00 ~asot, kade {to stoi Talat Xaferi e storitelot. Ako ne sakate toa da go imate utre tamu, zatoa deneska da se ogradite, site koi ste implicirani ovde. Vo sprotivno, site ste u~esnici i site }e bidete predmet na sudska postapka.

Toa e moeto barawe vrz baza na ovaa intervencija vo vid na replika. Svesen sum deka drug mehanizam nemam da reagiram, me|utoa jas sum seu{te pratenik na Sobranieto na Republika Makedonija, koj u`iva imunitet i nikoj ovde nema pravo ova da go koristi i upotrebuva na vakov na~in kako {to e upotrebeno. Od taa pri~ina baram. Ne ka`uvam na vrat, na nos.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Gospo|a Bendevska Vesna ima replika, povelete.

Vesna Bendevska: Blagodaram pretsedatele.

Najiskreno sakam da go podr`am delot od va{iot govor koga govorevte za va`nata ulota na Sobranieto kako institucija vo prezemaweto na niza merki i aktivnosti {to se odnesuvaat do razre{uvawe na markiranite zabele{ki vo Izve{tajot za napredokot na Republika Makedonija. Apsolutno ja imate mojata podr{ka.

Instrumentite so koi {to Sobranieto i negovite rabotni tela mo`at da pridonesat vo ona {to zna~i podobruvawe na zabele{kite, vo site poglavja spomnati vo Izve{tajot se javnite raspravi i nadzornite raspravi. Toa be{e del od va{eto izlagawe.

Po~ituvan pretsedatele,

Dol`na sum da ve izvestam i vas, no i makedonskata javnost deka v~era na sednicata na Postojanata anketna komisija za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi pratenicite na VMRO-DPMNE se odnesuvaa vo sosema sprotivna nasoka. Tie ne glasaa za organizirawe na javni raspravi i nadzorni raspravi za temi {to se decidno navedeni vo poglavjeto 2.2 ^ovekovi prava i za{tita na malcinstva. Taka {to, so cel da go zajakneme kapacitetot na Sobranieto nie }e mora da se odnesuvame po odnos na prezemaweto na obvrska za razre{uvawe na problemite,se razbira sekoj od nas so sopstvenaodgovornost, nadpartiski i vo cel na dr`avnite interesi.

Zatoa, kako istaknat ~len na VMRO-DPMNE }e ve zamolam, voedno ste i pretsedatel na Sobranieto navistina da posvetime seriozna debata na delot {to dobi najgolem broj zabele{ki vo ovoj izve{taj. Toa e sostojbata okolu za{titata, prevencijata i unapreduvaweto na ~ovekovite prava.

Jas `alam {to VMRO-DPMNE povtorno, polovi~no se odnesuva kon decidno, generalno markirani zabele{ki. Taka {to, {tom vie, vo va{iot govor insistirate na zajaknuvawe na kapacitetot na Sobranieto, toga{ }e morate da zapo~nete, se razbira, so va{ li~en primer. Blagodarma.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Sleden za zbor i ima zbor gospo|a [ekerinska Radmila, povelete.

Radmila [ekerinska: Po~ituvan gospodine pretsedatel, po~ituvani kolegi,

Po dolgo vreme i napati te{ko is~ekuvawe ja dobivme posakuvanata dobra vest od Brisel, Izve{taj na Evropskata Komisija {to sodr`i preporaka za pregovori.

Sakam da zapo~nam so ~estitki do Vladata, do Sobranieto na Republika Makedonija, do site politi~ki partii i dr`avni institucii vo na{ata dr`ava {to pridonesoa za dobrata vest. No, najve}e da im ~estitam na gra|anite na Republika Makedonija koi go zadr`aa i optimizmot , a boga mi i trpelivosta vo celiot ovoj proces.

Koga dobivame lo{i vesti, va`no e da go zadr`ime optimizmot. Koga dobivame dobri vesti, mora da ja so~uvame prisebnosta. Mislam deka na dene{nava debata toa treba da go poka`eme.

Dene{nava debata ne ja smetam za formalna obvrska na Sobranieto i dene{nive tezi ne smeeme da gi svedeme na nivo na dobronamerni floskuli i paroli. Zatoa semtam deka glavnata poraka {to deneska treba da isprati Sobranieto na Republika Makedonija do svoite gra|ani, do Evropskata unija e poraka na optimizam, na zadovolstvo, no pred se i nad se ogromna pretpazlivost i plan kako vo slednite nekolku nedeli.

Rabotata za koja {to deneska govorime e dobra, me|utoa taa seu{te ne e zavr{ena. Mislam deka e toa akcent, to~ka na koja {to }e go stavime akcentot vo dene{nava debata.

Na{iot natprevar ima dve poluvremiwa. Prvoto e za nas i imame pravo da bideme zadovolni. Toa e pozitivniot Izve{taj na Evropskata Komisija. Me|utoa, vo sekoj me~ se broi samo krajniot rezultat. A, krajniot rezultat }e bide poznat vo dekemvri.

Vo dekemvri, nema da bide mo`no Makedonija da pomine nere{eno. Ili }e imame preporaki za pregovori i datum ili toj datum nema da go dobieme. Odlukata na Sovetot vo dekemvri }e bide ili istoriski den za Republika Makedonija ili }e bide u{te edna propu{tena {ansa.

Zatoa deneska sakam da se potsetam na ogromnata politi~ka odgovornost {to ja imame site, Vladata, Sobranieto na Republika Makedonija i politi~kite partii. Sekoja odluka, sekoj potez, sekoja izjava vo slednite nekolku nedeli ne pribli`uvaat kon pozitivna ili kon negativna razvrska. Sekoj ~ekor vo ovoj period }e bide rizi~en. Me|utoa, ubedena sum deka najgolemiot rizik }e bide da stoime vo mesto i da ~ekame dobrata vest nekoj da ni ja ispora~a. Najodgovorno tvrdam toa nema da se slu~i. Ili dobrata vest sami }e ja srabotime ili u{te dolgo vreme razo~arani }e ja ~ekame.

Dozvolete mi da se osvrnam na nekolku glavni zaklu~oci. Mislam deka mo`at, za site onie koi na vistinski na~in go ~itaat Izve{tajot da se donesat. Zaklu~oci {to smetam deka }e bidat dobri da gi pametime vo sledniot period, koga va`nosta na Izve{tajot nema da bide tolku golema.

Imeno, sakam da spomnam deka padnaa vo voda nekolku la`ni mitovi, okolu koi {to gubevme i mnogu vreme i mnogu trpenie vo izminatite nekolku godini. Pretpostavuvam deka nivniot broj e pogolem. Deneska sakam da spomnam samo tri.

Prviot mit, {to za `al ~esto pati znae{e da go obzeme i ova Sobranie e deka Izve{tajot na Evropskata Komisija ne sekoga{ e objektiven. Ima{e nekolku verzii, deka Evropskata unija vsu{nost i ne saka da se pro{iruva, deka ne ja saka Makedonija vo svoite redovi, pa sekoga{ }e najde opravduvawe da ni najde maana. Imavme i takvi koi velea vo mediumite, vo javnosta deka nie vsu{nost se sme zavr{ile. Me|utoa, gr~koto lobi ili nekoi drugi neprijateli, vnatre{ni i nadvore{ni vo Brisel go prepi{ale i go popravile Izve{tajot. Mislam deka e mnogu va`no i deneska da se potsetime deka site ovie mitovi i zabludi pa|aat vo voda.

Treba da zaboravime na vakvite tezi i treba da gi izbri{eme ovie opravduvawa. U{te edan{ se poka`a deka Evropskata Komisija sekoga{, i koga ni se dopa|a i koga ne ni se dopa|a izve{tjot go ceni srabotenoto i ne ocenuva objektivno. Se poka`a deka izve{taite na Evropskata Komisija se oglealo, deka tie samo ja otslikuvaat realnosta. Koga sme zadovolni ili ne sme zadovolni so odrazot vo ogledaloto, ne treba da go kr{ime i da go obvinuvame ogledaloto, tuku treba da se trudime da ja popravime realnosta i dr`avata vo koja {to `iveeme.

Vtoriot mit ~estopati si go povtoruvame koga bevme nezadovolni. A toa e deka Evropskata unija od nas bara premnogu. Deka bara od nas nevozmo`ni ne{ta za mnogu kus vremenski period. Ne e taka. Edna neodamne{na analiza ne potseti deka pred pove}e od dve godini Evropskata unija ni zadade 182 zada~i vo site oblasti i vo site poglavja. Ne gi zavr{ivme. Ne gi zavr{ivme zaradi toa {to navistina toa e te`ok zalag za edna dr`ava, pa duri i za nekolku godini.

