Фармацевтски Информатор

FARMACEVTSKA KOMORA NA

MAKEDONIJAUL."KOSTADIN

KIRKOV" BR. 5/1a SKOPJE

ISSN 1409 - 8784

www.fk.mk

Farmacevtski informatorPROFESIONALNO SPISANIE GOD. 9, BROJ 23 / SEPTEMVRI 2010

SEPTEM

VRI

2010

1819

20 21

22 23

24 25

2627

28 29

30

PRVO ZA

BEZBEDNOSTA

NA LEKOVITE,

PRA[AJTE GO VA[IOT

FARMACEVT

NEDELA

NEDELA25SEP

TEM

VRI

SVETSKI

DEN

NA

FA

RMA

CEV

TITE

01.qxd 10/2/2010 12:42 PM

02-03-04-05.qxd 10/2/2010 12:45 PM

IZDAVA^:

Farmacevtska komora na Makedonijaul. Kostadin Kirkov br. 5 -1/a 1000 Skopjetel/ 02 3 217 614 / 3 217 637 3 217 745faks/ 02 3 217 637

E - mail:[email protected]@farmacevtskakomora.comwww.fk.mkwww.farmacevtskakomora.com

Ureduva~ki odbor:Maja Kova~eva, farm. spec.Prof. d-r Renata Slavevska-Rai~kiBistra Angelovska, d-r sci.Elizabeta BelazelkoskaJasminka Pat~evaMihail Minov, farm. spec.Iva Jovanovi}

Za izdava~ot:Prof. d-r Lidija Petru{evska - Tozi

Glaven urednik:Maja Kova~eva, farm.spec.

Grafi~ki dizajn: Iguana

Lektor: Valentina Ba~varovska

Pe~atiArkus - FONKO Skopje

AKTUELNO

Ureduva~kiot odbor na Farmacevtskata komora na Makedonija ne u~estvuva vo kreiraweto stavovi izneseni vo komercijalnite tekstovi na vesnikot.

IntervjuProf. d-r Sa{a Mitrev,rektor na univerzitetot Goce Del~ev-[tip

PREPOZNATLIVI SME PO SVOITE SPECIFI^NI I EDINSTVENI STUDISKIPROGRAMI.....................................................................................6

TEMA NA BROJOT

ZAKON ZA IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NA ZAKONOT ZA LEKOVITE I MEDICINSKITE POMAGALA.................................................................................. 11

OBEZBEDUVAWE NA OSIGURENICITE SO LEKOVI NA RECEPT OD LISTATA NA LEKOVI KOI PA\AAT NA TOVAR NA FONDOT.................................................................................. 12

ZAKLU^OCI OD PAN-EVROPSKATA KONFERENCIJA NA REGIONALNIOT KOMITET NA SZO .................................................................................. 14

POVIK ZA OBNOVUVAWE NA LICENCITE ZA RABOTA.................................................................................. 19

NARU[UVAWE NA METABOLIZMOT NA KALCIUM VO PERIODOT NA LAKTACIJA.................................................................................. 28

SODR@INAF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

4

02-03-04-05.qxd 10/2/2010 12:46 PM

So prvite esenski denovi vi nudime u{te edno druèwe so vesnikotFarmacevtski informator. Sledej}i gi va{ite èlbi, sugestii i prepo-raki i ovoj pat se potrudivme da obezbedime mno{tvo interesni i aktu-elni temi, za koi sme pove}e od sigurni deka }e ja privle~at, ne samo far-macevtskata, tuku i celata javnost.Tema na ovoj broj e tretmanot so leko-vi vo periodot na bremenosta i doeweto.

Vo ova izdanie na Farmacevtskiot informator go objavuvame inter-vjuto so prof. d-r Sa{a Mitrev, rektor na univerzitetot " Goce Del~ev"-[tip vo koe toj govori za formiraweto, rastot i razvojot na ovaa visoko-obrazovna institucija, koja voveduvaj}i gi najsovremenite metodi vo ra-boteweto uspea da nametne vrvni standardi vo visokoto obrazovanie.

M-r Il~o Zahariev, direktor na Biroto za lekovi, se osvrnuva na sodr-ìnata na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za lekovitei medicinskite pomagala. Na tema „ Bezbednosni i terapevtski aspekti naistovremena upotreba na pove}e antibiotici" pi{uva prof. d-r NikolaLaba~evski od Centarot za nesakani dejstva na lekovite pri Institutot zafarmakologija.

Vo ovoj broj, isto taka, go plasirame i tekstot od Fondot za zdravstve-no osiguruvawe na Makedonija na tema "Obezbeduvawe na osigurenicite solekovi na recept od listata na lekovi koi pa|aat na tovar na Fondot".

Vo esenskoto izdanie na vesnikot ve informirame i za tekot na 70.Svetski kongres na faramacija i farmacevtskite nauki, {to se odrà voLisabon-Portugalija, vo periodot od 27 avgust do 2 septemvri. Na ovoj emi-nenten sobir aktivno u~estvo zede i delegacija od Farmacevtskata komo-ra na Makedonija predvodena od pretsedatelkata prof. d-r Lidija Petru-{evska-Tozi.

Dragi ~itateli. Ve povikuvame i natamu, kako i dosega, da ni pi{uvate,da ni davate inventivni predlozi, a nie }e gi prifa}ame se so cel va{i-ot i na{ Farmacevtski informator da bide {to poprivle~en za po{i-rokata publika.

Ureduva~ki odbor

Dragi ~itateli na Farmacevtskiot informator

Posetete ja na{ata veb -stranica www.fk.mk so nov dizajn

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

5

02-03-04-05.qxd 10/2/2010 12:46 PM

06-07-08-09-10-11-12-13.qxd 10/2/2010 12:50 PM Page 2

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

7

Od svoeto formirawe vo 2007godina do denes, univerzitetot"Goce Del~ev" doìvea nevide-na ekspanzija. Po~nuvaj}i so se-dum, denes univerzitetot integ-rira 13 fakulteti.

Kaète ni, po {to ovoj uni-verzitet za tolku kratko vremese etablira{e vo dràvata i epostaven na cvrsti temeli? Kak-vi se Va{ite planovi za natamo-

{en razvoj i prosperitet na ovaavisokoobrazovna institucija?

Univerzitetot "Goce Del~ev" enajmladiot dràven univerzitetvo Republika Makedonija. Pokraj13 fakulteti, koi gi spomenavte,vo svojata struktura ima i ~etiripridru`ni ~lenki, akademii, in-stituti, centri i kancelarii. Ovojuniverzitet ima specifi~na in-

tegrirana struktura koja funkcio-nira vo 11 gradovi vo dràvata ina koj pribli`no ima 500 vrabote-ni.

Od samiot po~etok, strategija-ta na univerzitetot e svojata rabo-ta da ja bazira na sledewe na svet-skite nastavnonau~ni trendovi,kade {to studentot e vo fokusotna vnimanieto.

Paralelno so ova, kako priro-den proces se nametna i permanen-tnata trka so vremeto vo odnos nasledeweto na razvojot na svetski-te tehnologii i servisi, a se so ed-na edinstvena cel - na studentitei nastavnicite da im se ovozmo-àt kvalitetni i efikasni usloviza nastava i nauka.

Univerzitetot e kompleksnainstitucija vo koja sekojdnevno serealiziraat razli~ni sloèni ra-botni zada~i i aktivnosti. Ottu-ka, Univerzitetot vo [tip e me|uretkite na Balkanot koj ve}e im-plementira moderni softverskiplatformi {to ovozmoùvaat kom-pleten pregled na site prezemeniaktivnosti.

[to zna~i toa? Implementira-me integrirano softversko re{e-nie koe celosno ja pokriva rabota-ta vo site sektori na Univerzite-tot - studentskata slu`ba, sekto-rite za finansii, za ~ove~ki re-

Intervju: prof. d-r Sa{a Mitrev, rektor na Univerzitetot Goce Del~ev-[tip

Prepoznatlivi sme po svoite specifi~nii edinstveni studiski programi

Vo odnos na kvalitetot vo nastavata, kreiramestudiski programi i moduli fokusirani na stu-dentite i orientirani kon rezultatot. - Vo pos-lednite dve godini na UGD se zapi{aa i studen-ti od Bugarija, Grcija, Srbija i Albanija, {to po-sebno ne raduva. - Studiskata programa po far-macija e kompletno usoglasena so EKTS i Bolow-skata deklaracija i na toj na~in gi zadovoluvasite kriteriumi koi gi bara evropskiot sistem

06-07-08-09-10-11-12-13.qxd 10/2/2010 12:50 PM Page 3

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

8

sursi, za javni nabavki, za upravu-vawe so vozniot park, kako i labo-ratoriite vo sostav na univerzi-tetot. Ovoj sistem obezbeduvamo`nost za uvid i kontrola na go-lemiot broj transakcii (sistemskii finansiski), maksimalna avto-matizacija na rabotnite procesi{to pridonesuva za zgolemena pro-duktivnost i mnogu drugi mo`nos-ti. Tokmu ovoj proces, koj e ve}e vozavr{na faza na implementacija,kompletno }e go zadrì i zacvrstiduhot na integriran univerzitet,koj{to e prisuten od samiot po~e-tok

Vovedovme elektronskiot in-deks {to, isto taka, e pridobivkaod sistemot koj go sozdavame nauniverzitetot. Ovozmoùvamekompletno elektronsko studirawe- upis i zaveruvawe na semestar,prijavuvawe na ispiti, elektron-ski rezultati, elektronski oglas-ni tabli, postojana elektronskakomunikacija i elektronski kon-sultacii so nastavniot kadar,elektronsko u~ewe, kako i mnogudrugi povolnosti koi gi sozdavameso ovoj sistem.

Sekako deka tuka ne zavr{uva-at na{ite obvrski. Nie za rela-tivno kratko vreme }e ja po~nemefazata na implementacija na da-le~insko u~ewe vo site ciklusi naobrazovanie, {to povlekuva "para-lelno" upravuvawe so u{te edenvirtuelen univerzitet.

Vo odnos na kvalitetot vo nas-tavata, kreirame studiski progra-mi i moduli fokusirani na studen-tite i orientirani kon rezulta-tot. Sodrìnata na studiskataprograma ja opredeluvaat klu~ni-te znaewa i ve{tini koi studentottreba da gi stekne vo tekot na pro-cesot na u~ewe. Ishodite od u~e-weto i kompetenciite se fokusi-rani na barawata na studiskataprograma, no i na op{testvoto, vosmisla na nivno podgotvuvawe zavrabotuvawe i vklopuvawe vo sre-dinata.

Vo momentot, na fakultetitepri univerzitetot "Goce Del-~ev" studiraat 13.000 studenti.Va{ata tendencija e za dve dotri godini ovaa brojka da se po-ka~i na 20.000. Kolku ste pros-torno i kadrovski ekipirani daja prifatite proektiranata broj-ka studenti na Univerzitetot?

Vo prvata akademska 2007/2008godina na fakultetite pri univer-zitetot "Goce Del~ev" se zapi{aa

1 300 studenti. Vo toj moment, vosostav na Univerzitetot bea sedumfakulteti i edna visoka {kola.Vo narednata, 2008/2009 godina, sozgolemuvaweto na brojot na fakul-tetite, u{te pove}e se zgolemi ibrojot na zainteresirani maturan-ti koi svoeto obrazovanie go pro-dolìja na Univerzitetot "GoceDel~ev". So indeks se steknaa2.700 bruco{i. Minatata2009/2010 godina na UGD se zapi-{aa 4.200 studenti, a ovaa studi-ska godina do krajot na tretiotupisen rok, isto taka, o~ekuvamepribli`no 4.000 studenti.

Imaj}i predvid deka UGD za-po~na i so realizacija na vtoriotciklus studii i tretiot ciklus(postdiplomskite i doktorskitestudii), ve}e celosno sme vklu~e-ni vo site nastavnonau~ni procesikoi moè da gi ima eden univerzi-tet.

Pra{aweto za kadarot e klu~-no pra{awe za sekoja institucija.Toa se ~ove~kite resursi so kojraspolaga edna visokoobrazovnainstitucija od koja zavisi uspehotna idniot kadar i uspehot na cela-ta institucija. Nie, vo momentot,se obiduvame i uspevame da gi za-dovolime standardite za realiza-cija na nastavata, no realno imamei mnogu te{kotii. Menaxerskiottim na univerzitetot, zaedno sodekanite, postojano se vo komuni-kacii so profesori od drugi uni-verziteti od zemjata i stranstvo.No ima ne{to {to posebno me radu-va po ova pra{awe, a toa e deka go-lem broj Makedonci koi odamna za-minale vo nekoi od evropskite isvetskite zemji, vrvni nau~nici ieksperti koi magistrirale i dok-torirale vo stranstvo, se pove}eprojavuvaat interes za vra}awe vozemjata i sakaat da dadat prido-nes vo obrazovanieto. Ovaa rabotae posebno va`na za nas, kako mladuniverzitet, bidej}i tie mladi lu-|e doa|aat so ve}e izgraden kvali-teten sistem koj e imun na mnoguanomalii na koj be{e podlo`novisokoto obrazovanie vo Makedo-nija. Zatoa, ne bi sakal da bidampogre{no razbran, no veruvajte de-ka, UGD vovede i nekoi novi povi-soki standardi vo visokoto obra-zovanie.

Dali na fakultetite pri uni-verzitetot "Goce Del~ev" glav-no studiraat studenti od isto~-niot del na Makedonija ili in-teresot za studirawe e golem ikaj studentite od drugite krai{-

ta na na{ata dràva. Za koi fa-kulteti ima najgolemo interesi-rawe?

Najgolemiot del od studentitese od isto~niot del na Makedoni-ja, i toa e logi~no. No, ima i golembroj studenti koi doa|aat od Skop-je i od site drugi gradovi vo zemja-ta. Nie sme dràven univerzitet io~ekuvame studenti od sitemesta. Vo poslednite dve go-dini na UGD se zapi{aa istudenti od Bugarija, Grcija,Srbija i Albanija. Toa po-sebno ne raduva. UGD ve}ese prepoznava so svoite spe-cifi~ni i edinstveni studi-ski programi. Samo da ja spo-menam studiskata programaza biznis logistika, indus-triski menaxment, xez-stu-dii i mnogu drugi.

Kolku sorabotuvate sodrugite dràvni i privat-ni univerziteti vo drà-vata i vo koja nasoka seodviva sorabotkata? Sokoi univerziteti odstranstvo sorabotuvate ikakov benefit od ovieme|usebni relacii imaatnastavnicite i studentitena univerzitetot?

So site akreditiraniuniverziteti od zemjatasklu~ivme dogovori za sora-botka u{te vo prvata godi-na. Vo tekot na ovie ~etirigodini, UGD ima sklu~enopove}e od 40 dogovori souniverziteti vo svetot.Imame intenzivna sorabotkavo nasoka na razmena na stu-denti, kako i nastavni~ki isorabotni~ki kadar so uni-verziteti od Germanija, Ru-sija, Velika Britanija, Ho-landija, Hrvatska, Sloveni-ja, Srbija i mnogu drugi zemji.Univerzitetot ima strate{-ki dogovor za sorabotka so"Majkrosoft - Makedonija".

"Majkrosoft - Makedoni-ja" ja obezbedi celosnatasoftverska infrastrukturaza rabota na univerzitetot iza realizacija na proektotpreku donacija na softver iuslugi vo vkupna vrednost od150.000 USD, so popust zaedukativni institucii, ilirealno okolu 400.000 USD ko-mercijalna vrednost.

Zaedni~ka e i realizaci-

06-07-08-09-10-11-12-13.qxd 10/2/2010 12:50 PM Page 4

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

9

jata na portalnoto re{enie za e-u~ewe so primena na najsovremenitehnologii i poddr{ka na SCORMstandardite, koi }e im ovozmoàtna profesorite i na studentiteda kreiraat novi standardiziranielektronski sodrìni za u~ewe,mo`nost za polagawe na ispititei proverka na znaeweto po elek-tronski pat, kako i da gi upotre-

buvaat ve}e postoe~kite edu-kativni sodrìni raspo-lo`livi na Internet.

Vo koja nasoka }ese razvivaat studiitepo farmacija pri Fa-kultetot za medicin-ski nauki?

Ovaa u~ebna godina po~nuvavtorata generacija studenti nastudiskata programa po farmacijavo ramkite na Fakultetot za medi-cinski nauki, a so toa i obvrskitekoi podgotveno gi prezedovme odsamiot po~etok, za na idnite ma-gistri po farmacija da im obezbe-dime kvalitetno i prepoznatlivoobrazovanie.

Studiskata programa po farma-cija e akreditirana vo soglasnostso EKTS i Bolowskata deklaraci-ja, a istovremeno i celosno imple-mentirana vo sistemot na organi-

zacija na integriran univerzi-tet kako {to e univerzitetot"Goce Del~ev". Toa zna~i dekastudentite sledat nastava (te-oretska, prakti~na, dopolni-telna) vo soglasnost so nastav-nata programa, koristej}i gikapacitetite i ve}e etablira-nite laboratorii na univerzi-tetot. Na ovoj na~in ja ~uvs-tvuvaat samo privilegijatada se bide prva ili vtora ge-neracija, no ne i nedostatokna tradicija vo organizacijana nastavata.

Vo naredniot period, vosoglasnost so programatakoja e kompatibilna soprogramite na ostanatitefarmacevtski fakultetivo dràvata, a i so progra-mite od zemjite vo regio-not i po{iroko, }e seovozmoùvaat site pot-rebni uslovi za kvali-tetno studirawe.

Ve}e se prezemenisite aktivnosti za op-remuvawe na laborato-riite potrebni za na-rednata u~ebna godi-na, taka {to imame do-volno vreme tie da sestavat vo funkcija.Na ovoj na~in smetamdeka studentite }ebidat zadovolni odona {to im se nudi i}e im se nudi na na-{iot univerzitet.

Kako go gleda-te edukativniotsistem na studi-ite po farmaci-ja vo pravec nanegovoto kon-tinuirano raz-vivawe i usog-lasuvawe sodirektivitena EU?

Studiskata programa po farma-cija, kako {to ve}e naglasiv, esosema usoglasena so EKTS i Bo-lowskata deklaracija i na toj na-~in gi zadovoluva site kriteriumikoi gi bara Evropskiot sistem.Ovaa studiska programa e del odcelokupniot sistem na integriranuniverzitet i istovremeno so siteostanati studiski programi posto-jano gi sledi i primenuva evrop-skite barawa.

Vo soglasnost so evropskitekriteriumi ni trebaat u{te dvegodini za da ja pobarame prvataevalucija i potoa, ako taa bide po-zitivna, a site veruvame vo toa, }epobarame i evropska akreditacijakoja bi ja potvrdila na{ata zalo`-ba za etablirawe na studii sporedevropski kriteriumi.

Ovaa godina za prv pat treba{eda bideme vklu~eni i vo Erazmusprogramata za razmena na studentii nastavnici, no, za àl, ne po na-{a vina, taa }e bide pomestena zaidnata godina.

Kakvi konkretni ~ekori pre-zemate za voveduvawe vtor itret ciklus na studii po farma-cija pri Fakultetot za medicin-ski nauki i dali fakultetot, ka-ko vrvna obrazovna ustanova, po-natamu }e u~estvuva vo kontinu-iranata edukacija na ve}e zavr-{enite kadri?

Studiskata programa po farma-cija e integrirana studiska prog-rama vo traewe od 5 godini so 300krediti, spored EKTS, posle kojasleduva tret ciklus na studii, od-nosno doktorski studii. Poradiova, vtor ciklus na studii nema,ako se misli na magisterski stu-dii. Na{ite diplomirani studen-ti se steknuvaat so zvawe magis-ter po farmacija.

Voveduvaweto na tret ciklusna univerzitetski studii-doktor-ski na univerzitetot "GoceDel-~ev" - [tip, vo ramkite na KAM-PUS III (medicinski nauki) e rezul-tat na reformite vo visokoto ob-razovanie, vo soglasnost so Zako-not za visoko obrazovanie i pris-posobuvaweto na noviot evropskiprostor na znaewe, kako i na siteobvrski koi proizleguvaat od Bo-lowskata deklaracija.

Soglasno so poslednata uredbaza normativi i standardi za osno-vawe na visokoobrazovni ustanovii za vr{ewe visokoobrazovna dej-nost, podnesen e elaborat za orga-nizirawe tret ciklus studii do

06-07-08-09-10-11-12-13.qxd 10/2/2010 12:50 PM Page 5

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

10

Odborot za akreditacija i za koj~ekame na nivnata odluka.

Se nadevame deka e postignatkvalitet na predloènite kuriku-lumi, bidej}i se koristeni iskus-tvata od pogolem broj evropskiuniverziteti i od direktnite kon-takti i sorabotka so nivnite pro-fesori.

Vo sklad so barawata i so na-{ata intencija za otvorena sora-botka so fakulteti i univerzite-ti od zemjata, a posebno od sosed-nite i od razvienite evropskizemji, pokraj postoe~kite, vo fazasme na potpi{uvawe dogovori zasorabotka i angaìrawe vizitingprofesori so univerzitetite voBugarija, Srbija, Italija, Franci-ja, Avstrija. So ova na{ite studen-ti bi imale mo`nost za kontinui-rana sorabotka i komunikacija sovrvni profesori i nivnite labo-ratorii za vreme, a i posle izra-botkata na nivnite doktorski te-zi.

Doktorskite tezi bi bile delod postoe~kite ili od proektitekoi se vo faza na dogovor so insti-tuciite od ve}e spomenatite zem-ji.

U~estvoto vo kontinuiranataedukacija odi verojatno preku pro-

fesionalnite i stru~nite organi-zacii i zdruènija, taka {to uni-verzitetot preku poedinci, odnos-no na{i profesori i vraboteni, voovaa sfera aktivno u~estvuva. Ne-koi od niv se vklu~eni i vo rabo-tata na me|unarodnite profesio-nalni zdruènija preku aktivnos-tite za kontinuirana profesio-nalna edukacija na ve}e zavr{eni-te kadri.

Vo idnina, so zgolemuvawe nabrojot na nastavnici i normalnopo zavr{uvawe na prvite genera-cii studenti, ovie aktivnosti }ebidat mnogu pove}e zastapeni, averojatno i vidlivi i prepoznat-livi.

Vo farmacijata kako oblastpostojano ima mnogu noviteti odaspekt na novi farmacevtskiformi, terapevtski re{enija,kako i biotehnolo{ki farma-cevtski proizvodi. Na koj na~in}e gi sledite i inkorporiratevo nastavniot proces site ovienovini?

Univerzitetot vo svojata prog-rama ima opfateno, sega i sporedzakon zadolìtelna prakti~na iklini~ka praksa koja treba konti-

nuirano, vo tekot na studiite da jarealizira sekoj student. Toa emo`nost za angaìrawe na stru~nii priznaeni eksperti od dadenaoblast koi na studentite }e im gipribliàt novinite od strukata.

Istovremeno, univerzitetotima sklu~eno dogovor so pove}einstitucii kade studentite moàtda ja izveduvaat ova prakti~nanastava. Takvi se Alkaloid -Skopje, Fito farm - Skopje, Speci-jaliziranata bolnica po kardiohi-rurgija "Filip Vtori" vo Skopje,PZU "REMEDIKA" - Skopje. Vo ovieustanovi studentite }e bidat za-poznaeni so proizvodstvoto i ap-likacijata na novi farmacevtskiproizvodi, kako i so implementa-cija na sovremenite metodi vo pro-izvodstvoto, so klini~ka prime-na, sterilno proizvodstvo i rabo-ta, dobra proizvodstvena, labora-toriska i klini~ka praktika.

Vo ovoj del planirame da givklu~ime i viziting profesoritekoi bi go prenele iskustvoto i no-vinite od zemjite od koi doa|aat.

Koga }e po~neme so ovie aktiv-nosti moè da dojdete, da ne pose-tite na mestoto i na ~itatelite daim gi prenesete Va{ite impresii.

Dali kako univerzitet sora-botuvate so Farmacevtskata ko-mora na Makedonija i vo koja na-soka se odviva taa sorabotka?

Farmacevtskata komora eprofesionalna organizacija, kakoi site drugi od ovoj tip, taka {tosite farmacevti koi na koj bilona~in se vklu~eni vo rabotata nana{iot univerzitet i u~estvuvaatvo realizacijata na nastavata nastudiskata programa po farmacija,verojatno na odreden na~in prido-nesuvaat vo nejzinata rabota.

Se nadevame deka ovaa sora-botka }e stane pointenzivna vo na-redniot period preku aktivnovklu~uvawe na na{i vraboteni vostrukturata i organizaciskatapostavenost na Komorata, posebnopo zavr{uvaweto na prvata gene-racija studenti.

Ova e verojatno edinstveniotna~in Farmacevtskata komora dastane esnafsko zdruènie na sitefarmacevti vo dràvata i aktiv-no da pridonesuva vo za~uvuvawena integritetot i na vistinskotomesto na sovremeniot farmacevtvo dràvata.

Elizabeta Belazelkoska

06-07-08-09-10-11-12-13.qxd 10/2/2010 12:51 PM Page 6

ZAKON ZA IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NA ZAKONOT ZA LEKOVITE I MEDICINSKITE POMAGALA

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

1 1

Ministerstvoto za zdravstvo - Biro za lekovi vo 2010 godina napravi izmeni i dopolnu-vawa na Zakonot za lekovite i medicinskite pomagala. Iako, Zakonot za lekovi i medicin-ski pomagala ("Slu`ben vesnik na RM",br.106/2007) be{e donesen i objaven vo 2007 godina,se nametna potrebata od negovo nadopolnuvawe i doprecizirawe na odredeni ~lenovi, se socel segmentot farmacija da funkcionira besprekorno.

Najnapred, vo Zakonot se napravija intervencii kaj tradicionalnite herbalni lekovi, ka-de {to pokraj tradicionalnite herbalni lekovi, se dodade i definicijata herbalen lekkoja{to zna~i nadgraduvawe na Zakonot i ovozmoùvawe na regularna registracija na her-balnite lekovi. Mnogu e zna~ajno {to vo izmenite i dopolnuvawata na Zakonot, registraci-jata na herbalnite, tradicionalno herbalni lekovi kako i homeopatskite lekovi, se izdavana neopredeleno vreme koe mnogu }e ja olesni i poevtini procedurata za registracija naovie mnogu zna~ajni lekovi.

Bitno e da se naglasi izmenata {to e napravena vo vremetraeweto na va`nosta na regis-traciskoto re{enie na novoregistriranite lekovi kade {to vo staroto zakonsko re{eniestoe{e deka odobrenieto vaì osum (8) godini, a vo izmenite i dopolnuvawata napravivmeharmonizacija i usoglasuvawe so Evropskoto zakonodavstvo, odnosno prvata registracija eso va`nost od pet (5) godini.

So izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za lekovi i medicinski pomagala se doprecizi-ra zakonskoto re{enie za otvorawe na apteki, posebno vo delot na stru~niot kadar kade {tose dade zakonska mo`nost farmacevtskite tehni~ari da rabotat vo smena samostojno do2017 godina, {to na nekoj na~in }e ovozmoì pogolemiot broj apteki koi nemaat vrabotenodva farmacevti, da prodolàt normalno da rabotat vo narednite sedum (7) godini. Za ovojvremenski period o~ekuvame deka od farmacevtskite fakulteti vo dràvata izleze dovo-lno visokoobrazovan stru~en kadar - diplomirani farmacevti, kade {to postepeno }e gi po-polnuvaat prazninite so nemaweto na visokoobrazovan kadar.

Mnogu zna~aen segment vo ovie izmenuvawa i dopolnuvawa na Zakonot za lekovi i medi-cinski pomagala ("Slu`ben vesnik na RM",br.106/2007), e {to vo delot na cenite }e se izra-boti metodologija za na~inot na formirawe na cenite na lekovite na predlog na ministe-rot za zdravstvo, a }e ja donese Vladata na Republika Makedonija, so {to edinstvenite ce-ni na lekovite }e gi formirame so u{te podefinirani i posovr{eni kriteriumi.

Vo Zakonot predvidovme i Pravilnik za zapi{uvawe na medicinskite pomagala vo Regis-terot za medicinski pomagala vo Republika Makedonija koj{to ve}e e izraboten.

Edna od najzna~ajnite izmeni e {to so intervencijata vo ~lenot 162 od Zakonot za leko-vi i medicinski pomagala ("Slu`ben vesnik na RM",br.106/2007), se ovozmoùvaprodolùvawe na periodot za registracija na generi~ki lekovi do 2017 godina {to e mnoguzna~ajno za doma{nata farmacevtska industrija da moè da registrira generi~ki lekovi vonarednite sedum (7) godini, a so toa lekovite da bidat podostapni za gra|anite na Republi-ka Makedonija.

So izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za lekovi i medicinski pomagala, na{iot Zakoncelosno se harmonizira so Evropskoto zakonodavstvo i predloènite zakonski re{enijaovozmoùvaat pouspe{na implementacija na postapkite koi se vodat vo Biroto za lekovi, ase odnesuvaat na lekovite i medicinskite pomagala.

BIRO ZA LEKOVIDIREKTOR, prim. m-r Il~o Zahariev

06-07-08-09-10-11-12-13.qxd 10/2/2010 12:51 PM Page 7

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

12

Zdravjeto e najdragoceno za site gra|ani. Leko-vite, pak, se osnovnata potkrepa na naru{enotozdravje. Zaradi toa, od ogromno zna~ewe za Fondote snabduvaweto na osigurenite lica so lekovi narecept od Listata na lekovi koi pa|aat na tovarna FZOM vo primarnata zdravstvena za{tita.Snabduvaweto se vr{i organizirano preku PZU ap-teki so koi Fondot ima sklu~eno dogovor. Fondotse zalaga preku aptekite da se obezbeduva celo-kupniot asortiman na lekovi od Listata na lekoviso utvrdena referentna cena, spored potrebite naosigurenite lica i utvrdenite sredstva. Fondotsklu~uva dogovor so site apteki koi pokaàle in-teres i dostavile dokumentacija vo soglasnost sokriteriumite i zakonskite propisi.

Dosega Fondot sklu~il dogovor so okolu 700 ap-teki - rabotni edinici, od okolu 820 registriraniapteki vo Makedonija, spored podatok od veb-stra-nicata na Biroto za lekovi. Podatokot za sklu~endogovor na Fondot, so okolu 85% od vkupniot brojapteki vo RM, ukaùva na toa deka Fondot obezbe-duva i zna~itelno podobruvawe na teritorijalna-ta pokrienost i dostapnost na lekovite na osigu-renite lica, a so toa i podobra zdravstvena uslu-ga vo primarnata zdravstvena za{tita i podobramo`nost za ostvaruvawe na pravata na osigureni-cite za obezbeduvawe so lekovi na recept vo pri-marnata zdravstvena za{tita od pozitivnata lis-ta.

Vo tekot na celata godina, Fondot direktnopreku uvid i sledewe na trebuvawata na lekovi odstrana na aptekite, izdavaweto na banderolite zalekovite i izve{taite za isporakata na lekovi odstrana na dobavuva~ite na lekovi, vlijae na po-dobruvaweto na snabdenosta so lekovi vo apteki-te.

Vo 2010 godina, vo sorabotka so Farmacevtska-ta komora na Makedonija, dobavuva~ite, odnosnoproizvoditelite na lekovi i aptekite, a zaradipoednostavuvawe na postapkata za nara~ka i dis-tribucija na lekovi, Fondot donese odluka od01.09. 2010 godina banderolite za lekovi pove}eda ne se izdavaat. So donesuvaweto na ovaa Odlu-ka ne se vr{i promena vo dosega{niot na~in na

priem, evidencija i izdavawe na lekovite, kako ivo na~inot na vr{eweto na kontrolata od stranana Fondot. Fondot veruva deka so toa }e se ovoz-moì u{te pogolema dostapnost na lekovite na re-cept od pozitivnata lista.

Predvidenite buxetski sredstva za lekovi voprimarnata zdravstvena za{tita vo 2010 godinaiznesuvaat vkupno dve milijardi denari. Vrz osno-va na ovie sredstva, a spored Pravilnik, koj prv-pat vo 2010 godina e donesen od strana na Uprav-niot odbor na Fondot (Sl.vesnik br.33/2010,44/2010 i 65/2010), se vr{i opredeluvawe na me-se~niot iznos na sredstva (kvoti) koi aptekite{to imaat sklu~eno dogovor so Fondot, moàt dagi dobijat za izdavawe na lekovi na recept od Lis-tata na lekovi. Celta e sredstvata da se raspre-deluvaat transparentno i podednakvo za site ap-teki.

Raspredelbata na sredstva za ovaa namena, poPodra~nite slu`bi na Fondot, se vr{i vrz osnovana kriteriumite za broj na naselenie i broj na osi-gureni lica na teritorijata na Podra~nata slu`-ba, dodeka ponatamo{nata raspredelba na oviesredstva po apteki se vr{i vrz osnova na kriteri-umite: farmacevtski tim, dopolnitelen diplomi-ran farmacevt i dopolnitelen farmacevtski teh-ni~ar, neguvawe na dobri delovni odnosi so Fon-dot i broj na recepti za izdadeni lekovi na tovarna sredstvata na Fondot vo poslednite 6 meseci.

