Одговори од Светото Писмо на најсуштинските животни...

1

Odgovori na najsu{tinskite ìvotni pra{awa direktno od samiot izvor na

otkrovenieto Bo`jo, od svetite knigi na Stariot i Noviot Zavet

(Sveto Pismo / Biblija) Ovie odgovori Вi ovozmoùvaat da navlezete podlaboku vo

sodrìnata na Svetoto Pismo, da nau~ite kako da go ~itate, kako duhovno da se hranite od nego za toa da vi stane nerazdelen sopatnik, sogovornik i patokaz po patot na ostvaruvaweto na va{eto spasenie (osloboduvawe od duhovnata uspienost, sebenepoznavaweto, Bogonepoznavaweto, zloto, grevot, smrtta. . .).

Biblijata moè da ja ~itaete sami, no i zaedno so va{ite vo Hrista bra}a i sestri od crkovnata zaednica, so va{ite roditeli, deca... ubavo e da razmisluvate zaedno, da se molite zaedno i Bo`jata ovistinuva~ka sila (blagodat) na Svetiot Duh }e bide vo vas i odvnatre }e ve prosvetuva, upatuva, ute{uva, raduva, hrani.

Koga }e go pronajdete odgovorot na va{eto pra{awe vo Odgovorite, toga{ spred naso~uvaweto na krajot od bibliskiot stih (primer: Jovan. 3, 16; Isaija. 58), pronajdete go celiot kontekst vo Biblijata i pro~itajte go vnimatelno.

Za pozadlabo~eno objasnuvawe i tolkuvawe na bibliskite sodrìni obratete se do va{ite duhovni rakovoditeli, parohiski sve{tenici, verou~iteli, poupateni bra}a i

sestri i posetuvajte gi predavawata po veronauka koi se odrùvaat vo ramkite na Crkovnite Op{tini.

Ovie Odgovori moète da gi fotokopirate, da gi ispratite po e-mail (доколку ги имате во електронска верзија) i da gi podarite/ испратите na site {to po va{a procenka imaat potreba od zdrava duhovna hrana.

Se odlu~ivme na ovoj na~in na rasprostranuvawe zatoa {to sekoj ~len na Crkvata (novozavetniot narod Bo`ji) }e moè da dade svoj pridones vo 1. {ireweto na Vistinata Bo`ja, 2. vo svedo~ewe na Patot na spasenieto i Carstvoto Bo`jo i 3. vo duhovnata obnova i vrednosnata prerodba na na{iot narod.

Va{, vo Hrista, brat,

prezviter Ivica Todorov

1. Zo{to postoi Svetoto Pismo (Biblijata) ? Celoto Pismo (pod Pismo se podrazbiraat svetite knigi na Stariot i Noviot Zavet) e od Boga vdahnoveno i e polezno za 1. pouka, 2. za izobli~uvawe, 3. popravawe i 4. pou~uvawe vo pravdata za da bide Bo`jiot ~ovek sovr{en i goden za sekoe dobro delo. /2. Tim. 3, 16/ ...Jas Sum Gospod, Bog tvoj, koj te u~i na dobro. /Isa. 48 - 17/ A se, {to be{e porano napi{ano, za na{a pouka be{e napi{ano, ta preku trpenieto i preku utehata od Pismata da imame nade`. /Rim. 15,4 /

2

Da ne se oddeluva od ustata tvoja ovaa kniga na zakonot; tuku pou~uvaj se od nea dewe i no}e za da razbere{ kako }e go izvr{uva{ se ona {to e napi{ano vo nea; zo{to toga{ ti }e ima{ uspeh vo pati{tata tvoi i umno }e postapuva{. /Isu. 1, 8/

Bla`en e onoj, {to ne go sledi sovetot na bezbo`incite, ne zastanuva na pat na gre{nici i ne sedi vo dru{tvo na razvrtnici, tuku mu omilel Zakonot Gospodov i za zakonot Negov dewe i no} gri`livo razmisluva; toj e kako drvo posadeno kraj voda izvorska, koe svojot rod go dava navreme i ~ij list ne venee i vo se {to pravi, napreduva. /Psalm 1, 1 - 3 /

2. Za kogo e nameneto Svetoto Pismo? ...proro{tvata, pak, ne se za onie koi ne veruvaat, tuku za onie {to veruvaat. /1. Kor. 14, 22/ 3. Kako e pi{uvano Pismoto ? Bog, Koj vo staro vreme, otkako mnogupati i na mnogu na~ini im zboruva{e na ocite na{i preku prorocite... /Evr. 1, 1/

...mu re~e Gospod na Mojseja: Zapi{i go toa za spomen vo knigata... /2. Moj. 17, 14/

3

I gi napi{a Mojsej site zborovi Gospodovi... /2. Moj. 24, 4/ I on go javi toa na slugata Svoj Jovana, preku svojot angel... /Otk. 1, 1/ Eden nedelen den bev obzemen od duh i zad sebe ~uv silen glas kako od truba, koj vele{e: Jas sum Alfa i Omega, prviot i posledniot; i toa {to }e go vidi{, napi{i go vo kniga... /Otk. 1,10-11/ I Sednatiot na prestolot re~e...Napi{i, za{to ovie zborovi se vistiniti i verni. /Otk. 21 - 5/ I ete, vo vtoriot den izvika glas kon mene: Ezdra, otvori ja ustata i ispij go ona, so {to }e te napojam. Ja otvoriv ustata i, ete, mi be{e podadena polna ~a{a, napolneta kako so voda, no bojata na toa {to be{e vo ~a{ata prilega{e na ogan. Toga{ zedov i se napiv; a koga piev, vo srceto moe blikna razum, a vo moite gradi raste{e mudrosta, za{to duhot moj be{e potkrepuvan od mojot um; ustata moja be{e otvorena, i ve}e ne se zatvori. Sevi{niot im dade razum na pettmina maì; tie pi{uvaa no}e spored ona {to im se kaùva{e, a {to tie ne go znaeja. /3. Ezdr. 14,41-42/ 4. Dali se e zapi{ano vo Pismoto? ... Zape~ati go toa, {to zboruvaa... i nemoj da go pi{uva{ ! /Otk. 10, 4/ 5. Zo{to da mu veruvame na Svetoto Pismo? Znajte go prvo toa deka niedno proro{tvo od Pismoto ne e sopstveno kaùvawe na prorokot. Oti nikoga{ spored ~ove~kata volja ne e izre~eno proro{tvo... /2. Petrovo 1, 20 - 21/ Bog ne e ~ovek, ta da se koleba, nitu e sin ~ove~ki, pa da se izmenuva. [to }e kaè, pa da ne go izvr{i, ili {to }e re~e pa da ne bide taka ? /4. Moj. 23, 19/ 6. Od kogo poteknuva Pismoto? ...svetite Bo`ji lu|e zboruvale prosvetuvani od Svetiot Duh. /2. Petr. 1, 21/ 7. Dali Pismoto vaì denes? Za{to, vistina, vi velam duri postojat neboto i zemjata nitu edna bukvi~ka ili crta od zakonot nema da se izmeni, dodeka ne se ispolni se. /Mat. 5, 18/ No polesno e neboto i zemjata da pominat, otkolku edna to~ka od zakonot da padne. /Luk. 16, 17/ I eve go zavetot Moj so niv, veli Gospod: Duhot Moj, Koj e vrz tebe i zborovite Moi, {to gi vloìv vo ustata tvoja, nema da ostapat od ustata tvoja, od ustata na potomstvoto tvoe i od ustata na potomcite na tvoeto potomstvo, veli Gospod, otsega i doveka./Isaija 59, 21/ 8. Kakov odgovor ni dava Pismoto za toa koj i kako go go sozdal svetot? Vo po~etokot Bog gi sozdade neboto i zemjata. /1. Moj 1, 1/ Se' stana preku Nego... /Jovan 1, 3/ Vaka veli Gospod, Koj te otkupi i Koj te oblikuva vo maj~inata utroba: Jas sum Gospod, Koj se sozdadov, Sam gi sprostrev nebesata i so silata Svoja ja poslav zemjata. /Isa. 44,24;/ ...Jas Sum istiot, Jas Sum prviot i Jas -posledniot. Mojata raka ja osnova zemjata, Mojata desnica go rasprostre neboto;... /Isa. 48, 12 - 13/ Za{to, seto toa go sozdade Mojata raka, i seto toa e Moe, veli Gospod. /Isa. 66 - 2/

4

...Jas }e te pra{uvam, a ti objasnuvaj Mi: kade be{e ti koga gi postavuvav osnovite na zemjata? - kaì, ako znae{. Koj i gi opredeli merkite? Zne{ li: koj go optegnuva jaèto? Vrz {to se zacvrsteni osnovite nejzini? /Jov 38, 4 - 6; / On ja sozdade zemjata so silata Svoja, ja utvrdi vselenata so mudrosta Svoja i so razumot Svoj gi rasprostre nebesata. /Jerem. 10, 12/ ...Vo po~etokot Ti Gospodi si ja osnoval zemjata, a i nebesata se delo na tvoite race;... /Evr. 1, 10/ ...za{to sekoj dom se gradi od nekogo; a Onoj, Koj sozdal se', e Bog. /Evr. 3, 4/ 9. Dali Bog e ve~en ? Bog mu odgovori na Mojseja, velej}i: >Jas Sum Onoj, Koj ve~no postoi < (Jahve - YHWH - prev. na mak.: Jas Sum Onoj Koj Sum, Koj ve~no postoi) /2. Moj. 3, 14 / Ete, Bog e golem, i nie ne moème da Go poznaeme; brojot na godinite Negovi e neispitan./ Jov 36, 26/ ...Ti si sekoga{ istiot, i Tvoite godini nema da zavr{at. /Psal. 101, 27/ 10. Dali Gospod Bog ima svoj po~etok na postoewe ? Duri u{te pred da se pojavat gorite, i pred sozdavawe na zemjata i na vselenata, od sekoga{ i za sekoga{ Ti postoi{. /Psal. 89, 2/ 11. Dali Gospod Bog e istiot od sekoga{ i sega ? ...Jas sum istiot, Jas sum prviot i Jas - posledniot. /Isa. 48, 12/ 12. Dali moè ~ovekot da Go isprevari Gospoda i zo{to ? ...Sozdanieto ne moè da Go isprevari svojot Sozdatel,... /3. Ezdr. 5, 44/ O, kakva dlabo~ina na bogatsvoto, premudrosta i znaeweto na Boga! Kolku se neispitlivi Negovite pati{ta! Oti, koj ja pozna mislata na Gospoda? Ili, koj Mu bil sovetnik? Ili, koj odnapred Mu dal ne{to, ta i On da mu vozvrati? Za{to, se e od Nego, preku Nego i vo Nego. Nemu slava vo veki. Amin! /Rim. 11, 33 - 36/ 13. Kade ìvee Bog ? Neboto (pod "Nebo" se podrazbira sostojbata nad vremeto i prostorot) e Mojot prestol, a zemjata podno`je na nozete Moi. /Dela 7, 49/ Jas, pak, vi velam: ne kolnete se voop{to - nitu vo neboto, oti toa e prestol Bo`ji; nitu vo zemjata, za{to taa e podno`je na nozete Negovi... /Matej 5, 34/ 14. Zo{to ne moème da go vidime ? I potoa re~e: No liceto Moe ne }e moè{ da go vidi{, za{to ne moè ~ovek da Go vidi liceto Moe i da ostane ìv. /2. Moj. 33, 20/ Bog e Duh... /Jovan 4, 24/ Koj e edinstven besmrten i ìvee vo nepristapna svetlina, Kogo nikoj od lu|eto ne Go videl, nitu moè da Go vidi. /1. Tim. 6, 16/ Boga nikoj nikoga{ ne Go videl; Edinorodniot Sin, Koj e vo kriloto na Otecot -Toj go objavi. /Jovan 1, 18/ 15. Dali Bog ima soznanie za nas ?