Me|utoa, ne zavr{ivme i gledame mnogu od niv ni se povtoruvaat i vo ovogodi{niot izve{taj. Da bideme na ~isto, poka`avme rezultat vo 8-te plus 1 najva`ni zada~i. I dobro be{e {to se posvetivme na najva`nite zada~i. No za `al, za toa ni bea potrebni re~isi 4 godini. I, otkako gi zavr{ivme tie 9, Evropskata Komisija be{e pozitivna i ni dade preporaka za pregovori. Imavme mnogu meseci na raspolagawe, me|utoa ako se pogledneme vo o~i }e ka`eme deka vistinskite rezultati gi srabotivme na kraj, vo poslednite 5. Toa zna~i ne bilo nevozmo`no ona {to Evropskata unija go o~ekuva{e, tuku bilo lesno dosti`no. Mo`elo, ako se saka i ako se ima vistinska politi~ka volja. Sakam da ka`am deka e mnogu dobro {to taa politi~ka volja se sozdade i e vidliva.

I, tretiot mit, za {to sakam da potro{am sosema malku vreme, mitot {to padna vo voda e deka vlasta i opozicijata za ovie temi treba da se gledaat niz ni{anot. Se poka`a deka makedonskata opozicija nikoga{ ne treba i ne e pre~ka za evropskito uspeh, tuku e vreden sojuznik. Vreden sojuznik {to vlasta mora da go stimulira, da go odr`i i da go iskoristi. Edno od retkite mesta kade Evropskata Komisija ne fali i toa bez mnogu "ama" ili "no" e tokmu politi~kiot dijalog i reformite vo Sobranieto. I za toa sakam da vi ~estitam i vam pretsedatele.

Se nadevam deka ovie pofalbi }e ve ohrabrat da ja vratite nazad nezavisnosta na Sobranieto vo odnos na Vladata {to u{te e tema na koja {to treba da se govori.

Deneska sakam da go iskoristam ova obra}awe i ne samo kako pretsedatel na Nacionalniot sovet za evropski integracii, sakam da ka`am deka deneska SDS, bez kompleksi ispra}a ~estitki do svoite politi~ki neistomislenici i do Vladata na Republika Makedonija za ubavata vest od Brisel. Me|utoa i Vladata mora da se nadmine sebe si i so polna usta da vozvrati soista merka i da ka`e deka tokmu odlukata na opozicijata, a osobeno odlukata na SDSM da gi podr`i zakonite, za koi {to ima{e sprotivstaveni mislewa, a vo duhot na konstruktiven politi~ki dijalog, be{e edna od klu~nite raboti {to ne donese do pozitiven izve{taj so preporaka. I od tuka natamu da gi pamtime tie dobri primeri i da gi povtoruvame.

[to sega, posle Izve{tajot?

Prvo, ni treba da se fokusirame na slabite to~ki. A niv gi ima. Nekoi od niv baraat urgentna akcija: pritisoci za vreme na izbori, Dr`avna komisija za borba protiv korupcijata {to se smeta za pristrasna na nekoj na~in i neaktivna, Delovnik na {to seu{te treba da rabotime, golema nevrabotenost osobeno kaj mladite, politi~ki me{awa vo sudstvo i, najgolemiot od niv, slabata i seu{te partizirana administracija. Ako so ovaa tema ne se zanimavame taa, vi garantiram, }e ni stane glavna rak rana poradi koja {to pregovorite ]e gi vodime bavno i nekvalitetno. Zatoa, potreben e plan za akcija.

Se nadevam deka izjavata {to ja dade premierot pred nekolku denovi navistina se slu~i. A toa e deka Vladata ve}e usvoi takanare~en akciski plan za spravuvawe so ovie slabosti. Dozvolete mi da mu predlo`am na premierot Gruevski bez odlagawe, u{te utre pri posetata na Brisel i sredbata so komesarot Ren da ja prezentira ovaa programa i da ka`e deka zad nea }e zastane i Vladata i Sobranieto. I deka taa, so rokovi, obvrski i pari }e zna~i deka Makedonija }e bide na vreme podgotvena za pregovorite.

Vremeto e faktor. Toa mislam deka go sfativme vo izminative godini. Eden kolega pred nekolku dena mi re~e - vo Makedonija imame praksa da slavime ne samo diplomski, ne samo maturi, tuku i polumaturi. Me|utoa, se pra{uvam dali e vo red da slavime matura ako poslednoto oddelenie sme go povtoruvale 4 godini? Jas sakam da bidam optimist i da ka`am deka slavjeto nekoga{ e potrebno. Me|utoa stoeweto vo mesto ne smeeme da go prodol`ime.

Jas ve}e ka`av, Bukure{t 2 ili Brisel 2 se dvete scenarija. Nema druga. Vo 2010 godina ili }e gi po~neme pregovorite ili pak }e zaglavime vo doma{nite i evropski politi~ki lavirinti. Se drugo e {pekulacija i se drugo e neodgovoren odnos.

Tokmu poradi toa smetam deka deneska Sobranieto ima obvrska da zboruva i na temite od koi {to mnogumina od nas sakaat da pobegnat. Ako vo ovoj period velime deka Makedonija ne e podgotvena da se nosi so predizvicite na slednite 6 nedeli te{ko }e bide da gi ubedime deka }e se nosime so predizvicite vo slednite 6 godini. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Gospodinot Petreski Zoran ima replika, povelete.

Zoran Petreski: Po~ituvana gospo|o [ekerinska,

Zboruvavte ili spomnavte nekakvi mitovi {to postoele vo javnosta. Jas iskreno ne znam kade za ovie mitovi ste doznale. Veruvajte, vo VMRO-DPMNE vo nitu eden moment ne se spomnale takvi mitovi, nitu pak sme imale somne` deka izve{taite na Evropskata Komisija se nerealni i deka istite ne ja odrazuvaat realnata slika za Republika Makedonija. Naprotiv, sekoga{ sme cenele deka tie se iskreni i to~ni.

No, edno bi sakal da ka`am deka definitivno eden mit navistina padna vo Republika Makedonija, a toa e deka Republika Makedonija e izolirana, deka Republika Makedonija e nadvor od evropskite tekovi i posebno mitot dkea Valdata na Republika Makedonija ne raboti na evropskata agenda na Republika Makedonija.

Mislam deka ovoj izve{taj tokmu toj mit vo celost go razre{i i deka deneska na site ni e jasno deka Vladata i te kako posvetila vreme i aktivnosti na rabotewe i ispolnuvawe na kriteriumite {to se zadadeni od Evropskata unija, so cel za na{e integrirawe kon Evropskata unija.

Na krajot bi sakal iskreno da ja pozdravam va{ata diskusija, vo osnova, bidje}i, za razlika od mnogu pati, ovoj pat se potrudivte navistina da bidete poobejktivni. Ona {to vredi da se pofali go pofalivte. Mislam deka vo eden vakov duh i treba da go prodiskutirame deneska Izve{tajot, pa vo idnina da prodol`ime soovoj na~in na rabota. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Gospo|a [ekerinska Radmila ima kontra replika.

Radmila [ekerinska: Blagodaram.

Da ne be{e ova poinakva sednica, kontra replikata }e mi ima{e dva elementi:

Prvo, deka "muvata na kapata" e fenomen {to postoi vo politikata. Jas ne spomnuvav ni partii ni ~ii mitovi se spomnuvale vo javnosta. Se trudev da bidam mnogu korektna.

I vtoro, deka se nadevam, ako padnal mitot za na{ata polo{a me|unarodna pozicija otkolku {to zaslu`uvame,se nadevam deka Gruevski }e se sretne so pretsedatelot na Evropskata komisija gospodinot Baroso.

Ama, jas navistina ne mislev deka dene{nata sednica e sednica {to bara takov ton. Zatoa diskutirav na poinakov na~in. Ne gi smestuvav mitovite vo partiski sedi{ta, nitu vo partiski dvorovi, no smetam deka }e se la`eme i sebe si i javnosta ako zaboraviem {to ni se slu~uva{e vo izminative nekolku godini.

Makedonija, kriteriumite {to treba{e da gi ispolni za 12 meseci gi ispolnuva po zavr{uvawe na 40 meseci. Mislam deka ne treba da bideme prezadovolni so sebe, tuku treba da se zablagodarime na gra|anite {to ja toleriraa ovaa bavnost.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Ima zbor gospodinot Petar Pop Arsov, povelete.