Raspredelbata se vr{i spored gorenavedeniotPravilnik so kompjuterska presmetka, preku in-korporirawe na unificiranite kriteriumi iprethodno utvrdenite iznosi na sredstva za seko-ja Podra~na slu`ba na Fondot poedine~no. SporedPravilnikot, koj dava prostor za fleksibilnost,e ovozmoèno vo tekot na godinata vrz osnova nanapraveni analizi za realizirani kvoti na apte-kite za poslednite 6 meseci, da se izvr{i nivnorevidirawe po to~no opredelena skala. Vo tek seizmeni na ovoj Pravilnik usoglaseni so Farma-cevtskata komora na Makedonija, koi imaat za celu{te podobra raspredelba na kvotite na aptekite.So toa, u{te edna{ se dokaùva dobrata sorabot-ka pome|u site zasegnati subjekti, koja }e proizve-de benefiti za osigurenicite, {to e krajna cel naFZOM.

Fleksibilnosta na ovoj sistem na raspredelbana kvoti se zajaknuva i so revidiraweto na kvoti-te. So revidiraweto na kvotite, realizacijata od-nosno iskoristenosta na kvotite na aptekite vo2009 godina se zgolemi za okolu 10% i so toa sepostigna dopolnitelen pozitiven efekt vo obez-beduvaweto na osigurenicite so lekovi na recepttovar na Fondot. Vakov pozitiven efekt Fondot

OBEZBEDUVAWE NA OSIGURENICITE SO LEKOVI NA RECEPT

06-07-08-09-10-11-12-13.qxd 10/2/2010 12:51 PM Page 8

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

13

o~ekuva da se dobie i so revidiraweto na kvotite{to Fondot planira da go izvr{i za 2010 godina itoa zaradi iskoristenosta na kvotite prikaànavo Tabela 1:

Tabela 1:Realizacija na kvoti po podra~nislu`bi

Ovie podatoci za realizacijata na opredeleni-te mese~ni iznosi po apteki ukaùvaat na potreba-ta za nivno revidirawe i vo 2010 godina, so celpogolemo iskoristuvawe na opredelenite sred-stva za lekovi vo PZZ, so {to Fondot povtorno }eim ovozmoì u{te podobro snabduvawe na na{iteosigurenici so lekovi.

Vo 2009 godina aptekite imaa mo`nost sekoj-dnevno da trebuvaat lekovi od Listata na lekoviza primarna zdravstvena za{tita i toa 366 gene-ri~ki, odnosno 942 za{titeni imiwa na lekovi,dodeka vo 2010 godina Listata na lekovi so refe-rentni ceni e pro{irena na 385 generi~ki, odnos-no 1003 za{titeni imiwa na lekovi.

So ova se zgolemuva mo`nosta za izbor na leko-vi na tovar na Fondot vo primarnata zdravstvenaza{tita od strana na mati~nite lekari i na osigu-renicite. So novite referentni ceni na lekovite,koi vaàt od 01.05.2010 godina, nad 60% od leko-vite po generiki koi{to osigurenicite moàt dagi dobijat na recept na tovar na Fondot vo PZU, ap-tekite se bez doplata, dodeka drugiot mal del nalekovi se so doplata i toa vo najgolem del se sodoplata do 50 denari.

FZOM kontinuirano se zalaga da obezbedi {topove}e benefiti za svoite osigurenici preku mak-simalno koristewe na mo`nostite i pozitivna so-rabotka so site subjekti koi aktivno u~estvuvaat ise del od zdravstveniot sistem vo RM.

T OD LISTATA NA LEKOVI KOI PA\AAT NA TOVAR NA FONDOT

06-07-08-09-10-11-12-13.qxd 10/2/2010 12:51 PM Page 9

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

14

"Regionalniot komitet na CZO za Evropa" pret-stavuva rakovodno telo na SZO za Evropskiot re-gion. Sekoja godina, vo septemvri, zemjite-~lenkiod Evropskiot region odrùvaat konferencija ka-de {to se nosat odluki za serija va`ni i priori-tetni pra{awa povrzani so razvojot i strategiitevo zdravstvoto. I ova godina, vo periodot od 13 do16 septemvri, vo Moskova se odrà Pan-evropska-ta konferencija na regionalniot komitet na SZO,vo prisustvo na ministri za zdravstvo i delegatiod 53 zemji, na koja u~estvo zede i na{ata zemja. Nakonferencijata se razgleduvaa i diskutiraa akci-onite planovi vo domenot na zdravstvoto od naci-onalna i regionalna va`nost.

Konferencijata ja otvori Zsuzsanna Jakab, SZOregionalen direktor za Evropa, so izjavata: "NizEvropskiot SZO region, duri i kaj porazvienitezemji, se vloùvaat golemi napori za soo~uvawe sonovata finansiska realnost so cel {to podobroda se odgovori na posto~kite predizvici vo zdrav-tvoto. Po pat na zajaknata regionalna sorabotka,kako i so unapreduvawe na razmenata na znaewata,nacionalnite zdravstveni sistemi moàt podobroda se organiziraat vo spravuvawe so ekonomskatakriza, visokiot burden na zaboluvawa i so drugitezdravstveni prioriteti".

Razlikite i diskriminaciite vo postoe~kitezdravstveni sistemi vo zemjite i me|u zemjite odEvropskiot region, se se poo~igledni, taka {tovladinite avtoriteti na zemjite treba da posve-tat {to pogolemo vnimanie na zdravstvenite pot-rebi na ranlivite grupi i socijalnite determinan-ti na zdravjeto. Izgotveniot Evropski zdravstvenizve{taj za 2009 godina, objaven od neodamna, pot-vrdi deka siroma{tijata prodolùva da kakoglavna i najgolema zakana za zdravjeto na lu|eto,bez razlika na stepenot na razvoj na zemjata. Ime-no, spored izve{tajot kaj Evropskite SZO zemji-~lenki, konstatirani se razliki od pribli`no 21godina vo o~ekuvawata i planirawata vo zdravs-tvoto.

Na ova konferencija se odrà i ministerskapanel-diskusija, na koja {to e diskutirano za go-lem broj pra{awa od domenot na razvojot nazdravstvoto i zdravstvenite strategii. Nekoi odniv se:

razvivawe na nova Evropska zdravstvenastrategija za Evropskiot SZO region

prisposobuvawe na rabotata na SZO regio-nalnite kancelarii za Evropa vo soglasnost sonastanatite promeni

izgraduvawe na partnerstvo vo domenot nazdravstvoto na nivo na evropskiot region

izgraduvawe na strate{ko partnerstvo na re-gionalnite SZO kancelarii so Evropskata komisija

idnina na finansirawe na SZO eradikacija na poliomyelitis i eliminirawe na

sipanicite vo SZO za evropskite zemji

Na kraj - deset fakti za zdravjeto vo evropskiot SZO region

1Vo evropskiot SZO region sekoj ~as se dijagnos-ticiraat 49 lica od tuberkuloza (TB), a sedum

umiraat. Isto taka, od podatocite {to poteknuva-at od 27 zemji, na globalno nivo se pokaàlo deka15 od 85% na dokaàna multipna rezistentnost nalekovite za le~ewe na TB, poteknuvaat od evrop-skiot region.

2 Vo isto~na Evropa i centralna Azija, samo23% of people od HIV pacientite imaat pris-

tap do antiretroviralniot tretmant, {to vsu{-nost se vbrojuva vo najniskite procenti na svetskonivo

3 Pribli`no 85% od letalnite ishodi vo regi-not se dolàt na kardiovaskularni i kan-

cerozni zaboluvawa

4 Regionot e so najvisok procent na zaboluvawakako posledica na konsumirawe na alkohol,

pri {to 6,5% od smrtnite slu~ai se dolàt na kon-sumirawe na alkohol (11% kaj maì i 1,8% kajèni)

5 Prognozite se deka populacijata od nad 65-godini i postari do 2030 }e se zgolemi za

23,5%, dodeka vozrasnata grupa od 80 godini i po-ve}e }e porasne za 6,4% vo 2030.

6 Na godi{no nivo, pu{eweto ubiva okolu 1,6milioni od regionot. Tutunot-cigarite se edin-

stven legalen proizvod za konsumirawe koj ubiva.

7 Smrtnosta kako posledica na soobra}ajni nes-re}i e zastapena so 70%, pri {to 70% se vo po-

siroma{nite zemji i 40% e kaj pe{acite, moto-ciklistite i velosipedistite.

8 Eden od petmina evropski ìteli, vo tekot nano}ta, e redovno izloèn na bu~ava so posle-

dici vrz zdravjeto.

9 Sekoja godina, pribli`no 1 milion deca rode-ni vo regionot ne se pokrieni so kompletna

imunizacija. Za~uduva~ki e podatokot deka najni-zok stepen na pokrienost so vakcinacija e prisu-ten vo zapadnoevropskiot region, kade {to duri i78% zaboleni od sipanici se registrirani vo per-iodot od 2008-2009.

10 Kako rezultat na intenzivni intervencii,brojot na slu~aite na malarija vo SZO za ev-

ropskiot region e namalen za 150-pati vo poredbaso 1995 godina.

Zaklu~oci od Pan-evropskatakonferencija na regionalniotkomitet na SZO

Prof. d-r Renata Slavevska-Rai~ki

14-15-16-17-18.qxd 10/2/2010 12:54 PM Page 2

14-15-16-17-18.qxd 10/2/2010 12:55 PM Page 3

Od 27 avgust do 2 septemvri,ovaa godina, glavniot grad na Por-tugalija, Lisabon, be{e doma}inna 70. Svetski kongres na farma-cijata i farmacevtskite nauki,organiziran od strana na Interna-cionalnata farmacevtska fede-racija (FIP). Tema na ovogodi{niotkongres be{e: "Od molekula do go-tov lek do zgolemuvawe na ishodi-te - istraùva~ko patuvawe nafarmacijata", {to vsu{nost pret-stavuva aktuelen pristap na sog-leduvaweto na modernata farma-cija vo dene{no vreme, zemaj}i gipredvid aktivnite demografskipromeni vo svetot, pojavata na raz-li~ni zdravstveni epidemii, kakona primer debelinata, potoa raz-vojot na tehnolo{kite nauki, po-rastot na zdravstvenite tro{oci.Pritoa, ulogata na farmacevtitesekako se menuva. Prisustvoto nanekolkute iljadi farmacevti odceliot svet ja istakna u{te pove}eèlbata i aktivnosta na felatavo zacvrstuvaweto na ulogata nafarmacevtite vo globalniotzdravstven sistem kako edeni odklu~nite faktori vo procesite nalekuvawe na pacientite, kade ed-na od glavnite celi e pozitivniotishod vo korist na pacientite.

Programata na kongresot ponu-di nau~ni i prakti~ni temi, pode-leni vo osum sekcii, kako i pred-kongresni rabotilnici i rabotil-nici koi se od poseben politi~kiinteres za farmacevtskata dej-nost. Glavnite sekcii bea: od mo-lekula do gotov lek, od nauka dopraktika, farmacevtska nauka,predviduvawe i prigotvuvawe napraksata vo idnina, farmacevtskaedukacija, zadovoluvawe na speci-fi~nite potrebi i na pacientite inaselenieto, zgolemuvawe na bez-bednosta na pacientite i sesii odspecijalen interes. Pretkongres-nite rabotilnici bea celodnevnii podeleni vo po dve sesii i toa:kako da se razvijat akademski ka-paciteti, resursi vo poddr{ka nafarmakoinformati~kite servisi,forum za inovatori, farmacijatavo Portugalija i u~ewe za educira-we.

Edna od centralnite aktivnos-ti na kongresot be{e i sednicata

na Sobranieto na FIP, kade me|udrugite tekovni aktivnosti be{eizbran noviot pretsedatel d-rMichel Buchmann, pretstavnik od[vajcarija. Biografijata na d-rBuchmann opfa}a {iroka paletana aktivnosti vo sopstvenata zem-ja kako i na me|unarodno pole vooblasta na farmacijata. Edna odnegovite vizii, koi gi istakna vonegovata predizborna izjava zaunapreduvaweto na farmacijatakako profesija, e dodavaweto naedna nova dimenzija vo Dobratafarmacevtska praktika (GPP) na-re~ena Kolaborativna farmacevt-

ska praktika (CPP), koja, kako {toizjavi, moèbi na mnogumina segaim se gleda kako te{ko ostvarli-va, no za nego vo idnina pretstavu-va nova profesionalna posvete-nost i nasoka za progresiven raz-voj na farmacevtskata profesijana svetsko nivo.

Na sednicata na Sobranietobe{e doneseno i novo logo na In-ternacionalnata farmacevtskafederacija. Kako elementi za iz-rabotka na logoto bile zemeniglavnite elementi koi gi obeleù-vaat farmacevtite od minatoto dodenes, a toa se avanot i tol~nikot,zmijata zavitkana okolu sad kakosimbol na zdravjeto i krugot koj go

pretstavuva svetot i ja simbolizi-ra globalnata povrzanost. Krajni-ot rezultat e ednostavna forma iprepoznatliv simbol koj lesno sepomni.

Dva va`ni dokumenta bea done-seni na sednicata na Sobranietona FIP. Edniot od niv e Prikazotna politikite na FIP za Kolabora-tivnata farmacevtska praktika(CPP). Potrebata od donesuvawena vakov dokument proizleguva odkompleksnosta na zdravstvenataza{tita vo dene{niot na~in na le-kuvawe od aspekt na primena na sepomoderna tehnologija, od pojava-

ta na ogromniot broj lekovi, bara-wata na ekonomijata, potrebata zapogolema evidencija pri lekuva-weto i vklu~enosta na pogolembroj ~initeli pri lekuvaweto.CPP se definira kako klini~kapraktika vo koja farmacevtite so-rabotuvaat so drugite zdravstvenirabotnici za davawe nega na paci-entite. Ovoj dokument ja istaknuvapotrebata za integriraweto nafarmacevtite vo zaedni~kite ti-movi koi se griàt za zdravjeto napacientite i za ishodot od lekuva-weto. Drugiot dokument e Zaedni~-kiot vodi~ na FIP i WHO za Dobrafarmacevtska praktika: Standar-di za kvalitet na farmacevtskite

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

16

70.Internacionalenkongres na FIP

14-15-16-17-18.qxd 10/2/2010 12:55 PM Page 4

uslugi, kade e istaknata ulogata iodgovornosta na farmacevtite vozdravstvenite sistemi, vo kolek-tivite vo koi rabotata i vo zaed-nicata kade {to dejstvuvaat vopromocijata na zdravjeto, vo leku-vaweto i voop{to vo griàta konpacientite. Ulogite koi farma-cevtite treba da gi imaat, sporedovoj dokument, se pogolemi vo od-nos na prethodnite dokumenti do-neseni zaedni~ki pome|u FIP iWHO.

Na sobraniskata sednica be{eodlu~eno 25 septemvri da bideSvetski den na farmacievtite.Temata godinava za ovoj den e "Pr-vo za bezbednosta so lekovite,pra{ajte go va{iot farmacevt".

Vo 2012 se navr{uvaat sto go-dini od osnovaweto na FIP. Pros-lavata na stogodi{ninata }e sesostoi od ~etiri glavni komponen-ti: 1. Samit na ministri 2. Zaed-ni~ki diskusii na edno mesto nasite u~esnici vo farmacevtskatadejnost, vklu~uvaj}i ja industrija-ta, organizaciite na pacientite,osiguritelnite kompanii, vladi-te, politi~arite itn. 3. Kongres,koj taa godina }e bide vo Amster-dam, Holandija i 4. Svetska izlo`-ba na lekovi, isto taka vo Amster-dam, Holandija. Kako edna od pod-gotovkite za ovie nastani be{e irabotilnicata na tema "Metodi itehniki koi farmacevtskite orga-nizacii gi primenuvaat vo zasta-puvawe, posreduvawe i lobirawekaj vlastite", koja se odrà na 1septemvri. Na ovaa rabotilnicanekolku farmacevtski organiza-cii gi opi{aa svoite aktivnosti, aprva od niv be{e Farmacevtskatakomora na Makedonija. Prof. d-rLidija Petru{evska-Tozi, pretse-datel na Farmacevtska komora, jaopi{a organizacijata na institu-cijata, nejzinata aktivnost, kako imetodite i tehnikite upotrebenipri zastapuvawe na farmacevt-skite prava, barawa i aktivnostipred javnite institucii kako {tose Fondot za zdravstveno osiguru-vawe, kako i pred dràvnite i za-konodavni institucii pri donesu-vawe na va`ni odluki, zakoni idrugi akti. Prezentacijata na Far-macevtskata komora, kako i pre-zentaciite na drugite pretstavni-ci, SAD, [vajcarija, Danska, Ar-gentina, Brazil, Francija i Izra-el, kako i iskustvata na FIP voovaa oblast pottiknaa aktivnadiskusija i zaklu~oci kako i raz-mena na iskustva vredni da se pri-menat vo ponatamo{nata rabota nasite u~esnici. Dobrite rezultatiod ovaa rabotilnica bea istakna-ti na liderskiot forum i na vto-riot del od sednicata na sobrani-eto na FIP.

Sledniot Svetski farmacevt-ski kongres }e se odrì vo Hidera-bad, Indija, a temata sekako se na-dovrzuva na ovogodi{nata i e"Kompromis na kvalitetot i bez-bednosta - rizi~na pateka".

Jasmina Pat~eva, dipl. far.Maja Kova~eva, farm. spec.

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

17

Hag, 25 septemvri 2010

Vo ime na rakovodstvoto i organizaciite ~lenki od celiot svetna FIP zadovolstvo e da se objavi proglasuvaweto na Svetskiot denna farmacevtite koj }e se odbeleì na 25 septemvri 2010 godina.Ovaa godina odbeleùvaweto se zasnova na temata "Prvo za bezbed-nosta na lekovite, pra{ajte go va{iot farmacevt", sovremena i so-odvetna tema za farmacevtite od celiot svet da prodolàt da ra-botat kon ostvaruvawe na pogolema uloga vo griàta za pacientite.

FIP gi ohrabruva site organizacii, koi se ~lenki, da isplaniraati vklu~at aktivnosti koi ja promoviraat temata na Svetskiot den nafarmacevtite na najsoodveten na~ina na nacionalno nivo. Promo-tivni kampawi, povrzuvawe so mediumite, a osobeno so pacientite ijavnosta da se vklu~eni vo na~inot na koj nacionalnite agencii inivnite ~lenovi }e moàt najdobro da go iskoristat Svetskiot denna farmacijata za postignuvawe na op{ta korist i na profesijata ina op{testvoto.

Vo neodamne{nata studija vodena od FIP i Pfizer, se pokaà dekaod prose~no 120 usluèni pacienti dnevno vo apteka, a pritoa edenod {est se od onie {to pra{uvaat za sovet bez da kupat proizvod, pa-cientite ve}e profitiraat pra{uvaj}i gi aptekarite za sovet za le-kovite i za zdravjeto voop{to.

Organizaciite koi se ~lenki na FIP prodolùvaat da gi sprove-duvat tekovnite proekti i inicijativi koi{to ja pokaùvaat uloga-ta na farmacevtite; postoi nade` deka Svetskiot farmacevtskiden }e dade u{te edna mo`nost za toa. FIP gi zamoluva site koi }eu~estvuvaat da ispratat izve{tai, sliki, videosnimki i sekoj drugmaterijal povrzan so nastanot da bide prikaàn na veb-stranicatana FIP - da ni pomogne da gi ohrabrime drugite da stanat poaktivnivo promocijata na ulogata na farmacevtite vo bezbednata upotrebana lekovite.

Za pove}e informacii, ve molime, kontaktirajte na [email protected].

SVETSKI DEN NA FARMACEVTITE 2010

Prvo za bezbednosta na lekovite,

pra{ajte go va{iot farmacevt

14-15-16-17-18.qxd 10/2/2010 12:55 PM Page 5

14-15-16-17-18.qxd 10/2/2010 12:55 PM Page 6

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

19

Soglasno ~len 153 - e od Zakonot za zdravs-tvena za{tita Ve izvestuvame deka na 15.3.2011godina , licencite za rabota treba da gi obnovatsite diplomirani farmacevti na koi im se izda-deni licenci za rabota pred 15.3.2004 godina.

Spored oficijalnata evidencija na Farma-cevtskata Komora na Makedonija, na 15.3.2011 go-dina licencite treba da gi obnovat slednitediplomirani farmacevti:

1. Tawa Petar Tilevska 11-118/2 (28.05.1996) 15.03.2004

2. Vesna Jon~e Nikoloska 11-189/2 (1.11.1996) 15.03.2004

3. Katerina Anastas Fileva07-636/2 (3.06.2002) 15.03.2004

4. Lidija Boris Graorska07-465/2 (6.03.2002) 15.03.2004

5. Verica Todor Karaka{oska11-86/2 (28.05.1996) 15.03.2004

6. Suzana Kiro Majstor~eva11-89/2-3 (28.05.1996) 15.03.2004

7. Sowa Tomo Koceva07-451/2 (13.02.2002) 15.03.2004

8. Dragi Efrem Atanasov11-89/2-5 (28.05.1996) 15.03.2004

9. Slavica Janko Stojanovska11-89/2-2 (28.05.1996) 15.03.2004

10. Metodi Dano Majstor~ev11-89/2-4 (28.05.1996) 15.03.2004

11. Valentina Temelkova Sazdova 11-312/2 15.03.200

12. Suzana Aleksandar Apostolovska07-484/2 (20.03.2002) 15.03.2004

13. Julija Milosav Krstevska07-476/2 (7.03.2002) 15.03.2004

14. Meri Atanas Stefanovska11-62/2 (04.04.1996) 15.03.2004

15. Nadica Tode Nikolovska07-701/2 (11.09.2002) 15.03.2004

16. Jovanka \or|e Trajkova11-95/2 (28.05.1996) 15.03.2004

17. Biljana Krste Celevska11-114/2-39 (28.05.1996) 15.03.2004

18. Biserka Lazar Simonovska07-462/2 (22.02.2002) 15.03.2004

19. Anica Krste \urovska07-380/2 (17.06.1998) 15.03.2004

20. Milena Jovan Jani}evi}07-790/2 (02.04.2003) 15.03.2004

21. Ratko Boro Smilev11-2-43 (04.06.1996) 15.03.2004

22. Sneàna Gunyovska Novakovska11-370/2 (28.11.1997) 15.03.2004

23. Kostadinka Dimitrije Dimovska07-762/2 (15.01.2003) 15.03.2004

24. Dragan Slav~o Zdravkovski07-642/2 (02.06.2002) 15.03.2004

25. Sowa Atanas I~eva Doneva07-412/2 (28.03.1992) 15.03.2004

26. Mirjana Ilija Bundevska11-196/2 (01.11.1996) 15.03.2004

27. Tatjana Aleksandar âtalova07-554/2 (15.05.2002) 15.03.2004

28. Orhidea Gligor Markovska07-427/2 (26.04.1999) 15.03.2004

29. Desanka Le{narova Smilevska11-200/2 (01.11.1996) 15.03.2004

30. Elena Petar Mandovska07-471/2 (07.03.2002) 15.03.2004

31. Vladana Andreja Lazarevska07-656/2 (10.06.2002) 15.03.2004

32. Pande Pop Stefanija11-377/2 15.03.2004

33. Biljana Aleksandar âtalova07-555/2 (15.05.2002) 15.03.2004

34. Violeta Dimitar Jovanovska07-801/2 (11.03.2004) 15.03.2004

35. Aneta Rogleva Bo{kova07-695/2 (23.08.2002) 15.03.2004

36. Mensur Fadil Be}iri11-131/2 15.03.2004

37. Blagica Boris Pujevska11-44/2-1 (04.04.1996) 15.03.2004

38. Biqana Nikola Drozdovska07-521/2 (30.04.2002) 15.03.2004

39. Vesna Vlado Mazneva (Levkova)07-468/2 (06.03.2002) 15.03.2004

40. Sneàna Mitko An|eleska07-703/2 (11.09.2002) 15.03.2004

41. Nevenka Du{an [oreva11-102/2 (28.05.1996) 15.03.2004

42. Anica Kiril Negrioska (Acevska)07-736/2 (15.01.2003) 15.03.2004

43. Angelka Kire Belazelkoska07-632/2 (03.06.2002) 15.03.2004

44. Tatjana Siljan Sterjeva07-631/2 (03.06.2002) 15.03.2004

45. Nikica Lazor Kitanovska Ko~oska11-359/2 (20.05.1997) 15.03.2004

46. Vera Todor Gruevska11-199/2 (01.11.1996) 15.03.2004

47. Violeta Vaso Taleska07-430/2 (17.06.1998) 15.03.2004

48. ]aka Dimitar Juca07-429/2 (03.09.1999) 15.03.2004

49. Ohridija Petar Popovska07-633/2 (03.06.2002) 15.03.2004

50. Tatjana Stojan Janeva11-81/2 (28.05.1996) 15.03.2004

51. Olgica @ivko Pop Nikolova11-376/2 (28.11.1997) 15.03.2004

52. Lidija Aleksandar Dogazanska11-157/2 (04.06.1996) 15.03.2004

53. Emilija Golub Baga{ovska07-518/2 (26.04.2002) 15.03.2004

54. Ruà Slav~o Go{evska11-123/2-1 (04.06.1996) 15.03.2004

55. Elizabeta Todor Efremova11-121/2 (04.06.1996) 15.03.2004

56. Vera Nace \or|evi}07-527/2 (15.05.2002) 15.03.2004

57. Dejan Dragan \or|evi}07-530/2 (15.05.2002) 15.03.2004

58. Bislim Rexep Bislimi07-545/2 (15.05.2002) 15.03.2004

59. Aleksandar Pan~e Haxitosev07-645/2 (10.06.2002) 15.03.2004

60. Marija Jovan Karada~ka Goceva 11-159/2 (16.07.1996) 15.03.2004

61. Sneàna Sotir [o{eska07-497/2 (05.04.2002) 15.03.2004

62. @anina Haralampi Kukutanova11-107/2 (28.05.1996) 15.03.2004

63. Katerina Stoil Bo inova Stanojkovska07-664/2 (02.07.2002) 15.03.2004

64. Milka Aleksandar Stojanova11-310/2 (24.12.1996) 15.03.2004

65. Pavlina Janko Crcoroska07-496/2 (05.04.2002) 15.03.2004

66. Vere Georgi Todorova07-540/2 (15.05.2002) 15.03.2004

67. Elizabeta Jovan Trajkova 11-46/2-2 (04.04.1996) 15.03.2004

68. Len~e Kosta Naceva07-563/2 (15.05.2002) 15.03.2004

69. Ajni{a Hamza Maksudova07-548/2 (15.05.2002) 15.03.2004

70. Ornelija Kuzman Naumovska07-474/2 (07.03.2002) 15.03.2004

71. Anastasija @ivko Ilievka Kostoska07-623/2 (27.05.2002) 15.03.2004

72. Marija Ratko Danilovska07-475/2 (07.03.2002) 15.03.2004

73. @anina @ivko Ristova07-532/2 (15.05.2002) 15.03.2004

74. Petra Rizo Ta{aminova11-114/2-60 (04.06.1996) 15.03.2004

75. Marina Cane Georgievska11-114/2-43 (04.06.1996) 15.03.2004

76. Mirjana Svetozar Ga{tevska07-523/2 (30.04.2002) 15.03.2004

77. Katerina Boris âvlevska11-75/2 (28.05.1996) 15.03.2004

78. Margareta Radomir Bo{kovska07-577/2 (20.05.2002) 15.03.2004

79. Marija Jordan Jovanova07-572/2 (20.05.2002) 15.03.2004

80. Marija Petar Petrovska07-692/2 (23.08.2002) 15.03.2004

81. Valentina Milenkova Sazdova07-715/2 (08.10.2002) 15.03.2004

82. Zlatko Kire Mojsoski07-756/2 (08.07.2003) 15.03.2004

83. Galina Jordan Haxizdraveska Antevska07-382/2 (17.06.1998) 15.03.2004

84. Vesna @ivko Popovska07-646/2 (10.06.2002) 15.03.2004

85. Cveta Krunislav Andova11-50/2-7 (04.04.1996) 15.03.2004

86. Olivera Jovo Na}evska07-651/2 (10.06.2002) 15.03.2004

87. Simka Aleksandar Novkovska11-176/2 (24.09.1996) 15.03.2004

88. Miroslav @ivko Garevski07-425/2 (29.12.1998) 15.03.2004

89. Sla|ana Stani{a Nikolovska11-114/2-34 (04.06.1996) 15.03.2004

90. Elizabeta Lubarovska Vròvska07-665/2 (02.07.2002) 15.03.2004

91. Mirjana Jovanovska Simovska07-740/2 (26.06.2003) 15.03.2004

92. Anica Angel Sekovska07-666/2 (02.07.2002) 15.03.2004

93. Ana Dimitar Todorova11-150/2 (16.07.1996) 15.03.2004

94. Kaqopa Velibor Miras~ieva07-549/2 (15.05.2002) 15.03.2004

95. @aklina Blagoj Xingarska07-529/2 (26.02.2002) 15.03.2004

96. Marina Aleksandar Mihajlovi} 11-324/2 (24.01.1997) 15.03.2004

97. Vladanka J Stamenko Jovanovi}11-179/2 (24.09.1996) 15.03.2004

98. Marija Dragomir Da{tevska Mitevska 11-29/2 (04.04.1996) 15.03.2004

99. Jasmina Miroslav Popovska11-325/2 (24.01.1997) 15.03.2004

POVIKZA OBNOVUVAWE NA LICENCITE ZA RABOTA

19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd 10/2/2010 12:58 PM Page 1