...za{to Negovite o~i se nad pati{tata na ~ovekot; On gi gleda site ~ekori negovi. /Jov 34, 21/

5

O~ite na Gospoda se obrateni kon pravednicite, i u{ite Negovi - kon molitvite nivni. /Psal. 33,15/

Duhot na Gospoda ja ispolnuva celata vselena i, bidejki obzema se, go znae sekoj zbor. /Mudr. Sol 1, 7/

On ja znae va{ata namera, znae {to mislite vo va{ite srca, koga gre{ite i sakate da gi sokriete va{ite grevovi. /3. Ezdr. 16, 64/

Zatoa pazete se od nekorisno negoduvawe, i pazete go jazikot svoj od lo{i zborovi; zo{to ni tajniot zbor ne minuva popusto, a ustata {to kleveti ja ubiva du{ata. /Mudr. Sol. 1, 11/

16. Dali moème da se sokrieme od Gospod Bog ?

Kade da otidam od Tvojot Duh, i od liceto Tvoe kade da pobegnam ? Ako izlezam na neboto - Ti si tamu; }e slezam li vo pekolot, Ti si i tuka. Ako gi zemam kriljata rano v zori i se preselam na krajot od moreto, - i tamu }e me vodi Tvojata raka... Pa si rekov: moèbi temninata }e me pokrie... no i temninata nema da bide temnina za Tebe... /Psal. 138, 7/

Nema temnina, nitu smrtna senka, kade {to bi moèle da se sokrijat onie {to vr{at bezzakonije./Jov 34, 22/

Moè li ~ovek da se sokrie na tajno mesto, kade Jas ne bi go videl ? - veli Gospod. Zar ne go ispolnuvam Jas neboto i zemjata - veli Gospod. /Jerem. 23, 24/

17. Koi raboti gi mrazi Gospod ?

Eve {est raboti, koi Gospod gi mrazi - duri sedum, {to mu se odvratni na du{ata Negova:

1. o~i gordelivi, 2. jazik la`liv, 3. race {to prolevaat nevina krv, 4. srce koe kroi lo{i planovi, 5. noze, koi brzo tr~aat kon zlo, 6. laèn svedok, koj izmisluva lagi, i 7. onoj, {to see razdor me|u bra}ata. /Izreki. 6, 16/

18. Dali Gospod e praveden ?

Praveden e Gospod vo site Svoi pati{ta i Svet vo site Svoi dela. /Psal. 144, 17/

19. [to ako nekoi ne poveruvaat vo Boga? Pa {to, ako nekoi ne poveruvale? Zar nivnoto neveruvawe }e ja uni{ti Bo`jata vera? /Rim. 3, 3 / 20. Kako izgleda ~ove~kiot ìvot vo o~ite na bezbo`nikot? Onoj {to misli nepravilno, vaka mudruva vo sebe: kratok i àlosen e na{iot ìvot - ~ovekot ne moè da se izbavi od smrta; u{te nikoj ne poznava takov ~ovek, {to oslobodil nekogo od pekolot. Slu~ajno sme rodeni, a potoa }e bideme kako voop{to da ne sme bile... so vreme }e se zaboravi na{eto ime, nikoj nema da si spomne za delata na{i... od smrta za nas nema vra}awe: pe~atot e staven i nikoj ne se vra}a. Zatoa da se nasladuvame od sega{nite dobra; da brzame da se nasladuvame so ovoj svet, kako i so mladosta, da se nasladuvame na skapocenoto vino...

6

Taka umuvaa tie, no se izmamija, za{to zlobata nivna gi be{e zaslepila; tie ne gi poznaa tajnite Bo`ji, ne ~ekaa nagrada za svetost i ne veruvaa vo nagradite za ~istite du{i. Bog go sozdade ~ovekot za ve~nost i go napravi slika na Svoeto ve~no bitie; no poradi zavist od |avolot smrtta vleze vo ovoj svet, a nea ja doìvuvaat onie {to nemu mu pripa|aat. /Mudrost Solomonovi. 2, 1 - 24/ 21. Koi se tie koi moàt da go najdat Gospoda ? Nego Go nao|aat onie, {to ne Go isku{uvaat; ne im se javuva na onie, {to ne veruvaat vo Nego. /Mudr. Sol. 1, 2/ 22. Dali postojat drugi bogovi osven Gospod Bog ? Jas Sum prviot, Jas Sum i posledniot; osven Mene nema бog; zo{to koj e kako Mene? /Isaija. 44, 6/ Za{to vaka veli Gospod, Koj go sozdade neboto, On, Bog, Koj i dade oblik na zemjata i Koj ja sozdade; On ja zacvrsti, ne nadejno ja sozdade; On ja sozdade za ìveewe. On veli: Jas Sum Gospod, i nema drug. /Isaја. 45, 18 / A moi svedoci, veli Gospod, ste vie i Mojot sluga, {to go izbrav, za da znaete i da Mi veruvate, da razberete deka sum toa Jas: pred Mene nema{e Bog, i po Mene nema da ima. Jas, Jas sum Gospod, i nema Spasitel osven Mene. /Isaija. 43, 10/ 23. Dali Bog e semo}en ? Eve, Jas Sum Gospod, Bog na sekoja plot; ima li ne{to, {to ne e mo`no za Mene ? /Jerem. 32, 27/ Znam, deka Ti se' moè{, i deka namerata Tvoja ne moè da bide neizvr{ena. /Jov 42, 2/ Bog e najgolem so silata Svoja; koj e U~itel, kako Nego? Koj Mu Go odredi patot Negov ? Koj moè da Mu kaè: postapuva{ li nepravedno? /Jov. 36, 22-23/ 24. Zo{to Gospod ne gi uni{ti lo{ite lu|e na zemjata ? ...vnimavajte, vozqubeni, da ne go izumite samo toa deka za Gospoda eden den e kako iljada godini, a iljada godini - kako eden den. Gospod nema da zadocni so svoeto vetuvawe, kako {to nekoi mislat ... no dolgo vreme trpi, bidejki ne saka da izginat nekoi, tuku da se obratat kon pokajanie. /2. Petr. 3, 8-9 / A za ona {to me pra{a, }e ti odgovoram: zlotot e poseano, a u{te ne do{lo vremeto za negovoto iskorenuvawe. Oti dodeka poseanoto ne bide iskoreneto i dodeka ne se is~isti mestoto, na koe e poseano zloto, nema da ima mesto, na koe }e bide poseano dobroto. Bidejki semeto na zloto e poseano vo srceto na Adama u{te od po~etokot i kolku mnogu zlo rodi toa dosega i }e ra|a dodeka ne dojde vreme za vr{idba./ 3. Ezdra 4, 28-30 / Bog ne saka{e da go pogubi ~ovekot, no i samite sozdanija Go oskvernaa imeto na Onoj, Koj gi sozdal, i se pokaàa neblagodarni kon Onoj, {to im prigotvil ìvot. /3. Ezdra 8, 60 /

7

25. Koj e na{iot Tvorec? . . . Da sozdademe (sozdavaweto na ~ovekot se odvivalo po inicijativa na Otecot preku Sinot /Logosot -Slovoto/ vo Svetiot Duh) ~ovek spored Na{iot obraz i spored na{eto podobie kako {to sme Nie, . . . (1. Mojseeva. 1, 26) I Bog go sozdade ~ovekot spored obrazot Svoj, spored obrazot Bo`ji go sozdade; ma{ko i ènsko gi sozdade. I gi blagoslovi Bog, i im re~e: plodete se i mnoète se i napolnete ja zemjata. . . /1. Moj. 1, 27 - 28/ Vaka veli Gospod, tvojot Otkupitel, Koj te oblikuva vo maj~inata utroba: Jas Sum Gospod, Koj se sozdadov, Sam gi sprostrev nebesata i so silata Svoja ja poslav zemjata. /Isaija. 44, 24/ Jas ja sozdadov zemjata i go sozdadov ~ovekot... /Isa. 45, 12/ So koà i plot me oble~e, so koski i ìli me stegna, ìvot i milost mi daruva... /Jov. 10, 11/ On go sozdade ~ovekot i srce mu stavi srede negovoto telo; vo nego vloì duh, ìvot i razum i di{eweto od Sesilniot Bog, Koj sozdal se i gleda se {to e sokrieno vo zemnite skrivali{ta. /3. Ezdr. 16, 62-63/ 26. Koj im opredelil na lu|eto kolku da ìveat po nivnoto otpa|awe od ve~niot ìvot? I re~e Gospod Bog: Duhot Moj nema ve~no da prebiva vo lu|eto, za{to tie se telo; ete denovite nivni neka bidat sto i dvaeset godini. /1. Moj. 6, 3/ 27. Zo{to postoime? Boè na tatkovcite i Gospodi na milosta, Koj si sozdal se so Tvoeto slovo. Koj si go sozdal ~ovekot so Tvojata premudrost, za da vladee nad Tvoite sozdanija, i sveto i spravedlivo da upravuva so svetot i da sudi so pravi~na du{a... /Mudrost Sol. 9, 1-5/ A na site {to Go primija - na site {to veruvaa vo Negovoto ime - im dade mo`nost da stanat sinovi Bo`ji: koi ne od krv, ni od pohot ma{ka, a od Boga se rodija. /Jovan 1, 12-13/ Gledajte kakva qubov ni dal Otecot da se nare~eme ~eda Bo`ji i takvi da bideme. /1. Jov. 3,1/ 28. Dali moème da Mu zamerime na Tvorecot za toa {to ne sozdal ? Te{ko mu na onoj, koj se rasprava so Sozdatelot svoj!... ]e mu kaè li glinata na grn~arot: {to pravi{.. Te{ko mu na onoj, koj mu veli na tatka si: zo{to si me sozdal na svetov, a na majka si: zo{to si me rodila ? /Isa. 45, 9 -10/

8

29. [to im zapovedal Bog na prvite lu|e ? I mu zapoveda Gospod Bog na ~ovekot i re~e: Od sekoe drvo vo gradinata moè{ da jade{, osven od drvoto na poznavawe na dobroto i zloto; od nego ne jadi; zo{to vo onoj den koga }e vkusi{ od nego, }e umre{. /1. Mojseeva. 2, 16 -17 /

30. [to i' rekla zmijata na Eva za Bo`jata zapoved ?

Toga{ zmijata (satanata preku zmijata) i re~e na ènata: Ne, vie nema da umrete! Bog znae oti onoj den koga }e vkusite, }e vi se otvorat o~ite, pa }e stanete kako bogovi i }e znaete {to e dobro, a {to zlo. /1. Mojseeva. 3, 4 -5 / 31. Dali Adam i Eva go poslu{ale |avolot ? I ènata... nabra rod od nego i jade, pa mu dade i na maòt

svoj, ta i toj vkusi. /1. Mojseeva. 3, 6 / 32. [to se slu~ilo odkoga vkusile od zabranetiot plod ? Toga{ im se otvorija o~ite na obajcata, i uvidoa deka se goli... /1. Mojseeva. 3, 7/

33. [to im rekol Bog za nivnata neposlu{nost ? A na ènata i re~e: ]e ti gi umnoàm i preumnoàm makite koga si bremena; so bolka }e ra|a{ deca, i }e bide{ pod vlasta na maòt svoj... Pa potoa mu re~e na Adama: Bidej}i ja poslu{a ènata i vkusi od drvoto... zatoa zemjata neka bide prokleta poradi tebe; so maka }e se hrani{ od nea se do krajot na svojot ìvot. So pot na liceto }e jade{ leb, se duri ne se vrati{ vo zemjata, od koja si zemen; za{to si zemja, i vo zemja }e se vrati{ ! Toga{ Gospod Bog go izgoni od gradinata Edem, za da ja obrabotuva zemjata... /1. Moj. 3, 16-24/ 34. Kako smrtta premina na site lu|e ? Zatoa, kako {to grevot (proma{uvaweto na od Boga zadadenata smisla i cel na postoeweto) vleze vo svetot preku eden ~ovek, a preku grevot - smrtta (prekinatata zaednica so Tvorecot predizvikuva prvin duhovna, a potoa i telesna smrt) po takov na~in i smrtta premina na site lu|e preku eden ~ovek, oti

site zgre{ija... /Rim. 5, 12/ 35. Dali Adam i Eva vedna{ po vkusuvaweto na zabranetoto znaewe - umrele ? I site denovi {to gi poìvea Adam (po doìvuvaweto na duhovnata smrt - gubeweto na zaednica so svojot Tvorec), iznesuvaa devetstotini i trieset godini; potoa toj umre (se misli na negovata telesna smrt). /1 . Moj. 5, 5/

O, Adame, {to napravi ti? Ti koga zgre{i, ne padna samo ti, tuku padnavme i nie {to proizleguvame od tebe. /3. Ezdra 7, 46/

36. [to i rekol Bog na zmijata za nejzinata izmama ?