Petar Pop Arsov: Blagodaram pretsedatele.

Po~ituvani pratenici, dami i gospoda.

Vo prethodnite desetina dena imavme dobra mo`nost da napravime edna plodna i seopfatna rasprava na site sobraniski komisii, na Nacionalniot sovet za evrointegracii, koja {to e vospostavena praksa od minatata godina, smetam deka treba i ponatamu da prodol`i.

Vpro~em, i vo samiot Izve{taj, kako {to istakna i pretsedatelot na Sobranieto e pozitivno notirano deka za prv pat Sobranieto i negovite tela temelno go razgledaa Izve{tajot za napredokot za Republika Makedonija za 2008 godina.

Na po~etokot na ovaa moja diskusija dozvolete mi da go iska`am svoeto zadovolstvo od dobienata preporaka za podgotvenosta na Republika Makedonija za otpo~nuvawe na pregovori koe {to e sodr`ana vo Strategijata za pro{iruvawe na Evropskata unija za 2009 -2010 godina. Smetam deka ovaa preporaka pretstavuva dokaz za postignatite rezultati na Republika Makedonija vo kontekst na evrointegraciite, no isto taka pretstavuva i eden signal deka Republika Makedonija se dvi`i vo pravilna nasoka i sekako pretstavuva stimul deka site zaedno treba da prodol`ime u{te pocvrsto i u{te posilno da se dvi`ime po istiot pravilen pat.

Tokmu ovaa preporaka za otpo~nuvawe na pregovorite, koja {to se sodr`i vo Strategijata mu dava pozitiven karakter na celokupnot izve{taj za ~ie {to ocenuvawe sakam da bidam dosleden i na istiot na~in kako {to go oceniv minatogodi{not izve{taj }e ka`am deka se raboti za realen izve{taj koj {to ne e obi~en tekst preto~en na hartija tuku izve{taj koj {to ja otslikuva realnata sostojba vo Republika Makedonija.

Vo ponatamo{noto obra}awe }e nabrojam nekolku aspekti koi {to se sodr`ani vo ovoj Izve{taj kako potkrepa na ova moe tvrdewe.

Ona {to mene mi ostava vpe~atok kako edna sublimirana ocenka za napredokot na Republika Makedonija e izjavata na evro komesarot za pro{iruvawe na Evropskata unija gospodinot Oli Ren na samata pres konferencija koga be{e obelodenet izve{tajot. Gospodinot Ren istakna, }e go parafraziram - prepora~uvame pregovori. Republika Makedonija zabele`a uverliv napredok. Su{tinski se osvrna na reformite, na ispolnuvaweto na osumte odrednici i gi zadovoli kriteriumite od Kopenhagen. Od seto ova proizleguva deka dobienata preporaka e sosema logi~na i opravdana.

Inaku Izve{tajot sodr`i totalna analiza i ocenka za stepenot na ispolnuvawe na politi~kite i ekonomskite reformi.

Izve{tajot vo globala gi istaknuva pozitivnite dostignuvawa na Republika Makedonija, no toj sodr`i i serija sugestii, preporaki za aktivnosti za natamo{no usoglasuvawe i ispolnuvawe na standardite i kriteriumite za ~lenstvo vo Evropskata unija.

Tokmu tie sugestii i preporaki koi {to se odnesuvaat na ne{tata na koi {to }e treba intenzivno da se raboti vo naredniot period treba da bidat prepoznaeni od na{a strana i treba da se skoncentrirame na nivnoto ispolnuvawe.

Me|u iznesenite ocenki i vetuvawa sodr`ani vo Izve{tajot koj {to na nekoj na~in davaat pozitiven karakter i koi {to defakto ja opravduvaat dobienata preporaka bi gi istaknal slednite nekolku raboti koi {to se notirani vo Izve{tajot.

Tamu pi{uva: pretsedatelskite i lokalnite izbori vo 2009 godina bea sprovedeni soglasno so me|unarodnite standardi. Politi~kiot dijalog e unapreden, vladea~kata koalicija e stabilna, politi~kata klima popovolna, a Parlamentot poefikasen. Uspe{no se sprovedeni klu~nite prioriteti od pretpristapnoto partnerstvo po odnos na reformite vo policijata, pravosudstvoto, javnata administracija i spravuvaweto so korupcijata.

Sproveduvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor ostanuva su{tinski element na demokratijata i vladeeweto na pravoto vo zemjata, ima napredok vo sproveduvawe na Zakonot za jazici, vo decentralizacijata, kako i za pravi~nata zastapenost.

Ova se politi~ki kriteriumi za koi {to }e ka`am deka se zaslu`ni site, po~nuvaj}i od gra|anite na Republika Makedonija, site politi~ki partii kako na vlast taka i vo opozicija vo Sobranieto na Republika Makedonija, instituciite, gra|anskiot, nevladiniot sektor i site onie subjekti koi {to se vo nekakva konekcija so evrointegraciite.

Me|utoa {to se odnesuva do ispolnuvawe na ekonomskite kriteriumi i sproveduvawe na reformite moram da potenciram i }e bidam malku neskromen kako pripadnik na vladea~koto mnozinstvo deka glaven dvigatel na site ovie procesi e Vladata na Republika Makedonija koja {to se zafati so su{tinsko sproveduvawe na reformite.

Vladata nametna edno silno tempo, sozdade edna silna inercija na patot na evro integraciite i bukvalno gi vovle~e site subjekti vo dr`avata da go sledat toj pat ne ostavaj}i mo`nost za alternativi koi {to bi ja povlekle Republika Makedonija vo nesakana nasoka.

Vo Izve{tajot e notirano i deka Republika Makedonija ostvari dobar napredok vo funkcionalna pazarna ekonomija. Republika Makedonija napravi dobar napredok vo podobruvaweto na sposobnosta za prezemawe na obvrskite za ~lenstvo osobeno vo oblastite transport, carini i odano~uvawe, pravda, sloboda i bezbednost, javnite nabavki, pravoto na trgovski dru{tva, konkurencijata, informati~koto op{testvo, statistikata, nadvore{nata bezbednosna i odbrambena politika, finansiskata kontrola.

No i pokraj dobienata preporaka i vo najgolem del pozitivnite ocenki sodr`ani vo Izve{tajot nie ne smeeme tuka da zastaneme, kako {to ne zastanavme koga dobivme preporaka za vizna liberalizacija. Vo site na{i izjavi istaknuvavme deka viznata liberalizacija ne mo`e da se smeta za zamena za dobivawe na preporaka za otpo~nuvawe na pregovori, isto taka i sega ne smeeme da gi zadovolime na{ite ambicii i treba da prodol`ime so nesmaleno tempo po patot na evro integraciite i da gi re{avame site sledni predizvici koi {to }e se ispre~at na toj pat, a se vo interes na Republika Makedonija i gra|anite na Republika Makedonija.

A sega povtorno }e se navratam na izjavata na gospodinot Ole Ren na istata pres konferencija, me|utoa ovoj pat vo delot koga zboruva{e za Bosna od kade {to mo`eme dokolku seriozno i vnimatelno ja zememe vo predvid ovaa izjava da izvle~eme i korisni pouki.

Toj istakna deka e postignat napredok, i vo Bosna e notiran izvesen napredok. Toj napredok ne e nepovraten proces, postojat politi~ki minski poliwa koi {to mo`at da go zagrozat napredokot i zatoa e potrebno da se izvr{i deminirawe na tie politi~ki minski poliwa. Za da ne ni se slu~i sostojba kako vo Bosna odnosno toj napredok da bide povraten treba mo{ne vnimatelno i so zaedni~ki sili da prodol`ime da gi turkame site procesi koi {to ja pribli`uvaat Republika Makedonija kon Evropskata unija.

Znaeme deka vedna{ po Izve{tajot pred nas se ispravi potreba za re{avawe na edno seriozno politi~ko pra{awe koi {to go re{ivme. Zatoa potrebna e golema politi~ka svest, ~uvstvo na odgovornost kaj site politi~ki partii se so cel da ne se dovedeme vo sostojba Evropskata unija namesto vo Bosna da vr{i deminirawe na politi~kite minski poliwa ovde vo Republika Makedonija.