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

20

100. Marina Trajko Popovska11-177/2 (24.09.1996) 15.03.2004

101. Dijana Milivoj Radevska11-51/2 (04.04.1996) 15.03.2004

102. Violeta Dimitar Mir~evska07-604/2 (27.05.2002) 15.03.2004

103. Elisaveta Haxi Popovska07-611/2 (27.05.2002) 15.03.2004

104. Kristina Vasil Najdovska07-573/2 (20.05.2002) 15.03.2004

105. Veska Petar Dineva11-153/2 (16.07.1996) 15.03.2004

106. Meri êdomir Dav~eva11-115/2 (04.06.1996) 15.03.2004

107. Dan~e Atanas Krstevska11-120/2 (04.06.1996) 15.03.2004

108. Blagica Don~o Jakimovska11-173/2 (24.09.1996) 15.03.2004

109. Kristina Milan Mladenovska11-64/2-17 (04.04.1996) 15.03.2004

110. Daniela JovanovskaJordanova11-114/2-4 (04.06.1996) 15.03.2004

111. Sneàna Sotir Jovkovska07-637/2 (03.06.2002) 15.03.2004

112. Mirjana \or|i Jovanovska07-634/2 (03.06.2002) 15.03.2004

113. Tawa Konstandin Dimovska07-635/2 (03.06.2002) 15.03.2004

114. Kristina Du{an Mladenovska11-174/2 (24.09.1996) 15.03.2004

115. Elisaveta Mihajlo Adamova07-705/2 (11.09.2002) 15.03.2004

116. Ana Nikola Zisovska (Beleva)07-388/2 (17.06.1998) 15.03.2004

117. Sofija Nikola Kolarova11-164/2 (16.07.1996) 15.03.2004

118. Vesna Atanas Stefanova07-460/2 (13.02.2002) 15.03.2004

119. Biqana Aleksandar Lazarova07-459/2 (13.02.2002) 15.03.2004

120. [e}erinka Vladimir Dimovska07-553/2 (15.05.2002) 15.03.2004

121. Tawa Du{an Arsova07-618/2 (27.05.2002) 15.03.2004

122. Gordana Blagoj ûrlinova11-45/2-1 (04.04.1996) 15.03.2004

123.Sowa Petar V~kova07-385/2 (17.06.1998) 15.03.2004

124. Irma Dragi Mildinova07-404/2 (17.06.1998) 15.03.2004

125.Lovorka Gavrilo Nikolovska07-640/2 (03.06.2002) 15.03.2004

126. Lenka Krum Gavrilova11-87/2 (28.05.1996) 15.03.2004

127. Biljana @ivko Saveska07-557/2 (15.05.2002) 15.03.2004

128. Petar Aleksandar Mojsoski07-605/2 (27.05.2002) 15.03.2004

129. Cveta Risto Risteska07-592/2 (20.05.2002) 15.03.2004

130. Maja Mirko Kova~eva07-599/2 (20.05.2002) 15.03.2004

131. Tatjana Nikola Ana~kova07-742/2 (26.06.2003) 15.03.2004

132. Milena Stanimir Dini}11-191/2 (01.11.1996) 15.03.2004

133. Sneàna Spase Bajraktarova07-534/2 (15.05.2002) 15.03.2004

134. Arsen Kiril Arsov07-418/2 (17.06.1998) 15.03.2004

135. Kamka Dimitar Kostadinova11-175/2 (24.09.1996) 15.03.2004

136. Biljana Jovan Mukaetova07-499/2 (05.04.2002) 15.03.2004

137. Valentina Bogoqub Tolova07-495/2 (05.04.2002) 15.03.2004

138. Renata Petar Bojaxievska Cvetkovska11-197/2 (01.11.1996) 15.03.2004

139. Cvetanka Jordan [emova11-50/2-2 (04.04.1996) 15.03.2004

140. Penka Vuko Temelkova11-50/2-5 (04.04.1996) 15.03.2004

141. Slavica Vlado Me{kova11-50/2-1 (04.04.1996) 15.03.2004

142. Angelina Angel Koceva11-50/2-9 (04.04.1996) 15.03.2004

143. Stanka Du{ko Ristova11-50/2-8 (04.04.1996) 15.03.2004

144. Suzana Stepan Stepanoska11-328/2 (24.01.1997) 15.03.2004

145. Biljana Milan Ge{oska11-337/2 (24.01.1997) 15.03.2004

146. Suzana Mile Vurmeska11-334/2 (24.01.1997) 15.03.2004

147. Rasim Re{at Arifi07-775/2 (11.10.2003) 15.03.2004

148. Lidija Petru{evska Tozi11-64/2-3 (04.04.1996) 15.03.2004

149. Elizabeta Mirko Stefanovska07-619/2 (27.05.2002) 15.03.2004

150. Marina Milan Lozanovska07-399/2 (17.06.1998) 15.03.2004

151. Milka Lambro Petru{evska07-393/2 (17.06.1998) 15.03.2004

152. Verica Aleksandar Xurkovska07-617/2 (27.05.2002) 15.03.2004

153.Silvija Asparuh Ne{ova07-687/02 (05.07.2002) 15.03.2004

154. Tatjana Sime Stevanxija11-331/2 (24.01.1997) 15.03.2004

155.Tatjana Ilija Nebreànec11-353/2 (09.05.1997) 15.03.2004

156. Marina Stevan Mili~inska11-114/2-28 (04.06.1996) 15.03.2004

157. Dafinka Jovan Kuku{eva07-456/2 (13.02.2002) 15.03.2004

158. Eva Nikola Mita{eva07-452/2 (13.02.2002) 15.03.2004

159. Slavica Stojan Kuku{ova07-455/2 (13.02.2002) 15.03.2004

160. Sneàna Dimitar Stavreva07-461/2 (13.02.2002) 15.03.2004

161. Marija Tome Jovanovska07-470/2 (07.03.2002) 15.03.2004

162. Violeta Jordan Ne{koska07-662/2 (25.06.2002) 15.03.2004

163. Blagica Nikola Spasovska11-114/2-62 (04.06.1996) 15.03.2004

164. Smilka Simo Micova11-193/2 (01.11.1996) 15.03.2004

165. Van~o Boìn Stojanov11-90/2 (28.05.1996) 15.03.2004

166. Mitko Hristo Taseski07-767/2 (09.09.2003) 15.03.2004

167. Venera Nikola Samarxieva07-538/2 (15.05.2002) 15.03.2004

168. Qupka Dervenovska @upan 07-517/2 (26.04.2002) 15.03.2004

169. Jolanda Duni Kle~karoska 07-663/2 (25.06.2002) 15.03.2004

170. Liqana Todor Slaveska11-46/2-6 (04.04.1996) 15.03.2004

171. Monika \or|i Haxi Poposka11-335/2 (24.01.1997) 15.03.2004

172. Daniela Koceva Stojanovi} 07-596/2 (20.05.2002) 15.03.2004

173. Ana Vasil Manov11-44/2-7 (04.04.1996) 15.03.2004

174. Rade Milan Mitovski11-112/2 (28.05.1996) 15.03.2004

175. Tawa Dragan Karama~oska11-161/2 (16.07.1996) 15.03.2004

176. Kostadina Hristo Jugreva11-114/2-5 (04.06.1996) 15.03.2004

177. Slobodan Vangel Minin11-46/2-3 (04.04.1996) 15.03.2004

178. Tatjana Stoil Stoilkovska11-184/2 (24.09.1996) 15.03.2004

179. Svetlana Du{an Siljanoska11-38/2-2 (04.04.1996) 15.03.2004

180. Emina Ismet Porovi} Aleksova07-603/2 (27.05.2002) 15.03.2004

181. Maja Milorad Patkovi}07-432/2 (05.04.2000) 15.03.2004

182. Sowa Stevan Jov~eska07-644/2 (10.06.2002) 15.03.2004

183. Marena Gramatikova Angelova11-74/2 (28.05.1996) 15.03.2004

184. Amelija Aleksandar Jov~eva07-685/2 (05.07.2002) 15.03.2004

185. Kalinka Jovan Andonovska07-671/2 (05.07.2002) 15.03.2004

186. Biljana Metodija Boìnovska07-676/2 (05.07.2002) 15.03.2004

187. Elena Mitanoska Janeva07-506/2 (11.04.2002) 15.03.2004

188. Liljana Trajko Petrovska11-338/2 (24.01.1997) 15.03.2004

189. Milka Branko Taseska11-332/2 (24.01.1997) 15.03.2004

190. Mimoza Sokoloska Risteska 11-339/2 (24.01.1997) 15.03.2004

191. Sneàna Trp~eva Pavlova 11-80/2 (28.05.1996) 15.03.2004

192. Maja Petar Kostovska07-394/2 (17.06.1998) 15.03.2004

193. Biljana Antuleska(Kotevska)07-616/2 (27.05.2002) 15.03.2004

194. Sofija Nikola Petrova07-782/2 (28.10.2003) 15.03.2004

195. Nata{a Petar Bezar11-114/2-55 (04.06.1996) 15.03.2004

196. Vesna Pande Tuntevska07-520/2 (26.04.2002) 15.03.2004

197. Liljana Rade Ne{ovska11-114/2-12 (04.06.1996) 15.03.2004

198. Kalina Simeon Spiroska (Trajanovska)11-94/2 (28.05.1996) 15.03.2004

199. Vesela Ilija Jolovi}11-36/2 (04.04.1996) 15.03.2004

200. Ubavka Tomislav Be}arovska11-114/2-44 (04.06.1996) 15.03.2004

201. Iskra Jakonova Stojanovska 11-114/2-18 (04.06.1996) 15.03.2004

202. Rina Vangel Pop Janeva11-114/2-6 (04.06.1996) 15.03.2004

203. Florensa Pan~e Stojanovska11-114/2-11 (04.06.1996) 15.03.2004

204. Nucka Vlado Ristovska11-160/2 (16.07.1996) 15.03.2004

205. Vesna Todor Petrovska07-786/2 (19.01.2004) 15.03.2004

206. Gorka Todor Mitrevska11-114/2-66 (04.06.1996) 15.03.2004

207. Emilija Lambro Matevska07-408/2 (17.06.1998) 15.03.2004

208. Vawa Slave Arapinova07-774/2 (15.10.2003) 15.03.2004

209. Slavica Stojan \o{evska11-114/2-52 (04.06.1996) 15.03.2004

210. Suzana Jovan Angelovska11-114/2-8 (04.06.1996) 15.03.2004

211. Dafina Mihail Bo{koska07-796/2 (08.03.2004) 15.03.2004

212. Elka Kosta Gaxova07-457/2 (13.02.2002) 15.03.2004

213. Radica Dobrivoj Tanevska11-114/2-45 (04.06.1996) 15.03.2004

19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd 10/2/2010 12:58 PM Page 2

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

21

214. Anica Cvetko \or|ioska07-481/2 (20.03.2002) 15.03.2004

215. Katerina Blagoja Cvetkovska11-114/2-31 (04.06.1996) 15.03.2004

216. Irena Pande Lazarova07-584/2 (20.05.2002) 15.03.2004

217. Sneàna Dimitar Joskovska07-693/2 (23.08.2002) 15.03.2004

218. Mirjana Du{an Novak11-114/2-41 (04.06.1996) 15.03.2004

219. Stanka Boìn Efremova07-766/2 (30.09.2003) 15.03.2004

220. Vesna Velevska (Kuzmanovska)07-561/2 (15.05.2002) 15.03.2004

221. Tatjana Milun Novakovi}11-88/2 (28.05.1996) 15.03.2004

222. Suzana Du{an Petenkovska07-492/2 (05.04.2002) 15.03.2004

223. Cane Vidan Talevski07-446/2 (31.08.2001) 15.03.2004

224. Afrodita Gogova (Talevska)11-67/2 (04.04.1996) 15.03.2004

225. Suzana êdomir Atanasovi}07-558/2 (15.05.2002) 15.03.2004

226. Trajka Matevska11-66/2 (04.04.1996) 15.03.2004

227. Emilija Bui{i}07-551/2 (15.05.2002) 15.03.2004

228. Aleksandra Naum Strezoska11-44/2-2 (04.04.1996) 15.03.2004

229. Borka Tihomir Aleksovska11-156/2 (06.07.1996) 15.03.2004

230. \ur|ica \or|i Drogri{ka11-119/2 (04.06.1996) 15.03.2004

231. Gorjana Miroslav Nikoloska07-416/2 (17.06.1998) 15.03.2004

232. Ninoslav Ivan Kostovski11-110/2 (28.05.1996) 15.03.2004

233. Naser Rasim Karameti07-700/2 (23.08.2002) 15.03.2004

234. Mirjana Du{ani} (Markoska)11-203/2 (01.11.1996) 15.03.2004

235. Sowa Svetozar Vlahovska07-757/2 (02.07.2003) 15.03.2004

236. Lidija Stevan Angelovska11-114/2-47 (04.06.1996) 15.03.2004

237. Gligor~o Blagoja Stavrov07-726/2 (19.12.2002) 15.03.2004

238. Vesna Metodi Stavrova07-727/2 (19.12.2002) 15.03.2004

239. Blagorodna To{o Josifova07-544/2 (15.05.2002) 15.03.2004

240. Kiril Aleksandar @el~eski11-329/2 (24.01.1997) 15.03.2004

241. Marija Petar Kimoska11-330/2 (24.01.1997) 15.03.2004

242. Biljana Sto{evska Petkovi}07-647/2 (10.06.2002) 15.03.2004

243. Violeta Boris Markovska07-570/2 (15.05.2002) 15.03.2004

244. Suzana Blagoja Tren~evska07-737/2 (26.06.2003) 15.03.2004

245. Vesna Petko Lazarevska11-114/2-29 (04.06.1996) 15.03.2004

246. Elizabeta Tome Miteva07-390/2 (17.06.1998) 15.03.2004

247. Zorica Slavko Cvijanovi}07-381/2 (17.06.1998) 15.03.2004

248. Keti Angel \or|evska07-405/2 (17.06.1998) 15.03.2004

249. Irina Konstantin Lega07-402/2 (17.06.1998) 15.03.2004

250. Sneàna Spase Lazarevska11-114/2-25 (04.06.1996) 15.03.2004

251. Selma Sebahedin Bali}07-772/2 (14.10.2003) 15.03.2004

252. Biljana Man~eva Ivanovska07-442/2 (12.06.2001) 15.03.2004

253. Liljana Atanas Papazoska11-114/2-1 (04.06.1996) 15.03.2004

254. Zorica Ivan PopAndonova 11-114/2-9 (04.06.1996) 15.03.2004

255. An|ela Pan~e Ristova11-114/2-56 (04.06.1996) 15.03.2004

256. Sowa Mihail Kostova11-114/2-35 (04.06.1996) 15.03.2004

257.Qiqana Dimitrovi} Angelovska11-114/2-50 (04.06.1996) 15.03.2004

258. Dobrinka Andreja Trajanovska11-114/2-58 (04.06.1996) 15.03.2004

259. Fanija Vasil Ma~kovska11-114/2-26 (04.06.1996) 15.03.2004

260. Margarita Metodija Ma~kova11-114/2-7 (04.06.1996) 15.03.2004

261. Violeta Metodija Velkovska11-114/2-36 (04.06.1996) 15.03.2004

262. Stela Petrovska11-114/2-53 (04.06.1996) 15.03.2004

263. Vesna Vasil Ognenoska11-114/2-10 (04.06.1996) 15.03.2004

264. Planinka Stavre Jovanovska11-114/2-30 (04.06.1996) 15.03.2004

265. Boànka Slobodan âdikovska11-114/2-65 (04.06.1996) 15.03.2004

266. Elena Jani Todeva11-114/2-64 (04.06.1996) 15.03.2004

267. Gla{ka Aleksandar Vasilkovska11-114/2-32 (04.06.1996) 15.03.2004

268. Belinda Bo{kova Tasevska07-420/2 (17.06.1998) 15.03.2004

269. Dragicaj Pislevi} Jovanovska11-114/2-23 (04.06.1996) 15.03.2004

270. Qubica Blagoja Mileti}11-114/2-40 (04.06.1996) 15.03.2004

271. Marija Radeva Nenova07-798/2 15.03.2004

272. Vaska Nikola Muratovska11-114/2-42 (04.06.1996) 15.03.2004

273. Maja Branislav Pekevska Du{anski07-780/2 (07.11.2003) 15.03.2004

274. Suzana Hristo Dimovska 07-491/2 (05.04.2002) 15.03.2004

275. Fana Jane Ristovska07-413/2 (17.06.1998) 15.03.2004

276. Jasminka Metodija Utevska11-115/2-18 (04.06.1996) 15.03.2004

277. Elizabeta Dime Sinadinovska11-114/2-15 (04.06.1996) 15.03.2004

278. Vesna Qubomir Ja}ovska07-575/2 (20.05.2002) 15.03.2004

279.Vesa Jovan Aleksova11-114/2-2 (04.06.1996) 15.03.2004

280. Mirjana Mile Blaèska11-114/2-17 (04.06.1996) 15.03.2004

281. Sun~ica Stojan Georgievska11-114/2-20 (04.06.1996) 15.03.2004

282. Andrea Stevan Grujevska11-114/2-19 (04.06.1996) 15.03.2004

283. Slavica Grkovska Tomulevska11-114/2-59 (04.06.1996) 15.03.2004

284. Eleonora Stojmir Ivanovi}11-114/2-21 (04.06.1996) 15.03.2004

285. Lidija Mihajlovska Poptrajanovska07-431/2 (05.04.2002) 15.03.2004

286. Mirjana Qube Minin11-79/2 (28.05.1996) 15.03.2004

287. Tatjana Petar Markovska11-194/2 (24.04.1992) 15.03.2004

288. Slavica Dimitar Todorovska07-445/2 (31.08.2002) 15.03.2004

289. Vesna Angel Konstantinova07-721/2 (06.11.2002) 15.03.2004

290. Biljana Krsto Trajkovska11-114/2-14 (04.06.1996) 15.03.2004

291. Biljana Metodi Ka{irska11-123/2-2 (04.06.1996) 15.03.2004

292. Svetlana Jordan Dupkarska11-123/2-4 (04.06.1996) 15.03.2004

293. Sneàna Eftim Rexovska11-158/2 (16.07.1996) 15.03.2004

294. Emilija Metodij [umanska11-122/2-3 (04.06.1996) 15.03.2004

295. Tanka Aleksandar Ristova11-152/2 (16.07.1996) 15.03.2004

296. Metodija Van~o Cenev11-151/2 (16.07.1996) 15.03.2004

297. Dobrila Sekulovska Popovska11-115/2-2 (04.06.1996) 15.03.2004

298. Violeta Milevska [ilegova07-396/2 (17.06.1998) 15.03.2004

299. Emilija Gligor Velkoska07-469/2 (07.03.2002) 15.03.2004

300. Nikolina Voislav ô~oroska07-379/2 (17.06.1998) 15.03.2004

301. Vesna Lazar Dimovska11-109/2 (28.05.1996) 15.03.2004

302. Katerina Go{e Ma~eva07-598/2 (20.05.2002) 15.03.2004

303. Nevenka \or|i Dimitrova 07-752/2 (28.05.2003) 15.03.2004

304. Marija Pan~e Petru{evska11-46/2-5 (04.04.1996) 15.03.2004

305. Sowa Slavko Tasevska07-574/2 (20.05.2002) 15.03.2004

306. Sowa Nevevska Galeva11-85/2 (28.05.1996) 15.03.2004

307. Mirjana Koi} \or|evi}11-76/2-1 (28.05.1996) 15.03.2004

308. Vasilka Du{an Ni~a11-76/2-4 (28.05.1996) 15.03.2004

309. Olgica Dimitar Gelevska11-76/2-3 (28.05.1996) 15.03.2004

310. Emilija Milivoj Ga{evska11-76/2-2 (28.05.1996) 15.03.2004

311. Docka Traj~e Kafexiska11-59/2 (04.04.1996) 15.03.2004

312. Sawa Mir~e Filkova11-76/2-5 (28.05.1996) 15.03.2004

313. Emilija Joska Butikoska07-505/2 (11.04.2002) 15.03.2004

314. Elena Dragan Efremova11-362/2 (22.09.1997) 15.03.2004

315. Tatjana Spiro Dimitrovska Manojlovi}11-30/2 (04.04.1996) 15.03.2004

316. Hristina Hristovska Dimitrovska07-672/2 (05.07.2002) 15.03.2004

317. Marija Jovan Apostolovska07-583/2 (20.05.2002) 15.03.2004

318. Elizabeta Vlajko Pej~inovska11-113/2 (28.05.1996) 15.03.2004

319. Liljana Danail Ugrinova07-743/2-2 (26.06.2003) 15.03.2004

320. Tatjana Kadifkova Panovska11-64/2-15 (04.04.1996) 15.03.2004

321. Biljana Bauer Petrovska11-64/2-12 (04.04.1996) 15.03.2004

322. Abdiq Sami Emurlai 07-648/2 (10.06.2002) 15.03.2004

323. Elena Vasko Aleksova 07-562/2 (15.05.2002) 15.03.2004

324. Vasil Andon Kar~ev11-64/2-7 (04.04.1996) 15.03.2004

325. Aneta Serafim Dimitrovska11-64/2-5 (04.04.1996) 15.03.2004

326. Rumenka Qubomir Petkovska11-64/2-18 (04.04.1996) 15.03.2004

327. Neda Boris Stojanoska07-717/2 (08.10.2002) 15.03.2004

19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd 10/2/2010 12:58 PM Page 3

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

22

328. Desanka Veqo Desanka07-707/2 (11.09.2002) 15.03.2004

329. Aneta Van~o Stankovska07-686/2 (05.07.2002) 15.03.2004

330. Sofija Mile Pop Ko~eva11-45/2-4 (04.04.1996) 15.03.2004

331. Suzana Xingova Petrovska11-154/2 (16.07.1996) 15.03.2004

332. Biljana Jovan Rexovska07-515/2 (26.04.2002) 15.03.2004

333. Mare Todorova Bogoeva 07-588/2 (31.03.1998) 15.03.2004

334. Aneta Ilieva Stefanoska07-627/2 (27.05.2002) 15.03.2004

335. Ksenija Mickova Dimitrova07-725/2 (19.12.2002) 15.03.2004

336. Irena Milivoe Tepi}07-659/2 (25.06.2002) 15.03.2004

337. Sneàna Simeon Smileva07-689/2 (23.08.2002) 15.03.2004

338. Meral Nexat ]azim11-40/2 (04.04.1996) 15.03.2004

339. Nata{a Anevska Stojanovska11-115/2-11 (04.06.1996) 15.03.2004

340. Katerina Ilija Stojmenova07-535/2 (15.05.2002) 15.03.2004

341. Marina Lazar Petru{evska11-78/2 (28.05.1996) 15.03.2004

342. Qubinka Ilija Drvo{anova11-91/2 (28.05.1996) 15.03.2004

343. Marija Vasilija Stojanov07-533/2 (15.05.2002) 15.03.2004

344. Tatjana Keni} Coni}07-449/2 (22.10.2004) 15.03.2004

345. Aneta Todor Ivkovi}11-46/2-4 (04.04.1996) 15.03.2004

346. Jordanka Mitko Stojkovska07-691/2 (23.08.2002) 15.03.2004

347. Elena Dudin Durgutova 07-526/2 (07.05.2002) 15.03.2004

348. Maja Qubomir Trajkovska07-678/2 (05.07.2002) 15.03.2004

349. Maja Toma êmeriki}07-432/2 (05.04.2000) 15.03.2004

350. Suzana Memed Sejfula11-115/2-25 (04.06.1996) 15.03.2004

351. @aklina \oko Andonovska11-374/2 (28.11.1997) 15.03.2004

352. Stojanka Bojko Nacevska11-375/2 (28.11.1997) 15.03.2004

353. Koq~o Traj~o Mitev11-32/2 (04.04.1996) 15.03.2004

354. Marija Mir~e Trpenovska07-760/2 (10.07.2003) 15.03.2004

355. Jordan Slavko Stojanoski07-409/2 (17.06.1998) 15.03.2004

356. Svetlana Mino Arsovska07-403/2 (17.06.1998) 15.03.2004

357. Blaùnka Trajko Velkova07-615/2 (27.05.2002) 15.03.2004

358. Vesna Kiril Stankovska11-180/2 (24.09.1996) 15.03.2004

359. Viktorija Nakovska \urevska11-181/2 (24.09.1996) 15.03.2004

360. Elenica Simeon Serafimovska07-679/2 (05.07.2002) 15.03.2004

361.Vasil \or|e Spasov07-453/2 (08.10.2002) 15.03.2004

362. Aleksandra Petrovska07-608/2 (27.05.2002) 15.03.2004

363. Elvira Du{an Stojanovska07-507/2 (11.04.2002) 15.03.2004

364. Mirjana Du{an Todorovska11-178/2 (24.09.1996) 15.03.2004

365. Neli Ko~o Trajkovska07-732/2 (15.01.2003) 15.03.2004

366. Marija Kiril Gacova07-501/2 (05.04.2000) 15.03.2004

367.Milica Dimitrije Domazetovska07-464/2 (06.03.2002) 15.03.2004

368. Sofka \or|i Soleska11-52/2 (04.04.1996) 15.03.2004

369. Suzana Stojan To~kovska07-436/2 (18.09.2000) 15.03.2004

370. Kristina Mirko Klin~arova07-784/2 (17.01.2004) 15.03.2004

371. Bojana Jovan Ajtovska07-591/2 (20.05.2002) 15.03.2004

372. Nata{a Blagoja @upanoska07-653/2 (10.06.2002) 15.03.2004

373. @anina Dime Temelkovska07-395/2 (17.06.1998) 15.03.2004

374. Vesna Angel Kostadinova 07-406/2 (17.06.1998) 15.03.2004

375. Biljana Krste Kararizova11-45/2-3 (04.04.1996) 15.03.2004

376. Suzana Krste Joita07-444/2 (12.06.2001) 15.03.2004

377. Jasminka Slavejko Pat~eva07-750/2 (16.06.2003) 15.03.2004

378. Svetlana Spaso Eftimova11-327/2 (24.01.1997) 15.03.2004

379. Slavica Maleska Stojadinovi}11-35/2 (04.04.1996) 15.03.2004

380. Ubavka Dimitar Kamberova07-771/2 (26.09.2003) 15.03.2004

381. Maja Vladimir Dav~eva07-386/2 (17.06.1998) 15.03.2004

382. Mirjana Van~o Karajanova07-426/2 (29.12.1998) 15.03.2004

383. Olivera Risto No~eska07-587/2 (20.05.2002) 15.03.2004

384. Svetlana Spase Siljanovska07-400/2 (17.06.1998) 15.03.2004

385. Slavica Mitko Pe{evska07-614/2 (27.05.202) 15.03.2004

386. Katerina Blagoja Aleksoska11-333/2 (24.01.1997) 15.03.2004

387. Tatjana Vasko Hristovska07-547/2 (15.05.2002) 15.03.2004

388. Maja Tasi} Zdravkovska07-706/2 (11.09.2002) 15.03.2004

389. Ana Jordan Aneva07-764/2 (20.08.2003) 15.03.2004

390. Lidija Stefan Stefoska11-33/2 (04.04.1996) 15.03.2004

391. Biserka \or|e Ivanova11-45/2-2 (04.04.1996) 15.03.2004

392. Emilija Kiro Vasileva Paunova07-741/2 (26.06.2003) 15.03.2004

393. Teodora Aleksandar Talesku11-114/2-24 (04.06.1996) 15.03.2004

394. Violeta Jordan Slivjanoska07-421/2 (17.06.1998) 15.03.2004

395. Vladko Kuvenxiev11-104/2 (28.05.1996) 15.03.2004

396. Zorica Dimitar Velkoska11-369/2 (28.11.1997) 15.03.2004

397. Petar Nikola Velkoski11-371/2 (28.11.1997) 15.03.2004

398. Slavka Traj~e Stojanoska07-580/2 (20.05.2002) 15.03.2004

399. Tatjana Gligor Topukova07-724/2 (19.12.2002) 15.03.2004

400. Blagorodna Ilija Bosilkovska07-479/2 (20.03.2002) 15.03.2004

401. Gogo Gligor Bosilkovski07-480/2 (20.03.2002) 15.03.2004

402. Nata{a Aleksandar Zdravevska07-755/2 (03.07.2003) 15.03.2004

403. Mara Akimovska07-641/2 (03.06.2002) 15.03.2004

404. Mirjana Tripunovska07-680/2 (05.07.2002)15.03.2004

405. Biqana Prentovska07-684/2 (05.07.2002) 15.03.2004

406. Elena Pan~e Demjanska11-49/2-2 (04.04.1996) 15.03.2004

407. Milenka Estatieva [ari}i}11-360/2 (01.09.1997) 15.03.2004

408. Daniela Atanaskoska07-674/2 (05.07.2002) 15.03.2004

409. Mihajlo Dimitar Nikoloski07-433/2 (05.04.2000) 15.03.2004

410. Zaprina Dimitar Kalinova07-620/2 (27.05.2002) 15.03.2004

411. Vaska Kuku{eva07-450/2 (13.02.2002) 15.03.2004

412. Suzana Traj~evska07-675/2 (26.06.2003) 15.03.2004

413. Olga Cvetanovska07-709/2 (11.09.2002) 15.03.2004

414. Suzana Slav~o Janeva07-435/2 (18.09.2000) 15.03.2004

415. Silvana Du{an Andonova11-363/2 (22.09.1997) 15.03.2004

416. Gabriela Ka~akoska Naneska07-805/2 (28.02.2003) 15.03.2004

417. Vera Petar Taseska11-336/2 (24.01.1997) 15.03.2004

418. Slavica Ivan Efremova07-467/2 (06.03.2002) 15.03.2004

419. Rosica Petrova Conkinska07-655/2 (10.06.2002) 15.03.2004

420. Slavica Jakim Janeva11-115/2-5 (04.06.1996) 15.03.2004

421. Sneàna Risto Martinoska07-509/2 (05.04.2002) 15.03.2004

422. Vesna Dragan Spirovska11-47/2 (04.04.1996) 15.03.2004

423. Verica Ivanovska07-419/2 (17.06.1998) 15.03.2004

424. Katerina Zafirova07-746/2 (26.06.2003) 15.03.2004

425. Gorica Trajan Ivanova07-769/2 (24.09.2003) 15.03.2004

426. Qiqana @ivojin Krsteska11-115/2-23 (04.06.1996) 15.03.2004

427. Liljana Kucinoska Razmoska07-609/2 (27.05.2002) 15.03.2004

428. Mirka Aleko Popivanovska [ukas11-373/2 (28.11.1997) 15.03.2004

429. Jasmina Vladislav Kele{ovska11-204/2 (01.11.1996) 15.03.2004

430. Goce Todor Trifunov07-698/2 (23.08.2002) 15.03.2004

431. Imer Ekrem Imeri07-763/2 (14.07.2003) 15.03.2004

432. Milkica Dimitar Gligorova11-115/2-1 (04.06.1996) 15.03.2004

433. Sneàna Pero Karova11-50/2-6 (04.04.1996) 15.03.2004

434. Stan~e Rade Lazarovska07-795/2 (18.02.2004) 15.03.2004

435. Tatjana Anastasije Korove{ovska11-192/2 (24.09.1996) 15.03.2004

436. Katica Dimitar Zlatkovska07-522/2 (30.04.2002) 15.03.2004

437. Gordana [irkova07-383/2 (17.06.1998) 15.03.2004

438. Dimitrina Hristova Panoska07-510/2 (11.04.2002) 15.03.2004

439. Maja Slobodan Despotovska07-781/2 (07.11.2003) 15.03.2004

440. Sowa Blaò Stankovi}07-487/2 (20.03.2002) 15.03.2004

441. Biqana Dragoqub Kaì}07-571/2 (20.05.2002) 15.03.2004

19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd 10/2/2010 12:58 PM Page 4

442. Suzana Veselin Kocevska07-478/2 (20.03.2002) 15.03.2004

443. Ane Stefan Janeska07-610/2 (27.05.2002) 15.03.2004

444. Suzana Petar Ivanoska07-498/2 (05.04.2002) 15.03.2004

445. Lidija Ratko Ciforova07-696/2 (23.08.2002) 15.03.2004

446. Irena Stefan Cvetkovska07-589/2 (20.05.2002) 15.03.2004

447. Helena Poceva Mitevska07-670/2 (05.07.2002) 15.03.2004

448. Zlatko Branko Kole}evski07-439/2 (16.10.2000) 15.03.2004

449. Len~e Slobodan Nikolova11-44/2-5 (04.04.1996) 15.03.2004

450. Dajana Postolova Kamnenova07-490/2 (05.04.2002) 15.03.2004

451. Biqana Blagoj Palazova11-93/2 (28.05.1996) 15.03.2004

452.Lidija Pop Jordanova Azmanova11-115/2-28 (04.06.1996) 15.03.2004

453. Marija Lazar \or~uleska07-502/2 (05.04.2002) 15.03.2004

454. Marija Aleksandar Spirkoska07-503/2 (05.04.2002) 15.03.2004

455. Mirjana Stojan Pavlovska11-198/2 (01.11.1996) 15.03.2004

456. Marjonka Tome Veqanovska07-486/2 (20.03.2002) 15.03.2004

457. Marina Jovan Vulovska07-824/2 (19.06.2003) 15.03.2004

458. Besa Ze}ir Muharemi07-759/2 (08.07.2003) 15.03.2004

459. Gordana \or|i Sokolovska07-508/2 (05.04.2002) 15.03.2004

460. Katerina Stojanova07-794/2 (14.03.2004) 15.03.2004

461. Donka Pankov07-789/2 (26.01.2001) 15.03.2004

462. Katerina Spasova Bicevska07-407/2 (17.06.1998) 15.03.2004

463. Suzana Stojadin Angelovska07-528/2 (15.05.2002) 15.03.2004

464. Jasmina Avdi} [arkinovi}11-116/2 (04.06.1996) 15.03.2004

465. Aleksandra Slobodan Grozdanova07-743/2-5 (02.07.2003) 15.03.2004

466. Elizabeta Dragi Karaxinska07-804/2 (10.03.2004) 15.03.2004

467. Cvetanka Zdravko Stojanovi}11-50/2-3 (04.04.1996) 15.03.2004

468. Nevena Jon~e Salevska11-34/2 (04.04.1996) 15.03.2004

469. Biljana Todor Evrova07-578/2 (20.05.2002) 15.03.2004

470. Katerina Kosta Zekmanovska07-785/2 (11.01.2004) 15.03.2004

471. Len~e Kiril Iv~eska07-539/2 (15.05.2002) 15.03.2004

472. Len~e Spirova07-485/2 (20.03.2002) 15.03.2004

473. Sla|ana Tentova Peceva07-536/2 (15.05.2002) 15.03.2004

474. Liljana \or|i Gi~eva11-41/2 (04.04.1996) 15.03.2004

475. Marija Litovska11-202/2 (01.11.1996) 15.03.2004

476. Qubica Gango11-63/2 (04.04.1996) 15.03.2004

477. Nata{a Jovan Minova07-690/2 (23.08.2002) 15.03.2004

478. Il~o Jakim Zahariev11-49/2-4 (04.04.1996) 15.03.2004

479. Suzana Tim~eva Zaharieva11-49/2-3 (04.04.1996) 15.03.2004

480. Sowa Jovan Ugarkovi}11-115/2-24 (04.06.1996) 15.03.2004

481. Nadica Simeon Ristova11-44/2-4 (04.04.1996) 15.03.2004

Spored Pravilnikot za na~inot naizdavawe, prodolùvawe, obnovuvawei odzemawe na licencite za rabota iformata i sodrìnata na obrascite nalicencite za rabota na zdravstveniterabotnici so visoko obrazovanie odoblasta na farmacijata, sekoj diplo-miran farmacevt so licenca za rabotakoj saka da ja obnovi licencata, podne-suva barawe za obnovuvawe na licen-cata {est meseci pred istekot na pos-lednata godina od periodot na vaèwena licencata.

Kon baraweto priloùva:1. Dokaz deka vo periodot na va`nos-

ta na licencata za rabota se steknalso soodveten broj bodovi (sertifika-ti),

2. Dokaz deka najmalku 60% od vre-meto na va`nosta na licencata za ra-bota rabotel vo dejnosta za koja imalicenca za rabota, (M1 i M2 obrazec) i

3. Dokaz za uplaten iznos na tro{ociza obnovuvawe na licencata.

Onie diplomirani farmacevti nakoi im se izdadeni licenci za rabotapred 15.3.2004 godina, a koi ne se nave-deni vo spisokot, VEDNA[ DA STAPATVO KONTAKT SO KOMORATA.

Diplomiranite farmacevti koi sa-kaat da im bide obnovena licencata zarabota go popolnuvaat baraweto voprilog zaedno so navedenite dokazi igo dostavuvaat do Farmacevtska komo-ra na Makedonija, najdocna do 30.10.2010 godina.

Farmacevtska komora na Makedonijadipl. prav. N. Zdravkovska

19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd 10/2/2010 12:58 PM Page 5

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

24

Ministerstvoto za zdravstvo(MZ) preku Proektot za upravuva-we so zdravstveniot sektor, fi-nansiran so Zaem od Svetska ban-ka, obezbedi seopfatna tehni~kai finansiska poddr{ka na pod-gotvitelnite aktivnosti za vove-duvaweto na semejnata medicina(SM) vo R. Makedonija, vo soglas-nost so celite na Zdravstvenatastrategija 2020 i Strategijata zaSM i vo maj 2009 god. potpi{a Me-morandum za sorabotka so Medi-cinski fakultet (MF) Skopje.