9

Na zmijata, pak, i re~e Gospod Bog: Zatoa {to si go napravila toa, prokleta da si... stavam neprijatelstvo me|u tebe i ènata i me|u rodot tvoj i porodot nejzin. /1. Moj. 3, 15/

37. Dali Bog e pri~ina zatoa {to heruvimot - za{titnik stanal protivnik (satana) Bo`ji i pri~initel na zloto ? ... vaka veli Gospod Bog: ti si pe~at na sovr{enstvo, polnota na mudrosta i venec na ubavinata... Ti be{e pomazan heruvim - za{titnik, i Jas te postaviv za toa; ... Ti be{e sovr{en vo pati{tata svoi, od denot koga be{e sozdaden, se dodeka ne se najde vo tebe bezzakonie... /Jezek. 28, 11 - 15/ 38. Zo{to od svetol angel toj se pretvoril vo satana - protivik? ... se dodeka ne se najde vo tebe bezzakonie... se ispolni so nepravda i ti zgre{i; i Jas te soboriv kako ne~ist od Bo`jata gora, te isterav tebe, heruvime... Od ubavinata tvoja se vozgordea srceto tvoe, poradi bogatstvoto tvoe si ja zagubi mudrosta svoja; zatoa Jas }e te soboram na zemja... /Jezikil. 28, 15-18/ 39. Zo{to Bog go soboril ovoj zloispolnet angel na zemjata ? A vo srceto svoe si vele{e: ]e se iska~am na neboto, }e go izdignam prestolot svoj pogore od Bo`jite yvezdi i }e sednam na gorata vo soborot na bogovite, na krajot od severot; }e se iska~am do visinite na oblacite, }e bidam sli~en na Sevi{niot. /Isaija. 14,13/ ...sinot na pogibelta, koj {to se protivi i se prevoznesuva nad se, {to se nare~uva Bog ili svetost, za da sedne kako bog vo Bo`jiot hram, pokaùvajki se deka e Bog. /2. Sol. 2,4/ I nastana vojna na neboto: Mihail i negovite angeli vojuvaa protiv zmevot, a zmevot i negovite angeli vojuvaa protiv niv; no ne ustojaa, i za niv ve}e ne se najde mesto na neboto. I be{e isfrlen golemiot zmev - starata zmija, nare~ena |avol i satana, koja ja mami celata vselena, be{e soboren na zemjata, i zaedno so nego i angelite negovi bea isfrleni. /Otkrovenie. 12, 7-9/ A Toj (Hristos) im re~e (na apostolate): Go vidov satanata kako padna od neboto kako molwa! Eve, vi davam vlast da gazite na zmii i skorpii, i vlast nad sekoja neprijatelska (demonska, stananska) sila i ni{to nema da vi na{teti; no ne raduvajte se na toa {to duhovite vi se pokoruvaat - tuku raduvajte se {to va{ite imiwa se napi{ani na nebesata. /Luka. 10, 17 - 20/ 40. Od kade poteknuva zloto na zemjata ? Te{ko vam, koi ìveete na zemjata i moreto, zo{to |avolot slegol pri vas so golem gnev, oti znae deka mu ostanuva malku vreme. /Otkrovenie. 12, 12/ Bidete trezveni, bidete budni, za{to va{iot protivnik, |avolot, obikoluva kako lav {to rika i bara nekogo da go progolta... /1. Petrovo. 5, 8/ 41. Dali samo od satanata poteknuva seto zlo ? Od kade se vojnite i raspraviite me|u vas? Ne ottamu li, od va{ite pohoti, koi se borat vo organite va{i ? Poèluvate i nemate; ubivate i zaviduvate, i ne

10

moète da dobiete; se prepirate i vojuvate, a nemate bidejki ne molite. Prosite, a ne dobivate, oti zlo barate, za da go tro{ite vo va{ite pohoti. /Jakov. 4, 1-3 / Zo{to korenot na site zla e srebroqubieto, na koe {to nekoi, otkako mu se predadoa, se otklonija od verata i si navlekoa mnogu maki. /1. Tim. 6, 10/ 42. Koja e namerata na satanata ? ...sinot na pogibelata (se misli na antihristot vo kogo }e deluva silata na satanata), koj {to se protivi i se prevoznesuva nad se, {to se narekuva Bog ili svetost, za da sedne kako bog vo Bo`jiot hram, pokaùvajki se deka e Bog. /2. Sol. 2,3 - 4/ 43. Kako uspeva satanata da gi zalaùva lu|eto ? Ako, pak, e i prikrieno na{eto blagovestie, toa e pokrieno za onie {to ginat; nim bogot (otpadnatiot angel) od ovoj svet im gi zaslepi umovite nivni, za da ne gi osvetli svetlinata na Blagovestieto (evangelieto) za slavata na Hrista... /2. Kor. 4, 3 -4/ Oti takvi se la`nite apostoli, lukavi rabotnici, koi se preobrazuvaat vo Hristovi apostoli. I ne e za ~udewe; bidejki samiot satana se preobrazuva vo angel na svetlinata... /2. Kor. 11, 13 - 14/ 44. Kako da se za{titime od satanata ? Oble~ete se vo seto oru`je Bo`jo, za da se odrìte protiv |avolskoto lukavstvo;... I taka stojte, otkako }e se opa{ate so vistinata i }e se oble~ete vo oklopot na pravdata, i nozete da bidat obueni vo pripravnost za da blagovestite mir. A nad se', zemete go {titot na verata, so koj moète da gi ugasnete site vè{teni streli na lukaviot; zemete go i {lemot na spasenieto i duhovniot me~, koj e slovoto Bo`je ! /Efes. 6,11 - 18/ Toj rod so ni{to nemoè da se istera, osven so molitva i post. (Marko 9, 29) Znaeme deka sekoj roden od Boga ne gre{i; no rodeniot od Boga se pazi, i lukaviot ne se dopira do nego. (1. Jovanovo. 5, 18) Pa, zatoa, pokorete Mu se na Boga; a protivete mu se na |avolot, i toj }e pobegne od vas. /Jakov. 4, 7/ 45. Koja e celta za postoeweto na Bo`jite zapovedi ? A celta na zapovedta e: 1. qubov od ~isto srce, 2. dobra sovest i 3. nelicemerna vera. Nekoi, otkako ne gi postignaa tie raboti se oddadoa vo praznoslovija, i sakaat da bidat u~iteli po Zakonot, no ne razbiraat ni {to zboruvaat, nitu {to tvrdat. A nie znaeme deka Zakonot e dobar, ako se drì kako {to treba, znaej}i deka zakonot ne e ustanoven za pravednik, tuku za bezzakonici i nepokornici, za ne~estivci i za gre{nici, za nepravedni i pogani, za onie {to gi oskrbuvaat tatkoto i majka si, za ~ovekoubijci, za bludnici, klevetnici, skotolo`nici, la`livci, klevetnici i za se drugo, {to e protivno na zdravata nauka. /1. Tim. 1, 5 -10/ 46. Koi se Desette Bo`ji zapovedi (dekalog) dadeni od Boga (Jahve) na evrejskiot narod po nivnoto izleguvawe od egipetskoto ropstvo?

11

1. Jas sum Gospod (Jahve - Jas sum Onoj Koj sum) Bog tvoj, Koj te izvede od zemjata egipetska, od domot na ropstvoto. Nemoj da ima{ drugi bogovi osven Mene! 2. Ne pravi idol ili slika na ona {to e gore na neboto, {to e dolu na zemjata i {to e vo vodata, pod zemjata, ne im se poklonuvaj i ne im

sluì! 3. Ne go izgovaraj naprazno imeto na Gospoda tvojot Bog! 4. Pomni go sabotniot den ([abat; spokoj, odmor), za da go praznuva{, {est dena raboti i svr{i gi site raboti, a sedmiot den e sabota Gospodova, den na tvojot Bog, toga{ nemoj da vr{i{ nikakva rabota, ni ti, ni sinot tvoj. . . . za{to za {est dena gi sozdade Gospod neboto i zemjata, moreto i se {to e vo niv; a

vo sedmiot den otpo~ina; zaradi toa Gospod go blagoslovi sedmiot den i go osveti. (Vo periodot na Stariot zavet - Sabotata, kako simbol na Bo`jiot spokoj i na Negovoto Carstvo/vladeewe - bila po~ituvana od starozavetniot narod /evrejskiot/. Po doa|aweto na Mesijata /Hristos/ i po Negovata iskupitelna krsna `rtva, a osobeno po Negovoto voskresenie i vostanuvaweto vo sila na izgubenoto poradi grevot - Carstvo Bo`jo - preku ispra}aweto na Svetiot Duh (Matej. 4, 17; Luka. 4, 43) - kako spomen na seto toa u{te apostolite i ranite hristijani se sobiraat da mu blagodarat (evharistija) na Boga i da prekr{at leb (liturgija/pri~est) vo prviot den od sedmicata, po Sabotata. Ovoj den od niv bil nare~en - Gospodov den, a kaj slovenskite balkanski narodi bil nare~en - Nedela; vidi: Jovan. 20,19; 20, 26; Dela. 2, 42; 20, 7; 1.Kor.16, 1 - 2; Kolos. 2, 16; Otkrovenie.1, 10; Rim. 14, 17) 5. Po~ituvaj go tvojot tatko i tvojata majka za da ti bide dobro i da poìvee{ podolgo na zemjata, {to ti ja dava Gospod, tvojot Bog. 6. Ne ubivaj! 7. Ne pravi prequba! 8. Ne kradi! 9. Ne svedo~i la`no protiv svojot blièn! 10. Ne posakuvaj ni{to {to e tu|o! /2. Moj. 20. 1 - 17/ 47. [to ako ~ovek zgre{i samo vo edno od Zakonot ? Oti koj go pazi celiot Zakon, a gre{i samo vo edno, vinoven }e bide za se'. /Jakov. 2, 10/ 48. [to ako nekoj go znae celiot zakon ? ...bidej}i pred Boga ne se pravedni onie, {to go slu{aat Zakonot, a }e bidat opravdani samo onie, {to go ispolnuvaat Zakonot ... / Rim. 2, 13/ 49. [to e grev ?

12

Sekoj, {to pravi grev, go prekr{uva Zakonot, zo{to grevot e tokmu toa: prekr{uvawe na Zakonot. /1. Jov. 3, 4 / 50. Kakva posledica nosi grevot? Oti, platata, {to ja dava grevot, e smrtta... /Rim. 6, 23 / Zatoa, kako {to grevot vleze vo svetoto preku eden ~ovek, a preku grevot - smrtta, po takov na~in i smrtta premina na site lu|e preku eden ~ovek, oti site zgre{ija. /Rim. 5, 12/ 51. Dali postoi bezgre{en ~ovek ? Koj moè da se pofali so bezgre{no srce, i da tvrdi deka e ~ist od sekakov grev? /Izrek. 20, 9/ Ako kaème deka nemame grev, se laème sami sebe, i vistinata ne e vo nas. /1. Jovanovo. 1, 8 / Ako, pak re~eme deka ne sme zgre{ile, Nego (Boga) Go pravime la`livec, i slovoto Negovo ne e vo nas. /Jovan 1, 9/ No Pismoto site gi zatvori pod grev... /Gal. 3, 22/ [to veli Isus za grevot? Isus im odgovori: Vistina, vistina vi velam: sekoj {to pravi grev, rob mu e na grevot. /Jovan 8, 34 / 52. Dali ~ovek moè da se opravda samo preku izvr{uvawe na Zakonot (Tora - Torah)? Otkako uznavme deka ~ovekot se opravduva ne preku dela od Zakonot ( po Zakon se podrazbira starozavetniot eti~ko - religiozen model), tuku samo preku verata vo toa deka Isus e Mesija (vo Negovoto iskupitelno i spasitelno delo, osobeno vo krsnata `rtva i voskresenieto), i nie poveruvavme vo Mesijata, za da se opravdame vo Hrista (vo Mesijata), a ne preku dela od Zakonot; oti preku dela od Zakonot nema da se opravda niedna plot (nieden ~ovek). /Gal. 2, 16/

53. Kako }e se opravdame za na{ite grevovi i prestapi pred Tvorecot ?

..site zgre{ija i se li{eni od slavata Bo`ja. No }e se opravdaat preku dar, so Bo`jata blagodat (milost), a preku otkupot (iskupitelnata krsna `rtva) na Hrista Isusa. /Rim. 3, 23 - 24 /

...za{to po blagodata (milost) ste spaseni preku verata; i toa ne e od vas - Bo`ji dar e; ne e od dela, da ne bi nekoj da se pofali. /Efes. 2, 8/

54. Koi lu|e }e bidat opravdani pred Boga ?

Onie, {to zgre{ile bez Zakon (pod Zakon se podrazbira Torata,

zakonodavstvoto od periodot na Stariot Zavet) bez Zakon }e zaginat; a onie, {to zgre{ile pri Zakon, spored Zakonot }e bidat sudeni, bidej}i pred Boga ne se pravedni onie, {to go slu{aat Zakonot, a }e bidat opravdani samo onie, {to go ispolnuvaat Zakonot... /Rim. 2, 12 - 13 /

13

55. Kako sme spaseni i opravdani ?

A koga vkusi Isus (na krstot) ocet, re~e: SE SVR[I! (Se svr{i, svojata zavr{nica ja dobi promislata

Bo`ja za spasenieto na svetot i ~ove{tvoto.