Na krajot sakam u{te edna{ da potenciram deka dobivaweto na preporakata pretstavuva golemo dostignuvawe za Republika Makedonija. Ova e golem stimul za nas i treba da prodol`ime vo ista nasoka, so nesmalen intenzitet osobeno sega koga Evropskata unija poleka izleguva od svojata vnatre{na politi~ka kriza koja {to be{e predizvikana so zastojot po usvojuvawe na Lisabonskiot dogovor. Republika Makedonija vo ovoj moment mo`ebi gledano od aspekt na ostanatite zemji kandidatki za ~lenstvo vo Evropskata unija i nekoi od sega{nite ~lenki vo Evropskata unija koi {to dobija preporaka za otpo~nuvawe na pregovori vo momentot koga stanaa i zemji kandidati za ~lenstvo vo Evropskata unija, e edinstven kandidat koj vo momentot koga dobi kandidatski status ne dobi preporaka zatoa {to vo toga{nite momenti gi nema{e ispolneto potrebnite kriteriumi.

Republika Makedonija mo`ebi sega defakto e zemja koja {to stanuva kandidat za ~lenstvo vo Evropskata unija, zatoa {to tokmu sega, posle celokupnoto sproveduvawe na reformite i ispolnuvaweto na kriteriumite e oceneta deka e podgotvena za po~etok na pregovori. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Ima zbor gospodinot Tito Petkovski, povelete.

Tito Petkovski: Blagodaram gospodine pretsedatele.

Gospodine vice premier, po~tuvani kolegi,

Jas isto taka sakam na po~etokot na svojata diskusija da go izrazam moeto li~no zadovolstvo {to Makedonija napreduva vo ostvaruvaweto na svojata zacrtana cel da bideme eden den {to poskoro sostaven del na ova golemo semejstvo na evropski narodi i dr`avi. No, iskreno ne sum za euforija, za egzaltacija. Pou~eni od primerite od minatoto ne sakam voop{to ni da go spomenam ona ~uvstvo kako ne obzema{e na Samitot vo Bukure{t vo vrska so priemot na Makedonija vo NATO, ne bi sakal ni vo son da ni se slu~i toa, da se povtori takvo ne{to za Republika Makedonija. No, mora da bideme apsolutno vnimatelni ako sakame da dojdeme do celta.

Pretsedatelot na Sobranieto vo svojot govor, a i nekoi drugi spomenaa deka Makedonija go fati evropskiot voz. Jas mora da priznam deka ne sum siguren deka nie go fativme evropskiot voz. Znam sigurno deka kupivme bilet za evropskiot voz, dali }e se ka~ime na nego mnogu }e zavisi od 7 dekemvri dali }e pomine niz Makedonija i ako pomine koj vagon }e go fatime. Spored toa krajno vnimatelno, odgovorno, posveteno, da rabotime site, i parlamentarnoto mnozinstvo i Vladata, osobeno Vladata i opozicijata kako sostaven del na politi~kiot sistem. Toga{ mo`eme da se nadevame deka Makedonija }e se ka~i na evropskiot voz.

Stoi edna ogromna prepreka pred nas, za toa vicepremierot ne govore{e, mislam deka postojano ne opomenuvaat deka }e treba posveteno da rabotime na re{avaweto na problemot so Grcija {to go imame za da ne ni se povtori lekcijata od Bukure{t. Verojatno toa e najva`noto pra{awe {to stoi pred nas. Makedonija mora da pra}a pozitivni impulsi i da ima inicijativnost ako sakame da gi imame simpatiite na me|unarodnata zaednica, na SAD i na Evropskata unija. Zna~i, da imame principielen odnos kon ovoj problem i osobeno da bideme kooperativni koga stanuva zbor za unapreduvaweto na me|usosedskite odnosi odnosno unapreduvaweto na odnosite so site sosedi vo site sferi.

Toa e edno od najva`nite pra{awa koi }e treba site zaedno da najdeme vistinska formula kako toa da go napravime. Zna~i, treba da se odnesuvame evropski.

Za `al moram da priznam onakako kako {to go izmenaxiravme pra{aweto so Ratifikacijata na Zakonot za odbele`uvaweto na granicata so Kosovo pak se vrativme na na{ite balkanski, makedonski pozicii. Ne deluvavme evropski. Ne bevme ubeditelni, ne samo za procedurata kako se odviva{e,tajnosta na sednicata do 12,00 ~asot, ne{to zagado~no se slu~uva vo 12,00, utredenta sabota se zaka`uva sednica, vonredni okolnosti itn. Ako e principot Makievelisti~ki toga{ e vo red, gi opravduva sredstvata. Apsolutno so toa pra{awe Makedonija napravi silen prodor kon evropskite integracii. Re{ivme eden problem koj {to e od obostran interes ne samo za Makedonija, tuku i za me|unarodnata zaednica zaradi stabilizacija na regionot. Edno pra{awe koe {to mo`e da implicira mnogu nesakani posledici go zatvorivme na dobar konstruktiven na~in. Nezavisno sega od toa koj kako smeta, dali e do kraj vo soglasnost so Ustavot, ili so zakonite, rekov ako e Makijaveli i negovite principi na politika vo pra{awe toga{ apsolutno e opravdano. Zna~i, tuka se ignorira{e opozicijata, opozicijata be{e apsolutno vo aut. Ne be{e kooperativna vlasta so opozicijata. Premierot ne dojde vo Sobranieto, namesto da dojde, kako {to toa se slu~i vo Kosovskiot parlament, da dojde i premierot i pretsedatelot na dr`avata, pa da imaat svoi izlagawa, pa edno glasawe, pa drugo, tie ne gi ubeduvaa pratenicite da glasaat. Se znae deka parlamentarnoto mnozinstvo }e glasa kako {to smeta premierot, tuku ja ubeduvaat kosovskata javnost deka e toa dobra odluka. Na{iot premier ke`ol oble~en se {eta{e niz Skopje, na saem, nekade dava{e izjavi, a ovde Parlamentot re{ava za edno mnogu klu~no pra{awe za dr`avata. Zna~i, i tuka postapivme balkanski. Prviot test za na{eto odnesuvawe, evropsko ne go polo`ivme, toa e moe mislewe.

Ponatamu, ne treba navistina sega da se odnesuvame kako kon viznata liberalizacija, pa da snimame spotovi, pa kampawa, pa ueforija itn. Da po~ekame sepak do 7-mi da vidime kako rabotite }e se odvivaat tamu. Dali nie mo`eme da se podgotvuvame seriozno za po~etok na pregovori. Iskreno o~ekuvav zamenik premierot ne{to pokonkretno tuka da ni ka`e. Ako go zemete primerot na Hrvatska, mislam deka nie i ako go dobieme datumot na pregovori ne sum siguren deka so poln kapacitet, ne samo administracijata, }e vlezeme vo pregovorite. Samo da potsetam na hrvatskiot primer.

Hrvatite tri godini pred po~nuvaweto na pregovorite go imaa glavniot pregovara~. Jas ne znam, nie vsu{nost nemame razmisluvawe, mo`ebi vie imate kako vicepremier itn, ili premierot koj }e bide glaven pregovara~, Hrvatska go ima{e gospodin Drobwak tri godini pred po~etokot na pregovorite kako nezavisna, nepartiska li~nost, diplomat, ambasador vo Obedinetite nacii, malku vo SAD itn. Gi imaa tri godini pred po~etokot na pregovorite kompletnite timovi za sekoe poglavje. Bidej}i imavme mo`nost, znaat nekoi kolegi od VMRO-DPMNE, zatoa {to bevme zaedno vo Hrvatska, imavme mo`nost da razgovarame so site kompetentni lu|e za evro integraciite i tie imaa nad 80 preveduva~i koi {to se {koluvale ~etiri godini. Ne preveduva~i za simultano preveduvawe, tuku pravnici koi {to se vi~ni vo site sektori, zemjodelie, obrazovanie, zdravstvo itn, itn. Mislam deka nie tuka seriozno zaostanuvame.

Ako sakame da imame seriozen odnos kon pregovorite i duri do 6-7 dekemvri nie mora da ispratime poraka deka Makedonija ima kapacitet. Mene navistina me ohrabruva va{ata gospodine zamenik premier izjava deka vie ste podgotveni sega zaradi zgolemuvaweto na kapacitetot na makedonskiot pregovara~ki kapacitet, administrativniot kapacitet na dr`avata da go anga`irate, da gi pokanite site lu|e koi {to se educirani, {koluvani i koi {to ve}e ne se vo Sekretarijatot, ili se na nekoi drugi mesta zaradi politi~ki pri~ini vo momentot koga nastana taa euforija so doa|aweto na novata vlast i masovnoto selewe na lu|eto poradi partiskata pripadnost na drugi pozicii. Dobro e toa da go realizirate. Ako go ostvarite toa navistina }e bide mnogu dobra poraka do partnerite od Evropskata unija.