Pravilnikot za izmenuvawe idopolnuvawe na Pravilnikot zaspecijalizaciite i subspecijali-zaciite na zdravstvenite rabotni-ci i zdravstvenite sorabotnici sovisoko obrazovanie e objaven voSlu`ben vesnik na RM, na 17 sep-temvri 2010 god. so informacija za

Specijalizacijata i doedukacijapo SM na izbranite lekari vo PZZ.

Vo noemvri 2010 god. se planirada zapo~nat doedukacijata na iz-branite lekari koi rabotat voPZZ, so definiran kurikulum inastavna programa zavisno od os-novnata edukacija i rabotnoto is-kustvo i specijalizacijata za vto-rata grupa na specijalizanti po SMvo traewe od 3 godini. Polovinaod specijalizacijata e prakti~narabota vo ordinacii pod nadzor.Edukacijata e harmonizirana so EUi SZO, so {to semejnite lekari }ebidat priznaeni i }e moàt da ra-botat i vo drugi evropski zemji.

Edukativniot odbor za SM, za-edno so klu~nite edukatori so pod-dr{ka od Proektot, obu~ija dvegrupi na edukatori po SM vo PZZ.[estdnevnata programa e razvienavo sorabotka so ekspertite od Ka-

tedrata za semejna medicina odQubqana, Slovenija. Za da seovozmoì lekarite ambulantskiotdel od specijalizacijata i doedu-kacijata da go izveduvaat vo oblas-ta na ìveewe, do krajot na 2010god. }e se obu~i i treta grupa naedukatori po SM.

So sredstva od Proektot vo2010 god. e adaptiran i opremensovremen Edukativen centar zaSM, koj Ministerstvoto za zdrav-stvo }e go obezbedi na MF za spro-veduvaweto na nastavata i doedu-kacijata po SM. Vo tek e negovo do-opremuvawe so nastavnonau~na op-rema i edukativni modeli. Za pot-rebite na doedukacijata }e se sta-vat vo funkcija i postoe~kite Cen-tri za KME.

^lenovite na edukativniot od-bor od Centarot za SM pri MF, vosorabotka so ekspertite od Slove-nija, go podgotvija i ispitniot ma-terijal za specijalisti~kiot ispitpo SM. Se sprovede obuka za ispi-tuva~i po SM i se stavi na testproba podgotvenata veb-stranicaza u~ewe po semejna medicina.

D-r Katerina Venovska, koordinator

Formulirawe i implementacija na politiki & podobruvawe na

zdravstvenite uslugiProektna edinica za koordinacija,

Ministerstvo za zdravstvo

D-r Katarina Stavri}, Koordinator na Edukativniot odbor,

Centar za semejna medicina, Medicinski Fakultet, Skopje

Specijalizacija po Semejna medicinai doedukacija na lekarite vo PZZ

19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd 10/2/2010 12:58 PM Page 6

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

25

Aspirinot vo primarnata prevencijana kardiovaskularnite zbidnuvawakaj pacientite so dijabetes

Prognozata na pacientite so dijabetes (DM) za-visi od prisutnata makrovaskularna bolest (EPI-DIAB). Dve tretini od site pri~ini za smrt se dol-àt na makrovaskularnite komplikacii, od koi50-75% se pri~ineti od koronarna arteriska bo-lest (KAB), a 25-50% od cerebrovaskularnata iperifernata arteriska bolest (Minnesota HeartStudy). Mortalitetot na pacientite so DM e dva dotri pati pogolem od onoj na populacijata bez dija-betes. DM i KAB imaat identi~en rizik za pojavana koronarni zbidnuvawa vo tek na deset godini,poradi {to DM e okarakteriziran kako KAB ekvi-valent ili rana kardiovaskularna smrt (ATP III pa-nel). Dokaànite hemostatski i agregaciski naru-{uvawa kaj pacientite so DM i kaj ve}e razviena-ta dijabetska vaskularna bolest, koi se manifes-tiraat kako hipertromboti~ni i antifibrinoli-ti~ki sostojbi, kako i trombicitna hiperagrega-bilnost se edni od pri~inite za referiranitestapki na kardiovaskularni zbidnuvawa (HonoluluHeart Program, Whitehall, Rotterdam, Scotish HeartHealth studies).

Zgolemeniot rizik za kardiovaskularni zbid-nuvawa kaj pacientite so DM pobuduva interes vonasoka na negovo namaluvawe. Aspirinot se prika-àl kako efektiven vo sekundarnata prevencija,vo smisla na namaluvaweto na morbiditetot imortalitetot kaj pacientite so miokarden in-farkt i mozo~en udar (Antithrombotic Trialists’ (ATT)Collaboration). Primarnata prevencija na zbidnuva-wa kaj pacientite bez istorija na vaskularna bo-lest, duri i na onie pacienti so visok rizik (kakoDM) dolgo vreme e kontroverzna (POPADAD). Imaj-}i gi predvid dolunavedenite studii (Tabela),postignat e soglasnost pome|u Amerikanskotozdruènie za dijabetes, Amerikanskoto zdruènieza srce kako i Amerikanskiot kolex za kardiolo-gija za upotrebata na "aspirinot" vo primarnataprevencija od kardiovaskularni zbidnuvawa kajpacientite so DM.

Ovoj ekspertski dokument, temelen na meta-analizata i sistemskiot pregled na spomnatitestudii, go prepora~uva "aspirinot" vo pomali dozizaradi:

Prevencija na kardiovaskularnite zbidnuvawakaj pacientite so DM i postoe~ki procenet visokrizik za razvoj na vaskularna bolest, ako tie ne-maat golem rizik za krvavewe. "Aspirinot" (vodoza od 75 do162 mg/d) se prepora~uva kaj maì nad50 godini, odnosno èni nad 60 godini, koi imaatDM, zdruèn so najmalku eden faktor na rizik.Niskite dozi na "aspirin" bi moèle da se prime-nat kaj pacientite so DM, pri umeren ili sredenrizik za pojava na kardiovaskularno zbidnuvawe(pomladi pacienti so eden ili pove}e faktori na

rizik, povozrasni pacienti bez faktori na rizikili kaj onie pacienti so procenet rizik od zbidnu-vawe od 5-10% za period od 10 godini. Primarna-ta prevencija moè da bide razgledana i kaj paci-entite so DM i sreden rizik za pojava na mozo~enudar, onie so pove}e faktori na rizik ili vozras-nite pacienti bez postoe~ki faktori na rizik odvaskularna bolest.

D-r sci. Marijan Bo{evski,UK za kardiologija,Medicinski fakultet - Skopje

Koristena literatura 1. Pignone M, Alberts MJ, Colwell JA, Cushman M, Inzucchi SE,

Mukherjee D, et al. Aspirin for Primary Prevention of CardiovascularEvents in People With Diabetes. A Position Statement of the American Di-abetes Association, a Scientific Statement of the American Heart Associ-ation, and an Expert Consensus Document of the American College ofCardiology Foundation. Circulation. 2010;121:1-8

2. Antithrombotic Trialists’ (ATT) Collaboration, Baigent C, BlackwellL, Collins R, Emberson J, Godwin J, Peto R, et al. Aspirin in the primaryand secondary prevention of vascular disease: collaborative meta-anal-ysis of individual participant data from randomised trials. Lancet.2009;373:1849–60.

3. Bo{evski M. Faktori na razvoj i prognoza na dijabetskatavaskularna bolest. Doktorska disertacija. Medicinski fakultetSkopje 2009.

4. Calvin AD, Aggarwal NR, Murad MH, Shi Q, Elamin MB, GeskeJB,et al. Aspirin for the primary prevention of cardiovascular events: asystematic review and meta-analysis comparing patients with and witho-ut diabetes. Diabetes Care. 2009;32:2300–6.

19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd 10/2/2010 12:58 PM Page 7

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

26

Generalnoto sobraniena EAHP se odrà na 11 i12 juni 2010 god. vo Lugano-[vajcarija.

Na Generalnoto sobranie od Re-publika Makedonija kako delegatprisustvuva{e Maja Kova~eva, koor-dinator na Asocijacijata na bolni~-ki farmacevti vo Makedonija ipretsedatelkata na Farmacevtska-ta komora na Makedonija, prof. d-rLidija Petru{evska-Tozi.

Generalnoto sobranie go otvoripretsedatelot na EAHP, prof.d-r

Roberto Frontini posakuvaj}iim dobredojde na site delegati,osobeno na novite koi prvpat pris-ustvuvaa na Generalnoto sobranie.

Po usvojuvaweto na zapisnikot idnevniot red, pretsedatelot dadeizve{taj za sevkupnite aktivnostina upravniot odbor vo izminatite12 meseci i za onie {to se u{te te-~at, a vo prodolènie bea naprave-ni poedine~ni izve{tai od sekoj~len na upravniot odbor vo svojotdomen na rabota.

Finansiskiot direktor, koj e is-to taka ~len na upravniot odbor, da-de izve{taj za celiot buxet i mena-xiraweto so sredstvata na Asocija-cijata i go dade predlogot za buxe-tot vo narednata godina. Celokupni-ot izve{taj be{e podloèn na vnat-re{en odit od strana na dvajca odi-tori i se ostavi prostor sekoj od de-legatite, dokolku e zainteresiran,da dobie podetalni informacii zabuxetot. Najgolem prihod na Asocija-cijata e od organiziraniot kongres.Isto taka, toj ja objasni aktivnostaso izdava~ot na spisanieto naEAHP, koe{to izleguva sekoj mesec,naglasuvaj}i deka noviot izdava~ naspisanieto }e bide BMJ. Glasawetose odviva{e naredniot den po dvatainterni oditi.

Vo delot na strategija za idnina-ta na EAHP, pretsedatelot go obraz-loì negoviot predlog za menaxi-rawe so Asocijacijata vo narednite2 godini, istaknuvaj}i gi ~etiriteceli:

Prodolùvawe na integrite-tot na Asocijacijata i sozdavawe nakodeks za menaxirawe

Pritisok vrz avtoritetite ipacientite da stanat svesni za bol-ni~kata farmacija, so {to ponudipomo{ za lobirawe vo sekoja zemja

~lenka na Asocijacijata, a istovre-meno i pritisok vrz avtoritetitevo komisijata na EU.

Razvivawe na bolni~kata far-macija vo Evropa i edukacija i tre-ning na bolni~kite farmacevti

Zgolemuvawe na efikasnostana Asocijacijata so vrabotuvawe nafarmacevt vo sekretarijatot naAsocijacijata.

Pritoa, se donese odluka logotona EAHP da ne bide stavano vo nika-kov dokument, flaer i poster, zaed-no so logo na nitu eden sponzor, za-radi izbegnuvawe na konflikt nainteresi, a za sekoj nastan }e se in-sistira na u~estvo na pove}e odeden sponzor zaradi izbegnuvawe nafavorizirawe na kompanii.

Se usvoi i mototo na Asocijaci-jata: Hospital pharmacists making thedifference in medication use.

Direktorkata za izdava~ka dej-nost dade izve{tej za spisanieto ija obrazloì promenata na negoviotglaven urednik.

Ima{e reizbor na ~lenovi naUO, na koi mandatot im iste~e voprethodnite dve godini, a se izbra ipotpretsedatelkata Elfride Doli-nar.

Pretsedatelot gi informira de-legatite za potrebata od selewe nasekretarijatot na Asocijacijata odHolandija vo Belgija zaradi blizi-nata do Evroparlamentot i namalu-vaweto na tro{ocite na Asocijaci-jata koja vo Brisel se registrira ka-ko internacionalna neprofitna or-ganizacija. Se glasa{e i za noviotStatut na internacionalnata nepro-fitabilna organizacija so sedi{tevo Brisel.

Elfride Dolinar gi objasni pro-menite vo dokumentot za vnatre{nipravila koi bea doneseni 2009 god.Promenata se odnesuva na donesuva-weto na nov dokument za standardnifinansiski instrukcii koi se izva-deni od vnatre{nite pravila. Seusvoi i noviot dokument za Standar-dni finansiski instrukcii. Istotaka, gi obrazloì i Standardniteoperativni proceduri (SOPs), koine bea staveni na glasawe, no beaostaveni za narednoto sobranie nakoe delegatite bi se izjasnile sekojso svoi zabele{ki.

Direktorot za edukacija i naukainformira{e za kongresot vo Nicana koj prisustvuvaa rekorden brojposetiteli, nad 3000, i go najavipretstojniot kongers vo Viena, zamo-

luvaj}i gi delegatite za predlozina temite koi }e bidat opfateni nakongresot.

Delegatite bea informirani zaAkademskiot samit {to }e se odrìvo Hag i na koj sekoja zemja ima pra-vo da u~estvuva so dva delegata.Tro{ocite za u~esnicite se nacelosen tovar na EAHP, no u~esni-cite se dol`ni taa edukacija da jasprovedat vo svojata zemja i da is-pratat izve{taj za sprovedenataedukacija.

Potpretsedatelkata gi infor-mira{e delegatite i za izminatiotakademskiot seminar, koj e namenetsamo za zemjite vo razvoj koi se~lenki na EAHP. Toj se odrà vomart vo Riga, a na nego prisustvuvaatrojca bolni~ki farmacevti od Ma-kedonija. Za naredniot seminar }ebideme izvesteni vo tekot na ovaagodina.

Sledea i izve{tai za proektitekoi gi rabotat oddelni rabotni gru-pi na EAHP:

-za barkodirawe i poedine~nadoza/GS1

-IHE - Integrirawe vo inicijati-vata za zdravstvena grià

-PHARMINE - za farmacevtskaedukacija vo Evropa

EuNetPas- EU povrzanost za bez-bednost na pacientite

PHIS - Farmacevtskiot zdrav-stven informati~ki sistem

FIP – izjaviteEAHP veb-stranicata.Na sobranieto vo profesional-

niot del be{e odràno i predavaweza eti~ki pravila so sponzorite odstrana na prof. Samija Hurst, a sedonese zaklu~ok vo idnina da imapogolem broj stru~ni edukativnipredavawa.

Na Generalnoto sobranie beaanalizirani i izve{taite od sekojazemja-~lenka za sprovedenite aktiv-nosti vo sopstvenata zemja, vo pret-hodnata godina. Isto taka, delega-tite bea zadolèni da gi obezbedatpodatocite na site {efovi na apte-ki vo svoite zemji, so cel da bidedistribuiran pra{alnik za istra-ùvaweto koe }e bide osnova za po-natamo{nite aktivnosti na Asocija-cijata kako vo politi~ka, taka i voedukativna smisla.

Slednoto Generalno sobranie}e se odrì vo Dablin, Irska, vojuni 2011 god.

Maja Kova~eva, farm. spec.

Izve{taj od Generalnoto sobraniena Evropskata asocijacija za bolni~ka farmacija

19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd 10/2/2010 12:58 PM Page 8

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

27

Farmacevtite i pacientite od Evropa go pozdrav-vija noviot predlog za Direktivata za farmakovigi-lanca na nastanot koj be{e odràn vo sredata na 15septemvri 2010 vo Evropskiot parlament, kako mo`-nost za sorabotka me|u farmacevtite i pacientite vozaedni~ka i poefektivna rabota za podobruvawe nabezbednosta na lekovite.

Novata direktiva }e bide usvoena od strana naEvropskiot parlament na 21 septemvri i se o~ekuvada stapi vo sila do krajot na 2010 ili na po~etokotna 2011.

Na sredbata koja be{e zaedni~ki organizirana odstrana na Farmacevtskata grupa na EU (FGEU) i Ev-ropskiot forum na pacientite (EFP) i sponzoriranaod izvestuva~ot za farmakovigilanca, g-|a LindaMcAvan, ~len na Evropskiot parlament, slu{atelitekoi gi pretstavuvaa zasegnatite strani, gi slu{naaizlagawata na pretstavnicite na farmacevtite i napacientite, regulatorite (vklu~uvaj}i ja i Evropska-

ta agencija za lekovi i MHRA1), akademiite (Holand-skiot lareb centar za farmakovigilanca), Evropska-ta komisija i na farmacevtskata industrija.

Site govornici ja prifatija novata direktiva ka-ko golem ~ekor napred kon postignuvawe na podobraramnoteà me|u korista i rizicite od lekovite. Go-vornicite osobeno ja naglasija va`nosta od efektiv-noto prijavuvawe na nesakanite reakcii na lekovite.Novata direktiva predlaga posilna forma na prija-vuvawe za farmacevtite i za zdravstvenite rabotni-ci i pretstavuva direktna forma na prijavuvawe odstrana na pacientite. Podatocite dobieni od vakvi-te izve{tai }e bidat upotrebeni za sledewe na rizi-cite koi gi poseduvaat lekovite od momentot koga }ebidat odobreni i }e stanat dostapni za pacientite.

Pretsedatelot na FGEU, g. Mr. Filip Babylon, re-~e deka "75% od lekovite se prepora~uvaat i izdava-at od organizaciite za primarna za{tita. Farmacev-tite ~esto doa|aat vo kontakt so mnogu grupi - kako de-ca i povozrasni, a tie se korisnici na golem broj le-kovi istovremeno, a ne se del od klini~kite ispitu-vawa. Farmacevtite imaat klu~na uloga vo izvestu-vaweto za nesakanite reakcii na lekovite, pomagaj}iim na pacientite da ja razberat nivnata va`nost. Ve-ruvam deka novata direktiva e zna~itelen ~ekor vokreiraweto na osnovata za efektivnata sorabotkapome|u farmacevtite i pacientite vo oblasta na bez-bednosta na lekovite. "

Pretsedatelot na EFP g. Anders Olauson izjavi:"Gi pozdravuvame predlozite {to se odnesuvaat nadirektnoto prijavuvawe od strana na pacientite idavaweto po{irok pristap do bazata za bezbednosta,taka {to ova pridonesuva za zajaknuvawe na ulogatana pacientite i nivna pogolema bezbednost. Ovie na-pori treba da se gledaat so golema va`nost za pona-tamo{na debata vo EU za zajaknuvawe na pacientite izdravstvenata literatura, so cel podobruvawe nabezbednosta i kvalitetot na za{tita za site pacien-ti vo EU."

Farmacevtskata grupa na Evropskata Unija(FGEU) e evropska asocijacija koja gi pretstavuva ap-tekarite. ^lenovite na FGEU se nacionalni organi-zacii i profesionalni tela na farmacevtite od 30evropski zemji, vklu~uvaj}i gi zemjite-~lenki na EU,EEA ~lenkite i zemjite kandidati.

Za pove}e informacii, postete ja veb stranicata

na FGEU www.pgeu.euili kontaktirajte ja g-|a Giovanna Giacomuzzi,

slu`benik na FGEU za komunikacii i politiki(tel. +32 2 238 08 18).

Evropskiot Forum na Pacientite (EFP) e sin-xir na evropski organizacii za pacientite koi se ak-tivni vo poleto na Evropskoto javno zdravstvo i lo-biraweto za uslugi vo zdravstvoto. EFP, vo momen-tov, ja pretstavuvaat 44 organizacii na pacientite,koi se nacionalni koalicii na organizacii na paci-entite i organizacii na pacientite bolni od speci-fi~ni bolesti koi rabotat na nivo na Evropa. Vizi-jata naEFP e visok kvalitet, orientiranost kon paci-entite, ednakva zdravstvena za{tita za site pacien-ti od celata Evropska Unija.

Za pove}e informacii, postete ja veb-stranicata

na EFP, www.eu-patient.eu ili kontaktirajte ja g-|a Eftihia Megas, slu`be-

nik na EFP za komunikacii (tel. +32 2 280 2334).

Farmacevtite i pacientite od Evropapovikuvaat za podobra sorabotka za nesakanite reakcii na lekovite

1 Regulatorna Agencija za lekovi i medicinski proizvodi, Velika Britanija

Ref: 10.09.15E 002PR

SOOP[TENIE ZA PEÂT15septemvri 2010

19-20-21-22-23-24-25-26-27.qxd 10/2/2010 12:59 PM Page 9

TEMA NABROJOT

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

28

Za vreme na gestaciskiot peri-od prose~en fetus ima potreba od30 grama na kalcium za minerali-zacija na skeletot i odrùvawe nanormalnite fiziolo{ki funkcii.Dodeka, pak, doen~eto ima pogole-mi potrebi od ovie vo prvite mese-ci od doeweto. Dnevniot transferna kalcium od majkata na doen~etopreku maj~inoto mleko e 250-300mg, pa i do 1 000 mg/den. Majkata gu-bi 25 do 30 grama na kalcium zavreme na prvite tri meseci na lak-tacija, {to e okolu 3 % od nejzini-te rezervi na kalcium, odnosno

6 % za {est meseci laktacija(Kovacs,2001; Oliveri et al., 2004).

Iako bremenata èna i doilkase soo~uva so zgolemena potreba nakalcium koja mora da se obezbedi,adaptacijata vo ovie reproduktiv-ni periodi e razli~na.

Kalciumot vo maj~inoto mlekone poteknuva od ishranata na maj-kata , tuku od demineralizacijatana nejzinite koski (Oliveri et al.,2004). Dojkite se centralen regula-tor na skeletnata demineraliza-cija za vreme na laktacijata. Sti-mulacijata koja nastanuva pri pro-

cesot na doewe i prolaktinot goinhibiraat centarot za gonadotro-pin-osloboduva~ki hormon vo hipo-talamusot koj gi suprimira gona-dotropinite (luteinizira~ki i fo-likulostimulira~ki hormon) i vo-di do namaluvawe na nivoto naènskite polovi hormoni (estra-diol i progesteron). Produkcijatai la~eweto na PTHrP (parathyroidhormone-related-protein) od dojkite ekontroliran od nekolku faktori,me|u koi i stimulacijata pri doe-weto, prolaktinot i receptorot zakalcium. PTHrP vleguva vo krvoto-kot, se vrzuva so estradiolot (koj ezastapen vo namaleni koncentra-cii) i ja zgolemuva resorpcijata nakoskite. Zgolemenata resorpcijana koskite osloboduva kalcium ifosfati vo krvotokot, koi dostig-nuvaat do mle~nite kanali vo doj-

kite, pa ottamu raste i nivnatakoncentracija vo maj~inoto mleko.PTHrP preminuva vo maj~inoto mle-ko, no ne e poznat efektot vrz fi-ziologijata na kalcium kaj doen~e-to. Kalcitoninot (ST) go inhibiraskeletniot odgovor na PTHrP i nis-kiot estradiol.

MO@NI KOMPLIKACII

Osteoporoza vo periodot na laktacija

Osteoporozata vo periodot nalaktacija e naj~esto, vsu{nost, os-teoporoza nastanata vo periodotna bremenosta. Doilkata naj~estoima niska koskena gustina i abnor-malna skeletna mikroarhitekturakoja nastanala vo tekot na breme-nosta. Prekumernoto sozdavawe naPTHrP od dojkite za vreme na lak-tacijata vo maj~inata cirkulacijamoè da predizvika prekumernaresorpcija na koskite, osteoporozai frakturi.

Primaren hiperparatiroidizam

Primarniot hiperparatiroidi-zam voobi~aeno se javuva vo peri-odot na bremenosta i tretmanot ehirur{ki. Ako hirur{kata korek-cija ne moè da se izvede pri bre-menosta, toga{ taa se vr{i po po-roduvaweto. Serumskiot kalciumtreba po~esto da se monitoriraako doilkata ima netretiran pri-

Naru{uvawe nametabolizmot nakalcium vo periodot na laktacija

28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39-40.qxd 10/2/2010 1:03 PM Page 2

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

29

maren hiperparatireoidizam, bi-dej}i moè da se javi vlo{uvawekako rezultat na efektite na sek-recija na PTHrP od dojkite.

Hipoparatiroidizam

Vo dojkite za vreme na laktaci-jata se sozdavaat visoki nivoa naPTHrP. Eden del preminuva vo cir-kulacijata na majkata, stimuliraresorpcija na koskite i go poka~u-va serumskoto nivo na kalcium. Kajdoilki kaj koi nedostasuvaat para-tiroidnite `lezdi, osloboduva-weto na PTHrP vo cirkulacijatamoè privremeno da ja stagnira ho-meostazata na kalcium i na koski-te. Potrebata za kalcitriol i sup-lementi na kalcium za tretman nahipoparatiroidni doilki e nama-lena po po~etokot na laktacijata,i ako ne se namali voobi~aenatadoza na kalcitriol i kalciumovisuplementi, moè da dojde do poja-va na hiperkalcemija. Namalenatapotreba za kalcium i kalcitriolse javuva koga nivoto na cirkuli-ra~ki PTHrP e visoko vo maj~inatacirkulacija. Tretmanot na hipopa-ratiroidizam vo periodot na lak-tacija bara po~est monitoring nakalciumot vrzan za albumini i jo-niziraniot kalcium, reduciraweili stopirawe na vnesot na kalci-um i kalcitriol i nivno vra}aweotkako }e zavr{i periodot na lak-tacija.

Deficiencija i insuficiencija na vitamin D

Dosega{nite podatoci od poma-li klini~ki studii i opservacionistudii indiciraat deka laktacija-ta ne vlijae na statusot na vitaminD, i koncentracijata na kalciumotvo maj~inoto mleko ne e naru{enapri deficiencija na vitamin D ilisuplementacija vo dozi od 6400IE/dnevno koi se davani na majka-ta. Ova e zatoa {to maj~inata home-ostaza na kalcium e pod vlijaniena skeletnata resorpcija prediz-vikana od nedostatokot na estro-gen i PTHrP. Novoroden~eto e toakoe }e strada ako e rodeno od maj-ka so nedostatok na vitamin D, oso-beno ako e doeno, bidej}i i vitami-not D i 25-hidroksivitamin D pe-netriraat slabo vo maj~inoto mle-ko. Studii kaj gluvci so nedostatokna vitamin D-receptor indiciraatdeka ovie gluvci celosno go remi-neraliziraat koskeniot skelet pozavr{uvaweto na periodot na lak-tacijata.

Nizok vnes na kalcium

Kalciumot vo maj~inoto mleko,glavno, poteknuva od skeletnataresorpcija za vreme na laktacija-ta, proces koj ne moè da se supre-sira so konzumirawe na golemi ko-li~ini na kalcium kako suplement(Oliveri et al., 2004). Ottuka, niskiotvnes na kalcium ne vlijae na kva-litetot na maj~inoto mleko, nituvlijae na namaluvaweto na koske-nata gustina kaj majkata (Prentice,).

Kaj èni so nizok vnes na kalci-um e zabeleàna ednakva zagu-

ba na koskena masa kako i kajèni koi zemale kalcium ka-

ko suplement i kalciumot vo maj~i-noto mleko ne e afektiran od vne-sot na kalcium ili vitamin D.

Pri bremenosta intestinalnataapsorpcija na kalcium se udvojuvarano vo bremenosta so cel da gi za-dovoli fetalnite potrebi za kal-cium. Dodeka suplementacijata sokalcium za vreme na bremenosta }eovozmoì majkata da apsorbira po-ve}e kalcium (Prentice, 2000), utvr-deno e od klini~ki studii dekasuplementite na kalcium re~isinemaat nikakvo vlijanie na zaguba-ta na koskena masa za vreme na lak-tacijata.

Ne e poznato kako skeletot javra}a koskenata masa otkako doe-weto }e zavr{i. Privremenata za-guba na koskena masa za vreme nalaktacijata kaj nekoi slu~ai vodido namaluvawe na koskenata cvrs-tina i ~esti frakturi ponatamu voìvotot. No, vo najgolem broj slu-~ai promenite vo metabolizmot nakalcium i koskite za vreme na bre-menosta i laktacijata se normalni,zdravi i bez negativni posledicina dolgoro~no nivo (Hreshchyshynet al; Lopez et al.. 1996).

Podgotvila:m-r farm. Marina Stevkovska

Koristena literatura

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1595236/

Kovacs C. S. Calcium and bone me-tabolism in pregnancy and lactation. TheJournal of Clinical Endocrinology and Me-tabolism. 2001;86:2344–2348. [PubMed]

http://jcem.endojournals.org/cgi/con-tent/full/86/6/2344

Lopez J. M, Gonzalez G, Reyes V,Campino C, Diaz S. Bone turnover anddensity in healthy women during breastfee-ding and after weaning. Osteoporosis Inter-national. 1996;6:153–159. [PubMed]

http://www.endotext.org/pregnan-cy/pregnancy3/pregnancy3.htm

28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39-40.qxd 10/2/2010 1:03 PM Page 3

28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39-40.qxd 10/2/2010 1:04 PM Page 4

28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39-40.qxd 10/2/2010 1:05 PM Page 5

^len 1So ovoj pravilnik se propi{uva sodr-

ìnata na baraweto, na~inot na regis-tracija na homeopatskite lekovi, forma-ta i sodrìnata na dokumentacijata .

^len 2Kon baraweto za izdavawe re{enie za

odobruvawe na registracija na homeopat-ski lek vo Registarot na Agencijata zalekovi (vo ponatamo{niot tekst: Regis-tar), koe e dadeno vo Prilog br.1 se pri-loùva i slednata dokumentacija:

1)nau~noto ime ili drugo ime navedenovo farmakopejata za homeopatskiot iz-vor, na~ini na primena, farmacevtskioblici i stepeni na razreduvawe,

2)dokument vo koj se opi{uva kako sedobiva i kako se kontrolira kvalitetotna homeopatskite izvori, kako i biblio-grafski podatoci so koi se dokaùva ho-meopatskata priroda na izvorot,

3)dokument za proizvodstvoto i ispi-tuvaweto na kvalitetot, kako i opis nametodite na razreduvawe i koncentrira-we na sekoj farmacevtski oblik,

4)odobrenie za proizvodstvo na far-macevtskiot oblik,

5)dokaz za stavawe vo promet na home-opatskiot lek vo drugi zemji,

6)izgled na nadvore{no i vnatre{nopakuvawe na homeopatskiot proizvod zakoj se bara odobrenie (koe treba da sodr-ì: naziv na homeopatskiot lek, kvalita-tiven i kvantitativen sostav na lekot,

farmacevtski oblik, stepen na razredu-vawe, na~in na upotreba, na~in na ~uva-we, datum na proizvodstvo, datum na is-tekuvawe na rokot na upotreba, broj naproizvodstvena serija, naziv i mesto naproizvoditelot, naziv i mesto na proiz-voditelot, naziv na nositelot na re{e-nieto za registracija na homeopatskiotlek i broj na re{enie so koe e odobrenaregistracijata na homeopatskiot lek),

7)podatoci za stabilnosta na homeo-patskiot lek,

8)dokaz za plateni tro{oci za regis-tracija.

^len 3Baraweto za zapi{uvawe na homeopat-

skiot lek vo Registarot moè da se odne-suva na eden farmacevtski oblik so po-ve}e razli~ni stepeni na razreduvawe ipakuvawa, koi se prigotveni od isti ho-meopatski surovini, prigotveni od ras-tvor na aktivnata supstanca.

^len 4Sekoja izmena na dokumentacijata vrz

osnova na koja e izdadeno re{enieto, seprijavuva vo Agencijata, od strana na no-sitelot na re{enieto vo periodot nava`nost na Re{enieto za registracija voRegistarot.

^len 5Kon baraweto za izdavawe na re{enie

so {to se odobruva izmena na registraci-jata na homeopatskiot lek vo Registarot,koe e dadeno vo Prilog br. 2, se priloù-va i slednata dokumentacija:

BIRO ZALEKOVI

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

32

Vrz osnova na ~len 45 stav 2 od Zakonot za lekovite i medicinskite pomagala ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija",br.106/07),

ministerot za zdravstvo donese

P R A V I L N I K

Za sodrìnata na baraweto, na~inot za registracija na homeopatski lekovi,formata i sodrìnata na dokumentacijata

28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39-40.qxd 10/2/2010 1:05 PM Page 6

1)dokumentacija koja se odnesuva na iz-menata na registracijata na homeopatski-ot lek vo Registarot,

2)dokaz za uplateni administrativnitro{oci za postapkata za izmena.

^len 6Baraweto za izdavawe na re{enie so

koe se obnovuva registracijata vo Regis-tarot na Agencijata moè da se podnesenajdocna 90 dena pred istekot na rokot nava`nost na re{enieto za registracijata.

^len 7Kon baraweto za izdavawe na re{enie

za obnova na registracijata na homeopat-skiot lek, koe e dadeno vo Prilog br.3 sepriloùva i slednata dokumentacija:

1)spisok na site odobreni izmeni oddenot na poslednata registracija do de-not na podnesuvaweto na baraweto za ob-nova na registracijata,

2) izve{taj za nesakanite reakcii,

3) dokaz za uplateni administrativnitro{oci za postapkata za obnova na regis-tracijata.

^len 8Za vreme na traeweto na postapkata,

od podnesitelot na baraweto moè da sepobaraat dopolnitelni podatoci i obraz-loènija koi se dostavuvaat najdocna do30 dena od denot na priem na baraweto.

^len 9Registracijata vo Registarot se bri{e

ako:

1) e iste~en rokot na re{enieto so koese odobruva registracijata na homeopat-skiot lek vo registarot,

2) od strana na Agencijata za lekovi,se utvrdi deka:

- homeopatskiot lek se nao|a vo prometsprotivno na uslovite pod koi e registri-ran,

- podatocite koi se navedeni vo prilo-ènata dokumentacija ne se to~ni, odnos-no pravilni,

- podnesitelot na baraweto za regis-tracija na homeopatskiot lek vo Regista-rot pove}e ne gi ispolnuva propi{aniteuslovi,

- podnesitelot na baraweto za regis-tracija na homeopatskiot lek pobara bri-{ewe na lekot od Registarot.