@rtvenata qubov Bo`ja na krstot go razobli~i i

edna{ - zasekoga{, go uni{ti zloto kako na~in na

postoewe! Od Hristovata iskupitelna `rtva, do

Negovoto vtoro doa|awe kako Sudija na svetot, sekoj

~ovek na ovaa planeta ima izbor pred sebe, pobeda nad

zloto i smrtta ili u~estvo vo zloto i smrtta za

svoja ve~na pogibel) (vidi: evangelie spored Jovan. od 13 do 19 glava, 30 stih)

...za{to po blagodat (milost) ste spaseni preku verata; i toa ne e od vas - Bo`ji dar e... /Efes. 2, 8/

...site zgre{ija i se li{eni od slavata Bo`ja. No }e se opravdaat preku dar, so Bo`jata blagodat, a preku otkupot vo Hrista Isusa, Kogo Bog Go opredeli so krvta Svoja da bide milostivna `rtva preku verata, za da ja pokaè Svojata pravda vo oprostuvawe na porane{nite grevovi, vo vremeto na Bo`joto dolgotrpenie, ta da ja pokaè Svojata pravda vo sega{no vreme, deka e On spravedliv i deka go opravduva sekogo {to veruva vo Isusa. /Rim. 3, 23 - 26/

56. Kako e pretskaàno doa|aweto na Mesijata (Ma{iah - na evrejski; Hristos - na gr~ki; Pomazanik - na makedonski) ? Zatoa Samiot Gospod }e vi dade dokaz: ete, Devica }e za~ne i }e rodi Sin.. /Isaija. 7, 14/ 57. Kako stana ra|aweto na Mesijata Isus (Isus Hristos zna~i Isus e Mesija) ? A ra|aweto na Isusa Hrista stana vaka: po svr{uva~kata na majka Mu Marija za Josifa, u{te pred da se sostanat, se vide deka e te{ka od Svetiot Duh.. angel Gospodov mu se javi na son i re~e: Josife sine Davidov, ne boj se da ja primi{ Marija, ènata svoja, za{to za~natoto vo nea e od Svetiot Duh; Taa }e rodi Sin i }e Mu stavi{ ime Isus (Yeshua - Je{ua / Ιησους / prev. na mak: Onoj koj E, Ve~niot, e

Spasitel). Za{to On }e go spasi narodot Svoj od negovite grevovi. A seto toa stana za da se ispolni kaànoto od Gospoda preku prorokot, koj veli: I ete, devica }e za~ne vo utrobata svoja i }e rodi Sin, i }e Go nare~at Emanuel - {to zna~i: so nas e Bog. /Matej 1,18-25; /

58. Kako i koga Isus Hristos e krsten ? Toga{ dojde Isus od Galileja na Jordan pri Jovana da se krsti od nego. A Jovan go odvra}a{e, velejki: Jas treba od Tebe da bidam krsten, a Ti pri mene li doa|a{? No Isus mu odgovori i re~e: Ostavi go sega toa, za{to nam ni pretstoi da ja

14

ispolnime sekoja pravda. Toga{ Jovan Go ostavi. I {tom se krsti, Isus vedna{ izleze od vodata. Odedna{ Mu se otvorija nebesata, i Go vide Duhot Bo`ji da sleguva kako Gulab i da se spu{ta nad Nego. /Matej 3, 13 - 16/ 59. Kako po kr{tevaweto |avolot go isku{uval Hristos ? I mu re~e |avolot: Ako si Sin Bo`ji, kaì mu na ovoj kamen da stane leb. A Isus mu odgovori i re~e: Napi{ano e deka ne samo so leb }e ìvee ~ovekot, tuku so sekoj zbor Bo`ji. I koga Go odvede na edna visoka planina, |avolot Mu gi pokaà naedna{ site carstva vo svetot. I mu re~e |avolot: Tebe }e ti ja dadam seta ovaa vlast, i nivnata slava, za{to mene mi e predadena, ja davam komu sakam. Ako mi se pokloni{, seto toa }e bide tvoe. No Isus mu odgovori i re~e: Begaj od Mene, satano oti e napi{ano: Na Gospoda, tvojot Bog, poklonuvaj Mu se i samo Nemu sluì Mu! I go odvede vo Erusalim, i Go postavi na hramoviot pokriv, pa Mu re~e: Ako si Sin Bo`ji, frli se odovde dolu! Za{to e napi{ano: Na angelite svoi }e im zapoveda za Tebe da Te pazat; i na race }e te zemat, da ne bi nekako da ja sopne{ nogata Svoja na kamen. I Isus mu odgovori i re~e: Kaàno e; Ne isku{uvaj Go Gospoda, svojot Bog. /Luka 4,3 / 60. Dali Isus e Sin Bo`ji ? I se ~u glas od nebesata: Ti si Mojot Sin, Koj e po Mojata volja. /Marko 1, 11 / 61. Koj e Isus (Je{ua) Hristos (Mesija) ?

Toj e obraz na nevidliviot Bog, prvoroden pred sekoja tvar; bidejki preku Nego e sozdadeno se' {to e na nebesata i {to e na zemjata, vidlivo i nevidlivo; bilo prestoli, bilo gospodstva, bilo na~alstva, bilo vlasti (se misli na angelskite sili), se' e preku Nego i za Nego sozdadeno. /Kolos. 1,15/ Vo po~etokot (na se {to postoi) be{e Slovoto (Logosot), i Slovoto be{e vo Boga i Slovoto be{e Bog. Toa vo po~etokot be{e vo Boga. Se' stana

preku Nego i bez Nego ni{to ne stana, od ona {to stana... Vo svetot be{e i svetot preku Nego stana, no svetot ne Go pozna. Dojde pri Svoite i Svoite ne Go primija.. I Slovoto stana telo i se vseli vo nas, polno so blagodat i vistina; i nie ja vidovme Negovata slava, slava kako na Edinoroden od Otecot. /Jovan 1, 11-14 / Koj iako be{e vo obli~je Bo`jo, sepak ne drè{e mnogu do toa {to e ednakov na Boga; no Sam Sebe se ponizi, otkako zede obli~je na sluga i se izedna~i so lu|eto; i po vid se pokaà kako ~ovek; Sam se smiri, otkako stana poslu{en duri do smrta, i toa smrt na krst. Pa zatoa i Bog visoko Go izdigna i Mu dade ime, {to e nad sekoe ime.../Filip. 1, 6-11 /

15

A po {est dni gi zede Isus se Sebe Petra, Jakova i brata mu Jovana, i gi izvede vo visoka gora sami; i se preobrazi pred niv; i liceto Negovo Mu svetna kako sonce, a ali{tata Mu stanaa beli kako svetlina. /Matej 17, 2/ Filip Mu re~e: Gospodi, pokaì ni Go Otecot, i dosta ni e! Mu odgovori Isus: "tolku vreme Sum so vas, i ne si li Me poznal, Filipe? Koj Me videl Mene, Go videl Otecot, i kako ti veli{: Pokaì ni Go Otecot? /Jovan 14, 8-9 / Jas sum Alfa i Omega, po~etokot i kraj - veli Gospod, Koj e Koj bil, i koj ide, Sedrìtelot.. /Otkr. 1, 8 / Jas Sum Prviot i Poslednit i @iviot. Bev mrtov, i ete ìv Sum za site vekovi. /Otkr. 1,17-18/ ...taka veli Prviot i Posledniot, Koj be{e mrtov i eve oìve. /Otkr. 2,8/ 62. Dali Isus Hristos e ist denes? Isus Hristos e ist v~era, i denes, i vo veki. /Evr. 13,8/ 63. Zo{to se koristi terminot Sveta Troica? Za{to Troica se, Koi svedo~at na neboto: Otecot, Slovoto i Svetiot Duh: i Troicata se edno. /1. Jov. 5,7/ 64. Zo{to ja ublaùvame svetata devojka Marija, od Crkvata nare~ena Bogorodica, majka po telo na na{iot Spasitel? I koga vleze angel pri nea, re~e: Raduvaj se, blagodatna! Gospod e so tebe! Blagoslovena si me|u ènite! /Luka 1, 28/

[tom go ~u Elisaveta pozdravot na Marija, zaigra mladenecot vo utrobata nejzina; i Elisaveta se ispolni so Duh Sveti, pa izvika glasno i re~e: Blagoslovena si ti me|u ènite, i blagosloven e plodot na tvojata utroba! I od kade so mene ova, pri mene da dojde majkata na mojot Gospod?... I re~e Marija: Mojata du{a Go veli~a Gospod, i mojot duh se zaraduva vo Boga, Spasitelot moj, oti ja pogledna smirenosta na sluginkata Svoja, i ete, otsega }e me ublaùvaat site rodovi... /Luka 1,41 - 48/ 65. Koj ne izmiri so Otecot Nebesen ? A se e od Boga, Koj ne izmiri so Sebe preku Isusa Hrista.. Oti Bog go izmiri svetot so Sebe preku Hrista, ne zemaj}i gi vo predvid grevovite na lu|eto... /2. Kor. 5, 18 - 19/ 66. Koja e tajnata na pobo`nosta ? I, navistina, golema e tajnata na pobo`nosta: Bog se javi vo plot (vo telo, ja primi prirodata ~ove~ka, no bez grev), posvedo~en be{e od Duhot, se pokaà na angelite, be{e propovedan na narodite... /1. Tim. 3.16/

16

67. So koi zborovi se objavi Mesijata (Pomazanikot) - Spasitelot na svetot ?

" Duhot na Gospoda Boga e vrz Mene, za{to Gospod Me pomaza za da im blagovestuvam na bednite, Me isprati da lekuvam sokru{eni po srce, da im propovedam na zarobenite i na zatvorenicite- otvorawe na temninata, da ja propovedam blagoprijatnata Gospodova godina i denot za odmazda na na{iot Bog; da gi ute{am site onie {to taguvaat, da im soop{tam na onie {to taguvaat na Sion, deka nim mesto pepel }e im se dade ukrasuvawe, mesto pla~ewe - elej na radost, mesto opadnat duh - slavna ode`da; i }e gi nare~at silni so pravda, gradina na Gospoda za Negova slava..." /Isaija. 61, 1-3/

68. [to propovedal Mesijata na svojata poznata beseda na Gorata?

-Blaèni se siroma{nite po duh, zo{to nivno e carstvoto nebesno. - Blaèni se onie {to pla~at, oti }e se ute{at. -Blaèni se krotkite, za{to tie }e ja nasledat zemjata. -Blaèni se gladnite i èdnite za pravda, oti tie }e se nasitat. -Blaèni se milostivite, za{to tie }e bidat pomiluvani. -Blaèni se ~istite po srce, oti }e Go vidat Boga. -Blaèni se mirotvorcite, za{to tie }e se nare~at sinovi Bo`ji. -Blaèni se gonetite zaradi pravda, za{to nivno e carstvoto nebesno. -Blaèni ste vie, koga }e ve sramat i progonat i koga }e govorat protiv vas sekakvi lo{i zborovi la`no-zaradi Mene. Raduvajte se i veselete se, zo{to golema e va{ata nagrada na nebesata...