Ponatamu ne{to {to mislam deka e mnogu bitno. Ne e samo tajna diplomatija, mene mi e jasno deka pra{aweto so imeto mo`e da se apsolvira i preku tajna diplomatija, me|utoa zaradi faktot {to vo Makedonija sme polarizirani, i politi~kite partii me|u sebe, izborite se dobivaa dva ili tri izborni ciklusi, premierot i VMRO-DPMNE da dobie isklu`ivo na propagandata deka od drugata strana se predavnici i stranski slugi, tie go prodavaat imeto, nie ne go davame, glava davame, ime ne davame itn, itn. Zna~i, seto toa }e treba sega na soodveten na~in da se amortizira vo smisla ne da bideme zalo`nici na edna lo{a politika tuku site da sfatime deka ova e na{a zaedni~ka {ansa, deka site dobivame, i pozicija i opozicija, pa da sedneme da go dogovorime bilo koe, najkonstruktivniot na~in, najdobriot makedonski stav zaradi pregovara~kata pozicija na Republika Makedonija.

Jas se obidov vo edna druga prilika i predlagavme ovde, duri gospodinot Andov i predlo`i tekst na strategija na Republika Makedonija, za `al tuka se nema{e sluh za taa rabota, nema{e pozitivna reakcija. Sega sme dovedeni vo pozicija pak da se ~uvstvuvame kako lu|e koi {to imaat razli~ni pogledi za edno su{testveno pra{awe. Zna~i, koga stanuva zbor za imeto kako eden od uslovite za evro integracii na Republika Makedonija mislam deka tuka mora da di{eme site kako eden organ, zatoa {to nema tuka pozicija i opozicija. Nema tuka vlast i opoziciona partija itn. Zna~i, stanuva zbor za najva`noto pra{awe koe {to mo`e Republika Makedonija da ja vnese vo evropskite narodi i dr`avi. Ako imame takov ~esen odnos kon dr`avata, kon gra|anite. Mislam deka sovetite treba da gi ostavime i ako ne mo`eme da dojdeme do maksimalno edinstvo, toga{ da izgradime odnosi za ovie dve krucijalni pra{awa.

Za referendumot, ne za tie {to re~e Oli Ren, tuku zaradi vnatre{nite konstalacii na odnosite vo Republika Makedonija ne treba apsolutno da se razmisluva pred dekemvri.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Ima zbor gospo|a Mehmeti Ermira, povelete.

Ermira Mehmeti: Blagodaram.

Dozvolete mi i jas da se pridru`am na grupata na onie koi denes ispra}aat ~estitki za uspehot {to go zabele`i Republika Makedonija vo nejziniot proces za evroitegrirawe so dobivawe na pozitivna ocenka od strana na Evropskata komisija. Ova e uspeh i zaedni~ka zasluga na Vladata, na politi~kite partii, na gra|anite i na op{testvoto ili pak nevladiniot sektor. Izve{tajot za napredokot koj {to prepora~uva otvorawe na pregovori vo edna blokada ili pak trigodi{na stagnacija e akt ili moment koj ni pomogna da se vratime vo potrebniot pravec ili potrebnata nasoka koja {to se ~ini nekako se izgubi poradi blokadata ili pak otsustvoto na napredok. Kako posledica retorikata od poslednite tri godini se zameni so retorikata od nacionalizmot, zatoa {to ova be{e izbrana kako vtora podobra ponuda da se nudi na javnosta ili pak na masite. Na ovoj na~in, opasnosta od fragmentacija, od segregacija i vra}awe na etni~kata netolerancija povtorno zagrozuva{e istite da stanat dominantni temi vo vnatre{nite odnosi. Godi{niot izve{taj nekolku pati istaknuva deka koalicijata po izborite od 2008 godina ima obezbedeno funkcionalnost, stabilno funkcionirawe na instituciite vo dr`avata i kako posledica od ova koalicijata ima obezbedeno vnatre{na stabilnost na instituciite, me|utoa, ne samo na tie institucii, tuku ima obezbedeno stabilnost na zemjata i so ova se zabrzal i kursot i dinamikata na reformite od evropskata agenda na Republika Makedonija. Preporakata za otvorawe na pregovori sepak treba da se sfati kako signal od strana na evorpskiot faktor upaten do doma{niot lider{ip za toa koja e potrebnata nasoka i vsu{nost edinstvenata nasoka za Makedonija kako mlada demokratija i kr{liva multietni~ka demokratija. Nema dilema deka davaj}i edna pozitivna ocenka za uspehot za vnatre{nite reformi, vsu{nost Evropskata komisija saka da gi zatvori sporovite ili pak vnatre{nite problemi so koi se soo~uvala zemjata i na ovoj na~in Komisijata ceni deka vo prvata godina od koalicijata ili pak prvata godina od vladeeweto na vladinata koalicija istata bila stabilna i funkcionirala efektivno, isto taka, go ima so~uvano i kursot na evropskite reformi. Osven ova nema nitu edna dilema deka Evropskata komisija kako na{ partner vo procesot na vnatre{noto reformirawe saka da ni pomogne vo zatvaraweto na otvorenite temi koi ja potenciraat na{ata vnatre{na debata, me|utoa, posebno i na{ite debati ili raspravi so sosedite. Taka, nie uspeavme po objavuvaweto na izve{tajot da go zavr{ime te{kiot proces na odbele`uvawe na grani~nata linija so Republika Kosovo i da vospostavime sosedski diplomatski odnosi so ovaa dr`ava. Istovremeno Evropskata komisija ja dade jasno svojata poraka deka bara edno re{enie posle pregovorite i re{enie koe }e bide prifatlivo vo odnos so sporot so imeto so Republika Makedonija. Dokolku sakame zbor po zbor da go pro~itame Godi{niot izve{taj, nema dilemi odnosno jasno se uka`uva deka konstatacijata ili pak osnovnata preporaka na Evropskata komisija vsu{nost e tokmu ova, re{avaweto na sproto pod nadzor na Obidinetite Nacii bidej}I ovoj spor se zakanuva da predizvika neuspeh na Severnozapadniot blok, na NATO, zna~i idejata za NATO, a od druga starna ja zagrozuva direktno idejata na Evropskata unija kako model za re{avawe na sporovi, preku pomiruvawe na narodite bilo da e toa istorisko ili neistorisko, mo`e da debatirame za toa, me|utoa, toga{ treba da ka`eme deka na{ata zemja sepak vleguva vo edna odlu~uva~ka faza koga se bara pozitivten, konstruktiven, pragmati~en pristap za nadminuvawe na ovaa bariera. Dokolku vnimatelno gi slu{ame porakite, izjavite, soop{tenijata koi doa|aat od Brisel, toga{ zaedno treba da konstatirame deka denovite {to gi imame na raspolagawe za re{avawe na sporot se izbroeni.

[to se odnesuva na politi~kiot dijalog kako osnoven kriterium za partnerstvoto za pristap, pristapnoto partnerstvo, Komisijata konstatira deka vo ovaa oblast ili ovoj aspekt koj {to mo`ebi be{e najproblemati~en minative dve godini se dostigna dobar napredok, politi~kata klima e podobrena, dodeka prodol`uvaweto na naporite za prodlabo~uvawe na politi~kiot dijalog gi opfa}a tuka i etni~kite pra{awa, }e go zeme{e predvid anga`manot na site strani i partii. Tuka sakam da istaknam deka Ohridskiot ramkoven dogovor taka kako {to sme istaknuvale mnogu pati povtorno se ocenuva kako osnovnata, klu~nata garancija za pravata na nemnozinskite zaednici i tuka iako Komisijata mo`ebi pravi obid za popovr{insko pretstavuvawe na napravenite reformi, sepak treba da se povtori u{te edna{ deka na{ata zaedni~ka posvetenost vo implementacijata na ovoj dokument i se razbira posvetenosta za pretvorawe na istiot vo integralen ili sostaven del bez nikakva razlika ili diferencijacija na na{iot politi~ki sistem }e bide najdobriot na~in za zatvorawe edna{ za sekoga{ na tie takanare~eni dilemi ili sporovi od etni~ki karakter.