^len 10Kon baraweto za bri{ewe na homeopat-

skiot lek od Registarot, koe e dadeno voPrilog br. 4, se priloùva slednata doku-mentacija:

1) site podatoci za homeopatskiot lekna koi se odnesuva baraweto( naziv na ho-meopatskiot lek, stepen na razreduvawe,farmacevtski oblik, pakuvawe),

2)podatoci za proizvoditelot,

3)podatoci za podnesitelot na barawe-to,

4)pri~ina za prestanok na va`nosta,

5)dokaz za uplateni tro{oci za postap-kata za bri{ewe na homeopatskiot lek odRegistarot.

^len 11Prilozite br.1, 2, 3 i 4, se sostaven

del na ovoj pravilnik.

^len 12Ovoj pravilnik vleguva vo sila osmiot

den od denot na objavuvaweto vo "Slu`-ben vesnik na Republika Makedonija".

Ministerd-r. Bujar OSMANI

Skopje 2009 godina

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

33

28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39-40.qxd 10/2/2010 1:05 PM Page 7

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

34

TEMA NABROJOT

Bremenosta, kako sostojba na ènskiot organizam,povlekuva zna~itelni fiziolo{ki i biohemiski pro-meni koi vlijaat na efikasnosta na lekovite. Najvpe-~atliva promena e zgolemuvaweto na telesnata masa,posebno vo tekot na poslednite dve trimese~ija. Os-novnite promeni na organizmot na ènata vo bremenos-ta se dirigirani od strana na hormonite: nivoto na la-~ewe na progesteron i estrogeni, kontinuirano se zgo-lemuva, kako i la~eweto na prolaktinot, tiroidnitehormoni, hormonite na korata na nadbubre`nite `lez-di - seto ova rezultira so zgolemuvawe na intenzite-tot na bazalniot metabolizam. Pokraj zgolemeniot vo-lumen na vkupnata telesna te~nost, doa|a i do brojnihemodinamski promeni (zgolemuvawe na volumenot ibrzinata na protok na krvta). Zgolemeniot volumen nakrvta proizleguva od zgolemeniot volumen na plazma-ta, koj moè da e zgolemen i do 50% od referentnatavrednost. Istovremeno se zgolemuva i brojot na erit-rocitite (do 20%), no poradi razblaùvaweto, doa|ado namaluvawe na vrednosta na hemoglobinot i koncen-tracijata na albumin. Se zgolemuva minutniot volumen,kontraktilnosta i frekvencijata na srcevata rabota.Zgolemeniot intenzitet na bazalniot metabolizam }erezultira so zgolemuvawe na minutniot respiratorenvolumen i do namaluvawe na parcijalniot pritisok na

jaglerodniot dioksid vo krvta. Hepatalnata aktivnoste zgolemena od aspekt na zgolemena aktivnost na enzi-mite odgovorni za metabolizmot na site ksenobiotici,vklu~itelno i lekovite. Zgolemeniot volumen na krv-ta rezultira i so zgolemeno optovaruvawe na bubrezi-te, pa se zgolemuva brzinata na glomerularna filtra-cija, so {to se zgolemuva i koli~inata na urina. Pri-toa, zna~itelno e zgolemen i vkupniot kapacitet nabubrezite za reapsorpcija na vodata, natriumot i hlo-ridite, a ova doveduva do sevkupna retencija na vodavo organizmot i do pojava na otoci. Motilitetot i sek-recijata vo digestivniot sistem, se namaleni.

Resorpcija- Pri peroralna primena, poradi prome-nite vo digestivniot sistem, doa|a do prodolèna izgolemena resorpcija na lekovite. Povra}aweto i gas-troezofagealniot refluks, pak, doveduvaat do nama-luvawe na resorpcijata. Poradi hiperventilacijata ihemodinamskite promeni, se menuva i resorpcijata naaerosolite.

Distribucija- poradi zgolemeniot volumen naplazmata, so ednovremeno namalena koncentracija naalbuminite, se zgolemuva volumenot na distribucijana lekot, odnosno na raspredelbata (zgolemeniot vo-lumen na krvta i protok na krvta, ja namaluvaat kon-centracijata na polarnite lekovi vnatre vo vaskular-niot prostor). Namalenata koncentracija na albuminirezultira so zgolemuvawe na slobodnata frakcija nalekot (antiepileptici, kako i fentanil, midazolam).Zgolemenata sodrìna na masno tkivo, isto taka re-zultira so naru{ena preraspredelba na visoko-lipo-filnite lekovi.

Metabolizam- Zgolemenoto la~ewe na estrogenitehormoni i progesteronot }e dovede do promena na ak-tivnosta na enzimite odgovorni za metabolizmot nalekovite. Generalno, metabolizmot e namalen vo te-kot na bremenosta. Samata placenta, isto taka vlijaena vkupniot klirens na lekovite.

Eliminacija- Eliminacijata na lekot zavisi odbrzinata na glomerularnata filtracija, aktivnata tu-bularna sekrecija i/ili reapsorpcija. Vo tekot na bre-menosta brzinata na glomerularnata filtracija sezgolemuva za 50% vo tekot na prvoto trimese~je, i pro-dolùva da se zgolemuva (zgolemeno izla~uvawe na be-ta-laktamski antibiotici, litium, sotalol, niskomo-lekularni heparini). Zabrzanata filtracija e posle-dica na zgolemeniot protok na krvta niz bubrezite za80% vo tekot na vtoto trimese~je, a pred samoto poro-duvawe, protokot na krv niz bubrezite e zabaven. Zalekovite {to se izla~uvaat vo nepromeneta formapreku bubrezite e potrebno zgolemuvawe na dozata za20-65% vo tekot na bremenosta

Pove}eto promeni vo farmakokineti~kite proce-si, {to se voo~eni kaj ènite, imaat relativno maloklini~ko zna~ewe. No, kaj ènite po~esto se javuvaatnesakanite efekti na lekovite (re~isi i do dvapatipo~esto sporedeno so maìte), tokmu poradi promeni-te vo farmakokinetikata i farmakodinamikata na le-kot, no i poradi toa {to vo prosek koristat pove}e le-kovi sporedeno so maìte, so ednovremeno pre~ekoru-vawe na dozata, presmetuvana na kilogram telesna te-ìna.

Mihail Minov, farm. spec. EURO-FARM

Farmakokinetika na lekovitevo tekot na bremenosta

Nivo na dokazA- kontroliranite stu-

dii kaj lu|e ne pokaùvaat ri-zik za fetusot

B- studiite kaj ìvotni ne poka-ùvaat rizik za fetusot, no ne posto-jat kontrolirani studii kaj lu|e

C- studiite kaj ìvotni, ukaùva-at na rizik za fetusot, ili ne pos-tojat napraveni studii za lekot

D- postojat dokazi za rizikkaj human fetus

28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39-40.qxd 10/2/2010 1:05 PM Page 8

28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39-40.qxd 10/2/2010 1:05 PM Page 9

TEMA NABROJOT

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

36

Primenata na medikamentozna terapija e ~esta poja-va kaj ènite vo tekot na bremenosta. Me|unarodnatastudija za gravidni èni, sprovedena od Svetskatazdravstvena organizacija (SZO), ukaùva deka 86% odgravidnite èni vo tekot na svojata bremenost koriste-le barem eden prepi{an lek. Vo prosek, sekoja gravidnaèna vo tekot na svojata bremenost koristela tri pre-pi{ani lekarstva. Izborot na soodvetna farmakotera-pijata vo periodot na bremenost bara soodveten pris-tap, prvenstveno od aspekt na izborot na lekot i doza-ta, koi se povrzuvaat so potencijalni teratogeni i tok-si~ni efekti na fetusot, no i od sposobnosta za fizi-olo{ko prilagoduvawe na majkata kako odgovor na sos-tojbata na bremenost.

Farmakokinetskiot profil na lekovite vo graviditet

Vo tekot na bremenosta se menuva fiziologijata nabremenite èni poradi promena na sostavot na telesni-te te~nosti i sostavot na tkivata. Ovie promeni uslo-vuvaat pojava na razliki vo farmakokinetskiot profilna lekovite koi se koristat vo tekot na bremenosta. Iz-menetite farmakokinetski parametri imaat vlijanievrz metabolitite od lekovite ili vrz sozdadenite tok-si~ni soedinenija, koi moàt da ja preminat placenta-ta od cirkulacijata na majkata i da predizvikaat fata-len terapevtski ili toksi~en odgovor kaj plodot.

Oralnata absorpcija na lekovite kaj bremenite è-ni se namaluva kako rezultat na zgolemenata plazmat-ska koncentracija na progesteron. Progesteronot dove-duva do namaluvawe na sekrecijata na gastri~nata kise-lina, zgolemuvawe na mukoznata sekrecija i posledova-telno zgolemuvawe na vrednosta na gastri~nata pH. Sotoa doa|a do zabaveno gastri~no praznewe i namalenmotalitet na crevata. Kaj bremenite èni, isto taka,karakteristi~ni pojavi se i zgolemenata pulmonarnaapsorpcija kako rezultat na zgolemena minutna venti-lacija i zgolemenata apsorpcija preku koà uslovena odzgolemena kontaktna povr{ina i protok na krv.

Generalen vodi~ vo tekot na bremenosta e odrùva-weto na dozata na lekot na dolnoto nivo od prepora~a-niot opseg za dozirawe. Toa se opravduva so zgolemena-ta vrednost na volumenot na distribucija za mnogu leko-vi poradi zgolemuvaweto na volumenot na plazmata za30 do 50% vo tekot na prvite tri meseci od bremenosta.Toa pridonesuva da opadne plazmatskata koncentracijana albuminot pri razreduvaweto na krvta i da se zgole-mi frakcijata na sloboden, nevrzan lek koj stanuva po-dostapen za biotransformacija. Zgolemeniot volumenna distribucija i zgolemenata brzina na glomerularnafiltracija vodat do zgolemen renalen klirens koj vli-jae na namaluvawe na plazmatskata koncentracija nalekot. Kaj lekovite koi se izla~uvaat vo urinata kakonepromeneti (na pr. amoksicilin), dozata za tretman nasistemski infekcii treba dvojno da se zgolemi vo uslo-vi na zgolemena eliminacija i namalena ramnote`naplazmatska koncentracija pri bremenost. Ova ne trebada se primeni i pri infekcii na urinarniot trakt, bi-dej}i penicilinite se koncentriraat vo golem procentvo urinata. Isto taka, vo tekot na bremenosta ~esto sezabeleùva i naru{uvaweto na holestatis, koe dovedu-va do namaluvawe na hepati~niot klirens na lekovikoi podleàt na biliarna ekskrecija.

Premin niz placentata na lekovite koristeni pri graviditet

Se smeta deka sekoj lek ili koj bilo drug nadvore-{en agens koj doa|a vo cirkulacijata na bremenite ènibi moèl potencijalno da ja premine placentata i danavleze kaj fetusot. Supstanciite rastvorlivi vo li-pidi redovno ja minuvaat placentata, a onie {to se ras-tvorlivi vo voda, vo zavisnost od molekularnata teì-na, kolku e taa pogolema, pote{ko ja minuvaat bariera-ta. Stepenot do koj lekot e vrzan za plazma proteinite,isto taka vlijae vrz koli~inata na slobodniot lek {to}e ja premine placentata. Zna~i, lipofilnite, nejoni-ziranite i lekovite so niska molekulska masa moàt daja preminuvaat placentata vo sostojbi pogodni da opsta-nat nevrzani za plazma proteinite. Transportot na le-kovite niz placentata vo najgolem del se odviva po za-konite na difuzija, spored koi lipofilnite lekovi po-brzo preminuvaat niz placentata vo sporedba so hidro-filnite, a nejoniziranite pobrzo vo odnos na nejonizi-ranite lekovi. Sepak, ovaa gruba distinkcija ne e apso-lutna bidej}i e zabeleàno deka nekoi lekovi (na pr.acetilsalicilnata kiselina), koi se vo joniziranaforma pri fiziolo{ka pH, brzo i efikasno doa|aat dofetusot. Virtuelno, site lekovi do odreden stepen jaminuvaat placentata, so isklu~ok na golemite organskijoni, kako heparinot insulinot.

Od druga strana, nekoi lekovi kako barbituratite,narkoti~nite analgetici i lokalnite anestetici se li-mitirani od namaleniot protokot na krvta na majkata,pri {to se namaluva nivniot premin niz placentata.Normalnite vrednosti na izmerenite koncentracii na

Terapija so lekovi

28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39-40.qxd 10/2/2010 1:05 PM Page 10

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

37

lekovi od grupata na stimulansi, simpatomimetici iliblokatori na beta-adrenergi~nite receptori vlijaat nahemodinamikata na majkata i plodot i zatoa moàt da jamodificiraat distribucijata na lekot kaj majkata ipreminot niz placentata.

Nesakani reakcii od dejstvuvaweto na lekovi na plodot

Defektite vo tekot na razvojot na humaniot embrionspored potekloto moàt da bidat od genetski, nadvo-re{ni i od nepoznati faktori. Po prvi~noto sogleduva-we na teratogeniot efekt na talidomid vo 1960, denesse smeta deka lekovite i izloènosta na hemiskiteagensi vo tekot na bremenosta pridonesuvaat za pojavana 2-4% od fetalnite malformacii. Lekovite dejstvu-vaat na embrionot na direkten ili indirekten na~in.Sekoj lek koj dejstvuva na delbata na kletkite, na enzi-mite, na sintezata na proteini ili na DNK, ima poten-cijalno teratogeno dejstvo. Indirektno, rizi~ni lekovise i onie {to dejstvuvaat na uterusot (pr. vazokonstrik-tori kako misoprasol-sintetskiot analog na prostag-landin E) bidej}i go namaluvaat doturot na krvta i pre-dizvikuvaat anoksia i konstrikcija {to moè da dove-de do abortus.

Lekovite moàt da imaat {tetni efekti vrz fetu-sot vo koj bilo period od bremenosta. Za vreme na pr-voto trimese~je i organogenezata, so najgolem rizik me-|u 3 i 11 nedela od bremenosta, lekovite moàt da pre-dizvikaat kongenitalni malformacii (teratogeneza)naj~esto na srceto, nevralnata tuba, u{ite, nepceto isl. Za vreme na vtoroto i tretoto trimese~je, lekovite

moàt da vlijaat vrz rastot i funkcionalniot razvoj nafetusot i da imaat toksi~ni efekti vrz fetalnite tki-va i organi. Takov primer e mo`nata renalna disfun-kcija na fetusot poradi koristewe na ACE inhibitorivo vtoroto i tretoto trimese~je. Pri koristewe lekovivo vtoriot i tretiot semestar moè da dojde do pojavana odredeni fetalni o{tetuvawa (pr. mentalna retar-diranost, gluvost) poradi prolongiranite histogeneza ifunkcionalno sozrevawe pri razvojot na fetalniotCNS. Upotrebata na lekovi za vreme na poslednite ne-deli od bremenost moè da ima zna~itelni nesakaniefekti na fetusot pri negovo ra|awe. Vo toj period no-voroden~eto ima necelosno razvien metabolen sistem,so {to se onevozmoùva brzo i efektivno metabolira-we i eliminacija na lekot, a toa doveduva do sostojbana predozirawe. Lekovite dadeni neposredno pred po-roduvaweto moàt {tetno da se odrazat na procesot naporoduvawe ili na novoroden~eto po ra|aweto.

Sepak, za pravilna procenka na rizikot od nesakanireakcii od dejstuvaweto na lekovite na plodot, vopredvid, pokraj gestaciskiot period treba da se zeme idadenata akutna doza vo sporedba so poznatata toksi~-na doza na lekot

Kategorizirawe na rizikot od koristewe lekovi vo graviditet

Vo odredeni zemji vo svetot (SAD, Avstralija, [ved-ska, Germanija itn.) pri primena na lekovi vo bremenostse kategorizira rizikot od nesakani reakcii. Rizicitese odnesuvaat na sogledanite efekti od klini~ki tes-tirawa sprovedeni na lu|e i eksperimentalni ìvotnipri nivnata izloènost na dejstvoto na lekovite i/ilihemiskite agensi. Tie davaat i preporaki za stepenotna pretpazlivost {to treba da se prezeme za sekoj lekna koj potencijalno bi bila izloèna sekoja bremenaèna. Za lekovite sostaveni od dve ili pove}e aktiv-ni supstancii, kategorizacijata na kombinacijata e nap-ravena spored aktivnata komponenta so porestriktivnakategorizacija.

Vo SAD, pak, Amerikanskata federalna agencija zahrana i lekovi (FDA) od 1979 godina koristi sistem zarangirawe na rizicite povrzani so upotreba na lekovikaj bremeni èni. Ovoj sistem, pretstaven na tabela 1,gi kategorizira site odobreni lekovi za pu{tawe vopromet po 1983 godina vo edna od pette kategorii za ri-zici po bremenost (A, B, C, D i X). Glavna karakteristi-ka na FDA sistemot za rizik e neophodnosta od postoe-we na pove}e studii so ponuden visok kvalitet na in-formaciite za lekot da bide staven vo kategorija A.Poradi toa, mnogu lekovi kategorizizirani kako katego-rija A vo drugi zemji, vo SAD se vo kategorija C.

Tabela 1: FDA kategorizacija za procenka na rizik od dejstvo na lekovi vrz gravidni èni

kaj gravidni èni

28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39-40.qxd 10/2/2010 1:05 PM Page 11

TEMA NABROJOT

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

38

I vo Avstralija se koristi kategorizirawe na rizi-kot od koristewe na nivnite najupotrebuvani lekovi votekot na bremenosta. Sistemot na kategorizirawe enapraven od Komitetot za procenka na lekovite pri Mi-nisterstvoto za zdravstvo na Avstralija vo 1999 godinai ima 4 dopolnuvawa (tabela 2). Sporedeno so kategori-zacijata na FDA vo Avstralija se vr{i dopolnitelnoklasificirawe na lekovi od kategorijata B za polesnaprocenka na rizikot i polzata od koristewe na taa te-rapija. No bidej}i studiite za ovaa kategorija se ili ne-dovolni ili se odnesuvaat samo na podatoci dobieni odstudii vrz ìvotni, se javuva problemot okolu verodos-tojnost na informaciite. Faktot deka lekot se nao|a vokategorijata B, sepak, ne zna~i deka toj e posiguren odtie vo kategorijata C. Za razlika od kategorijata X, le-kovite vo kategorijata D ne se apsolutno kontraindici-rani vo bremenost (pr. antikonvulzivi) bidej}i dejstvo-to pri bremenost moè da se bazira samo na somnevawe.

Tabela 2: Kategorizacija za procenka na rizik oddejstvo na lekovi vrz gravidni èni vo Avstralija

Celta na kategoriziraweto na rizikot od koristewelekovi vo graviditet e informirawe na zdravstveniterabotnici i nosewe poracionalna odluka okolu prepi-{uvaweto i izdavaweto na lekovite. Sepak, zdravstve-nite vlasti predupreduvaat deka tie informacii ne sedovolni za odreduvawe na rizikot i zatoa predvid tre-ba da se zemat site okolnosti povrzani so le~eweto nakonkretnite pacienti. Pokraj toa, mo`ni se i nesoglasu-vawa za kategorijata vo koja lekovite pripa|aat sporedrazli~nite sistemi za kategorizirawe na rizik, {to sedolì na razli~nata metodologija pri izrabotkata narizi~nite kategorii. Isto taka, rizik-faktorite pone-koga{ te{ko se tolkuvaat poradi nedostatok na podato-ci kako relevantni soznanija od posledni sprovedeniklini~ki testirawa za bezbednost i efikasnost na le-kovite i/ili hemiskite agensi vo tekot na bremenost kajènite.

Vo Velika Britanija procenkata na rizikot od dej-stvo na lekovi vrz gravidni èni ne se vr{i spored od-napred opredeleni kategorii. British National Formularydava lista so lekovi za koi e prepora~livo da se odbeg-nuvaat vo bremenost ili da koristat so golemo vnima-nie. I Svetskata zdravstvena organizacija ne vr{istriktno kategorizirawe na rizikot od upotreba na le-kovi vo graviditet. WHO Model Formulary 2008 sodrìtabela so pregled na lekovite koi moè da imaat nesa-kani efekti vo bremenost i ukaùva na trimese~jeto vokoj e rizi~no tie da se upotrebuvaat.

Vo Republika Makedonija rizikot za upotreba na le-kovi vo bremenost ne se ocenuva spored odnapred odre-deni rizi~ni kategorii. Farmakoterapiskiot prira~-

nik, izdaden od Ministerstvoto za zdravstvo vo 2006godina, posvetuva edno poglavje na lekovi kaj èni vograviditet. Pritoa dava osvrt na me|unarodnite kli-ni~ki studii praveni za naj~esto upotrebuvanite leko-vi i mo`nosta za rizik kaj fetusot.

Prepi{uvawe i izdavawe lekovi vo bremenost

Pri prepi{uvawe i izdavawe na lekovi pri breme-nost treba da se znae deka lekovite moè da imaat ne-sakani efekti na fetusot vo koj bilo period od breme-nosta. Sepak, toa ne smee da dovede do postoewe na ira-cionalen strav od upotreba na lekovi vo bremenost bi-dej}i i toa moè da dovede do nesakani posledici. Se-koja nelekuvana sostojba, nepridrùvawe do terapijataod strana na majkata i suboptimalen zdravstven tret-man moè da ja zagrozi dobrosostojbata na majkata i ne-rodenoto dete. Zdravjeto na majkata e neophodno za op-timalna bremenost i razvoj na plodot. Poradi toa maj-kata treba da se lekuva sekoga{ koga toa e potrebno,pri {to fetusot treba da bide za{titen kolku {to emo`no pove}e.

Lekovite vo bremenost treba da bidat prepi{anikoga se procenuva deka o~ekuvanata korist od terapija-ta za majkata e pogolema od rizikot za fetusot. Po mo`-nost, site lekovi treba da se izbegnuvaat vo prvoto tri-mese~je. Informaciite za lekovi, koi ~esto se koriste-le vo bremenost i za koi ve}e postojat klini~kite stu-dii za bezbednost, treba da bidat kriterium pri izbo-rot na edni lekovi vo odnos na drugi koi se nedovolnopoznati ili novi pri tretman na odredena indikacija.Pritoa, treba da se prepi{uvaat najmalite efikasnidozi od lekot i da se dade prednost na kvalitetnitelekovi so edna aktivna komponenta vo odnos na kombi-naciite od pove}e aktivni komponenti.

Pacientite treba da se educiraat i da im se predla-ga zemawe na lekovi za odredeni sostojbi vo tekot nabremenosta (zgolemena psihi~ka tenzija, ~e{awe, bolkiili virusni respiratorni bolesti) i koristewe na dru-gi na~ini na borba so niv. Lekovite treba da se zemaatsamo ako se neophodni zatoa {to dolgoro~nite nesaka-ni efekti od primeneta na lekovi vo bremenost moàtda se manifestiraat i pove}e godini po poroduvaweto.

Verica Ivanovska, asistent po javno zdravje i farmacija pri Fakultetot za medicinski nauki vo

[tip i stru~en sorabotnik za racionalna upotreba nalekovi vo SZO @eneva

Aleksandar Cvetkovski, asistent po farmacija priFakultetot za medicinski nauki vo [tip

Koristena literatura1. Young VSL.Teratogenicity and drugs in the breast milk. In: Koda

Kimble, MA. et al. eds. Applied Therapeutics: The Clinical Use of Drugs 7thEdition USA Lippincott Williams & Wilkins; 2001.

2. Das B, Sarkar C, Datta A, Bohra S. A study of drug use during preg-nancy in a Teaching Hospital in Western Nepal. Pharmacoepidemiol DrugSaf 2003; 12(3):221

3. Collaborative Group on Drug Use in Pregnancy. An international sur-vey on drug utilization. Int J Risk Safety Med 1991; 1:1.

4. Food and Drug Administration. Federal Register 1980; 44:37434-67.5. Australian Government, Department of Health and Aging. Prescri-

bing medicines in pregnancy. 4th Edition, 1999. 6. Appendix 4: Pregnancy. British National Formulary 55th Edition,

2008.7. Appendix 2: Pregnancy. WHO Model Formulary 2008. World Health

Organization. 8. Poglavje 22: Lekovi kaj èni vo graviditet. Farmakoterapi-

ski prira~nik 2006. Ministerstvo za zdravstvo na Republika Make-donija

28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39-40.qxd 10/2/2010 1:06 PM Page 12

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

39

Nedostatokot na soodvetni farma-cevtski formulacii za tretman na pe-dijatriskata populacija e {iroko ras-prostranet problem vo svetot. Farma-cevtskite kompanii proizveduvaat po-sebno formulirani preparati namene-ti za pedijatriski pacienti, generalnosamo ako postoi golema verojatnost tieproizvodi da bidat lansirani na paza-rot ili pak tie da generiraat dovolnovisok profit. Razvojot i klini~kitetestirawa za farmacevtski doziraniformi nameneti samo za pacienti odpedijatriskata vozrast do sega be{e og-rani~en samo na mal broj komercijalnodostapni farmacevtski proizvodi. Se-pak, vo izminatite nekolku godini ovaasostojba zna~itelno se promeni i vozemjite-~lenki na Evropskata unija(EU) i vo Soedinetite Amerikanski Dr-àvi. Od 2007 godina od strana na Ev-ropskata agencija za evaluacija na me-dicinskite proizvodi (EMEA) izdadenae Regulativa na EU za terapija na pedi-jatriski pacienti. Nejzinata cel e dase promoviraat pobezbedni farmacevt-ski preparati za detskata populacijapreku razvoj i dostapnost na farma-cevtskite preparati nameneti za pedi-jatriski pacienti, kako i preku obezbe-duvawe na nivniot visok kvalitet,eti~ka opravdanost i soodvetna pos-tapka za nivno odobruvawe za promet.Vo soglasnost so ovaa pokrenata regu-lativa na nivo na EU, pedijatriskitefarmacevtski proizvodi go svrtea vni-manieto na regulatornite tela na go-lem broj zemji-~lenki na EU za prifa-}awe na ovaa regulativa vo nivnite na-cionalni zakonski ramki za regulira-we na medicinskite proizvodi.

Kako rezultat na golemite promeni,koi normalno se slu~uvaat pri rast irazvoj na decata vo tekot na detstvoto,

dozite koi se primenuvaat na pedijat-riskite pacienti se dviàt vo mo{ne{irok interval. Proizvodnite farma-cevtski kompanii obi~no vo promet nafarmacevtskite proizvodi ne stavaatdozirani farmacevtski formi sood-vetni za decata, kako {to e primerot sote~nite dozirani formi. Od site ak-tivni farmacevtski supstancii, regis-trirani od strana na EMEA vo periodod oktomvri 1995 do septemvri 2005,samo 33% bile registrirani so indika-cii za upotreba kaj pedijatriski paci-enti, 23% otpa|ale za koristewe kajdoen~iwa, a samo 9% za primena na no-voroden~iwa (do prvite 28 dena po ra-|awe).

Otsustvoto na odobreni indikaciiza farmacevtski proizvodi namenetiza pedijatriskite pacienti, kako i ot-sustvoto na specifi~nite doziraniformi vo koi bi moèle da se formuli-raat ovie farmacevtski proizvodi,proizleguvaat od prisutnite te{kotiiza procenka na bezbednosta i efikas-nosta na farmacevtskite proizvodi na-meneti za decata. Pri sproveduvawe naklini~kite ispituvawa postoi problemso regrutacijata na deca i so eti~kiotkodeks, posebno ako vo ramkite na kli-ni~kite testirawa treba da se opfatatinvazivni proceduri. Klini~kite ispi-tuvawa za nekolku razli~ni po vozrastgrupi na pedijatriska populacija se sog-ledani kako skapi za sproveduvawe.Najpovolnata izbrana formulacija nadozirana farmacevtska forma, name-neta za pedijatriska populacija, pot-rebno e da bide detalno testirana predtaa da se odobri za prepi{uvawe i po-natamo{na primena. Razgleduvan od as-pekt na pobaruvawa i realnata potrebaza pedijatriski farmacevtski proizvo-di, pazarot za promet na ovie proizvo-

di za deca e ograni~en, a ovaa sostojbaposledovatelno vlijae i na donesuva-weto na komercijalni odluki za razvoj,proizvodstvo i plasman na proizvodinameneti za pedijatriska populacija.Prisutniot nedostatok na soodvetnidozirani farmacevtski formi za pedi-jatriska populacija pridonesuva za seporasprostranetata potreba za prepi-{uvawe na ex-tempore farmacevtskipreparati koi, spored definicijata na-vedena vo Pharmaceutical Inspection Con-vention 2008, se farmacevtski doziraniproizvodi koi se izdavaat neposrednopo nivnata izrabotka i tie ne se dràtna lager.

Upotreba na farmacevtski proiz-vodi bez odobreni indikacii zaupotreba (off labeled drugs) i bezodobrena i/ili obnovena registraci-jata (unlicensed drugs)

Mnogu lekovi za koi postoi odobre-na i/ili obnovena registracija za upot-reba kaj vozrasni lica ne zna~i dekaistovremeno, vo soglasnost so postapkaza registracija, se odobreni za primenakaj doen~iwata i pokraj toa {to nivna-ta upotreba bi moèla da se prifatikako standardna postapka vo terapis-kiot protokol. I pokraj faktot {to de-cata imaat metabolizam koj se razliku-va vo sporedba so metabolizmot kaj voz-rasnite i ne sekoga{ pokaùvaat o~eku-van farmakolo{ki odgovor, a vo otsu-stvo na relevantni podatoci od kli-ni~kite ispituvawa sprovedeni na det-skata populacija, odnosno nemawe napodatoci za ispituvawa vrz detskatapopulacija, pred se, poradi neeti~nost.Pritoa, na lekarite im ostanuva da sepotpiraat na rezultatite od ispituva-wata vo koi se opfateni vozrasni popu-

Farmacevtski proizvodi za primena kaj pedijatriski pacienti

28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39-40.qxd 10/2/2010 1:06 PM Page 13

TEMA NABROJOT

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

40

laciski grupi. Toa sozdava eti~ka di-lema, pa lekarite ne sekoga{ se vo sos-tojba na pacient od pedijatriska voz-rast da mu prepi{at lek za koj ima do-volno relevantni podatoci za negovatabezbednost ili pak o~ekuvana tera-pevtska korist.

Prepi{uvaweto, izdavaweto i pri-menata na lek za koj se u{te ne postojatodobreni indikaciski podra~ja i za kojnema obnovena i/ili odobrena regis-tracija, se u{te se mo`ni vo mnogu dr-àvi, vklu~uvaj}i gi i zemjite-~lenkina EU. Neodamne{nite analizi sprove-deni pome|u pedijatriski pacienti hos-pitalizirani vo oddelenijata za inten-zivna nega vo Francija, Avstralija,Brazil i Italija ukaùvaat deka 10-13% od site prepi{uvani farmacevt-ski proizvodi otpa|aat na farmacevt-skite proizvodi za koi nemalo odobre-na i/ili obnovena registracija. Edna odnaj~estite pri~ini za prepi{uvawe nafarmacevtskite proizvodi, za koi u{-te ne postoi obnovena i/ili odobrenaregistracija, e izmenata na hemiskatastruktura na vgradenata aktivna far-macevtska supstanca ili izmenata vosostavot na formulacijata na farma-cevtskiot proizvod koj prethodno bilregistriran. Pome|u pedijatriskite pa-cienti, vozrasni grupi na koi naj~estose primenuvaat lekovi za koi ne postoiodobrena i/ili obnovena registracijase: predvremeno rodeni novoroden~i-wa, bebiwa po 28-ot den od ra|awa i de-ca pod dvegodi{na vozrast.

Farmacevtskite proizvodi namene-ti za vozrasni ~esto pati ne moàt dase primenat kaj decata poradi problemso prisposobuvawe na koncentracijatana aktivnata farmacevtska supstanca,posebno na onie silno potentnite kakomorfinot ili digoksinot. Dovolno nis-kata koncentracija bi trebalo da se od-meri vo precizna poedine~na doza zada moè na ovoj na~in da se izbegne in-toksikacija kaj pedijatriskite pacien-ti. Ovoj pristap na razreduvawe naformulaciite na komercijalnite far-macevtski preparati so cel da se pos-tigne posakuvanata ja~ina na dozata,~esto pati vo praksa predizvikuva dase izgubi efektivnosta na vgradenitekonzervansi. Upotrebata na koncentri-ranite te~ni i cvrsti oralni doziraniformi moè da predizvika iritacijana gastrointestinalniot trakt ili darezultira so gadewe, povra}awe i dija-reja. Zatoa jasna e potrebata da se zapi-{uva sekoj ~ekor od presmetkata za do-zata i taa sekoga{ dvojno da se kontro-lira poradi ovie pri~ini i ~estite iz-ve{tai vo literaturata koi se odnesu-vaat na deset pati po~esto napravenigre{ki vo odreduvawe na dozata za pe-dijatriski pacienti od koi del ~estopati pretrpuvaat i fatalni posledici.