...Za{to, vistina, vi velam duri postojat neboto i zemjata nitu edna jota i crta od Zakonot nema da se izmeni, dodeka ne se ispolni se... Jas, pak, vi velam; da ne se protivite na zloto. Ako nekoj te udri po desniot obraz, zavrti mu go i drugiot... molete se vaka ;

O~e na{, Koj si na nebesata, da se sveti imeto Tvoe; da dojde carstvoto Tvoe; da bide voljata Tvoja, kako na neboto , taka i na zemjata; lebot na{ nasu{en daj ni go denes; i prosti ni gi dolgovite na{i, kako {to im gi pro{tevame i nie na na{ite dol`nici; i ne ne vovedi vo isku{enie, no izbavi ne od lukaviot, zo{to Tvoe e carstvoto, i silata, i slavata vo site vekovi. Amin.

...Bidejki, ako im gi prostite na lu|eto grevovite nivni i vam }e vi gi prosti va{iot Otec nebesen; ako, pak , ne im gi prostite grevovite na lu|eto i va{iot Otec nema da vi gi prosti va{ite... Ne sudete, za da ne bidete sudeni; oti, so kakov sud sudite, so takov }e bidete sudeni; so kakva merka merite, so takva }e vi se meri. Zo{to ja gleda{ raskata vo okoto na brata si, a gredata vo svoeto oko ne ja ~uvstvuva{? Ili, kako }e kaè{ na brata si- ~ekaj da ti ja izvadam raskata od okoto; a, pak, ete vo tvoeto oko ima greda? Licemere, izvadija prvo gredata od tvoeto oko, pa toga{ }e vidi{ kako }e ja

17

izvadi{ raskata od okoto na brata si.. Sakajte i }e vi se dade; barajte i }e najdete; ~ukajte i }e vi se otvori; za{to sekoj {to saka dobiva i koj bara nao|a, i na onoj {to ~uka }e mu se otvori... Se ona {to sakate da vi pravat lu|eto, pravete im go i vie.. Vlezete niz tesnata vrata, oti {iroki se vratite i {irok e patot, {to vodi kon propast, i mnozina minuvaat niz niv; a tesni se vratite i tesen e patot {to vodat kon ìvotot i malkumina go nao|aat... / Vidi! Matej 5, 1-48; 6,1-34; 7,1-29;/ Ne sekoj {to Mi veli: Gospodi, Gospodi , }e vleze vo carstvoto nebesno, a onoj {to ja ispolnuva voljata na Mojot Otec nebesen... /Matej 7,21/ I koga gi zavr{i ovie zborovi, narodot se ~ude{e na Negovoto u~ewe, zo{to On gi pou~uva{e kako Onoj, Koj ima vlast... /Matej 7,28/ 69. [to zapovedal Isus da pravime za negov spomen ? ..Gospod Isus onaa no}, koga Go predadoa, zede leb, i, otkako zablagodari, go prekr{i i re~e: Zemete, jadete, ova e teloto Moe, koe se kr{i za vas; pravete go ova za spomen Moj ! Po ve~era, isto taka, zede i ~a{a, pa re~e: Ovaa ~a{a e Noviot zavet vo Mojat krv; ova pravete go, koga }e piete za Moj Spomen ! /1. Kor. 11,23-25/ 70. Zo{to treba da se pri~estuvame ?

Jas sum lebot na ìvotot.. Jas sum ìviot leb {to sleze od neboto; koj jade od ovoj leb, }e ìvee ve~no; a lebot {to }e go dadam Jas, e Moeto telo, {to }e go predadam za ìvotot na svetot...Vistina, vistina vi kaùvam: ako

ne go jadete teloto na Sinot ôve~ki i ne ja piete krvta Negova, ne }e imate ìvot vo sebe. Koj go jade Moeto telo i ja pie Mojata krv, ima ìvot ve~en i Jas }e go voskresnam vo posledniot den. Za{to Moeto telo e vistinska hrana, i Mojata krv - vistinsko pitie. Koj jade od Moeto telo i pie od Mojata krv, }e bide vo Mene i Jas vo nego. Kako {to Me prati ìviot Otec, i Jas ìveam preku Otecot, taka i toj {to jade od Mene, }e ìvee preku Mene. /Jovan 6, 49-57/

71. Dali moè nedostoen (nekrsten; neispovedan, nevoveden vo naukata Gospodova; javen gre{nik koj ne bara pro{ka od

nikogo) ~ovek da jade i pie od teloto i krvta Hristova ? No, ~ovekot da se ispita samiot sebe i potoa da jade od ovoj leb i da pie od ovaa ~a{a. Za{to, koj jade i pie nedostojno, toj go jade i pie svoeto osuduvawe, bidejki ne go razlikuva teloto Gospodovo. Pa zatoa me|u vas ima mnogu nemo}ni i bolni, a mnozina i umiraat. /1. Kor. 11, 28-30/ 72. [to im zapovedal Hristos na apostolite vo odnos na {irewe na Evangelieto ? Odete i nau~ete gi site narodi, kr{tevajki gi vo imeto na Otecot i Sinot i Svetiot Duh. /Matej 28,19/ Odete po siot svet i propovedajte go Evangelieto na sekoe sozdanie. /Marko 16,15/

18

73. Od kogo poteknuva Evangelieto - radosnata vest ? Bra}a, ve izvestuvam deka Evangelieto, koe jas Go blagovestiv, ne e ~ove~ko, za{to ni jas go primiv, nitu go nau~iv od ~ovek, a preku otkrovenieto na Isusa Hrista. /Gal. 1,11/ 74. Dali site lu|e gi poslu{ale apostolite ? Koj go poznava Boga, ne' slu{a nas; koj ne e od Boga, nas ne ne' slu{a. Po toa i go poznavame duhot na vistinata i duhot na zabludata. /1. Jov. 4, 6/

75. Zo{to treba da se krstime? (Sv. Tajna Kr{tevawe, prva od sedumte sveti tajni na Crkvata Hristova. Vo ovaa tajna preku trikratno potopuvawe vo voda od strana na kanonski episkop ili prezviter se izvr{uva na{eto li~no u~estvo vo Hristovata iskupitelna `rtva. Preku kr{tevaweto postanuvame i ~lenovi na Crkvata. Podetalno vidi vo 177 odgovor!) Koj }e poveruva i se krsti, }e bide spasen; a koj ne

poveruva, }e bide osuden. /Marko 16, 16/ 76. [to e kr{tevawe? Mu odgovori Isus i re~e: Vistina, vistina ti velam: ako nekoj ne se rodi odozgora, ne moè da go Vidi carstvoto Bo`jo. Nikodim mu re~e: Kako moè ~ovek da se rodi, koga e star ? Zar moè po vtor pat da vleze vo utrobata na majka si i da se rodi ? A Isus mu odgovori: Vistina, vistina ti velam: ako nekoj ne se rodi od voda i Duh, ne moè da vleze vo carstvoto Bo`jo: zo{to rodenoto od telo telo e' ; a rodenoto od Duh, duh e'. Zatoa, ne ~udi se {to ti rekov: vie treba da se rodite odozgora. /Jovan 3, 5-7/

A koga se javi dobrotata i ~ovekoqubieto na na{iot Spasitel, Bog, Toj ne spasi, no ne spored izvr{enite od nas pravedni dela, tuku po Svojata milost, preku bawata na preroduvawe (kr{tevaweto; trikratnoto potopuvawe vo voda) - i obnovuvaweto od Svetiot Duh (miropomazanie, primawe na silata na Svetiot Duh), Kogo izobilno Go izlea na nas preku Isus Hristos, na{iot Spasitel, ta opravdani so Negovata blagodat da staneme po nade` naslednici na ve~niot ìvot.

Verni se tie zborovi; i jas sakam da go utvrduva{ toa, ta onie {to poveruva-le vo Boga, da se trudat i da se griàt za dobri dela: ova e polezno i dobro za lu|eto. (poslanie na ap. Pavle do Tit 3, 4 - 8) 77. Dali Isus ja predskaàl Svojata smrt i voskresenieto od mrtvite? Isus im re~e: sinot ôve~ki }e bide predaden vo race ~ove~ki, i }e Go ubijat, i na tretiot den }e voskresne. /Matej 17, 22/ ...i im re~e: Taka e napi{ano i taka treba{e da postrada Hristos i da voskresne od mrtvite na tretiot den, i da bide propovedano vo Negovo ime pokajanie i

19

pro{tavawe na grevovite kaj site narodi, po~nuvajki od Erusalim; a vie ste svedoci za ova. /Luka 24,46-48/ 78. Koj Go predade Isus? I vleze satanata vo Juda, nare~en Iskariot, eden od brojot na dvanaesette. I koga otide, se dogovori so prvosve{tenicite i na~alnicite, kako da im Go predade. /Luka 22, 3-4/ 79. Kako umrel Hristos? I nosejki go Svojot krst, On izleze na mestoto, {to se vika Golgota; tamu go raspnaa. /Jovan 19, 17/ Grbot Svoj go podmetnav na onie {to me bieja, i obrazite svoi - na onie {to me udiraa; liceto Svoe ne go skriv od podbiv i plukawe. /Isaija. 50, 6 / Isus re~e: O~e, prosti im, oti ne znaat {to pravat! /Luka 23, 34 / ...i sonceto potemne, zavesata na hramot se rascepi preku sredinata. A Isus izvika glasno i re~e: O~e, vo Tvoi race Go predavam Svojot duh. I {tom go re~e toa, izdivna. /Luka 23, 45 - 46/ 80. Zo{to Nebesniot Otec ne Go spasil Isus od krsnoto stradawe? ..ili misli{ deka ne mo`am da Go zamolam sega Svojot Otec, da Mi prati pove}e od dvanaeset legioni angeli? No kako }e se ispolnat Pismata (proro{tvata na prorocite od Stariot zavet), ako ova ne stane? /Matej 26, 53/ 81. Zo{to Hristos strada{e i umre na krstot ? A On be{e iznaranet za na{ite grevovi i ma~en zaradi na{ite bezzakonija; kaznata za na{iot mir padna vrz Nego... /Isaija. 53,5/ On be{e izma~uvan, no strada{e dobrovolno i ustata Svoja ne ja otvara{e... /Isaija. 53,7/ Hristos umre za na{ite grevovi... /1. Kor. 15, 34/ Jas Sum dobriot pastir. Dobriot pastir si ja polaga du{ata svoja za ovcite... /Jovan 10,11/

Ne treba{e li taka da postrada Hristos i da vleze vo Svojata slava? /Luka 24, 26/

Toga{ im go otvori umot za da gi razbiraat Pismata, i im re~e: Taka e napi{ano i taka treba{e da postrada Hristos i da voskresne od mrtvite na tretiot den, i da bide propovedano vo Negovo ime pokajanie na grvovite kaj site narodi, po~nuvajki od Erusalim. /Luka 24,45-47/

82. Zo{to Hristos treba{e da umre na krstot ?

Za{to Bog (Bespo~etniot Otec Nebesen) tolku go vozqubi svetot, {to Go dade Svojot Edinoroden Sin, ta sekoj koj veruva vo nego, da ne pogine, no da ima `ivot ve~en. /Jovan 3, 16/

20

83. Zo{to Hristos voskresna i oìve ?

Bidejki Hristos zatoa i umre i voskresna i oìve, za da gospodari i nad mrtvite i nad ìvite. /Rimjanite. 14, 9/

84. So {to Gospod ja dokaà svojata golema qubov ?

Nikoj nema pogolema qubov od ovaa: da ja poloì du{ata svoja za svoite prijateli. /Jovan 15,13/