[to zna~i Godi{niot izve{taj za Albancite vo Makedonija? Odlukata na Evropskata komisija za preporaka za otvorawe na pregovori posebno e zna~ajna, posebno od simboli~ki aspekt za Albancite vo Makedonija. Aktuelniot razvoj ili posledniot razvoj i tekovi vo Republika Makedonija, koi kulminiraat koga MANU ja objavi kontraverznata publikacija so nekolku referenci ili definicii koi bea dosta problemati~ni, zo{to da ne ka`am i konfliktni, sigurno bez dilema ja naru{ija doverbata na Albancite vo dr`avnite institucii i kako posledica albanskite politi~ki eliti kako tie na vlast, taka i tie vo opozicija, }e imaat potreba od vreme i energija za povtorno da ja povratat ovaa doverba na nivoto na koe be{e vo godinite po zavr{uvaweto na konfliktot od 2001 godina. Eden period koga se ~ini deka se povtorno za`areni glavite i vo regionot, koga nacionalisti~kata retorika se zakanuva da se vrati povtorno vo javnite govori na politi~arite, na nau~nicite, na mediumite, na nevladiniot sektor, veruvam deka }e se soglasite deka ocenkata na Evropskata komisija treba da se sfati i kako poraka do makedonskata etni~ka zaednica deka edinstveniot prifatliv model za Evropa e edinstvena Makedonija koja {titi, kultivira i promovira nejzin etni~ki diverzitet, jazi~en i kulturen diverzitet.

Aspekt na koj isto taka sakam da se zadr`am e vo odnos na potrebata od prodol`uvawe na reformite vo policijata i vo sudstvoto i tuka nezavisno {to Evropskata komisija ceni deka e napraven napredok, nie imame potreba i ponatamu da rabotime na zajaknuvawe na kapacitetite na ovie institucii, posebno bi ka`ala potreba od istaknuvawe i od artikulirawe na ulogata na Parlamentot kako kontrolen mehanizam vrz rabotata na ovie institucii. Dokolku imame predvid deka doverbata kaj gra|anite kon policijata prodol`uva i ponatamu da bide niska i dokolku go imame predvid izve{tajot za sostojbata vo zatvorite, posebno faktot deka montiranite politi~ki procesi kako {to e slu~ajot Sopot prodol`uvaat da go voznemiruvaat na{eto op{testvo i da go potresuvaat, mislam deka nie zaedno vo godinata {to sledi, vo ramkite na akciskite planovi ili pak naporite za zajaknuvawe na ulogata na Parlamentot kako kontrolen mehanizam, treba da rabotime ponatamu za zajaknuvawe na ulogata na Postojanata anketna komisija za pravata i slobodite na ~ovekot, taka kako {to vsu{nost se bara od strana na Evropskata komisija. Nad se, i tuka }e zavr{am, Godi{niot izve{taj na Evropskata komisija e ocenka koja treba da bide sfatena kako poraka i za realaksacija na debatata ili raspravata vlast-opozicija, koja {to vo minatoto bila konfliktna rasprava, bila arogantna, bila dijalog odnosno komunikacija koja {to zavr{uvala i so fizi~ki napadi, sepak, uspeavme ova zaedni~ki da go nadmineme, da ja nadmineme ovaa faza. Sepak, treba da se ka`e deka ralaksacijata na debatata na krajot na krai{tata }e bide procenka za zgolemuvawe na na{ata demokratija, dokolku se ima predvid faktot deka vo minatiot period zakonite {to bea usvoeni, bea usvoeni so eden {irok konsenzus. Posakuvam ovoj duh na konsenzus i vo ovaa forma na sorabotka koja {to se razviva, se razbira, ne mo`e sekoga{ da bide perfektna, zatoa {to na krajot na krai{tata se raboti za partii, za subjekti koi ne razmisluvaat sekoga{ isto za opredeleni temi, sepak, posakuvam ovoj duh na konsenzus da dominira i vo golemiot predizvik {to ni pretstoi, a toa e re{avaweto na sporot za imeto. Vi blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Vi blagodaram i jas.

Ima zbor gospodinot Spasenovski Aleksandar, povelete.

Aleksandar Spasenovski: Po~ituvana potpretsedatelke, po~ituvan zamenik premier, po~ituvani kolegi pratenici,

Denes ovaa sednica kako retko koga vo rabotata na Makedonskoto Sobranie i vo funkcioniraweto na makedonskata dr`ava sme sobrani tuka za pozitiven povod, odnosno da si ~estitame za Izve{tajot na Evropskata komisija za napredokot na Republika Makedonija, so koj se prepora~uva otpo~nuvawe na pregovorite za ~lenstvo me|u Republika Makedonija i Evropskata unija. Mo`ebi ovoj uspeh na Republika Makedonija koj {to se nadevam deka }e bide kone~no zaokur`en do karjot na ovaa godina pretstavuva eden vistinski povod da im se zablagodari na na{ite prijateli od Evropskata unija za kvalitetot na odnosite koi gi gradime so niv od 1992 godina, koga Makedonija nazna~i svoj postojan pretstavnik vo Brisel, odnosno 1995 godina koga Evropskata unija ja prizna Republika Makedonija kako nezavisna dr`ava.

Evrokomesarot Ren soop{ti deka Evropskata komisija smeta deka Republika Makedonija gi zadovoluva politi~kite kriteriumi od Kopenhagen i zaradi toa prepora~a po~etok na pristapni pregovori, so {to se zasili nade`ta za poskoro zazemawe na na{eto zaslu`eno mesto vo Evropskata unija. Vo taa smisla, Izve{tajot na Evropskata komisija za koj {to raspravame, po~ituvaj}i go negoviot kvalitet i zna~ewe, pretstavuva fer prikaz za sostojbite vo makedonskoto op{testvo. Toj kako {to pove}e pati sme konstatirale pretstavuva mignik koj go bele`i postignatoto vo prethodnata godina i ja postavuva korekcijata za na{ite aktivnosti vo slednite 365 dena. Makedonija i ovaa godina, kako {to pove}e pati konstatiravme, no verojatno i slednite govornici }e konstatiraat, zabele`a serija pozitivni rezultati, osobeno vo odnos na sproveduvaweto na pretsedatelskite i lokalnite izbori, ponatamu vo odnos na reformiti na policijata, sudstvoto, javnata administracija, borbata protiv korupcijata, kako i vo oblastite kakvi {to se transportot, carinata, danocite itn. Isto taka be{e navedeno deka e postignat progres vo primenata na Zakonot za jazicite, vo decentralizacijata, pravi~nata zastapenost itn. Isto taka, ostavena e i pravno-institucionalna ramka za ostvaruvawe i po~ituvawe na ~ovekovite prava, za{titata na malcinstvata. Se razbira, osven pozitivnite rezultati, za koi del navedov tuka, spomnati se i pomalku dobri rezultati na koi }e treba seriozno i temelno da se raboti, kakvi {to se oblastite vo delot na energetikata, socijalnata politika, ~ovekovite prava, vrabotuvaweto itn.

Po~ituvani kolegi, preporakata na Evropskata komisija za po~nuvawe na pregovorite za polnopravno ~lenstvo na Republika Makedonija vo Evropskata unija e va`en ~ekor kon zaedni~kata cel na site makedonski gra|ani. Pri~ini za najgolemo zadovolstvo od ovoj evropski is~ekor za dr`avata sekako deka ima adminstracijata. Ocenkite za isklu~itelno pozitivnite rezultati vo najgolemiot del na poglavajata, a osobeno vo delovite za Pravda i vnatre{ni raboti, kako i Transport i Obrazovanie, pretstavuvaat pri~ina za satisfakcija, bidej}i se poka`a deka realizacijata na na{ite evropski obvrski, koja e propratena so bolni i nepopularni reformi ne otstapi od dnevno politi~kite kalkulacii. Isto taka, integracijata na Makedonija vo Evropskata unija se poka`a deka zna~i i integracija na Republika Makedonija vo NATO. I opozicijata treba da bide zadovolna od Izve{tajot na Evropskata komisija. Uspehot na Makedonija e u{te edna potvrda deka evropskiot pat e zaedni~ki imenitel na site politi~ki partii vo dr`avata. Nitu site politi~ki uspesi se dol`at na anga`manot na sega{nata vlast, nitu pak site politi~ki neuspesi na poleto na evropskite integracii se rezulata na gre{kite na opozcijata. VMRO-DPMNE go napravi prviot golem evropski is~ekor vo 2001 godina so Spogodbata za stabilizacija i asocijacija, opozicijata go napravi vtoriot vo 2005 godina so odgovorite na pra{alnikot, odnosno steknuvaweto na statusot "dr`ava kandidat za ~lenstvo vo Unijata". Ovoj golem uspeh na Makedonija e delo na posvetenosta i odgovornosta na ovaa generacija politi~ari, administracija i gra|ani, koi nasproti site predizvici ostanaa dosledni vo ostvaruvaweto na celta za evropska i demokratska Makedonija.