Otsustvoto na nepovolno adaptira-ni dozi i presmetki za individualizi-rani dozi za decata moè da go zgolemirizikot od pojava na nesakani reakciii neefikasen tretman (pr. nedostignu-vawe na dozata ili predozirawe). Ev-ropskata regulativa br. 1901/2006 uka-ùva deka na slabiot kvalitet na far-macevtskite proizvodi koi se primenu-vaat za tretman na pedijatriski paci-enti vlijae nesoodvetniot sostav naformulaciite na komercijalno dostap-

nite farmacevtski proizvodi ili naex-tempore izraboteni preparati i niv-niot nesoodveten na~in na administri-rawe. Naj~esto dozite za decata vari-raat vo {irok opseg, bidej}i tie se od-reduvaat preku merewe na telesnatamasa koja ~esto varira kaj decata i pok-raj toa {to mereweto na telesnata po-vr{ina moè mnogu poprecizno da gi is-takne razlikite vo fiziolo{kite pro-cesi kaj decata i da pomogne vo popre-cizna presmetka na dozite. Kaj pred-vremeno rodeni bebiwa so seriozen ri-zik za odrùvawe vo ìvot ~esto pos-tojat ograni~uvawa vo koli~inata natelesnite te~nosti, koja pak go ograni-~uva volumenot na farmacevtskiotpreparat koj moè da se administrira.

Isto taka, unapreduvawe na terapi-jata so primena na farmacevtskite do-zirani formi so modificirano oslobo-duvawe na aktivnata supstanca e mnoguporetko dostapno kaj decata. Pove}e is-traùvawa potvrdile deka raspolo`-livite tehni~ki uslovi i stru~nata ek-spertiza na kadrite vo bolni~kite ap-teki ja ograni~uvaat izrabotkata nasovremenite dozirani farmacevtskiformi za razlika od farmacevtskiteproizvodni kompanii koi, poradi ras-polo`livosta na svoite soodvetni pro-izvodni kapaciteti, treba da bidat oh-rabreni da proizveduvaat farmacevt-ski proizvodi isklu~ivo nameneti zapedijatriskite pacienti. Farmacevti-te i lekarite imaat kriti~na uloga voobezbeduvawe na soodveten farma-cevtski pedijatriski proizvod, sekoj sosvoite ve{tini i sposobnosti za pro-cenka na izborot za soodvetna terapijai reìmot za sproveduvawe na terapi-jata.

Unapreduvawe na regulativata

Regulativata na EU br. 1901/2006 zaupotreba na pedijatriski lekovi, done-sena od Sovetot za medicinski proiz-vodi pri Evropskiot parlament i sta-pena na sila od januari 2007, ja obvrzu-va farmacevtskata industrija da goprezeme sproveduvaweto na klini~kiteispituvawa za svoite lekovi i na pedi-jatriska populacija. Ovaa regulativa,isto taka, bara nositelite na re{enija-ta za pu{tawe vo promet do relevan-

tnite regulatorni organi da gi dosta-vat rezultatite od site klini~ki tes-tirawa na pedijatriska populacija koise sprovedeni pred datumot koga ovaalegislativa stapila vo sila. Regulati-vata ukaùva deka nejzinite celi i za-da~i bi trebalo da se postignat bez iz-loùvawe na pedijatriskata populaci-ja na klini~ki ispituvawa za ~ie spro-veduvawe ne postoi neophodnost i bezodloùvawe na postapkata za odobru-vawe na farmacevtskite proizvodi zakoja bilo druga starosna populacija.

Rabotnata grupa za pedijatrija, priEMEA, vo sorabotka so zdruènijata nalekari pedijatri donesoa nacrt-pred-log za sozdavawe prioritetna lista nalekovi so izminata patentna za{tita.Rabotnata grupa pobarala da se obezbe-dat relevantni klini~ki studii za niv-na ponatamo{na upotreba od strana napedijatriskite pacienti. Edna od gru-pite lekovi navedeni vo taa lista, zakoi se pobarani soodvetni klini~kistudii, se blokatorite na kalciumovi-te kanali koi se primenuvaat vo tret-man na hroni~na hipertenzija kaj sitevozrasni grupi na pedijatriskite paci-enti.

Vo Soedinetite Amerikanski Drà-vi (SAD) vaè~kata regulativa koja ba-ra farmacevtskite proizvodni kompa-nii da ja procenat bezbednosta i efek-tivnosta na novite farmacevtski pro-izvodi od hemiska ili biolo{ka priro-da nameneti za pedijatriskite pacien-ti e vo sila od 1998 godina, re~isi de-set godini pred Evropskata unija davospostavi zakonodavstvo za pedijat-riskite pacienti. Podocna, vo 2002 go-dina, Amerikanskata federalna agen-cija za hrana i lekovi (FDA) dopolni-telno gi izdava site pobaruvawa koi sepotrebni za proveduvawe na istraù-vawa za pedijatriski lekovi. Duri vo2007 godina Evropskata komisija, EMEAi FDA se soglasija da gi pro{irat ak-tivnostite za me|usebnata sorabotka vopravec na unapreduvawe na zakonodavs-tvoto za razvoj na farmacevtski proiz-vodi nameneti za pedijatriska popula-cija i nivnoto stavawe vo promet.

Aleksandar Cvetkovski, m-r sci.farm. Fakultet za medicinski nauki

Univerzitet "Goce Del~ev", [tip, Makedonija

Koristena literatura:1. Giacoia GP, Taylor-Zapata P, Mattison D: Need for appropriate formulations for children: The National Institute of Child Health and Human De-velopment – Pediatric formulations initiative, part 1. Int J Pharm Compound 11(1): 5–8, 2007a 2. Pawar A, Kumar A: Issues in the formulation of drugs for oral use in children: role of excipients. Paediatr Drugs 4: 371–379, 2002 3. EMEA: Medicines for children, 2008. Available at: http://www.emea.europa.eu/htms/human/paediatrics/regulation.htm 4. Costello I, Long PF, Wong IK, Tuleu C, Yeung V: Paediatric drug handling. Pharmaceutical Press, Cornwall 2007 5. Pai V, Nahata MC: Need for extemporaneous formulations in pediatric patients. Journal of Pediatric Pharmacology and Therapeutics 6: 107–119,2001 6. Ceci A, Felisi M, Baiardi P, Bonifazi F, Catapano M, Giaquinto C, Nicolosi A, Sturkenboom M, Neubert A, Wong I: Medicines for children licensedby the European Medicines Agency (EMEA): the balance after 10 years. Eur J Clin Pharmacol 62: 947–952, 2006 (Ceci et al., 20067. Giam JA, McLachlan AJ: Extemporaneous product use in paediatric patients: a systematic review. Int J Pharm Pract 16: 3-–10, 20088. Pharmaceutical Inspection Convention: PIC/S Guide to good practices for the preparation of medicinal products in healthcare establishments,2008. Available at: http://www.picscheme.org9. TEDDY –Task force in Europe for drug development for the young: Newsletter issue no 2-3-4, 2007. Available at: http://www.teddyoung.org/in-dex.php?page=archives&action=view&elementID=1410. Turner S, Longworth A, Nunn AJ, Choonara I: Unlicensed and off-label drug use in paediatric wards: prospective study. BMJ 316: 343–345,199811. van‘t Jong GW, Vulto AG, de Hoog M, Schimmel KJM, Tibboel D, van den Anker JN: A survey of the use of off-label and unlicensed drugs in aDutch Children’s Hospital. Pediatrics 108: 1089–1093, 2001 (‘t Jong et al., 2001)12. Lindell-Osuagwu L, Korhonen M, Saano S, Helin-Tanninen M, Naaranlahti T, Kokki H: Off-label and unlicensed drug prescribing in three pae-diatric wards in Finland and review of the international literature. J Clin Pharm Ther, 13. Nahata MC: Extemporaneous formulations in pediatric patients. Int J Pharm Compound 3: 274–276, 199914. Pagliaro AM: Administering drugs to infants, children, and adolescents. In: Problems in pediatric drug therapy, 1–86, 4th ed. Ed. Pagliaro LA,Pagliaro AM, American Pharmaceutical Association, Washington 200215. Regulation (EC) No 1901/2006 of the European Parliament and of the Council of 12 December 2006 on medicinal products for paediatric useand amending Regulation (EEC) No 1768/92, Directive 2001/20/EC, Directive 2001/83/EC and Regulation (EC) No 726/2004. Official Journal ofthe European Union, vol. 49. Available at: http://eurlex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:L:2006:378:SOM:EN:HTML (Costello et al., 200716. Glass BD, Haywood A: Stability considerations in liquid dosage forms extemporaneously prepared from commercially available products. JPharm Pharmaceut Sci 9: 398–426, 2006 (Glass and Haywood, 200617. Brion F, Nunn AJ, Rieutord A: Extemporaneous (magistral) preparation of oral medicines for children in European hospitals. Acta Paediatr 92: 486–490, 2003 18. FDA/Pub L No. 107–109, 2002: Best Pharmaceuticals for Children. Available at: http://www.fda.gov/oc/opt/default.htm

28-29-30-31-32-33-34-35-36-37-38-39-40.qxd 10/2/2010 1:06 PM Page 14

41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51-52.qxd 10/2/2010 1:11 PM Page 1

Lekuvawe na migrenapri bremenost

Migrenata e nevrolo{ki sin-drom koj se karakterizira sonaru{ena percepcija, ostra glavo-bolka i gadewe. Fiziolo{ki, mig-renoznata glavobolka e nevrolo{-ka sostojba koja e pozastapena kajènite otkolku kaj maìte. SporedInternacionalnoto dru{tvo zaglavobolka, postojat sedum potkla-si na migrenata. Dvata glavni tipana migrena se migrena bez aura, ko-ja e naj~esta, i migrena so aura. Kajmigrena bez aura, tipi~nata migre-nozna glavobolka e unilateralna(ja zafa}a samo ednata polovina odglavata), pulsira~ka i trae od 4 do72 ~asa. Simptomite vklu~uvaat ga-dewe, povra}awe, fotofobija ifonofobija. Migrenata so aura sekarakterizira so fokalni nevro-lo{ki simptomi koi se razvivaatpostepeno vo tekot na 5 do 20 minu-ti, traat pomalku od eden ~as i po-toa sosema prestanuvaat, obi~nopred da zapo~ne migrenoznata gla-

vobolka. Fokalnite nevrolo{kisimptomi pretstavuvaat nevoobi-~aeni vizuelni, olfaktorni ilidrugi senzacii.

Kaj èni koi stradaat od migre-na, vo tek na bremenosta, migrenataobi~no se podobruva, iako kaj nekoièni napadite moàt da bidat po-ostri i po~esti. Vo prvoto trime-se~je od bremenosta, migrenoznitebolki ne se menuvaat mnogu. Za vre-me na vtoroto i tretoto trimese~je,kaj re~isi 80% od ènite koi stra-daat od migrena, migrenoznite na-padi stanuvaat poretki vo spored-ba so periodot pred bremenosta. Dopodobruvawe na sostojbata, predse, doa|a kaj onie èni ~ija migrenae povrzana so menstrualniot cik-lus. Vo prvata nedela po poroduva-weto, ~esto se javuva glavobolka itoa kaj 30 do 40% od ènite. Paci-entkite treba da se sovetuvaat de-ka e poèlno da dojat, zatoa {todoeweto, kako i bremenosta, vlijaevrz podobruvawe na migrenata.

Od ona {to e poznato, migrenatane vlijae vrz ishodot na bremenos-ta. Iako, migrenata, sama po sebe ebenigna, bremenite èni koi stra-daat od migrena se izloèni na zgo-lemen rizik od arteriska i venskatromboza, preeklampsija i gestaci-ska hipertenzija. Zatoa, poèlno eda se sledi sostojbata na ovietrudnici, kako vo periodot na bre-menosta, taka i {est meseci po po-roduvaweto, zatoa {to rizikot zatromoboti~ni naru{uvawa e najgo-lem vo ovoj period.

Op{to poznato e deka vo prvototrimese~je od bremenosta, fetusote najpodloèn na vlijanieto na le-kovite koi gi zema majkata. Zatoa,najdobro e, ako e mo`no, profilak-ti~kata terapija da se prekinepred ènata da zabremeni i da sepronajde nefarmakolo{ki pristapza spravuvawe so akutnite napadi.Upotrebata na lekovi za vreme nabremenosta e opravdana samo voslu~aj koga potencijalniot benefitza majkata i bebeto gi nadminuvamo`nite rizici.

Nefarmakolo{ki tretmanNamaluvawe na frekvencijata

na napadite moè da se postigne soidentifikacija i eliminacija nafaktorite koi doveduvaat do napa-dite. Postojat nekoi dokazi dekanefarmakolo{ki tretman kako {toe: relaksacija, biofidbek i fizi-kalna terapija se bezbedni i moàtda bidat efektivni za vreme nabremenost.

Akuten tretmanTretmanot na migrena za vreme

na bremenost, so nekoi isklu~oci, eist kako i za èni koi ne se vo ovaasostojba.

Analgetici. Paracetamolot eanalgetik za kratkotrajno olesnu-vawe na umerena do sredno te{kabolka i zgolemena temperatura votekot na bremenosta i doeweto. Do-kolku paracetamolot ne obezbediefikasna kontrola, moè da se ko-risti aspirin, no samo vo prvoto i

TEMA NABROJOT

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

42

Terapija za migrena i

multipleks sklerozapri bremenostBremenosta, kako speci-

fi~na fiziolo{ka sostoj-ba, bara osobena pretpaz-livost pri primena na le-kovi, a u{te pove}e kogastanuva zbor za èni koistradaat od hroni~ni zabo-luvawa. Vo ovoj tekst e da-den kratok pregled na te-rapiskiot pristap vrz mig-rena i multipleks sklero-za kaj bremeni èni.

41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51-52.qxd 10/2/2010 1:11 PM Page 2

vtoroto trimese~je. Aspirinot tre-ba da se zema so golema pretpazli-vost pri krajot na bremenosta zatoa{to negovite efekti vrz funkcija-ta na trombocitite go zgolemuvaatrizikot od prodolèni bolki zavreme na poroduvaweto, postpar-talni hemoragii i neonatalno kr-varewe. Kako i NSAIL, i zemawetona aspirin moè da se povrze sopredvremeno zatvorawe na fetal-niot ductus arteriosus. Amerikanska-ta akademija na pedijatri prepora-~uva da se izbegnuva upotrebata naaspirinot pri doeweto. Isto taka,postoi i teoretski rizik od Rejovsindrom i naru{ena funkcija natrombocitite. Sepak, ne e verojat-no deka povremenata upotreba naaspirin od strana na majkata }epredizvika nesakani efekti.

Ibuprofen moè da se zema sa-mo dokolku dnevnata doza ne e po-golema od 600 mg. Visoki dozi naibuprofen i drugite NSAIL koi sezemaat po 30-tata nedela se povrzu-vaat so zgolemen rizik od predvre-meno zatvorawe na ductus arteriosusi oligohidramnioza. Koncentraci-jata na NSAIL vo maj~inoto mleko emnogu niska i zatoa ne vlijae na be-beto.

Generalno, upotrebata na kode-in za tretman na migrena ne se pre-pora~uva, no ne postoi verojatnostdeka povremenata upotreba vo dozikoi gi ima vo kombiniranite anal-getici bi bila {tetna za vreme nabremenost i laktacija.

Antiemetici. Buklizin, hlor-promazin, ciklizin i prohlorpera-zin se antiemetici koi se koristatvo tekot na bremenost i laktacija.Ne postojat izve{tai za nesakaniefekti od nivnata upotreba.

Domperidon i metoklopramidmoè da se koristat za vreme nabremenost i doewe. Pokraj nivnotoprokineti~ko dejstvo, tie stimuli-raat sekrecija na prolaktin i gozgolemuvaat volumenot na mlekoto.Prednost mu se dava na domperido-not, zatoa {to za razlika od metok-lopramidot, toj ne ja pominuva krv-nomozo~nata bariera.

Triptani i ergot alkaloidi.Bezbednosta na triptanite za vre-me na bremenost se u{te ne e potvr-dena, no podatocite se ohrabruva~-ki. Dokolku nieden drug tretman nee efektiven, najbezbeden za vremena prvoto trimese~je e sumatripta-not. Niskoto nivo na ekskrecija nasumatriptanot vo maj~inoto mleko,ukaùva na faktot deka negovataupotreba za vreme na doeweto nepretstavuva poseben rizik za bebe-to. Sepak, vo zbirniot izve{taj zaosobinite na lekot (SmPC) se pre-

pora~uva bebeto da ne se doi 12 ~a-sa po tretmanot, za koe vreme lekotbi se ekskretiral od organizmot namajkata. Ne postojat mnogu podatociza upotrebata na drugite triptaniza vreme na bremenost. Ergotamin idihidroergotamin se kontraindi-cirani za vreme na bremenost ilaktacija.

Profilakti~ki tretman Ako profilaksata e neophodna

zaradi ~esti, iscrpuva~ki napadi,lek od izbor e najniskata efektiv-na doza na "propranolol" (po~nuvaj-}i od 10-20 mg, dva pati dnevno).Ako za vreme na tretoto trimese~jese koristat β-blokatori, tretmanotso niv treba da se prekine dva dotri dena pred poroduvaweto i da semonitorira glikemijata kaj novo-roden~eto. β-blokatorite nese ekskretiraat vo zna~ajnikoli~ini vo maj~inotomleko i zatoa moè da sekoristat za vreme na doe-weto.

Za amitriptilinot pos-tojat protivre~ni podatocivo vrska so deformiteti naekstremitetite, nastanati poupotreba na visoki dozi za vremena bremenost, no ne postojat izve{-tai vo vrska so upotrebata na niskidozi vo tretman na bolka i migrena.Amitriptilinot se detektira vomaj~inoto mleko, no upotrebata naniski dozi ne moè da mu na{tetina novoroden~eto.

Natrium valproatot e kontrain-diciran za vreme na bremenost, za-toa {to postoi visok rizik za poja-va na abnormalnosti kaj fetusot.Negovata koncentracija vo maj~ino-to mleko e mnogu niska, pa moè dase upotrebuva za vreme na doewe.Za "topiramatot" i za "pizotife-not" ne postojat dovolno podatoci.Za "pizotifenot" nema izve{tai zanesakani efekti za vreme na bre-menost, no zaradi nedostatokot nadokazi za negovata efikasnost priprofilaksa na migrena, ne postoiindikacija za negova upotreba. Ga-bapentinot se koristi vo prvitemeseci na bremenosta kaj epilepti-~ari i nema dokazi za toa deka na-nesuva {teta na plodot, no nema po-datoci za negovata upotreba kajmigrena pri bremenost ili doewe."Metisergid" e kontraindiciranpri bremenost i doewe.

Urgenten tretmanZa da se ublaì migrenozen na-

pad pri bremenost i doewe, obi~noe dovolna vnesuvawe na 10 mg"prohlorperazin" ili 25-50 mg"hlorpromazin" i.m. zaedno so i.v.

te~nosti. Druga mo`nost e i.v. apli-kacija na 1 g "magnezium sulfat" na12 ~asa.

2. Terapija na multipleks skleroza za vreme na bremenost

Multipleks sklerozata (MS) eidiopatska, hroni~na vospalitel-na bolest na centralniot nervensistem koja se karakterizira so ne-kolku plaki na demielinizacija vo~erepniot i 'rbetniot mozok. Taa eokolu tri pati porasprostranetakaj ènite otkolku kaj maìte iobi~no po~nuva da se razviva me|u20-tata i 40-tata godina od ìvo-tot.

Do relativno docna vo 20 vek,se veruvalo deka bremenosta nega-tivno vlijae vrz stapkata na re-laps kako i progresijata na bolestavo MS. Ponovite studii pomognaada se otfrli ovoj mit. Rezultatitegovorat deka pri bremenosta brojotna aktivni lezii od MS drasti~nose namaluva, me|utoa, ovoj benefite privremen, i vo postpartalniotperiod, sostojbata na bolesta esli~na kako i pred bremenosta. Ko-risnite efekti od bremenosta vrzMS moàt da se objasnat so sostoj-baa na relativna imunosupresijapredizvikana od edinkata fetus-placenta vo bremenosta. Fetusot giposeduva i tatkovskite i maj~in-

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

43

41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51-52.qxd 10/2/2010 1:11 PM Page 3

TEMA NABROJOT

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

44

skite antigeni, i zatoa za negoviotopstanok e potreben odreden ste-pen na imunosupresija. Se smeta de-ka ovaa imunosupresija moè da sepostigne preku potisnuvawe nakletkite prirodni ubijci (NK klet-ki) i modulacija na CD4+ pomo{ni-te T-kletki. Se smeta deka MS e pr-venstveno upravuvana od Th-1 pro-inflamatorni citokini, kako {toIL-2 i TNF koi se direktno povrzaniso zgolemenata propustlivost nakrvno-mozo~nata bariera i kleto~-niot imun odgovor. Bremenosta epovrzana so Th-2 odgovor i potisnu-vawe na aktivnosta na Th-1, na {to,najverojatno, se dolì reducira-weto na aktivnosta na MS.

Vo odnos na vlijanieto na MSvrz bremenosta, nema dokazi dekabebiwata ~ii majki imale MS sezna~itelno zagrozeni. Relapsot naMS vo tekot na postnatalniot per-iod i zamorot, koj ~esto se povrzu-va so ova, moè da interferira sopovrzuvaweto na majkata so detetoili da ja vlo{i potencijalntatapostnatalna depresija, no za ovaima malku direktni dokazi.

Terapiski pristapiPostojat malku klini~ki poda-

toci za bezbednosta na tretmanitena MS vo bremenosta, osobeno zaterapiite koi se naso~eni kon mo-dificirawe na bolesta, kako in-terferon beta i glatiramer ace-tat. FDA gi smestuva interferonbeta, mitoksantron i i.v. imunoglo-bulini vo kategorijata C, vo odnosna bezbednosta za vreme na breme-nosta. Podatocite od ispituvawatana ìvotni pokaùvaat deka nemanikakvi dokazi za teratogenost privisoki dozi na interferon beta, nopokaùvaat zgolemena stapka naspontani abortusi.

Od agensite koi ja modificira-at MS, glatiramer acetat e edins-tveniot koj spa|a vo FDA kategori-jata B. Toj se pokaùva kako bezbe-den vo bremenost pri animalnitestudii, ne predizvikuvaj}i vrodenidefekti. Ovoj lek e formulirankako supkutana injekcija za sekoj-dnevno injektirawe, koja gi pottik-nuva Th-2 pomo{nite kletki. Obja-venite studii na lu|e, se u{te sepremalku za da bide sigurna nego-vata apsolutna bezbednost.

Azatioprinot e povrzan so in-trauterina retardacija na rastot,poradi {to e smesten vo FDA kate-gorijata D, iako, ne e poznato dekapredizvikuva defekti kaj novoro-den~iwata. Za metotreksat e poz-nato deka e teratogen i e povrzanso spontan abortus i zatoa treba dase izbegnuva (FDA kategorija X).

Tekovnite vodi~i sugeriraattri meseci pred planiranata bre-menost da se prekine sekoj tretmanza modificirawe na bolesta. Ako,sepak, vo periodot dodeka trae te-rapijata, se slu~i ènata da zabre-meni, poèlno e da prestane so te-rapijata poradi nedostatok na do-volno dokazi za bezbednost. Rizi-kot od relaps poradi zapirawe naterapijata moè da se nadomesti sonamalenata stapka na relapsi votekot na bremenosta. Sepak za ovanajdobro e da se diskutira so sami-ot pacient.

Upotrebata na prednizolon imetilprednizolon za akuten re-laps na MS vo bremenosta se smetaza relativno bezbedna (FDA katego-rija C). Ovie formi na kortikoste-roidi, vo golema mera se metaboli-ziraat od placentata, taka {tomnogu mal del od niv stignuvaat dofetusot. Vo minatoto postoela zag-riènost deka steroidite moàtda ja zgolemat mo`nosta od pojavana rascepeno nepce, iako, iskustvo-to pokaùva deka ovoj zgolemen ri-zik, ako voop{to postoi, e sepakmal. Sli~no na toa, se smetalo de-ka postoi rizik od supresija nanadbubre`nata `lezda kaj fetu-sot, iako ne postoi vistinski dokazza ova. Za upotrebata na simptomat-ska terapija najdobro e da se disku-tira pred bremenosta. Mnozinstvo-to simptomatski terapii vo rutin-ska upotreba moàt da se smetaatza relativno bezbedni, iako doka-zite se ograni~eni.

Drugi fakti koi treba da seimaat predvid pri spravuvaweso MS pri bremenost

Pacientkite so MS nema da ima-at osobeni te{kotii za vreme nanivnata bremenost. Kaj pacientkiso pote{ka bolest i bolest pri ko-ja e afektiran 'rbetniot mozok, mo-è da nastanat sli~ni komplika-cii kako pri povreda na 'rbetniotmozok. Bremenosta dopolnitelnomoè da ja namali mobilnosta i dago zgolemi spasticitetot kaj paci-enti so postoe~ki te{kotii pridvièwe, poradi nivnata zgoleme-na teìna i pomesten centar na ma-sa. Kaj pacienti so namalena mo-bilnost pretstoi zna~itelen rizikod tromboembolija, osobeno poradidodatniot tromboti~en rizik pribremenost. Kaj takvi pacienti mo-èbi }e treba da se razgleduvaatkako opcii ~orapi za kompresija,niski dozi na aspirin ili heparin.

Infekcii na urinarniot trakt(UTIs), ureteri~en refluks i pie-lonefritis se po~esti vo breme-nosta i ovie rizici se zgolemuvaat

kaj pacienti so MS, so postoe~kinevropatii na mo~niot meur. Kaj pa-cienti koi primenuvaat povremenasamokateterizacija moè da se javipotreba od po~esta kateterizacija.Kaj takvi pacienti moàt da bidatindicirani niski dozi na profi-lakti~ki antibiotici, bidej}i ~es-tite ili hroni~ni UTIs moè da gozgolemat rizikot od predvremenoporoduvawe.

Spravuvawe so MS za vreme napostpartalniot period

Za vreme na bremenosta, stapki-te na relapsi na MS moè da pad-nat do 70%, me|utoa, vo prvototrimese~je po poroduvaweto tiemoàt da porasnat za isto tolku.Za lekuvawe na vakvite relapsimoàt da se koristat kratki tret-mani so metilprednizolon koi sesmetaat za bezbedni pri doewe, bi-dej}i samo mali koncentracii odovoj lek se prisutni vo mlekoto. Nee poznato dali interferon beta po-minuva vo mlekoto i se prepora~u-va pri doewe da ne se koristat te-rapiski agensi za modificirawena bolesta. Podatocite za upotrebana i.v. imunoglobulinite se ograni-~eni. Prvite studii sugeriraat de-ka doeweto ne vlijae na nivoata napostpartalni relapsi, iako posto-jat podatoci deka doeweto moè daima i pozitivno vlijanie vrz MS.Potrebni se poopse`ni studii zada se proverat ovie naodi, no, tiene ja stavaat pod pra{awe upotre-bata na terapija za modificirawena MS za smetka na doeweto. Po-malku pacientki so MS sere{avaat za doewe i edna od pri-~inite za ova e èlbata povtornoda ja po~nat terapijata po porodu-vaweto.

m-r farm. Krume To{evm-r farm. Bojana Min~eva

m-r farm. Marija Zafirova

Koristena literatura1. MacGregor A. Management of migra-

ine during pregnancy. Progress in Neurologyand Psychiatry 2009; 13(5):21-24.

2. MacGregor A. Migraine in pregnancyand lactation: a clinical review. Journal2007; 33(2):83-93.

3. Sances G et al. Course of migraineduring pregnancy and postpartum: a pros-pective study. Cephalalgia2003; 23(3):197-205.

4. Brookings W, Lee M. Management ofmultiple sclerosis during pregnancy. Prog-ress in Neurology and Psychiatry 2009;13(6):9-11.

5. Lee M, O`Brien P. Pregnancy andmultiple sclerosis. Journal of Neurology, Ne-urosurgery and Psychiatry 2008; 79:1308-11.

41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51-52.qxd 10/2/2010 1:11 PM Page 4

41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51-52.qxd 10/2/2010 1:12 PM Page 5

STRUÊNTEKST

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

46

Patogenite bakterii i pokrajprogresivniot razvoj na antibakte-riskata terapija, razvija razli~nimehanizmi na rezistencija i spremanajnovite klasi na antibiotici. Po-rastot na incidencata na seriozniinfekcii predizvikani od gram po-zitivni bakterii, kako i pojavata nase pogolemiot broj multirezisten-tni gram pozitivni mikroorganizmi,pretstavuva eden od glavnite prob-lemi na antibakteriskata terapija.Potrebata za voveduvawe na noviantimikrobni lekovi na koi bakte-riite ne projavile rezistentnost eneminovna.

Streptogramini pretstavuvaatnova i edinstvena grupa antibioticiod grupata na cikli~ni peptidi.Osobeno se efikasni protiv bakte-rii koi se rezistentni na re~isi si-te antibiotici imaat mala mo`nostza nastanuvawe na rezistentnost,{to ukaùva na faktot deka ovie le-kovi imaat dobra perspektiva voborbata protiv multirezistentnimikroorganizmi koi se predizviku-va~i na najte{ki infekcii.

Hemiski sostav

Vrz osnova na svojata hemiskagradba, streptograminite se podele-ni vo dve grupi: grupa A i grupa B. Vogrupa A spa|aat polizasiteni makro-laktoni, a vo grupa B spa|aat cikli~-ni heksadepsipeptidi. Grupata A nastreptogramini se makrolaktoni,sostaveni od laktamski i laktonskivrski inkorporirani vo oksazolskiprsten. Nivnata molekulska masa eokolu 500. Pretstavnici na ovaa gru-pa se: pristanimicin Ia, pristanimicin IIb,virginiamicin M1, madumicin i grizeoviri-din. Grupata B na streptogramini seheksadepsipeptidi, odnosno cikli~-ni heksadepsipeptidi. Molekulska-ta masa im e 800. Najzna~ajni soedi-nenija od ovaa grupa se: pristamicin Ia,pristamicin Ic, i virginiamicin S10. Pristi-namicin Ia IIb se nerastvorlivi vo vo-da, ne moàt da se upotrebuvaat in-travenski (i.v.), pa nivnata upotrebae ograni~ena. Zatoa se sintetizira-ni novi polusintetski derivati koise rastvorlivi vo voda.

Denes, vo klini~kata praksa sekoristi kombinacija od pretstavnikod grupa A-kvinupristin (Q) i grupa B-dalfopristin (D), kombinacija Q/D. Oviesoedinenija se derivati sintetizi-rani od pristinamicin Ia IIb. Vo kombi-nacijata Q/D odnosot na koli~initekvinupristin i dalfopristin (Q/D) e 30:70.

Antibakteriski spektar

Streptograminite in vitro pokaù-vaat {irok spektar na dejstvuvawe,osobeno protiv gram pozitivni mik-roorganizmi, a nivnoto dejstvo pro-tiv gram negativnite i anaerobnitepatogeni mikroorganizmi e ograni-~eno. Kombinacijata Q/D, in vitro po-kaùva aktivnost protiv meticilinosetlivi i meticilin rezistentnisoevi na Staphylococcus aureusa, od-li~no dejstvuva na razni soevi nabakterii koi pokaàle rezisten-tnost prema oksacilin, eritromi-cin, ciprofloksacin, rifampicin igentamicin. Pri infekcii predizvi-kani od eritromicin rezistentni ikoagulaza negativni stafilokoki,kombinacijata Q/D se pokaà kakoisklu~itelna terapija. Q/D inhibi-torno dejstvuva i na soevite Strepto-coccus pneumoniae rezistentni napenicilin, tetraciklin, hloramfe-nikol, eritromicin, kotrimoksazol,cefoteksim i ceftriakson. Za raz-lika od drugite streptokoki, Strepto-coccus viridans e pomalku osetliv nakombinacijata Q/D. Napravenitesporedbeni studii pokaàa deka ak-tivnosta na kombinacijata Q/D pro-tiv streptokoki e pogolema ilire~isi identi~na so onaa na klarit-romicin, azitromicin, roksitromi-cin i eritromicin. Drugi studii po-kaàa superiornost na kombinacija-ta Q/D pri terapija na streptokokniinfekcii vo odnos na eritromicin,vankomicin i ciprofloksacin. Q/Ddejstvuva na Staphylococcus epidermi-dis me|utoa posle 12-24 ~asa za-beleàno e povtorno razmnoùvawei rast na bakteriite. Vo 65% slu~aina infekciite nastanati od Entero-coccus faeium, kako {to se intraab-dominalni infekcii, komplikuvaniinfekcii na koà, potko`no tkivo,zglobovi i muskuli, urinarni infek-cii kako i bakteriemiji nastanatipo kateterizacija, primeneta nakombinacijata Q/D vo dozi od 7,5mg/kg/den na sekoi 8 ili 12 ~asa, po-kaà izvonredni rezultati i ovaaterapija za ovie te{ki infekciipretstavuva terapija na izbor. Kom-binacijata Q/D dejstvuva i protivrespiratornite patogeni gram nega-tivni bakterii kako {to se: Moraxel-la catarralis, Neisseria meningitidis, Ne-isseria gonorrhoeae, Legionela pneu-mophilia i Mycoplasma pneumoniae, do-deka Enterobacteraceae, Pseudomonasaeruginosa i Acinetobacter se rezis-tentni na ova kombinacija. Anaerob-

nite bakterii: Bacteroides fragilis,Bacteroides non-fragilis, Prevotella, Pro-pionibacterium acnes se osetlivi naovaa kombinacija, dodeka Clostridiumperfringens i Lactobacillus seisklu~itelno osetlivi na kombina-cijata Q/D.