85. Zo{to Sinot Bo`ji treba{e da dojde na zemjata ? Znaeme isto taka deka Sinot Bo`ji dojde i ni dade svetlina, i razum za da Go poznaeme vistinskiot Bog... /1. Jov. 5,20/ Zo{to eden e Bog, i eden e Posrednikot pome|u Boga i lu|eto - ôvekot (Na{iot Spasitel e Sin Bo`ji, Bog po svojata priroda, no za nas lu|eto stana vistinski ôvek, primaj}i ja na sebe na{ata priroda) Hristos Isus. /1. Tim. 2,5/ A se e od Boga, Koj ne izmiri so Sebe preku Isusa Hrista i ni go dade sluèweto na toa izmiruvawe, oti Bog go izmiri svetot so Sebe preku Hrista, ne zemaj}i gi predvid grevovite na lu|eto, i go vloì vo nas slovoto na izmiruvawe. /2. Kor. 5, 18-19/ 86. Od kade e dojden Hristos ? Izlegov od Otecot i dojdov vo svetot; ... /Jovan 16,28/ Vo po~etokot be{e Slovoto i Slovoto be{e vo Boga i Bog be{e Slovoto... ...I Slovoto stana Telo i se vseli vo nas, polno so blagodat i vistina; i nie ja vidovme Negovata slava, slava kako na Edinoroden od Otecot. /Jovan 1, 1 - 12/ 87. Koj posvedo~i za Hristovoto doa|awe ? Jovan svedo~e{e za Nego i vele{e zboruvajki: Ovoj e za Kogo rekov: Onoj, Koj ide po mene, me isprevari, oti postoe{e porano od mene. /Jovan 1, 15/ ...Bog se javi vo plot, posvedo~en be{e od Duhot, se pokaà na angelite, be{e propovedan na narodite, svetot Mu poveruva, i se voznese vo slava ./1. Tim. 3, 16/ 88. Dali Isus napravil grev ? On ne napravi grev, nitu, pak, vo ustata Negova se najde izmama; koga na Nego huleea, On ne im odvra}a{e so huli; koga strada{e, ne zapla{uva{e, tuku se potpira{e na Onoj, Koj pravedno sudi. /1. Petr. 2, 22-23/ 89. [to treba da znaeme za umrenite po telo ? Bra}a, ne sakam da ne znaete za umrenite, za da ne àlite kako i drugite, {to nemaat nade`. Oti, ako veruvame deka Isus umre i voskresna, toa i upokoenite vo Isusa Bog }e gi privede so Nego. /1. Sol. 4, 13-14/ 90. Dali navistina postoi voskresenie (povtorno oìvuvawe i podigawe na na{eto telo koe po voskresenieto }e bide o~isteno od posledicite na zloto i grevot) ? A {tom nema voskresenie na mrtvite, toga{ i Hristos ne voskresnal; ako, pak, Hristos ne voskresnal, toga{ prazna e i va{ata vera. Pritoa, ako navistina mrtvite ne voskresnuvaat, nie izleguvame kako la`ni svedoci Bo`ji, bidejki svedo~evme za Boga deka Go voskresnal; oti,

21

ako mrtvite ne voskresnuvaat, i Hristos ne voskresnal; ako, pak, Hristos ne voskresnal, suetna e verata va{a; vie ste seu{te vo svoite grevovi. /1. Kor. 15,13-14/ 91. Dali Hristos voskresnal od mrtvite ? ...ete, Hristos voskresna od mrtvite i so toa stana prvina za umrenite. /1. Kor. 15, 20/ ...Bog Go voskresna, otkako Go oslobodi od vrskite na smrta, bidejki taa nema{e sila da Go zadrì. /Dela 2, 24/ Zo{o Go barate @iviot me|u mrtvite? On ne e ovde, tuku Voskresna. /Luka 24, 5-6/ Videte gi racete Moi i nozete Moi: Jas Sum istiot; doprete se do Mene i gledajte; za{to duhot nema telo i koski, a, kako {to gledate, Jas imam. /Luka 24,39/ Jas Sum voskresenie i ìvot, koj veruva vo Mene i da umre (se misli na telesnata smrt) }e ìvee (}e go prodolì svoeto postoewe na duhoven plan vo duhovnite dimenzii na postoeweto, se do voskresenieto od mrtvite, a potoa vo polnotata na ìvotot vo ve~nite dimenzii na Carstvoto Bo`jo). /Jovan 11, 25/ 92. Dali voskresnatiot Hristos se pojavil na apostolite ? ...im Se pretstavi ìv po Svoeto stradawe so mnogu verni dokazi, javuvaj}i im Se preku ~etiriesette dni i zboruvaj}i im za Carstvoto Bo`je. /Dela 1, 3/ 93. Kako Hristos se voznel na neboto ? ...{to stoite i gledate kon neboto? Ovoj Isus, Koj od vas se voznese na neboto, }e dojde pak po istiot na~in kako {to Go vidovte da odi na neboto. /Dela 1, 11/ 94. Od koga Hristos voskresna i se voznese na neboto, kade e sega ? Za{to Hristos vleze ne vo rakotvorno svetili{te, koe e samo obraz na vistinskoto, tuku vo samoto nebo, za da se javi sega pred liceto na Boga za nas. /Evr. 9,24/ ...Go voskresna od mrtvite i Go postavi od svojata desna strana na nebesata, povisoko od sekoe na~alstvo, vlast, sila i gospodstvo (duhovni stepeni od angelskata erarhija) i od sekoe ime, so koe se imenuvaat ne samo vo ovoj svet, tuku i vo idniot, i se Mu se pokori pod Negovite noze i Go postavi glava nad site vo Crkvata. /Efes. 1, 20 - 22/ 95. Kako }e voskresnat mrtvite i vo kakvo telo? No }e re~e nekoj: kako }e voskresnat mrtvite i vo kakvo telo }e dojdat? Bezumni~e, toa {to go see{ ti, nema da oìvee, ako ne umre. A koga see{, ne go see{ teloto, koe }e stane, tuku golo zrno, bilo p~eni~no ili drugo nekoe; no Bog mu dava telo, kakvo {to saka, i na sekoe seme - negovo sopstveno telo. Ne e sekoe telo isto so drugo telo: drugo e teloto na ~ovek, drugo e teloto na ìvotno, drugo na riba, drugo na ptica. Ima tela nebesni i tela zemni, no drug e blesokot na nebesnite i drug na zemnite;... Takvo e i voskresenieto na mrtvite: se see vo raspa|awe; voskrenuva vo neraspa|awe; se see bes~est - voskresnuva vo slava; se see nemo} - voskresnuva vo sila; se see telo du{evno - voskresnuva telo duhovno. Ima telo du{evno, no ima i telo duhovno. /1. Kor. 15, 35 - 44/

22

Im odgovori Isus i re~e: Sinovite od ovoj vek se ènat i maàt; no onie, {to }e se udostojat da go dobijat onoj svet i voskresenieto od mrtvite, nitu }e se ènat, nitu }e se maàt, i da umrat ve}e nemoàt, oti se kako i angelite, i bidej}i se sinovi na voskresenieto, tie se sinovi Bo`ji. /Luka 20, 34 - 35/ 96. Dali so ~ove~kata priroda, zarazena i povredena od grevot, moè da se vleze vo Carstvoto Bo`jo? A ova vi go velam, bra}a, deka telo i krvta ne moàt da go nasledat carstvoto Bo`jo, nitu raspadlivosta ja nasleduva neraspadlivosta... za{to raspadlivoto treba da se oble~e vo neraspadlivo, a smrtnoto vo besmrtno. /1. Kor. 15, 50 - 53/ 97. Kakvi vetuvawe ni dal na{iot Gospod i Spasitel Isus Hristos? Sakajte i }e vi se dade; barajte i }e najdete; ~ukajte i }e vi se otvori, za{to sekoj koj moli, dobiva; koj bara, nao|a, i na onoj koj ~uka, }e mu se otvori. /Matej 7, 7/ Imajte vera vo Boga!... se {to }e pobarate vo molitva, veruvajte deka }e go dobiete; i }e vi bide. /Marko 11, 24/ Toma, ti poveruva, oti me vide; blaèni se onie koi ne videle i poveruvale. /Jovan 20 - 29/ 98. Za kogo se vetuvawata ? Za{to vam vi pripa|a ona vetuvawe (se misli na mo`nosta da u~estvuvame vo Iskupitelnata `rtva preku svetite tajni - kr{tevawe, primawe na silata na Sv. Duh i pri~estuvawe) i na va{ite deca i na site {to se daleku, {to }e gi povika Gospod, na{iot Bog. / Dela 2, 39/ 99. Koi zapovedi ni gi dal Na{iot Gospod Isus Hristos?

U~itele, koja zapoved e najgolema vo Zakonot? A Isus mu odgovori; Vozqubi Go Gospoda, svojot Bog, so seto svoe srce, i so seta svoja du{a, i so siot svoj razum; toa e prvata i najgolema zapoved; a vtorata e

sli~na na nea: Vozqubi go svojot blièn, kako sebesi! Na tie dve zapovedi se krepi celiot Zakon i Prorocite. /Matej 22, 37 - 39/

100. [to e vera ? A verata e ìva pretstava za ona, na koe se nadevame, i dokaùvawe na ona, {to ne se gleda. /Evr. 11, 1/ 101. Zo{to da veruvame ? Koj veruva vo Nego, nemu ne mu se sudi, a koj ne veruva, ve}e e osuden, za{to ne poveruval vo vo imeto na Edinorodeniot Sin Bo`ji... /Jovan 3, 18/ Poveruvaj vo Gospoda Isusa Hrista, i }e se spasi{ ti i celiot tvoj dom. /Dela 16, 31/

102. [to veli Bog, koga e pogodno vremeto za na{eto spasenie ? Vo blagoprijatno vreme te ~uv i vo denot na spasenieto ti pomognav. Eve, sega e vremeto blagoprijatno; ete, sega e denot na spasenieto! /2. Kor. 6, 2/

23

103. Dali site pati{ta vodat kon Bog ? Vlezete niz tesnata vrata; oti {iroki se vratite i {irok e patot {to vodi kon propast, i mnozina minuvaat niz niv; a tesni se vratite i tesen e patot kon ìvotot, i malkumina go nao|aat. /Matej 7, 13 - 14/ 104. Koj e Patot koj vodi do Otecot i Negovoto Carstvo ? Jas Sum Patot, Vistinata i @ivotot: nikoj ne doa|a pri Otecot, osven preku Mene. /Jovan 14, 6 / 105. Dali postoi drug na~in za spasenie? Na primer preku Buda, Kri{na, Muhamed, Sai Baba i mnogu drugi? ..i vo nikoj drug nema spasenie; zo{to pod neboto nema drugo ime dadeno na lu|eto, so koe bi moèle da se spasime. /Dela 4, 12/ 106. Dali postoi reinkarnacija ? I kako {to im e na lu|eto opredeleno da umrat edna{, a potoa - sud,... /Evr. 9, 27/ 107. Dali da gi slu{ame lu|eto i nivnite predanija (tradicii, adeti, obi~ai) ? Sudete dali e spravedlivo pred Boga - vas da ve slu{ame pove}e od Boga? /Dela 4,19/ ...Pove}e treba da Mu se pokoruvame na Boga, otkolku na lu|eto. /Dela 5, 29/ 108. Dali samo preku verata moème da se spasime ? Kakva e polzata, bra}a moi, ako nekoj re~e deka ima vera, a nema dela? Moè li takva vera da go spasi ? /Jak. 2, 14/ Verata, ako nema dela, mrtva e sama po sebe. /Jak. 2, 17/ Da zboruvam na site ~ove~ki jazici, pa duri i angelski, {tom qubov nemam, }e bidam kako bakar, {to yvoni... Da imam proro~ki dar i da gi znam site tajni, da gi imam site znaewa za site raboti, a i taka silna vera, {to i planini da premestuvam - ako qubov nemam, ni{to ne sum. I da go razdadam celiot svoj imot, da pozvolam teloto da mi izgori, - {tom qubov nemam, ni{to ne mi koristi. /1. Kor. 13, 1 - 7/

A sega ostanuvaat ovie tri raboti: verata, nade`ta i qubovta; najgolema me|u niv e qubovta. /1. Korint. 13, 13/ 109. Kakva e qubovta ? Qubovta e dolgotrpeliva, polna so dobrina, qubovta ne zaviduva, qubovta ne se prevoznesuva, ne se gordee, ne pravi {to e nepristojno, ne bara svoe, ne se srdi, ne misli zlo, na nepravda ne se

raduva, a na vistina se raduva, se' izvinuva, vo se' veruva, na se se' nadeva, se' pretrpuva. Qubovta nikoga{ ne prestanuva... /1. Kor. 13, 4 - 7/