Koga sme tuka vo odnos na Izve{tajot na Evropskata komisija, smetam deka e va`no da se spomene deka treba kone~no ova da pretstavuva i opomena za odredeni li~nosti koi }e sfatat deka malicioznosta i tesnogradosta treba da se zamenat so {irokogradost i optimizam, deka neuspehot na Makedonija e neuspeh za site, a deka uspehot na Makedonija e uspeh za site. Ottamu, treba da razbereme deka i na ~ie konto }e otidat politi~kite poeni za ovie golemi dr`avni odnosno nacionalni pra{awa e neva`no, bidej}i koristat za dr`avata i gra|anite e ogromna, a celta e zaedni~ka. Instituciite na Evropskata unija isto taka imaat pri~ina da bidat zadovolni. Po golemiot is~ekor so Lisabonskiot dogovor i irskiot referendum izvesno e deka Evropskata unija vleguva vo eden nov period koga nema pove}e da se govori za zamorenost od pro{iruvawe, tuku za prodol`uvawe na pro{iruvaweto, period koga golemite evropski politi~ari, postavuvaj}i ja novata evropska arhitektura, }e mo`at svojata energija da ja iskoristat za temi koi ja ~inat osnovata na Unijata kakvi {to se: natamo{nata demokratizacija, solidarnost i razbirawe. Sekako, najgolemi dobitnici za ovoj golem evropski uspeh za Makedonija se gra|anite. Tie ja imaat i najgolemata zasluga bidej}i na svoja ko`a ja osetija ovaa ma~na dvedeceniska tranzicija i sproveduvawe na reformi. Tie gi izdr`aa site nepravdi i od vnatre i blokadite od nadvor. Sepak, ova ne zna~i deka utre se }e bide poinaku, nitu pak deka do podobriot `ivot ne deli samo edno denono}ie. Problemi postojat, no tie poleka se nadminuvaat. Denes patot e jasen, Makedonija se dvi`i kon Evropskata unija, a gra|anite pak ja zaslu`ija svojata doza na evrooptimizam.

Po~ituvani kolegi pratenici, sublimiraj}i go ova {to do sega go istaknav vo odnos na Izve{tajot na Evropskata komisija, kako i pove}e pati vo minatoto, bi sakal na krajot na ispratam edna poraka do javnosta, do na{ite politi~ki konkurenti, do na{ite evropski prijateli i do na{ite kolegi evropratenici.

^lenstvoto na Makedonija vo Evropskata unija e na{ vrven strate{ki interes, prioritet koj ima nadpartisko i nadetni~ko zna~ewe, cel za ~ie ostvaruvawe vredi celata energija koja ja vlo`uvame niz godinite do denes. Cel koja dodeka ja ostvaruvame ne obedinuva na samite, a potoa koga }e se integrirame }e ne obedini so celiot napreden svet so koj se poistovetuvame. Kone~no, evropskite integracii se na{ zaedni~ki predizvik, na{a cel koja se potvrdi deka postepeno ja ostvaruvame. Da se obvrzeme, mo`ebi ova e vistinskoto mesto tuka, deka ovaa godina }e prodol`ime posveteno kako i sekoga{ da rabotime vo nasoka na ostvaruvawe na celite za koi sme se obvrzale. Makedonija vo periodot {to sleduva ima prezemeno serija obvrski, ima prezemeno ogromna rabota, nasproti uspesite koi bea navedeni vo izve{tajot ima i serija zabele{ki za delovi za koi isto taka e va`no da se realiziraat, Republika Makedonija ima i karakteristi~na me|unarodna pozicija vo odnos na pove}e otvoreni pra{awa i se nadevam deka vo periodot {to sleduva, osobeno do krajot na godinata, no i posle toa, Republika Makedonija }e prodol`i da ja poka`uva onaa silna posvetenost, konsenzusot i edinstvoto vo odnos na potrebata od natamo{no intezivirawe na evropskite integracii i deka slednata godina koga }e raspravame za sledniot Izve{taj na Evropskata komisija }e razgovarame od pozicija na dr`ava koja aktivno pregovara za ~lenstvo vo Evropskata unija, dr`ava koja pregovara po poglavjata za ~lenstvo vo Evropskata unija, dr`ava koja {to gi ostvaruva svoite evropski prioriteti i kone~no dr`ava koja }e ima mnogu izvesna i mnogu sigurna evropska idnina. Blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas.

Ima zbor gospo|a Popovska Liljana, povelete.

Liljana Popovska: Blagodaram po~ituvana gospo|o potpretsedatel.

Po~ituvan potpretsedatele na Vladata, po~ituvani kolegi,

Go izrazuvam zadovolstvoto za Izve{tajot {to go dobi Republika Makedonija. Toj e pozitiven, toj prepora~uva da se dade datum za pregovori i mene mi e navistina milo {to kone~no posle tolku godini vlo`uvawa, po tolku godini istrajnost Makedonija zaedno so site nejzini gra|ani kone~no dobi pozitiven Izve{taj i pozitiven signal od Evropskata komisija. Ova be{e se razbira rezultat na zaedni~ki sili i na instituciite i gra|anite i na mnogu visokata svest na gra|anite vo odredni situacii da go imaat prioritetot pred sebe, a toa e dr`avniot interes.

Sakam da go pozdravam i pozitivniot duh na diskusii na dene{nata parlamentarna sednica. Mislam deka toa ubavo zvu~i za site nas ovde, ubavo zvu~i i za gra|anite i bi sakala vo vakov duh da razgovarme i toga{ koga se soglasuvame me|u sebe i toga{ koga ne se soglasuvame, me|utoa vakov na~in na dijalog mislam deka bi posakal sekoj ~ovek vo zemjava.

Inaku jas }e se kocentriram samo na dva aspekti, kako pretstavnik na DOM, na zelena partija i }e se osvrnam samo na poglavejeto `ivotna sredina i na delot za rodovata ramnopravnost, kako pretsedatel na Komisijata za ednakvi mo`nosti na ma`ite i `enite.

[to se odnesuva do `ivotnata sredina, vo Izve{tajot na toa e posvetneno mnogu zabele`itelno vnimanie i se gleda deka mnogu precizno e analizirano na{eto dejstuvawe vo ovaa oblast, pofaleni se odredeni segmenti, a ima zabele{ki za drugi segmenti. Op{to zemeni pofalen e napredokot na planot na zakonodavstvoto i se ona {to e doneseno kako zakon i kako strate{ki dokumenti, me|utoa generalno se zabele`uva na nedovolna koordiniranosti i nedovolen uspeh i ispolnuvawe na ovie strate{ki dokumenti i zakoni, a osobeno se zebele`uva na nedovolno silnite administrativni kapaciteti za rabota vo `ivotnata sredina. Imeno, ako odime podetalno, se pozdravuva napredokot vo horizontalnoto zakonodavstvo, se pozdravuva napredokot vo oblasta na klimatskite promeni i vo sproveduvaweto za ~ist razvoj, spored protokolot od KJOTO.

Isto taka se pozdravuva toa {to Direkcijata za za{tita i spasuvawe be{e zakajnata od apsekt na kadrovsktoto ekipirawe i obukata. Ponatamu so malku poumerena ocenka se pozdravuva napredokot vo oblasta na kvalitetot na vozduhot i vo upravuvaweto so otpadot. Posebno vo ovoj del se naglasuva zna~eweto na Zakonot za upravuvawe so otpadot i vklu~uvawe na odredeni sankcii za prekr{itelite na toj zakon.

Isto taka se pofaluva toa {to e doneseen nacinionalen plan za upravuvawe so otpadot, me|utoa, zabele{kata i tuka stoi deka nema dovolen administrativen kapacitet i na centralno i na lokalno nivo, za spravuvawe so problemite na otpadot i za ispolnuvawe na zakonite i strate{kite dokumenti.

Isto taka se zabele`uva deka se potrebni zgolemeni investicii vo oblasta na otpadot. Za nedostig na investicii se zabele`uva voop{to vo pove}e oblasti na `ivotnata sredina i tuka verojatno }e treba da iznajdeme na~in vo idninata godina koja isto taka }e bide godina koga seu{te }e go dovr{uvame spravuvaweto so finansiskata kriza, da najdeme na~in kako da izlezeme vo prestret na barawata i na Evropskata komisija, me|utoa pred se na gra|anite na Republika Makedonija, zatoa {to postoi tuka apsoluten konsenzus pome|u site gra|ani vo Republika Makedonija deka sakaat da `iveat vo zdrava, ~ista, uredena `ivotna sredina.