Mehanizam na dejstvo

Mehanizamot na dejstvo na kom-binacijata Q/D se bazira na faktot{to streptograminite od grupa A igrupa B ja blokiraat sintezata naproteinite, no na razli~ni stadiumina ovoj proces. Grupa A streptogra-mini vr{at inaktivacija na mestotona donorot i akceptorot na peptidiltransferaza, interferiraj}i so ka-taliti~koto mesto na enzimot. Naovoj na~in, tie blokiraat dva stepe-na na elongacija od peptidniot la-nec: ja blokiraat aminoacil-tran-sferazata na tRNK na A mestoto naribozomot i go blokiraat sozdawetona peptidni vrski so pomo{ na pep-tidil-tRNK na P mestoto na ribozo-mot. Grupa B streptogramini inter-feriraat so peptidil-tRNK na Pmestot na ribozomot, go inhibiraatsozdavaweto na peptidni vrski, {torezultira so sozdavawe na nekom-pleten peptiden lanec. Ovoj proces,isto taka, e vrzan i za mRNK i so ko-dirawe na esencijalnite masni ki-selini i prolin. Poradi vakviotmehanizam streptograminite od gru-pa A i grupa B imaat sinergisti~nodejstvo. Poedine~no gledano, strep-tograminite od grupa A i grupa B sebakteriostatici, no nivnata kombi-nacija pokaùva baktericidno dej-stvo, pa zatoa nivnata antibakteri-ska efikasnost in vitro e deset patipogolema od efikasnosta na poedi-ne~nite komponenti.

Postantibiotski efekt (PAE)

Pri infekcii predizvikani odgram pozitivni bakterii kombinaci-jata Q/D pokaùva postantibiot-skiot efekt (PAE). Postoeweto naovoj efekt dozvoluva dozirawe vointervali koga se tolerira kratkot-rajno namaluvawe na koncentracii-te na lekot pod minimalna inhibi-torna koncentracija (MIK) pome|udve dozi. Pri postoewe na gram nega-tivna infekcija ova ne vaì odprosta pri~ina {to bakteriite po~-nuvaat povtorno da se razmnoùvaat{tom koncentracijata na lekot senamali pod MIK.

Streptogramini

41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51-52.qxd 10/2/2010 1:12 PM Page 6

Mehanizam na pojava na rezistentnost na streptograminite

Kako i kaj drugite antibiotici ikaj streptograminite mo`no e da sejavi rezistentnost, koja moè da bi-de vnatre{na i/ili ste~ena rezis-tencija. Vnatre{na rezistencija sejavuva koga infekcijata e predizvi-kana od gram negativni bakterii, ka-ko na primer, enterobakteriite. Kajovie mikroorganizmi nadvore{natamembrana ja ograni~uva penetracija-ta na relativno golemite hidrosolu-bilni molekuli ~ija molekulska ma-sa e pogolema od 500, so {to se nama-luva dejstvuvaweto na streptogrami-nite, osobeno na onie od grupata B,koi imaat molekulska masa pogolemaod 800. Za ste~enata rezistencijapostojat tri mehanizmi koi ukaùva-at za nastanokot na ovaa rezitenci-ja: modifikacija na celnoto mesto,inaktivacija na lekot i modifika-cija na mestoto na penetracija vomikroorganizmite. Modifikacija nacelnoto mesto, na koe bi dejstvuvallekot, se sostoi vo metlacija na 23Sribozomskata RNK, pri {to se javuvarezistencija na makrolidi, linkoza-mini i streptogramini od grupata B,pa ovaa rezistencija u{te se nareku-va i streptogramin B fenotipna re-zistencija. Me|utoa, ovaa rezisten-cija ja nema kaj streptograminite odgrupata A. Rezistencija od tipotinaktivacija na lekot moè da sestretne kaj site streptogramini.Nastanuvawe na rezistencija zaradi

smalena penetracija e tipi~en zamakrolidnite antibiotici i strep-togramini od grupata B. Interesen efaktot deka streptogramini od gru-pata A se pootporni na pojava na re-zistencija od streptograminite odgrupata A.

Farmakokinetika

Streptograminite moàt da seprimenuvaat per os i intravenski (iv).Za parenteralna upotreba se prepora-~uva doza Q/D od 7,5 mg/kg na 8-12 ~a-sa. Quinpristinot se vrzuva za plazmaproteinite pome|u 55 i 78 %, dodekadalfopristinot se vrzuva okolu 11% i26%. Quinpristinot homogeno se distri-buira i dva do ~etiri pati podobrodifundira vo tkivoto od dalfopristinot.Metabolizmot im e brz pri {to quin-pristinot dava dva metaboliti (eden soglutation, i eden so cistein), dodekadalfopristinot dava eden metabolit do-bien so hidroliza. Najgolem del odQ/D i od metabolitite se izla~uvapreku gastrointestinalniot trakt(75-77% od dozata). Lekot glavno seizla~uva preku òl~kata, t.e. okolu70% preku fecesot, preku bubrezite15% od dozata na Q i 19% od dozatana D. Poluvremeto na eliminacija zaQ e okolu 0,9 ~asa, a za D okolu 0,75~asa. Te{ka insuficiencija na dige-rot, kako i renalna insuficiencijamoè da predizvika kumulacija na me-tebolitite na Q i D, me|utoa se pre-pora~uva namalena doza samo pri in-suficiencija na diger. Starosta napacientot ne vlijae na farmakokine-tikata na streptograminite.

Nesakani efekti od kombinacijata Q/D

Ako streptograminite se primaatvo doza od 7,5 mg/kg/den na 8 ili 12~asa , naj~esti nesakani efekti koise javuvaat se: gadewe, povra}awe,ko`ni promeni, blago do umerenozgolemeni vrednosti na bilirubin,reverzibilna mijalgija i atralgijakako i inflamacija na mestoto naaplikacija. Nesakani efekti vrzcentralniot nerven sistem, kardio-vaskularniot sistem kako i vrz bub-rezite ne se zabeleàni.

Od dosega navedenoto, moè dase zaklu~i deka streptograminite vole~eweto na infekciite, osobenoonie dobieni vo intrahospitalni us-lovi , e ogromen. Nivnata nerastvor-livost ja ograni~uva nivnata upotre-ba, no vo isto vreme pretstavuva ipredizvik vo poleto na usovr{uva-we na ovie antimikrobni lekovi.

Slavica Jurukovska, farm. spec.

Koristena literatura1. Cocito C, Di-Giambattista M, Nyssen E et al. In-

hibition of proteins syntesis by streptogramins and re-lated antibiotics. J Antimicrob Chemother 1998; (SupplA):7-13.

2. Souweine B, Mathevon T et al. Successful treat-ment of infection due to Mycoplasma homines withstreptogramins in a renal transplatant patient: 1998;26: 1233-4.

3. Lamb HM, Giggitt DP, Faulds D. Quinpristin/Dal-fopristin. A review of its use in menagement of seriousgram-positive infections. Drugs 1999; 58: 1061-97.

41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51-52.qxd 10/2/2010 1:12 PM Page 7

STRUÊNTEKST

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

48

Monoklonalnite an-titela dejstvuvaat pro-tiv razni tumorski an-tigeni koi se nao|aat napovr{inata na kletka-ta. Antitelata gi pre-poznavaat ovie antige-ni koi se proteinski mo-lekuli i se vrzuvaat zaniv. Monoklonalniteantitela se koristat zadijagnoza na malignitetumori, za sledewe nabolesta po terapijata,no i za tretman na nekoimaligni zaboluvawa.

So otkrivaweto namonoklonalnite antite-la vo 1975 god. od stra-na na Kohler i Milste-in, se otvora nova mo-derna era vo lekuvawe-to na razni vidovi kan-ceri. Ovie terapevtskiantitela se glavnastrategija za lekuvawena primarni i metastat-ski kancerni kletki, sovisok afinitet.

Monoklonalnite an-titela se sostaveni odimmunoglobulin G, kojsodrì dva te{ki i dvalesni lanci. Vo 1977god. se otkrieni prviterekombinantni antite-la, nare~eni himeri~nimonoklonalni antitela,koi imaat ~ove~ki i hi-meri~ni antitela voimunoglobulinot.

Prednosta na tera-pijata so monoklonalniantitela e vo nivnotoselektivno dejstvuvawevrz tumorskoto tkivo iminimalnata toksi~-nost.

Problemi koi se u{-te ja ograni~uvaat niv-nata primena se niskatakoli~ina na imunoglo-bulinskite antitelakoi doa|aat do tumor-

skoto tkivo, slabata di-fuzija na imunoglobu-linskite molekuli nizgolemata tumorska masai nivnoto inhibirawena rastvorlivite anti-geni, koi pri samoto vr-zuvawe so niv go spre~u-vaat vrzuvaweto za tu-morskiot antigen.

Golem problem e HA-MA (human antimouse an-tibodies), t.e. sozdavawena antitela protiv imu-niziranite himeri~nikletki, od koi se dobi-vaat monoklonalniteantitela. Tie antitelagi deaktiviraat injek-tiranite monoklonalniantitela.

Nesakani efekti odterapijata so monoklo-nalni antitela se: gade-we, povra}awe, treska,poka~ena telesna tem-peratura, op{ta sla-bost i malaksanost.Ovie nesakani dejstvase javuvaat na po~etokotna terapijata i postepe-no is~eznuvaat.

Vo klini~kata upot-reba za ne-Ho~kinovilimfomi od tip B se ko-risti monoklonalno an-titelo Rituximab, koj sevrzuva za antigenot CD20 na membranata nanezrelite ili zreliteB kletki, kako i zakletkite na limfomot.

RITUXIMAB

Struktura i dizajn

Rituximab e ~ove~-ko/himeri~no antitelo,dobieno kako rezultatna genetski inènering,i e specifi~no za B-

kleto~en povr{inskiantigen CD 20. Konkret-no:

-Rituximab e himeri~-no-~ove~ki IgG1, „kappa"antitelo so varijabilnou~estvo, izoliran od hi-mer anti-CD 20.

-Specifi~nosta zaCD 20 antigen se nao|avo varijabilniot del nahimera, dodeka ostana-tiot del od antitelotoe od ~ove~ki proizvod,dozvoluva efektivnokoristewe na komple-ment i kleto~no posre-duvana lizija in vivo.

-Koga pogolemiotdel od molekulata eproizvod na ~ove~kigen, Rituximab ima slabaimunogenost. Dosega nese otkrieni ~ove~ki an-titela nasproti himeraimunoglobulin, (HAMA-human anti-mouse immu-noglobulin antibodies) kajpacienti lekuvani soRituximab, a ~ove~ki an-tihimeri~ni antitela(HACA: human antichime-ric antibody) se utvrdenipo terapija so Rituximabkaj <1% od pacientite.

-Rituximab se sostoiod dva te{ki lanci so451 aminokiselini idva lesni lanci so 213aminokiselini, so prib-li`na molekulska te-ìna od 145 kD. Toj imaafinitet na svrzuvawekon CD 20 antigen odokolu 8,0 nM.

-Rituximab se produ-cira vo ovarijalnitekletki na kineski ham-steri (CHO: Chinesehamster ovary) i se pro-~istuva so jonoizmenu-va~ka hromatografija.Procesot na pro~istu-vawe opfa}a specifi~-

na deaktivacija na viru-si i proceduri na nivno-to otstranuvawe. Rituxi-mab e sterilen, tran-sparenten, bezboen, bezkonzervansi, te~en kon-centrat za i.v. aplikaci-ja.

Farmakologija

CD 20 e transmem-branen antigen, ekspre-siran samo od B-kleto~-nite prekursori i zreliB-kletki i e najverojat-no povrzan so regulaci-jata na B-limfocitenraste` i diferencija-cija, funkcioniraj}i ka-ko kanal na jonite Ca++.Antigenot CD 20 poka-ùva afinitet za nizaosobini koi go pravatatraktiven za terapijaso monoklonalni anti-tela na HXL, na primer:

-Se ekspresira so si-gurnost na pove}e od85% od B-kleto~niteplazmatski kletki ilidrugi normalni tkiva ise gubi koga normalniteB-kletki se diferenci-raat vo antitelni, sek-retira~ki plazmatskikletki.

-Se nao|a nad malig-nite plazmatski klet-ki, i toa kaj 20% od pa-cientite so pove}ekra-ten mielom, kaj 50% odpacientite so plazmok-leto~na leukemija i 75-100% od pacientite somakroglobulinemija naWaldenstrom.

-Moè totalno da seeliminira od organiz-mot bez da predizvikazna~itelna toksi~nost,taka {to normalnite B-kletki moàt odnovo dase vospostavat preku

Monoklonalni antitela inivna primena vo lekuvawe na ne-Ho~kinovi limfomi

41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51-52.qxd 10/2/2010 1:12 PM Page 8

diferencijacija na ma-ti~nite kletki, a pri-toa nivoata na serum-skite imunoglobulinise odrùvaat konstan-tni na postoe~kiteplazmatski kletki.

-Ne se menuva po svr-zuvawe so antiteloto inegovata ekspresija estabilna. Vo vrska sotoa, ispolnetosta na an-titeloto vrz kleto~na-ta povr{ina ostanuvakonstantna, opredelenaod ispolnetosta na eks-presiraniot CD 20. Svr-zuvaweto so antitelotoproizleguva od imuno-lo{ki procesi i indu-cira kleto~na apoptoza.

-Vo princip ne se od-deluva od kleto~natapovr{ina i ne se izoli-ra od serumot.

Tretirawe na neho~kinova limfomaRituximab vo kombi-

nacija so hemoterapija estandardna terapija za

tretirawe na ne-Ho~ki-novata limfoma, kojaim ovozmoùva na paci-

entite prodolèn ì-vot bez opasnost od re-cidiv na bolesta i nudimo`nost za lekuvawe nanapredna limfoma nagolemi B-kletki.

Pri lekuvawe na ne-Ho~kinova limfoma kajdeca, se koristat leko-vite Cyclophosphamide,Doxorubicin, Vincristine iPrednisone (CHOP) [Sted-man's Medical Dictionary,26. izd., 1995], vo kombi-

nacija so Rituximab, sog-lasno Protokolot da-den vo prodolènie:

Napomena: Informa-ciite sodràni vo Pro-tokolot se zasnovani naempiriski soznanija iistite se od informati-ven karakter.

Svetskite iskustvapokaùvaat deka za tre-tirawe i lekuvawe nane-Ho~kinova limfomakaj vozrasni i deca,nu`no se nametnuva pot-reba od primena na kom-binirana terapija na ci-

tostatici so monoklo-nalni antitela (Rituxi-mab).

Sla|ana Tentova-Peceva,dipl. farm.

JZU Klinika za detski bolesti - Skopje

Koristena literatura- http://www.rak.mk- http:/www.nature.com- http://www.mabthera.com

Protokol - R - CHOP

41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51-52.qxd 10/2/2010 1:12 PM Page 9

STRUÊNTEKST

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

50

Funkcionalnata hrana opfa}aprehranbeni proizvodi koi osven{to obezbeduvaat nutritivni efek-ti, pokaùvaat pozitivno dejstvovrz ~ovekovoto zdravje. Funkcional-nata hrana naj~esto se definira ka-ko hrana koja pokraj soodvetnite nut-ritivni efekti, e povrzana so bla-gotvorno dejstvo na edna ili pove}ecelni fukcii vo organizmot, i toa nana~in koj doveduva do podobruvawena zdravstvenata sostojba, blagosos-tojbata i/ili namaluvawe na rizikotod razli~ni zaboluvawa (Stanton isor., 2005). Definicijata za funkci-onalna hrana mora jasno da pokaèdeka funkcionalnite prehranbeniproizvodi ne pretstavuvaat lekovi-ti formi ili preparati, tuku isklu-~ivo pripa|aat vo kategorijata hra-na. Spored toa, povolnite efektivrz zdravjeto funkcionalnite pro-biotski proizvodi gi obezbeduvaatpreku ishranata. Prehranbenite pro-izvodi so funkcionalno dejstvopretstavuvaat zna~itelen segmentna globalniot pazar koj e vo kontinu-iran porast, pri {to probiotskite iprebiotskite proizvodi cvrsto sevtemeluvaat na pazarot niz svetot(Hammes i Hertel, 2002). SporedFAO/WHO, 2002, probioticite se de-finiraat kako ìvi mikroorganizmikoi dokolku se konsumiraat vo dovo-len broj, pokaùvaat povolni efek-ti za zdravjeto na doma}inot. Prebi-oticite pretstavuvaat nesvarlivisostojki na hranata koi isto taka po-zitivno vlijaat vrz zdravjeto na do-ma}inot preku stimulirawe na ras-tot i/ili aktivnosta na ograni~enbroj bakteriski kletki vo debelotocrevo (Gibson i Roberfroid, 1995). Kogaeden prehranben proizvod sodrìkombinacija od probiotici i prebio-tici, toga{ toj se narekuva sinbiot-ski proizvod (Roberfroid, 2000). Mik-roorganizmite indirektno u~estvu-vaat vo obezbeduvaweto na pozitiv-ni zdravstveni efekti na funkcio-nalnata hrana preku produkcija nabioaktivni metaboliti za vreme nafermentacijata vo prehranbeniteproizvodi. Iako probioticite i pre-bioticite pretstavuvaat esencija-len del na fermentiranite mle~niproizvodi, se zabeleùva postojanrast na funkcionalnite nemle~niproizvodi. Proizvoditelite na fun-kcionalna hrana gi deklariraat svo-ite proizvodi kako bezbedni promo-tori na ~ovekovoto zdravje. I pokraj

toa, postojat somneì koi se odnesu-vaat na op{tiot koncept i prifate-nosta na probioticite, kako i na op-ravdanosta na tvrdewata za nivniotpovolen efekt vrz zdravjeto. Ottukaproizleguva potrebata za kontinui-rano prodlabo~uvawe na znaewataod oblasta na intestinalnata mik-robiologija i obezbeduvawe na jasnidokazi za efikasnosta na probiot-skite proizvodi za potro{uva~ite.Od golemo zna~ewe e multidiscip-linarniot pristap vo slu~aj na poja-va na nov proizvod na pazarot, pri{to prvo treba da se zapazi propi-{anata bezbednost za konvenciona-len proizvod koj ne pokaùva dopol-nitelen pozitiven efekt vrz zdrav-jeto, a potoa da se pristapi i konsistematsko evaluirawe na funkci-onalniot prehranben proizvod (L.Petrusevska-Tozi and K. Mladenovska,2009).

Naj~esto, za inkorporirawe voprehranbeni proizvodi ili farma-cevtski formulacii se koristatprobiotskite vidovi koi pripa|aatna rodovite Bifidobacterium i Lactoba-cillus. Mle~no-kiselite bakterii koi

se sostaven del na jogurtot, fermen-tiranite mle~ni pijalaci i fermen-tiranata hrana, pokaùvaat pozitiv-no vlijanie vrz razli~ni funkcii voorganizmot: podobruvawe na gastro-intestinalnoto zdravje; podobruva-we na imunata funkcija preku zgole-muvawe na bioraspoloìvosta nahranlivite sostojki; redukcija nasimptomite kaj laktoza netoleran-tni individui preku sintetizirawena enzimi koi pomagaat za digestijana laktozata, kako i so namaluvawena prevalencata na alergii kaj ~uvs-tvitelnite lica i namalen rizik ododredeni vidovi na kancer. Iako,mehanizmite na probiotskoto de-jstvuvawe ne se kompletno identi-fikuvani, kako mo`ni mehanizmi voobezbeduvawe na povolni efekti zazdravjeto na ~ovekot se vbrojuvaat:promena na pH vrednosta vo gastro-intestinalniot trakt, antagonisti~-ko dejstvo vrz rastot i razvojot napatogenite mikroorganizmi prekusinteza na antimikrobni supstan-cii, natprevaruvaj}i se za receptor-nite mesta za koi se vrzuvaat patoge-nite, kako i za dostapnite nutrienti

Funkcionalni probiotski proizvodi

41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51-52.qxd 10/2/2010 1:12 PM Page 10

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

51

i faktori na rast, stimuliraj}i gorazvojot na imunomodulatornitekletki i produciraj}i laktaza (Par-vez i sor., 2006). Isto taka, poznatise istraùvawata napraveni na na-u~na osnova koi pokaùvaat deka od-redeni probiotski kulturi osven{to go podobruvaat zdravjeto na gas-trointestinalniot sistem, de-jstvuvaat pozitivno na funkcijatana respiratorniot i urogenitalniottrakt. Marteau i Shanahan, 2003, Stan-ton i sor., 2003, Brown i Valiere, 2004,go potvrduvaat pozitivniot efektna probioticite pri razli~ni zabo-luvawa: intolerancija na laktoza,dijarea, gastroenterit, inflamator-no crevno zaboluvawe (Crohn-ova bo-lest i ulcerativen kolit), sindromna crevna iritacija, namalen imuni-tet, kancer i infekcii na urogeni-talniot trakt (Stanton i sor., 2005).

Brojni avtori go istraùvaleprobiotskiot efekt vrz imuniot sis-tem dokaùvaj}i deka probioticitegi podobruvaat specifi~niot i nes-pecifi~niot imun odgovor, pri {totvrdewata se temelat na ispituva-wa izvr{eni vo in vitro uslovi, ìvo-tinski modeli i humani iskazi. Imu-nostimulativnite efekti se rezul-tat na aktivirawe na makrofagite,zgolemenoto nivo na citokini, zgo-lemenata aktivnost na kletkite-prirodni ubijci ili se dolàt nazgolemenoto nivo na imunoglobuli-ni. Primenata na probiotici odstrana na imunokompromitirani li-ca (sida, leukemija, avtoimuni zabo-luvawa), isto taka pokaùva pozi-tivni rezultati, me|utoa poradi og-rani~enite ispituvawa koi se vr{e-ni na lu|e, te{ko e direktno da sepovrzat dobienite rezultati so o~e-kuvanite efekti vrz humaniot imu-nitet. Isto taka postojat tvrdewadeka probioticite moàt da gi pro-menat alergiskite reakcii preku po-dobruvawe na za{titnata funkcijana mukozata i stimulirawe na imu-niot sistem, kako i u~estvo vo regu-lacija na hipersenzitivnite reak-cii vo nasoka na namaluvawe na vos-palitelniot proces kaj pacienti koiboleduvaat od atopi~ni egzemi ialergii na hrana (S. Parvez i sor.,2006).

Golem broj in vivo ispituvawa vokoi bile vklu~eni i lu|e upatuvaatna svojstvata na mle~no-kiselitebakterii da ja reduciraat inciden-cata, vremetraeweto i ja~inata nanekoi gastrointestinalni zaboluva-wa. Taka, razli~ni probiotski soevidejstvuvaat preventivno i pokaù-vaat zna~ajni pridobivki pri sostoj-bi, kako {to se akutnata virusna ibakteriska dijareja i dijareja pre-dizvikana od antibiotici. Naj~estisoevi koi pokaùvaat pozitivno dej-stvo vo tretman na dijarea kaj decase: L. casei, L. reuteri, B. bifidum, S. bo-ulardii i S. thermophilus . Preventivno-to dejstvuvawe, odnosno podobruva-weto na simptomite pri dijareja,probioticite go postignuvaat prekuvlijanieto na imuniot odgovor.Mle~no-kiselite bakterii ja zgole-muvaat aktivnosta na enzimot lakta-za vo crevata i kako rezultat na toagi podobruvaat simptomite kaj indi-vidui koi se netolerantni na lakto-za (S. Parvez i sor., 2006).

Probiotskite bakterii dejstvu-vaat preventivno od infekcii, taka{to se natprevaruvaat so patogenitevirusi i bakterii za vrzivnite mes-ta na epitelnite kletki ili pak goinhibiraat rastot na patogenitepreku la~ewe na bakteriocini. Vodvojno zaslepeni i placebo kontro-lirani ispituvawa kade bile vklu-~eni slu~ajno izbrani pacienti sopovtorena infekcija od Helicobacterpylori kaj koi trojnata terapija ne po-kaàla uspeh, bile vovedeni odre-deni probiotski vidovi od rodoviteLactobacillus i Bifidobacteriuum. Vklu-~uvaweto na probiotskite bakteriivo tretmanot rezultiralo so nama-luvawe na serumskoto nivo na H.pylori i pokraj negovata antimikrobnarezistentnost i podobruvawe naefektot od prethodnata terapija voiskorenuvawe na infekcijata pre-dizvikana od H. pylori (M. E. Falagas isor., 2008). Isto taka, istraùvawa-ta pokaùvaat deka primenata na od-redeni probiotski lozi moè da gipodobri simptomite kaj inflama-tornoto crevno zaboluvawe i ulce-rativniot kolit. Mle~no-kiselitebakterii go podobruvaat intesti-nalnoto dvièwe i ja spre~uvaat op-stipacijata kako rezultat na nama-luvaweto na pH vrednosta vo gastro-intestinalniot sistem. Rezultatite

koi se zasnovaat na ispituvawataizvr{eni vo in vitro sistemi, na ìvo-tinski modeli i klini~ki ispituva-wa kaj pacienti zaboleni od infla-matorno crevno zaboluvawe ukaù-vaat deka postojat probiotski vido-vi koi sami ili vo kombinacija soprebiotici ovozmoùvaat povtornoda se vospostavi mikrobiolo{kataramnoteà vo GIT i da se reduciraintestinalnata inflamacija. Me|u-toa, neophodno e op{irno i preciznopoznavawe na mehanizmot na dejstvo-to na probioticite i prebioticiteso cel da se izbere soodvetniot vidili optimalnata sinbiotska kombi-nacija koja }e ovozmoì efektiventretman kaj inflamatornite crevnizaboluvawa (M. S. Geier i sor., 2007).Istraùvawata pokaùvaat dekamle~no-kiselite bakterii deluvaatpreventivno od povtorlivi urogeni-talni infekcii, no i pokraj dokazi-te od nekolku in vitro testovi i ispi-tuvawa so eksperimentalni ìvot-ni, potrebni se ponatamo{ni istra-ùvawa koi }e gi potvrdat dosega{-nite zaklu~oci ((M. E. Falagas i sor.,2008).

Golem broj na istraùva~i vosvoite ispituvawa do{le do zaklu-~ok deka odredeni probiotici go re-duciraat nivoto na holesterolot soniska gustina i trigliceridite vocirkulacijata, iako naveduvaat raz-li~ni mehanizmi na dejstvo. Nekoiavtori pretpostavuvaat deka nama-lenata koncentracija na holesterolvo serumot se dolì na negova asi-milacija od probioticite, so {to sereducira apsorpcijata na holeste-rol vo crevata, no postojat dokazi ideka L. acidophilus moè da ja namalikoncentracijata na holesterol nesamo preku negovo asimilirawe, tu-ku i preku vrzuvawe na holesterolotza kleto~nata povr{ina. Zna~itelenbroj avtori kako moèn mehanizam zaredukcija na nivoto na holesterol gopredlagaat inkorporiraweto na ho-lesterolot vo kleto~nite membrani,dodeka pak drugi istraùva~i pretpostavuvaat deka probioticite ima-at svojstvo da vr{at enzimska de-konjugacija na òl~nite soli (Huey-Shi Lye i sor., 2009).

Vo dene{no vreme, primenata naprobiotici i prebiotici so cel zaprevencija od kancer na debelotocrevo dobiva se pogolemo zna~ewe.Za razlika od nekoi istraùva~i vo~ii tvrdewa stoi deka protektivno-to dejstvo na probioticite e nezna-~itelno, golem broj sovremeni in vivoi molekularni ispituvawa pokaù-vaat ohrabruva~ki rezultati koi setemelat na antimikrobnite svojstvana probioticite kon mikroorganizmikoi produciraat karcinogeni sup-stancii, nivnite antimutageni svoj-stva, sposobnosta da go promenuvaatprocesot na diferencijacija na tu-

41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51-52.qxd 10/2/2010 1:12 PM Page 11

STRUÊNTEKST

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

52

morite, produkcijata na masni kise-lini so kratki nizi i promena nagenskata ekspresija na tumornitekletki (Min-Tze Liong i sor., 2008).

I pokraj toa {to efektivnite do-zi za odredeni probiotski bakteriine se se u{te precizno definirani,za da se postigne pretpostaveniotefekt so pomo{ na probiotskiteproizvodi se prepora~uva tie da so-dràt visok broj na vitalni kletki.Naj~estata koncentracija koja sesretnuva vo literaturata poznatakako minimalna koncentracija na vi-talni probiotski kletki za da sepostigne terapevtski efekt so upot-reba na eden probiotski proizvod se

dviì od 106 - 107 cfu/g (bakteriskikolonii na gram proizvod). Ovoj te-rapevtski minimum probiotskiotproizvod mora da go zadovoluva sedo krajniot rok na negovata upotre-ba. Imaj}i gi predvid navedenitekriteriumi {to treba da gi zadovo-luva probiotikot, treba da se izbe-re pogodna probiotska kultura koja}e bide stabilna za vreme na indus-triskiot proces, no i vitalna vo tekna ~uvaweto na probiotskiot proiz-vod. Ispolnuvaweto na barawata socel da se proizvede efikasen pro-biotski proizvod pretstavuvaatpredizvik od tehnolo{ka glednato~ka. Vo prilog na potrebata za raz-voj na optimalna tehnolo{ka postap-ka e ~uvstvitelnata priroda na go-lem broj probiotski bakterii od in-testinalno poteklo, odnosno nivna-ta ~uvstvitelnost na razli~ni fak-tori kako {to se kislorod, zgoleme-na temperatura i izloùvawe na ki-sela sredina. Od tehnolo{ki as-pekt, za da moè eden probiotik dase inkorporira vo prehranben proiz-vod treba da pokaùva vitalnost, dabide stabilen, da manifestira spe-cifi~ni efekti vrz zdravjeto i dabide bezbeden za potro{uva~ite. Do-sega{nite istraùvawa napraveniso cel da se zgolemi vitalnosta naprobioticite za vreme na su{ewe i~uvawe opfa}aat dodavawe na sup-stancii so osmo-, termo- i/ili krio-protektivno deluvawe vo mediumotkoj e namenet za su{ewe, rast, mik-roinkapsulirawe ili primena na so-odvetni metodi za da se podobri ni-voto na preìvuvawe na probiotski-te kletki vo stresni uslovi (L. Petru-sevska-Tozi and K. Mladenovska, 2009).Odredeni supstancii kako {to sekarnitin i betain, pokaùvaat zna-~ajno za{titno dejstvuvawe za vremena procesot na liofilizirawe namle~no-kiselite bakterii, dodekapak supstancii kako saharoza i tre-haloza go podobruvaat stepenot napreìvuvawe na probioticite votek na su{ewe na kulturite (Stantoni sor., 2005). Isto taka, ~esto koris-tena tehnolo{ka metoda vo probiot-

skata prehranbena industrija pret-stavuva mikroinkapsulacijata kojaja razdvojuva aktivnata probiotskakletka od nepogodnite uslovi vosredinata so fizi~ka bariera. Vopraktikata za mikroinkapsulirawena probiotici naj~esto se koristatemulzionata metoda, ekstruzionatametoda i metodata na su{ewe so ras-prsnuvawe. Vo zavisnost od izborotna metodata i od polimerot koj sekoristi za obloùvawe na probiot-skite kletki se dobivaat ~esti~kiso razli~na golemina (5ìm – 3mm).Goleminata na dobienite ~esti~ki eparametar koj ima golemo zna~ewevo proizvodstvoto na inkapsuliraniprobiotici, bidej}i vlijae na orga-nolepti~kite svojstva na prehranbe-nite proizvodi. Soodvetniot izbor

na tehnolo{kata metoda i polime-rot za inkapsulirawe ovozmoùvadobivawe na ~esti~ki so optimalnagolemina, koi inkorporirani voprehranbeniot proizvod ne ja naru-{uvaat negovata struktura i organo-lepti~kite karakteristiki. Fizi~-koto oddeluvawe na probiotikot odsredinata naj~esto se ovozmoùva soprimena na polisaharidi od rasti-telno poteklo (skrob i modificiranskrob, arapska guma), od bakterisko

poteklo (gelan, ksantan), od ìvo-tinsko poteklo (mle~ni proteini,èlatin) i kompatibilni biopolo-meri kako kalcium alginat i k-kara-ginen (S. Rokka-P. Rantamaki, 2010).Mikroinkapsuliraweto na probiot-skite kletki pretstavuva metoda odizbor za odrùvawe na nivnata vi-talnost bidej}i preku promena na pa-rametrite i faktorite koi vlijaatna procesot moè kontinuirano dase podobruva sistemot za isporakana aktivni bakteriski kletki vodolnite segmenti na GIT. Sovreme-nite istraùvawa neophodno e da senaso~at kon iznao|awe na soodvetnimetodi za sledewe na mikroinkapsu-liranite probiotski kletki od mo-mentot na nivnata oralna isporaka,odrùvawe, prodolèno oslobodu-vawe i stimulativnoto dejstvo naimunata funkcija vo gastrointesti-nalniot sistem. Vo ramkite na idni-te istraùvawa od su{tinsko zna~e-we e vklu~uvaweto na humani in vivoispituvawa koi }e ja potvrdat efi-kasnosta na isporakata na aktivniprobiotski kletki vo vid na mikro-inkapsulirani ~esti~ki i nivnotomodificirano osloboduvawe vo GIT(R. Vidhyalakshmi i sor., 2009).