24

110. Zo{to da se molime i kako? ... i {to i da posakate od Otecot vo Moe ime, }e vi go ispolnam, za da se proslavi Otecot vo Sinot. Ako posakate ne{to vo Moe ime, Jas }e go napravam. /Jovan. 14, 13 - 14/ ... molete se, za da ne padnete vo isku{enie: duhot e bodar, no teloto e slabo. /Matej 26, 41/ ...golema sila ima usrdnata molitva na pravednikot. /Jak. 5, 16/ Pa bidete mudri i bodri vo molitvite. /1 Petr. 4, 7/ 111. Preku kogo da se molime ? A vie, vozqubeni, izgraduvaj}i se vo presvetata va{a vera i molej}i se preku Svetiot Duh... /Juda 1, 20/ 112. Koga da se molime ? So sekakva molitva i prozba molete se so duhot vo sekoe vreme... /Efes. 6, 18/ 113. Dali treba da se molime samo za sebe ? ...molete se eden za drug... /Jak. 5, 16/ Molete se isto taka i za nas, za da ni ja otvori Bog vratata na propovedta da ja razglasuvame Hristovata tajna... ta da ja otkrijam, i kako {to treba da zboruvam! /Kol. 4, 3/ Potoa, bra}a, molete Mu se na Boga, za nas, ta slovoto Gospodovo da se rasprostranuva i da se slavi na sekoe mesto, kako i me|u vas, i da se izbavime od èstoki i zlobni lu|e, bidej}i ne site imaat vera. /2. Sol.3, 1 - 2/ Molam, pred se, da se pravat prozbi, molitvi, molbi i blagodarenija za site lu|e: za carevite i za site {to se na vlast, ta da poìveeme tih i miren ìvot vo potpolna pobo`nost i ~istota; oti toa e dobro i ugodno pred na{iot Spasitel Boga, Koj saka site lu|e da se spasat i da ja poznaat vistinata. /1. Tim. 2, 1 - 4/ 114. Dali Bog ne' ispituva i zo{to ? Blaèn e onoj ~ovek, koj podnesuva isku{enie, bidej}i otkako }e bide ispitan, }e dobie venec na ìvotot, {to Gospod im go vetil na onie {to go sakaat. /Jak. 1, 12; ...no veren e Bog, Koj nema da dozvoli da bidete isku{uvani pove}e od silata va{a, a zaedno so isku{uvaweto }e vi dade i izlez, za da moète da trpite. /1. Kor. 10, 13/ 115. Dali moè nekoj Boga da go izigra ? Ne laète se: Bog ne pozvoluva da bide porugan. [to }e si posee ~ovekot, toa i }e si `nee. /Gal. 6,7/ 116. Zo{to da Go priznaeme Hristos ? I vi velam: sekoj {to }e Me priznae Mene pred lu|eto, i Sinot ôve~ki }e go priznae pred Bo`jite angeli: a koj }e se odre~e od Mene pred lu|eto, i Jas }e se odre~am od nego pred Bo`jite angeli /Luka 12,8 - 9/ 117. Zo{to da veruvame vo Isus ? Koj veruva vo Nego - nema da bide suden, a koj ne veruva, toj e ve}e osuden, oti ne poveruval vo imeto na Edinorodniot Sin Bo`ji. /Jovan 3, 18/ Dojdete site izmoreni i obremeneti i Jas }e ve uspokojam... /Matej 11, 28/ Vistina, vistina vi velam: koj veruva vo Mene ima ìvot ve~en. /Jovan 6, 47/ 118. [to e e toa ìvot ve~en ?

25

A ìvot ve~en e toa, da Te poznaat Tebe Edinstveniot vistinski Bog, i isprateniot od Tebe Isusa Hrista. /Jovan 17, 3/ 119. Kako da go sledime Hrista ? ...Koj saka da vrvi po Mene, neka se odre~e od sebe, i neka go zeme krstot svoj i neka odi po Mene. Zo{to, koj saka da ja spasi svojata du{a, }e ja zagubi; a koj ja zagubi du{ata svoja zaradi Mene i Evangelieto, toj }e ja spasi. /Marko 8, 35/ Koj miluva tatko ili majka pove}e od Mene, ne e dostoen za Mene: i koj miluva sin ili }erka pove}e od Mene, ne e dojstoen za Mene i koj ne go zeme krstot svoj i ne odi po Mene, ne e dostoen za Mene. /Matej 10, 37 - 38/ 120. [to ako ne Go sledime ? Koj ne e so Mene, protiv Mene; i koj ne sobira so Mene, toj rastura. /Matej 12, 30/ 121. Zo{to da go slu{ame slovoto Hristovo ? Vistina, vistina vi velam: koj go slu{a slovoto Moe i veruva vo Onoj, Koj Me pratil, ima ìvot ve~en i nema da dojde na sud, a preminal od smrt vo ìvot. /Jovan 5, 24/ I taka, sekoj, {to gi slu{a i ispolnuva ovie Moi zborovi, }e bide kako blagorazumen ma`, koj si napravil ku}a na kamen. I zavrna do`d i nadojdoa reki, i duvnaa vetrovi, i navalija na taa ku}a, no taa ne padna, oti be{e izgradena na kamen. A sekoj {to gi slu{a ovie Moi zborovi i ne gi ispolnuva, prilega na ~ovek glupav, koj si napravil ku}a na pesok. I zavrna do`d, i nadojdoa reki, i duvnaa vetrovi, i navalija na taa ku}a, i taa padna, a pa|aweto i be{e stra{no. /Matej 7, 24/ 122. Zo{to da se pokaeme ? Pokajte se, pak, i obratete se, za da se o~istite od grevovite va{i... /Dela 3, 19/ Bog, pak, otkako gi prezre vremiwata na neznaeweto, sega redum im zapoveda na site lu|e da se pokajat, za{to opredeli den koga pravedno }e mu sudi na svetot.... /Dela 17, 30-31/ 123. [to }e bide ako ne se poakaeme ? ...no ako ne se pokaete, site }e izginete. /Luka 13, 5/ 124. Zo{to treba da se ispovedame ? Ako gi ispovedame grevovite svoi, On e veren i praveden za da ni gi prosti

grevovite i da ne o~isti od sekoja nepravda. /1. Jovan 1, 9/ 125. Zo{to i kako treba da postime ? A ti koga posti{, pomaì ja glavata svoja i izmi go liceto svoe, pa da se pokaè{ deka posti{ ne pred lu|eto, tuku pred tvojot Otec, Koj e vo tajnost; i tvojot Otec, Koj gleda tajno, }e te nagradi javno. /Matej 6, 17 - 18/

Za{to nie postime, velat, a Ti ne gleda{; gi izma~uvame du{ite svoi, a Ti ne saka{ da znae{ - Ete, vie postite za karanici i raspravii i za da gi biete

so rakata siromasite; vie ne postite vo toa vreme taka, {to glasot va{ da bide

26

~uen do visinite. Takov li e postot, {to Jas go opredeliv; ~ovek da ja iznemo{tuva du{ata svoja vo denot koga ja navednuva glavata kako trska... Toa li }e go nare~e{ post i den ugoden na Gospoda ? Ete go postot, {to go izbrav: 1. raskini gi okovite na nepravdata, 2. odvrzi gi vrskite na jaremot, i ugnetenite pu{ti gi na sloboda i skr{i go sekoj jarem; 3. razdeli go lebot svoj so gladnite, i skitnicite siromasi odvedi gi vo domot svoj; 4. ako vidi{ gol - oble~i go, i od ednokrvniot ne se krij. Toga{ tvojata svetlina }e se javi kako zora, i tvoeto zdravje naskoro }e procuti, tvojata pravda }e trgne pred tebe i slavata Gospodova }e te pridrùva. Toga{ ti }e povika{ - i Gospod }e te ~ue, }e izvika{ - i On }e re~e: Eve Me. ...koga }e mu ja dade{ na gladniot du{ata svoja i }e ja nahrani{ du{ata na stradalnikot, - toga{ tvojata svetlina }e izgree vo temninata, i mrakot tvoj }e bide kako pladne; i Gospod sekoga{ }e ti bide voda~, a i vo vreme na su{a }e ja nasituva du{ata tvoja i }e gi krepi koskite tvoi; ti }e bide{ kako gradina napoena so voda i kako izvor, ~ii vodi nikoga{ ne presu{uvaat. /Isaija. 58, 3 - 11/ 126. Kako moè da dobieme prostuvawe na na{ite grevovi ? Site proroci svedo~at za toa, deka sekoj, {to }e poveruva vo Nego, }e dobie prostuvawe na grevovite preku Negovoto ime. /Dela 10, 43/ 127. Koga sme vo maka na {to da se nadevame ? ...se falime so makite, znaejki, deka od makite se ra|a i trpenieto; od trpenieto, pak - iskustvo, a od iskustvoto - nade`... /Rim. 5, 4/ Oti mislam deka stradawata na sega{noto vreme ne se ni{to sprema slavata, koja }e se javi vo vas. /Rim. 8, 18/ Oti toa mu e ugodno na Boga, ako nekoj, od soznanie za Boga, podnesuva skrb, stradaj}i nespradlivo. Zo{to, kakva e pofalbata, ako trpite, koga ve bijat poradi prestap ? No, ako trpite, koga pravite dobro i stradate, toa Mu e ugodno na Boga. /1. Petr 2, 19/ 128. Zo{to treba da im prostuvame na drugite ?

Bidej}i, ako im gi prostite na lu|eto grevovite nivni i vam }e vi gi prosti va{iot Otec nebeski;... /Mat. 6, 14-15/

129. [to veli Svetoto Pismo za alkoholot ?

Vinoto e potsmevka, rakijata - buntovnik; i sekoj, koj im e pot~inet, ne e razumen... /Izreki 20, 1/

130. Koja posledica ja nosi telesnoto i duhovnoto mudruvawe ? ...bidejki telesnoto mudruvawe e neprijatelstvo protiv Bog, na zakonot Bo`ji toa ne mu se pokoruva, nitu, pak, moè. /Rim. 8, 6-7/

Oti onie, koi ìveat po telo, mislat na telesnoto, a onie koi ìveat po duh - za duhovnoto. Telesnoto mudruvawe e smrt, a duhovnoto mudruvawe - ìvot i mir. /Rim. 8, 5 - 6/

27

Ili ne znaete deka va{eto telo e hram na Svetiot Duh, Koj ìvee vo vas i vi e daden od Boga i deka ne pripa|ate samo na sebe. Skapo ste kupeni. Zatoa proslavete Go Boga vo svoite tela i vo svoite du{i, koi se Bo`ji. /1 Kor. 6, 19 -20/ 131. [to ako ne{to imam veteno na Gospoda i ne go ispolnam ? Koga dava{ zavet na Boga, ne dvoumi se da go izvr{i{, za{to On ne gi saka bezumnite: ona {to si vetil izvr{i go. Podobro e i da ne vetuva{, otkolku da vetu{ i da ne go izvr{i{. /Prop. 5, 3 - 4/

132. Po {to }e moème da gi poznaeme Hristovite u~enici - sledbenici, vistinskite ~lenovi na Negovata Crkva ?

Po toa }e ve poznaat site deka ste Moi u~enici, ako imate qubov pome|u sebe. /Jovan 13, 34/

133. Dali samo ako imaat qubov se Hristovi ?

Ako, pak, nekoj nema Duh Hristov, Toj ne e Negov. /Rim. 8, 9/ 134. Koi ne se Hristovi ? Sekoj, koj pravi prestapi i ne prebiva vo Hristovoto u~ewe i ne e vo Nego (aktiven ~len na Negovata zaednica - Crkvata), Go nema Boga; koj prebiva vo Hristovoto u~ewe, toj Go ima Otecot i Sinot. /2. Jovan 1, 9/ 135. Koi se sinovi Bo`ji ? Site onie, {to se upravuvaat po Duhot Bo`ji, se sinovi Bo`ji... /Rim. 8, 14/ 136. Dali postojat la`ni u~ewa ? A Duhot jasno zboruva deka vo poslednite vremiwa nekoi }e otstapat od verata, slu{ajki izmamlivi duhovi i |avolski u~ewa, preku licemerstvoto na onie, {to zboruvaat laga i imaat ìgosana sovest... /1. Tim. 4, 1/ Bra}a, pazete nekoj da ne ve zavede so filosofija i so prazna izmama spored ~ove~koto predanie, spored stihiite na svetot, a ne po Hrista... /Kol. 2, 8/ Toga{, ako vi kaè nekoj: Eve, ovde e Hristos, ili tamu e, ne veruvajte! Oti }e se pojavat la`ni hristosi (samonare~eni mesii) i la`ni proroci, i }e pokaàt golemi znaci i ~uda, za da gi prelaàt, ako e mo`no, izbranite. Ete, odnapred vi kaàv. /Matej 24, 23 - 25/ 137. Kako da gi prepoznaeme? Vozqubeni, ne veruvajte mu na sekoj duh (na sekoe razmisluvawe, veruvawe, svetogled, ispovedawe) tuku ispituvajte gi duhovite: dali se od Boga, Bidej}i mnogu la`ni proroci se javija vo svetot. Po ova poznavajte Go Bo`jiot Duh, i duhot na lagata: sekoj duh, {to priznava deka Isus Hristos do{ol vo plot (primil ~ove~ka proroda, se prinel za nas na krstot kako qubovna `rtva iskupitelna, voskresnal od mrtvite i go ispratol Svetiot Duh), od Boga e. A sekoj duh, {to ne priznava deka vo plot do{ol Isus Hristos, ne e od Boga; toa e duhot na antihristot, za kogo ste slu{nale deka ide, pa i sega e ve}e vo svetot. /1. Jov. 4, 1 - 2/