Zna~i zabele{kite vo Izve{tajot se odnesuvaat isto taka, zna~i se notira odreden napredok vo kvalitetot na vodata, za{titata na prirodata i kontrolata na industriskoto zagaduvawe i upravuvawe so rizici, a toa e konstatirano kako mal napredok. Jas li~no, kako pretstavnik od edna zelena partija, ne mo`am da bidam zadovolna so toa i ponatamu }e instistiram zaedno so kolegite, na obrnuvawe seriozno vnimanie na ekologijata. Pomina vremeto koga ekologijata be{e smetana za oblast koja im e dodelena samo na nevladinite organizacii. Ekologijata, kako {to gledame e edna mnogu seriozno oblast koja bara seriozna politi~ka posvetenost i u{te ne{to {to e mnogu zna~ajno, izvonredna stru~na podotovka, golem administrativne kapacitet na instituciite i na nacionalni i na lokalno nivo. Nie vo Republika Makedonija imame poedinci vo razli~ni institucii koi se vrvni, koi mo`at da sednat na ista masa so stru~ni lu|e od bilo koja zemja od Evropskata Unija. Me|utoa, ne e dovolno da se ima poednici. Potrebno e vo celost instituciite da bidat ekpirani so stru~ni lu|e i da ima koordinacija pome|u niv. Mislam deka vo slednata godina }e treba mnogu pove}e da obrneme vnimanie na toa. Mo`ebi, eve da po~neme od ekologijata, da go primenuvame ona za {to jas so godini se zalagam, da napravime kadrovska baza na lu|e stru~ni vo odredeni oblasti koi imaat pove}e od voobi~eno, obrazovanie. Taa kadrovska baza }e ni bide potrebna koga }e treba da popolnime mesta kade se bara isklu~ivo stru~nost. Mislam deka ekologijata e najdobar primer od kade mo`e da se po~ne. vo Republika Makedonija ima potreba od instuticionalno anga`irawe na golem broj na in`ineri od `ivotna sredina, me|utoa i in`ineri od razli~ni oblasti, se razbira i kadri od drugi profili. Me|utoa in`inerskata fela e pove}e od potrebna tokmu vo oblastite {to gi pokriva `ivotnata sredina zatoa {to taa dolgi godini be{e tretirana kako ne{to sporedno, kako nebitno, me|utoa, fala Bogu, porasna svesta deka treba na seriozen na~in da se prijde.

Kone~no, so zadovolstvo ka`uvam deka za `ivotnata sredina e zabele`an napredok i e posveteno mnogu vnimanie od Evropskata komisija, no zabele`ani se i ovie nedostatoci koi treba da gi primime maksimalno dobronamerno i maksimanlno posvetno, da izlezeme od problemite koi tie nedostatoci ni gi predizvikuvaat.

Sega dozvolete mi samo da se osvrnam i na delot za rodovata ramnopravnost.

Komisijata za ednakvi mo`nosti na `enite i ma`ite v~era ima{e sostanok na koj go pozdravivme Izve{tajot na Evropskata komisija i pozitivnite ocenki {to se dadeni za napredokot na rodovata ramnopravnost osobeno {to za prv pat vo ovoj izve{taj e utvrdeno deka Republika Makedonija ima postignato napredok na planot na borbata so semejnoto nasilstvo. Toa e ne{to {to ni e mnogu bitno, bidej}i semejnoto nasilstov e edno zlo {to ne izbrira ni partija, ni etnikum, ni religija, ni del od zemjinata topka kade mo`e da se pojavi. Zatoa e va`no {to sme naprednale i {to toa Evropskata komisija go ima zabele`ano.

Isto taka vo ovoj segment e zabele`an napredokot i vo pogled na vklu~ensta na mladite i decata vo obrazovniot proces, a isto taka i odreden napredok na planot na rodovata ramnoravnost kako vakva. Se razbira dadeni se zabel{ki vo odredeno segementi kade {to aspolutno se sogalsivme na Komsijata deka }e treba mnogu pove}e da se obrne vnimanie na problemite na ruralnite `eni i na `enite Romki. Isto taka i pove}e finansiski sredstva za sproveduvawe na Zakonot za ednakvi mo`nosti na ma`ite i `enite, k ako i za podobruvawe na statusot na decata protiv seksulnata zloupotreba na decata. Me|utoa vo ovoj del za rodovata ramnopravnost zabele`avme i odredeni nepreciznosti koi uka`uvaat na toa deka kako dr`ava treba mnogu pove]e da vodime smetka koi gi dava izve{atite vo odredeni sektori. Zabele`avme deka vo odredeni sektori ima razli~ni ocenki vo pogled na odredeni pra{awa {to uka`uva pak na problemot so administrativniot kapacitet na tie {to gi pravat ovie kontakti so pretstavnicite na Evropskata komisija bidej}i taa apsolutno nema nikakva potreba da zabele`uva ne{to kako negativno, do kolku nie im predo~ime deka e pozitivno i za toa imame dokazi.

Samo eden eklatanten primer. Bi navela zabele{ka deka e slabo u~estovoto na `enite vo politikata vo Republika Makedonija {to apsolutno ne bi mo`elo da se smeta za to~no. So 32% `eni na nacionalno nivo, so 28% na lokalno nivo ne dr`i no se soglasuvam deka problem e {to nema nitu edna `ena gradona~alnik i tuka }e treba da razmislime za vnesuvawe na nekoj sistem na kvoti. Blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas.

Za zbor e javen gospodinot Andrej Petrov, povelete.

Andrej Petrov: Blagodaram.

Na samiot po~etokot bi sakal iskreno da im ~estitam na gra|anite na Republika Makedonija za kone~no dolgo o~ekuvanata dobra vest koja ni se slu~uva, toa e ovoj pozitiven izve{taj na Evropskata komisija.

Isto taka vo ima na SDSM bi sakal da mu ~estitam i na vicepremierot za evrointegracii. Nie stoime tuka so otvorena raka da gi podr`ime site i dni aktvnosti, da dojdeme do kone~no dolgo poskuvanata cel, a toa da gio otpo~neme pregovorite i Republika Makedonija {to pobrzo da bide ~len na Evropskata Unija bidej}i tamu i e mestoto, bidej}i nema alternativna i rezervna varijanta za Republika Makedonija.

Vo ovoj Izve{taj klu~no mesto na se dava na Parlamentot i toa e dobra rabota za Paralmentot kade se poteciraat site onie raboti {to Parlamentot kako klu~en prioritet, spored Izve{tajot, gi zavr{i.

Prvo {irokiot konsenzus na va`nite zakoni povrzani so evropskata integracija. Sekako vo toj del glavnata uloga koja ja izigra partnerstovot pome|u vlasta i opozicijata me|usebno, posebno svesta na opozicijata da se re{i da dade podr{ka na ovie zakonski re{enija i pokraj toa {to ima{e odredeni zabele{ki na niv e ne{to {to e notirano vo Izvetajot i ne{to {to poka`uva deka opozocijata so obvrskata koja ja prezemema na liderskata sredba napravi eden krupen is~ekot koj e notiran i od strana na Evropskata komisija i pokraj toa {to toja ~ekor toga{ koga be{e prezemen od nekogo be{e krikutvan, od nekogo osporuvan i od nekoj so somnenie gledan. Me|utoa ispravnosta na ovoj poteg na SDSM e notiran i vo samiot Izve{taj a od Evropskata komisija.

Ona {to isto taka e proizlezeno od taa podr{ka na SDSM, na ovie zakoni, e i obvrskata da se zajakne i ulogata na opozicijata, spored preporakite na Vencijanskata komisija i toa e ne{to {to vo sledniot period, soglasno obvrskite koi bea prezemeni }e mora da se gradi i nadograduva, bidej}i Parlamentot samo taka }e poka`e deka e na visina na zada~ata. Seto toa verojatno pridonesuva i za faktot dekaq Parlamentot go podigna svojot ugled na gra|anite, bidej}i nemovozmo`nata situacija deka Parlamentot e vinoven za lo{ite raboti, a Vladata e zaslu`na za dobrite, mislam deka so tek na vremeto kone~no }e se balansira i Parlamentot }e go dobie svoeto mesto. Toa vo ovoj Izve{taj e notirano.

Ona {to sekako treba da se ka`e e deka vo ovoj izve{taj se sodr`i edna doslednost na Evropskata