Dosega{nite nau~ni soznanija zapovolnite zdravstveni efekti naprobioticite pretstavuvaat samopredizvik za ponatamo{no nivnoprodlabo~uvawe i pronao|awe na no-vi blagotvorni dejstva povrzani sohumanoto zdravje, kako i unapreduva-we na metodite i tehnikite koiovozmoùvaat za{tita i prodolù-vawe na ìvotniot vek na aktivniteprobiotski kletki vo razli~ni agre-sivni uslovi na sredinata.

dipl.farm.Tawa Petreska-Ivanovska mr. farm.Liljana-Bogdanovska

Koristena literatura:G.R. Gibson and M.B. Roberfroid. Dietary modulation of the human colonic microflora: introducing the concept

of prebiotics. Journal of Clinical Nutrition 1995;125:1401–12.M.B. Roberfroid. Prebiotics and probiotics: are they functional foods? Journal of Clinical Nutrition 2000;

71:1682-1687. FAO/WHO. Guidelines for evaluation of probiotics in food. Joint FAO/WHO Working Group Report on Drafting

Guidelines for the Evaluation of Probiotics in Food. London, Ontario, Canada, 2002.W.P. Hammes and C. Hertel. Research approaches for pre- and probiotics: challenges and outlook. Food Re-

search International 2002;35:165-170.C. Stanton, R.P. Ross, G.F. Fitzgerald, D. Van Sinderen. Fermented functional foods based on probiotics and

their biogenic metabolites 2005;16:198-203.S. Parvez, K.A. Malik, S.A. Kang, H.-Y. Kim. Probiotics and their fermented food products are beneficial for he-

alth. Journal of Applied Microbiology 2006;100:1171-1185.M.S. Geier, R.S. Butler, G.S. Howarth. Inflammatory bowel disease: Current insights into pathogenesis and new

therapeutic options; probiotics, prebiotics and synbiotics. International Journal of Food Microbiology 2007;115:1-11.

M.E. Falagas, P.I. Rafailidis, G.C. Makris. Bacterial interference for the prevention and treatment of infections.International Journal of Antimicrobial agents 2008;31:518-522.

Min-Tze Liong. Roles of Probiotics and prebiotics in Colon Cancer Prevention: Postulated Mechanisms and In-vivo Evidence. International Journal of Molecular Sciences 2008;9:854-863.

L. Petrusevska-Tozi and K. Mladenovska. Functional probiotic and symbiotic food products – Health benefits,advances in production and evaluation. Transworld Research Network, 2009: 129-164.

Huey-Shi Lye, Chiu-Yin Kuan, Joo-Ann Ewe, Wai-Yee Fung and Min-Tze Liong. The Improvement of Hyperten-sion by Probiotics: Effects on Cholesterol, Diabetes, Renin, and Phytoestrogens. International Journal of Molecu-lar Sciences 2009;10:3755-3775.

R. Vidhyalakshmi, R. Bhakyaraj and R.S. Subhasree. Encapsulation "The Future of Probiotics"-A Review2009;3 (3-4): 96-103.

Susanna Rokka – Pirjo Rantamaki. Protecting probiotic bacteria by microencapsulation: challenges for indus-trial applications. Eur Food Res Technol 2010; 231:1-12.

41-42-43-44-45-46-47-48-49-50-51-52.qxd 10/2/2010 1:12 PM Page 12

53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd 10/2/2010 1:16 PM Page 1

REDOVNARUBRIKA

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

54

VOVEDInterakcija pretstavuva kvan-

titativna i/ili kvalitativna modi-fikacija na dejstvoto na eden lekpri prethodno ili istovremeno da-vawe na druga supstancija (lek).Pokraj prethodnoto ili istovreme-noto davawe na drugi lekovi, dejs-tvoto na lekovite moè da bidepromeneto pri prethodno ili istov-remeno davawe na hrana, alkohol,pu{ewe na cigari i drugi supstan-cii. Pojavata na interakcijata e se-koga{ prisutna koga farmakolo{-kiot efekt na dva ili pove}e istov-remeno primeneti lekovi ne e di-rektna funkcija na nivnite poedi-ne~ni efekti.

Za klini~kata praksa e mnoguva`no da se razgrani~at potenci-jalnite interakcii pome|u lekoviteod klini~ki va`nite interakcii.Za klini~ki va`na interakcija sesmeta onaa koja doveduva do neo~e-kuvana promena ili komplikacijana sostojbata na pacientot. Inte-rakciite na lekovite moàt da ima-at i povolen efekt, odnosno kakonivni rezultat se javuva podobruva-we na dejstvoto na edniot ili pove-}eto lekovi koi se vklu~eni vo in-terakcijata.

Epidemiolo{kite ispituvawana interakciite pome|u lekovitepokaàle golemi razliki vo odnosna procenkata na javuvawe na kli-ni~ki va`ni interakcii i toa vo za-visnost od pristapot i metodologi-jata koristena vo ispituvawata. In-cidencata na interakciite pome|ulekovite se dvièla od 2.2% do30% kaj hospitalizirani i 9.2% do70.3% kaj ambulantni pacienti. Go-lem broj na istraùva~i svoite zak-lu~oci za mo`ni interakcii gi zas-novale na pogre{ni parametri, nezemaj}i go predvid faktot dali pa-cientot imal simptomi koi moèleda bidat posledica na interakciipome|u lekovite.

Verojatnosta za javuvawe na in-terakciite pome|u lekovite e di-rektno proporcionalna na brojot nalekovite koi gi prima pacientot.Vo klini~ki studii e dokaàn ek-sponencijalen porast na incidenca-ta na nesakani interakcii direktnopovrzana so brojot na lekovi koi seprimaat.

Vo odnos na mehanizmot na nas-tanuvawe, interakciite moè da se

podelat na : farmacevtski , farma-kodinamski i farmakokinetski in-terakcii.

Farmacevtskite interakcii(inkompatibilnosti) se slu~uvaatvo in vitro uslovi (vo ist {pric, {i-{e). Lekovite dejstvuvaat edni nadrugi na toj na~in {to edniot iliobata se inaktiviraat. Mehanizmi-te na nastanuvawe na farmacevt-skite interakcii se hemiski.

Farmakodinamski interakciise onie vo koi dejstvoto na eden leke promeneto poradi prisustvoto nadrugiot lek na mestoto na negovotodejstvo. Vo nekoi slu~ai interakci-jata e posledica na direktnoto dej-stvo na lekot vrz receptorot, no po-~esto pokraj ovoj mehanizam e vklu-~ena interferencija so biohemiskii fiziolo{ki mehanizmi.

Farmakokinetski interakciise onie vo koi po pat na razli~nimehanizmi eden lek ja menuva ap-sorpcijata, distribucijata, metabo-lizmot (biotransformacijata) ilieliminacijata na drugiot lek. Pora-di postoewe na golemi interindi-vidualni varijacii vo odnos naovie procesi, moè da se predvidatfarmakokinetskite interakcii, none i nivniot intenzitet. Dosega{-nite soznanija pokaùvaat deka ipokraj nivnata relativno visokaincidenca na javuvawe, pote{kiklini~ki posledici retko se javu-vaat.

Antibioticite se lekovi koimnogu ~esto se primenuvaat istov-remeno so drugi lekovi. Isto taka,~esto e indicirana primena na dvaili pove}e antibiotici so cel dase postigne uspe{no lekuvawe nainfekcijata. Poradi toa kaj ovaagrupa na lekovi postoi mo`nost odjavuvawe na klini~ki va`ni inte-rakcii i toa kako pome|u samite an-tibiotici, taka i so drugi lekovikoi prethodno ili istovremeno seprimenuvaat so niv.

ISTOVREMENA PRIMENA NA POVE]EANTIBIOTICI

Odlukata za istovremena upot-reba na dva ili pove}e antimikrob-ni lekovi treba da e zasnovana naspecifi~no definiranata situaci-ja na pacientot i racionalnosta naupotreba od farmakolo{ki aspekt.Za da se izvr{i izborot na adekvat-

na kombinacija na antibiotici ,potrebno e poznavawe na potencija-lot za javuvawe na interakcii po-me|u antimikrobnite lekovi. Kakorezultat na interakciite pome|uantimikrobnite lekovi moè da sejavat promeni vo dejstvoto vrz mik-roorganizmite so zgolemuvawe ilinamaluvawe na antimikrobnoto dej-stvo, nesakani dejstva vrz organiz-mot, zbirna ili potencirana tok-si~nost na lekovite.

Istovremenata upotreba na po-ve}e antimikrobni lekovi e oprav-dana vo slednite slu~aevi:

1. Empiriska terapija na te{kiinfekcii predizvikani od nepoz-nat pri~initel;

2. Terapija na me{ani infekcii; 3. Postignuvawe na antibakteri-

ski dejstvo (sinergizam) vo tretma-not na specifi~ni infekcii;

4. Prevenirawe na brz razvoj narezistencija na mikroorganizmite.

5. Namaluvawe na dozata na tok-si~ni antimikrobni lekovi.

Za empiriska terapija na te{kiinfekcii od nepoznat pri~initelneophodno e dobro poznavawe na ti-pot na infekcijata, mikrobiolo{-kiot aspekt na infekcijata i spek-tarot na dejstvo na upotrebeniteantimikrobni lekovi. Kaj nekoite{ki infekcii neophodno e predpostavuvaweto na mikrobiolo{ka-ta dijagnoza so dadenite lekovi dase postigne antimikrobno dejstvovrz pogolem broj na mikrorganizmi.Na primer kaj pacienti so te{kapnevmonija, makrolidni antibioti-ci se koristat za da se postigne an-timikrobno dejstvo protiv Mycop-lasma , a cefuroksim za da se pos-tigne antimikrobno dejstvo protivpnevmokoki i gram-negativni pato-geni mikroorganizmi. Prolongiranaempiriska administracija na pove-}e antimikrobni lekovi so {irokspektar treba da se odbegnuva pora-di mo`nosta od javuvawe na toksi~-nost, superinfekcija i selekcija namikroorganizmi koi pokaùvaat re-zistencija kon golem broj na lekovi.Celta na terapijata so antimikrob-ni lekovi treba da bide upotrebana lekovi koi dejstvuvaat selektiv-no na mikroorganizmite koi se pri-~initeli na infekcijata i lekovikoi davaat najmalku nesakani dej-stva vklu~uvaj}i gi i dejstvata vrznormalnata bakteriska flora.

Bezbednosni i terapiski aspektina istovremena upotreba na pove}e antibiotici

53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd 10/2/2010 1:16 PM Page 2

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

55

Pove}e od eden antimikrobenlek e obi~no potreben vo terapijana intra-abdominalni, hepatalni iabscesi vo mozokot i kaj nekoi geni-talni infekcii bidej}i tie naj~es-to se od me{an aeroben-anaerobentip. Ovie i drugi me{ani infekciinaj~esto ne moè da bidat eradici-rani so antimikrobniot spektar naeden antibiotik.

Istovremenoto davawe na dvaili pove}e antibiotici moè da re-zultira so sinergisti~ki, antago-nisti~ki ili indiferenten efekt.Kombiniraweto na antimikrobnitelekovi koi imaat sinergisti~kiefekt se pokaàlo kako podobro odkolku davaweto samo eden antimik-roben lek vo terapijata na nekoiinfekcii. Najdobar primer za si-nergisti~ko dejstvo na antimikrob-ni lekovi e kombiniraweto na sul-fonamidite i trimetoprim koi narazli~ni mesta dejstvuvaat vrz in-hibicijata na sintezata na folativo bakteriskata kletka. Odli~no edokumentirano i sinergisti~kotodejstvo na penicilin i streptomi-cin ili gentamicin kaj pacienti soenterokokov endokarditis. Vo in vit-ro uslovi penicilinot ima bakteri-ostatsko dejstvo vrz enterokokite,dodeka vo kombinacija so strepto-micin ili gentamicin ima bakteri-cidno dejstvo. Poradi toa, pri tret-man na enterokokov endokarditissamo so penicilin ~esto se javuvarelaps na bolesta, dodeka kombina-cijata so streptomicin ili gentami-cin ima mnogu podobar kurativenefekt. Kombiniraweto na penici-lin so streptomicin ili gentami-cin ima sinergisti~ki efekt vo invitro uslovi i vrz viridans streptoko-ki. Vo animalni modeli, kombinira-weto na dvata antibiotici dovedu-va do eradikacija na bakteriite odvalvularnite vegetacii mnogu pobr-

gu otkolku penicilinot sam. Tret-man vo traewe od dve nedeli sokombiniraweto na penicilin istreptomicin se pokaàlo ednakvoefikasno so tretman vo traewe od 4nedeli samo so penicilin. Kombi-niraweto na beta-laktamski anti-biotici i aminoglikozidi se poka-àlo korisno vo terapijata na in-fekcii so Pseudomonas aeruginosabidej}i tie imaat sinergisti~kiefekt i ovozmoùvaat eradikacijana najgolemiot broj na soevi na Pse-udomonas. Kombinacijata pome|uflucitozin i amfotericin B poka-ùva sinergisti~ko dejstvo protivCryptococcus neoformans vo in vitrouslovi i na animalni modeli na in-fekcija. Isto taka, kombinirawetona ovie dva leka mnogu pobrzo dove-duva do sterilizacija na cerebros-pinalniot likvor kaj pacienti soAIDS koi imaat kriptokokov menin-gitis.

Najdobar primer za kombinira-we na dva ili pove}e antimikrobnilekovi so cel da se prevenira brzrazvoj na rezistencija na mikroor-ganizmite e davaweto na pove}e an-timikrobni lekovi vo terapija natuberkuloza. Na ovoj na~in se spre-~uva razvojot na rezistencija i seovozmoùva pogolema efikasnostna terapijata. Drugi primeri se do-davaweto na drug antimikroben lekna terapijata so rifampicin kaj pa-cienti so stafilokokov osteomie-litis ili valvularen endokarditisi kombiniraweto na pove}e anti-mikrobni lekovi vo terapijata nainfekcii predizvikani so Helico-bacter pylori.

So davaweto na dva ili pove}eantimikrobni lekovi moè da sepostigne namaluvawe na dozata natoksi~ni antimikrobni lekovi. Prikombiniraweto na flucitozin i am-fotericin B kaj pacienti so kripto-

kokov meningitis pokraj toa {to sepostignuva sinergisti~ki efekt ekonstatirano deka eradikacija napri~initelot moè da se postigneso pomali dozi od kolku koga lekotse dava sam.

Istovremenoto davawe na dvaili pove}e antimikrobni lekoviima i svoi nedostatoci kako {to se:zgolemen rizik od javuvawe na tok-si~ni dejstva, selektivno razmno-ùvawe na mikroorganizmi koi serezistentni na pove}e lekovi, era-dikacija na normalnata bakteriskaflora i javuvawe na superinfekciii zgolemena cena na terapijata. Tre-ba da se prezemat posebni merki napretpazlivost koga na antimikrob-ni lekovi so baktericidno dejstvoim se dodava bakteriostatik. Voovie slu~ai, kako kraen rezultat~esto se javuva bakteriostatsko dej-stvo. Se smeta deka ovoj antagoni-zam me|u antimikrobnite lekovi ne-ma zna~ewe kaj pacienti koi imaatso~uvani odbranbeni mehanizmi.Me|utoa, kaj pacienti kaj koi bakte-ricidniot efekt e isklu~itelnovaèn za izlekuvawe na infekcija-ta, antagonizmot me|u antimikrob-nite lekovi moè da bide pri~ina iza potencijalno opasni po ìvot re-akcii (primer: kaj pacienti so me-ningitis, endokarditis, gram-nega-tivni infekcii kaj neutropeni~nipacienti). Vo literaturata e opi-{ano deka terapija na pnevmokokovmeningitis so penicilin rezultira-la so fatalen zavr{etok kaj 21%od tretiranite pacienti, a kaj paci-entite na koi im bil dodaden hlor-tetraciklin vo terapijata, fatalenzavr{etok bil konstatiran vo 79%od slu~aite.

Doc. d-r Nikola Laba~evski, Medicinski fakultet,

Institut za farmakologija - Centar za nesakani efekti

53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd 10/2/2010 1:17 PM Page 3

PRIJAVA ZA NESAKANI DEJSTVA

NA LEKOVI

I. INFORMACIJA ZA NESAKANOTO DEJSTVO

2. Datum na ra|awe

4-6 Po~etok na nesakanoto dejstvo

1. Inicijali na pacientot

1a. Dràva

Den

Mes God

2a.Vozrast godini

3.Pol

Den

Mes God

7 + 13 OPI[ETE GO NESAKANOTO DESTVO (-A) (vklu~uvaj}i i relevantni podatoci od izvedeni testovi/laboratoriski analizi)

POVRZANOST POME\U NESAKANOTO DEJSTVO I SUSPEKTNIOT LEK 1. Sigurna 2. Verojatna 3. Mo`na 4. Malku verojatna 5. Ne moè da se klasificira

8-12 ISHOD OD NESAKANOTO DEJSTVO

Ozdravuvawe bez posledici

Ozdravuvawe so posledici

Nesakano dejstvo vo tek

Smrt

Nepoznat

II. INFORMACIJA ZA SUSPEKTNIOT LEK (LEKOVI)

14. SUSPEKTEN LEK (za{titeno i generi~ko ime na lekot)

20. DALI REAKCIJATA ISÊZNA PO PREKINUVAWETO NA LEKOT

DA NE Nepoznato

15. DNEVNA DOZA

16. Na~in (-i) na aplikacija

17. INDIKACIJA ZA UPOTREBA

21. DALI REAKCIJATA SE JAVI POVTORNO PO POVTORENATA PRIMENA NA LEKOT

DA NE Nepoznato

18. DATUM NA TERAPIJATA (od / do)

19. VREMETRAEWE NA TERAPIJATA

III. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I ANAMNEZA

22. ISTOVREMENA UPOTREBA NA DRUGI LEKOVI I DATUM NA APLIKACIJA (ne se vklu~uvaat lekovite upotrebeni za tretman na nesakanoto dejstvo) 23. DRUGI RELEVANTNI PODATOCI (pr. dijagnosti~ki proceduri, alergija, bremenost i dr.)

IV. INFORMACIJA ZA PROIZVODITELOT I PODNOSITELOT NA PRIJAVATA

24a. PROIZVODITEL (ime i adresa) 24b. Broj na serijata na lekot

24c. Datum na prijavata

24d. Izvor na prijavata

Bolnica Von bolni~ki izvor

Op{t doktor

Doktor specijalist

Drugo

25. Tip na prijava

Spontana

Od klini~ka studija

Celno monitorirawe na podnoslivosta na lekot

26. Podnositel na prijavata: Ime i Prezime: Specijalnost: Adresa: Kontakt telefon:

Podatocite koi gi sodrì popolnetiot pra{alnik se doverlivi i se upotrebuvaat za sledewe na nesakanite dejstva vo R.Makedonija. Za popolnuvawe na prijavata dovolno e samo somnevawe deka zabeleànata pojava e nesakano dejstvo na primenetite lekovi.

INSTITUT ZA PRETKLINI^KA I KLINI^KA FARMAKOLOGIJA SO TOKSIKOLOGIJANACIONALEN CENTAR ZA SLEDEWE NA NESAKANI DEJSTVA NA LEKOVI

MEDICINSKI FAKULTET, SKOPJE REPUBLIKA MAKEDONIJA

50 DIVIZIJA 6 1000 Skopje / Tel. 02 - 3 111- 828 Faks. 02 - 3 111-828 E-mail: [email protected]

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

56

53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd 10/2/2010 1:17 PM Page 4

Dozirawe

Kineskite medicinski podatoci tradicionalnoposo~uvaat na upotreba na 6 do 12 g ekstrakt dnev-no. No, sepak, doziraweto }e zavisi od formata napreparatot (tableti, kapsuli, granuli ili eks-trakt) i nivnata cel na koristewe.

Agaricus bisporus – [ampiwon(fam: Agaricaceae)

Dobro poznatiot {ampiwon e naj~esto kulti-viraniot vid niz svetot koj se koristi vo ishrana-ta. Toj e odli~en izvor na vitaminite od grupata B,osobeno na riboflavinot (vit. B2), no, isto taka ina minerali, kako K, Se i Cu. Iako obi~no se smetadeka ima pomala nutritivna i medicinska vred-nost od onie vidovi koi predominantno se sre}a-

vaat vo Azija, sepak, toa ne e to~no. Ovaa gaba po-seduva isto ili vo nekoi slu~ai u{te pove}e an-tioksidansi od nejzninite mnogu poskapi rivali,Grifola frondosa i Tricholoma matsutake, dvete visokopozicionirani vo japonskata narodna medicina inau~nite istraùvawa. Vo prilog odat i mnogutestudii koi gi istraùvale i potvrdile aktivnos-tite na komponentite kako {to se 1-okten-3-ol i10-okso-trans-8-dodekanskata kiselina so anti-mikrobni efekti (11).

GABIso terapevtski potencijal vo Republika Makedonija

"Neka hranata bide tvoj lek, a lekot tvoja hrana" -

Hipokrat

Gabite se nezavisna grupa me|u sitepostoe~ki organizmi. Ne se rastenija vobotani~ki smisla, no ne moàt da sesmestat i me|u ìvotnite. Ne im e pot-rebna fotosinteza.

Tie se misteriozni od po~etokot nasvetot. Vtoro prodolènie

Ganoderma lucidum - dabova sjajnica

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

57

53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd 10/2/2010 1:17 PM Page 5

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

58

Koristena literatura1. Kenneth J. REISHI: Ancient herb for modern times. Sylvan Press, 19922. "Lingzhi". In Pharmacology and Application of Chinese Materia Medica, Vol. I. ChangHM and But RPH, eds. World Scientific: Singapore, 642, 1986.3. Stanislaus CS. LingzhiMedicine of Kings. New Editions Health World, 38-41, June,19954. Stavinoha WB, et al. Study of the anti-inflammatory activity of Ganoderma lucidum. Pre-sented at the Third Academic/Industry Joint Conference (AIJC), Sapporo, Japan, 1990.5. Lin JM, Lin CC, Chiu HF, Yang JJ, and Lee SG. Evaluation of the anti-imflammatory andliver protective effects of anoectochilus formosanus ganoderma lucidum and gynostemmapentaphylum in rats. Am J Chi Med, 21:59-69, 1993. 3215, 1985. 6.Chang S.T.(2007).Medicinal mushrooms as a Good Sourse of dietary Supplements forHIV/AIDS Patients, International journal of medicinal mushrooms, pp. 189-190.7. Hackman R. M., Mack P.C., Vinall R. L., Burich R. A., Fujii H., De Vere White R.W.(2007). A Mushroom Mycelia-Soy Extract (GCP) as a Complementary Therapy for Tre-atment of Prostate Cancer, International journal of medicinal mushrooms, pp.207.8. Chang S., Miles P. G., (2004)Mushrooms: Nutritional value, Medicinal effect, Environ-mental impact, pp.45, 46

9. Mizuno, T.,: Reishi Mushroom, Recent Development of Phisiologically Food, (1996),pp.319-33010. Kent D., Sheridan C. M., Tomkinson, White S. J., Hiscott P., Yu Lugang, GriersonI.,(2003), Edible www.lib.bioinfo.pl11. Beelman R. B., Royse D. J., Chikthimmah N. (2003), Bioactive Components in ButtonMushroom Agaricus bisporus (J. Lge) Imbach (Agaricomycetideae) of Nutritional, Medici-nal, and Biological Importance , International Journal Of Medicinal

Mushrooms, www.begellhouse.com/journals/12. Grube BJ, Eng ET, Kao Y–C, Kwon A, Chen S (2001) White button mushroom phytoc-hemicals inhibit aromatase activity and breast cancer cell proliferation. J Nutr. Internet13. Song C., Yang B., Jeong S., Cho Y., Koyyalamudi S. R., Pang G., Wong P., (2007) In-gestion of Agaricus bisporus Lowers Blood Triglyceride and Total and Low-Density Lipop-rotein Cholesterol Levels in Hyper;ipidemic Rats, International journal of medicine, pp.35314. Grzywnowicz K., Sobczyk K., Socala K., Jaszek M., (2007), Natural Inhibitors of As-paragine Proteases from Mushrooms as Bioactive Metabolites of Potential Medicinal Va-lue, International Journal of Medicinal Mushrooms, pp.30715. Karaman, M., Mimica-Dukic, N., Knezevic, P. N., Matavulj, M. N., 2007, Antioxidativeand Antibacterial Activity of Some Lignicolous Basidomycetous Fungi from Serbia, Inter-national Journal of Medicinal Mushrooms, pp.330-331

Antioksidantna aktivnost

Poslednite godini se slu~uva ekspanzija na is-traùvawata koi }e gi rasvetlat i potvrdat soz-nanijata za sposobnosta na produktite na medicin-ski va`ni gabi koi ja {titat kleto~nata DNA odoksidativni o{tetuvawa. Edno ispituvawe na eks-trakti od plodni tela na devet voobi~aeni gabi,so upotreba na gel elektorforeza demonstriralonajsilna antioksidativna aktivnost na ladno eks-trahiranite vodeni ekstrakti na A.bisporus (8).Toa zna~i deka aktivnite komponenti imaat ko-mercijalen potencijal kako dietetski dodatocikoi }e gi onevozmoàt nesakanite efekti pri te-rapija na koronarna srceva bolest, tumori i nevro-degenerativni bolesti povrzani so stareeweto.Moàt i da go olesnat razvivaweto na tretman kojneselektivno }e gi obnovi o{tetu-vawata na DNAkako posledica na radio i hemoterapija.

Antihiperlipidemi~ni efekti

Nutritivnata vrednost na A.bisporus e dobrodokumentirana od aspekt na vitamini, minerali,elementi vo tragovi, vlakna i fenolni komponen-ti. No, mnogu pomalku studii se vr{eni vo pravecna determinirawe na zdravstven benefit prekuvlijanieto na ovaa gaba vrz rizik faktorite zakardiovaskularni bolesti, kako {to se nivoto natrigliceridi, vkupniot i LDL-holesterol. Rezul-tatite koi }e gi navedam se objaveni minatata go-dina, a studijata e tokmu od ovoj karakter. Se ap-liciral A.biosporus vo forma na pra{ok kaj lipi-demi~ni, normalni i kontrolni staorci. Ona {to eva`no e zna~itelna redukcija na totalniot holes-terol, LDL i porast na HDL, bez zna~ajni promenina vrednostite na trigliceridite vo krvta kaj li-pidemi~nite primeroci. Evidentirani se namalenaterogen indeks, kardijalen rizik faktor, nama-lena masa na hepar. Zaklu~eno e deka, ingesti-ra-weto na A.bisporus ja namaluva lipidemijata i po-zitivno vlijae na holesterolniot metabolizam ina toj na~in vodi kon redukcija na rizikot za ko-ronarna arteriska bolest (13).

Antitumorni efekti

In situ estrogen dobien so aromataza (estrogensintetaza) ima dominantna uloga vo tumorskata

priliferacija kaj human karcinom na dojka kaj è-ni. Istraùvawe vo 2001 godina, demonstrira de-ka ekstraktite od A.bisporus predizvikuvaat zna-~ajna dozno zavisna supresija na aktivnosta naovoj enzim. Negovata kinetika otkriva kombinira-na inhibicija, {to sugerira na prisustvo na pove-}e inhibitori ili pove}e od eden mehanizam na in-hibicija. Aktivnite komponenti bile rastvorlivivo voda i stabilni na visoka temperatura (12).

Lektinite na A.biosporus ispituvani in vitroimaat anti proliferativna aktivnost. Moàt dase vrzat za epitelot na retinalniot pigment koj ig-ra glavna uloga vo nastanuvawe na proliferativ-na vitreoretinopatija. So toa go inhbiraat razvo-jot na bolesta bez pojava na citotoksi~nost (10).

Agaricus bisporus – [ampiwon

Denes vo svetot se poznati i nau~no opi{aniokolu 100 000 vidovi gabi, no, so ogled na toa de-ka gabite se edna od najslabo istraènite grupiorganizmi, se procenuva deka gi ima okolu 1,5 mi-lioni vidovi. Tokmu ova e i pri~ina za neiskoris-tenosta na potencijalnite bogatstva kako od hran-liv, taka i od terapevtski aspekt, no, isto taka ipottik za {to pogolema angaìranost okolu prona-o|awe, identifikuvawe i iskoristuvawe na toabogatstvo.

kraj

53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd 10/2/2010 1:17 PM Page 6

U{te vo 1990 godina e defini-ran konceptot na farmacevtskatagrià, kade fokusot na farma-cevtskata praktika od stroga na-so~enost kon lekot (kvalitet, na-bavka, izdavawe, administracija),postepeno se pomestuva kon boles-ta na zaednicata (grià za ishodotod ordiniranata terapija od stra-na na lekarot- koncept na klini~-ka farmacija), dodeka vo sovreme-nite aspekti na op{testvoto, fo-kusot e naso~en na samiot pacient.

Orientacijata kon ishodot naterapijata e bazirana na sorabot-kata, sistematskiot pristap vofarmakoterapijata, sekojdnevniteaktivnosti, kako i drugite dimen-zii na kvalitet na ìvotot, {to seodnesuvaat na zdravjeto. Ishodotod farmakoterapijata moè da bi-de izlekuvawe, zabavuvawe iliprevencija na bolesta, odnosnootstranuvawe, namaluvawe iliprevencija na simptomite.

Farmacevtskata praktika, giopfa}a site aktivnosti na farma-cevtot vo sistemot na zdravstvenaza{tita, povrzani so farmacevt-skite uslugi, farmacevtskata gri-à i farmacevtskite proizvodi.Profesionalnite aspekti na far-macevstkata praktika zavisat odsistemot na zdravstvenata za{ti-ta, politikata na zdravstvenaza{tita, politikata so lekovite,kako i resursite i menaxmentot nazdravstveniot sistem. Sovreme-niot koncept na farmacevtskatapraktika e razraboten od stranana Svetskata zdravstvena organi-zacija i Me|unarodnata farma-cevtska federacija, a e defini-ran vo dokumentot *Razvoj na far-macevtskata praktika - negata napacientot vo fokus*.

Farmacevtskata praktika podrazbira:

1. Farmacevtska grià2. Farmacija bazirana na

dokazi3. Posvetenost (fokusira-

nost) kon pacientot4. Zdravstvena za{tita na

hroni~nite pacienti5. Samomedikacija6. Obezbeduvawe na kva-

litet na farmacevtskitezdravstveni uslugi

7. Klini~ka farmacija8. Postmarketin{ko sle-

dewe na nesakanite dejstvana lekovite

Navedenite segmenti od far-macevtskata praktika ne se strogorigidni. Farmacevtskata praktikabara dobro strukturirani resursi,izvedba na samiot proces, vo sog-lasnost so principot na odnapredpostaveni celi ({to treba da sepostigne), odnosno odnapred pos-taveni indikatori - brojki, vo od-nos na retrogradno istraùvawe,kako i za relativno to~no predvi-duvawe vo idnina ili sledewe nao~ekuvani ishodi od tipot na kli-ni~ki parametri, ekonomski para-metri, za finalno generalizira-we na nivo na humanisti~ki indi-katori.

Odovde se zaklu~uva deka e ne-ophodno postojano istraùvawe naoblasta na farmacevtskata prak-tika so marketing alatkite (vosoglasnost so principite koi va-àt za uslu`nite dejnosti), zara-di sobirawe na jasni dokazi za ko-risnosta na samite uslugi, odnos-no utvrduvawe na nedostatocite islabostite na samata usluga (bilovo strukturata, ili vo procesot naizveduvawe).

Samata usluga vo aptekata, pok-raj toa {to prvenstveno treba da epostavena i razviena vo soglas-nost so odnapred postavena jasnacel, treba da e fokusirana na sa-miot pacient/klient na aptekata.

Sekoga{ za uslugite trebada bide dokaàno deka se:

Efektivni vo postignu-vaweto na celta

Soodvetni za davawe,vo najgolem broj apteki (so-cijalna sredina, finansiskastruktura, nivo na obrazova-nie...)

Odgovaraat na potrebi-te i o~ekuvawata na korisni-cite

Tro{o~no-efektivni(nizok tro{ok, visok efekt)

Taka, pri sekojdnevnatarabota (postoe~ka usluga),ili ako treba da se vovedenova usluga vo aptekata, os-novnite pra{awa na koi tre-ba da se odgovori se:

Dali moè da se izvr{i(efikasnost)?

Dali ima efekt (efek-tivnost)?

Dali uslugata e tro{o-~no-efektivna?

Mihail Minov, farm. specEURO-FARM

Amerikanskoto zdruènie nafarmacevti gi definira profe-sionalnite aktivnosti na far-macevtskata praktika na sledni-ov na~in

Farmacevtska praktikaF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

59

53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd 10/2/2010 1:17 PM Page 7

53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd 10/2/2010 1:17 PM Page 8

53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd 10/2/2010 1:17 PM Page 9

53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd 10/2/2010 1:18 PM Page 10

53-54-55-56-57-58-59-60-61-62-63.qxd 10/2/2010 1:19 PM Page 11

64.qxd 10/2/2010 1:24 PM Page 2

Фармацевтски Информатор

Documents

Transcript of Фармацевтски Информатор