28

138. Koj im dal sila i vlast na slugite Bo`ji za da pravat ~udesa ? I ete, Jas }e go ispratam vrz vas vetuvaweto od Mojot Otec; a vie ostanete vo gradot Erusalim, duri ne se oble~ete vo sila odozgora. (se misli na silata na Svetiot Duh koja }e ja primat vo sebe apostolite na Pedesetnica) /Luka 24, 49/ 139. Kako u~enicite Hristovi (apostolite) ja primile i predavale silata i vlasta na Svetiot Duh na drugi u~enici i sledbenici? Koga se navr{ija dnite na Pedesetnica (pedeset dena po voskresenieto Hristovo), site apostoli bea zaedno i ednodu{ni. I nenadejno se ~u {um od neboto, kako da ide{e silen vetar, i ja ispolni celata ku}a, kade {to sedea. ...I site se ispolnija so Duh Sveti (Svetiot Duh, tretata li~nost od Trili~nosniot Bog, gi ispolnuva apostolite so svojata sila, so nesozdadenite ìvotvorni energii), i po~naa da zboruvaat na drugi jazici, onaka kako {to im dava{e Duhot Svet da izgovaraat. ... I strav ja obzede sekoj du{a, za{to mnogu ~udesa i znaci se vr{ea preku apostolite. /Dela 2, 1 - 39/ I gi povika Svoite dvanaeset u~enici, im dade vlast nad ne~istite duhovi, da gi izgonuvaat i da lekuvaat sekakava bolest i nemo}. /Matej. 10,1/ Pa odkako gi povika dvanaesette, im dade sila i vlast nad site ne~isti duhovi, da lekuvaat bolesti.../Luka 9, 1/

A Isus pak im re~e: Mir vam! Kako {to Me prati Otecot, taka i Jas ve pra}am. I koga im go kaà ova, duvna i im re~e: Primete Duh Sveti! Na koi }e im gi prostite grevovite, }e im se prostat, a na koi }e im gi zadrìte, }e im se zadràt (vrz ovaa zapoved Hristova se temeli Svetata tajna Ispoved. Vo ovaa sveta tajna od strana na episkopite i prezviterite im se oprostuvaat grevovite, vo silata Bo`ja, na site onie koi napravile golemi - smrtni- grevovi po svoeto kr{tevawe) (Jovan. 20, 21 - 23) . Potoa Gospod izbra i drugi sedumdeset u~enici i gi isprati pred Sebe po dvajca... Odete! Ete, Jas ve pra}am... Koj ve slu{a vas, Mene Me slu{a; i koj se otkaùva od vas, od Mene se se otkaùva, se otkaùva od Onoj {to Me pratil. /Luka 10, 1/

Tie (apostolite), {tom slegoa, se pomolija za niv za da go primat Duhot Sveti. Za{to se u{te ne be{e slegol nitu na eden od niv (se misli na novokrstenite ~lenovi na Crkvata), a samo bea krsteni vo imeto na Gospoda Isusa. Toga{ apostolite poloìja nad niv race (sv. tajna miropomazuvawe ili daruvawe na silata na Duhot) i tie Go primija Svetiot Duh. (Dela na apostolite. 8, 15 - 17)

Pavle re~e: Jovan kr{teva{e so pokajno kr{tevawe, velej}i mu na narodot da veruva vo Onoj, Koj ide po nego, odnosno vo Isusa Hrista. Koga go slu{naa toa,

29

tie se krstija vo imeto na Gospoda Isusa. I koga Pavle gi poloì racete nad niv, sleze Duhot Svet na niv. Toga{ tie po~naa da zboruvaat na razni jazici i da prorokuvaat. (Dela na apostolite. 19, 4 - 6)

Race na nikogo ne polagaj prebrzo, (apostolot Pavle go sovetuva episkopot /nadglednikot/ Timotej da vnimava kogo rakopoloùva vo redovite na sluèbnoto sve{tenstvo - |akoni, prezviteri i episkopi) nitu, pak, na tu|i grevovi da stanuva{ sou~esnik! Pazi se sebe ~ист! (1. Timotej. 5, 22) Ne zanemaruvaj ja darbata {to e vo tebe (se misli na episkopot Timotej), i

koja ti be{e dadena po proro{tvo zaedno so polagawe race (Sveta tajna sve{tenstvo) vrz tebe od sve{tenstvoto! Griì se za toa, na toa predadi se, ta uspehot tvoj da im stane jasen na site! Pazi na sebe i na u~eweto; bidi istraen vo toa, za{to, ako postapuva{ taka, }e se spasi{ i sebe samiot i onie {to te slu{aat. (1. Timotej. 4, 14 - 16) 140. Kako slugite Bo`ji gi vr{ele ~udata ? ...Savle, koj, se vika{e Pavle, ispolnet so Duh Sveti, pogledna na nego, i re~e: O, ti, koj si poln so sekakva laga i zloba, sine |avolski, neprijatelu na sekakva pravda, nema li da prestane{ da gi iskrivuva{ Gospodovite pati{ta? I eve sega, rakata Gospodova e vrz tebe: }e bide{ slep i za nekoe vreme nema da go gleda{ sonceto! /Dela 13, 9/ I koga Pavle gi poloì racete nad niv, sleze Duhot Sveti na niv, i tie po~naa da zboruvaat na razni jazici... /Dela 19, 6/ 141. Vo ~ie ime apostolite gi vr{ele site ~uda ? Petar i Jovan zaedno vleguvaa vo hramot... Ima{e eden ~ovek, faten u{te od maj~inata utroba... [tom gi vide toj Petra i Jovana, koga sakaa da vlezat vo hramot, i od niv zaprosi milostiwa. A Petar se vgleda vo nego zaedno so Jovana i mu re~e: Pogledaj ne! I toj gi gleda{e nastoj~ivo, nadevajki se od niv ne{to da dobie. No Petar re~e: Srebro i zlato jas nemam, a, {to imam, toa ti davam - vo imeto na Isusa Hrista Nazareecot stani i odi! I kako go fati za desnata raka, go ispravi i vedna{ mu zacvrsnaa stapalata. /Dela 3,1/ 142. Dali nekoj neovlasten od Boga moè da Mu sluì ? Nekoi, pak, od Judejcite skitnici, po~naa da go izgovaraat imeto na Gospoda Isusa nad onie, koi imaa zli duhovi, i velea: Ve zakolnuvame vo Isusa, Kogo Go propoveda Pavle! Toa go pravea sedumte sinovi na judejskiot prvosve{tenik Skeva. A lo{iot duh odgovori I re~e: Isusa Go znam i Pavla go znam; no koi ste vie? I skokna na niv ~ovekot, vo kogo ima{e lo{ duh, i, otkako gi sovlada, pokaà protiv niv takva sila, {to tie, goli i raneti, pobegnaa od ku}ata. /Dela 19,13-16/ A ako, pak, nekoj vojuva, sepak venec ne dobiva, bidejki ne se borel spored pravilata. /2. Tim. 2,5/ I taka, ako nekoj se o~isti... toj }e bide sad za po~est, osveten, prisposoben za upotreba na gospodarot i prigotven za sekoe dobro delo. /2. Tim. 2,21/ 143. Kako }e gi razbereme Pismata i poukata ?

30

Toga{ im go otvori umot za da gi razberat pismata... /Luka 24,45/ I edna bogobojazliva èna... ... po ime Lidija, koja prodava{e crveni tkaenini, slu{a{e; i Gospod i go otvori srceto da vnimava na ona, {to zboruva{e Pavle. /Dela 16, 14/ 144. [to da barame ? Ako nekomu od vas mu nedostiga mudrost, neka ja moli od Boga, Koj na site im dava izobilno bez ukor, i }e mu se dade. No da moli so vera i nikako da ne se somneva... /Jak. 1,5-6/ Blaèn e ~ovekot, koj se zdobil so mudrost, i ~ovek {to spe~alil razum; podobro e da ja dobieme nea, otkolku riznici so srebro i zlato... /Izrek. 3,13/ 145. Zo{to ni e potebna mudrost ? ...ne prestanuvam da Mu blagodaram na Boga, spomnuvaj}i ve vo molitvite svoi, ta Bog na na{iot Gospod Isus Hristos, Otecot na slavata, da vi dade duh na mudrost i otkrovenie, za da Go poznaete... /Efes. 1,16-17/ 146. Kako zapo~nuva mudrosta ? Po~etok na mudrosta e stravot Gospodov; dobro razbiraat site {to se rakovodat od nego; a poslu{nosta kon Boga e po~etok na razbiraweto; samo glupavite gi preziraat mudrosta i poukata. /Izrek 1, 7/ 147. Kakva e mudrosta i od kade doa|a ? A mudrosta, {to ide odozgora, e najnapred ~ista, a potoa mirna, krotka, pokorna, polna so milost i dobri plodovi, nepristrasna i nelicemerna. /Jakov 3, 17/ 148. [to veli Mudrosta za sebe ? Neli mudrosta veli vaka ? I neli razumot go izdiga glasot svoj ? Mudrosta zastanuva na visoki mesta, kraj patot, na raskrsnici; taa vika pred portite, pri vlezot na vratata silno izvikuva:>>Kon vas, lu|e, vikam, i kon sinovite ~ove~ki e mojot glas!<< Nau~ete se, nerazumni, - na razum. Slu{ajte, bidejki }e govoram va`ni raboti, i ustata moja }e izre~e pravda; za{to jazikot moj }e izgovori vistina; la`livata usta odvratna e za mene. Site zborovi na ustata moja se spravedlivi; vo niv nema ni podmolnost, ni lukavstvo; site tie se jasni za razumniot i spravedlivi za onie, {to se zdobile so znaewe. Primete go u~eweto moe, a ne srebro; podobro znaewe, otkolku najdobroto zlato; za{to mudrosta e podobra od biser, i ni{to, od ona {to e skapoceno, ne moè da se sporedi so nea. Jas, premudrosta, ìveam so razumot i baram rasuduva~ko znaewe. Stravot Gospodov ja mrazi nepravdata; ja mrazi gordosta i visokoumerenosta, lo{iot pat i podmolnata usta. Moi se sovetot i razumnosta; jas sum razum, vo mene e silata. Preku mene carevi caruvaat, i zapovednici pravda ozakonuvaat; preku mene na~alnici upravuvaat i golemci i site sudii zemni.

31

Gi sakam onie {to mene me sakaat, i koi Me baraat, }e najdat dobrina; vo Mene se bogatstvoto i slavata, bogatata riznica i pravdata; plodovite moi se podobri od zlato, i od naj~isto zlato, i korista od mene e pove}e otkolku naj~isto srebro. Jas odam po patot na pravdata, po patekite na pravosudstvoto, za da im dostavuvam vistinsko dobro na onie, {to me sakaat, nivnite riznici jas gi polnam i ona, {to e od sekoga{. Gospod me sozdade za po~etok na svojot pat, na Svoite tvorbi, me sozdade u{te od ve~nosta, vo po~etokot, pred da ja sozdade zemjata. Jas sum se rodila, koga u{te nema{e izvori so voda. Jas sum se rodila pred da bidat vtelemeni gorite, pred ridovite, koga Gospod u{te ne be{e ja sozdal zemjtata, ni poliwata, nitu prvite pra{inki na vselenata. Koga On go prigotvuva{e neboto, jas bev so Nego, koga go postavuva{e prestolot Svoj vrz vetrovite, vo visinite, koga gi zacvrstuva{e izvorite na beznata, koga gi postavuva{e granicite na moreto, za da ne gi preminuvaat vodite negovite brani, koga gi polne{e osnovite na zemjata,- jas bev pri Nego koga sozdava{e, i se raduvav sekoj den, veselejki se pred liceto Negovo za seto vreme, veselejki se na Negoviot zemen krug, i radosta moja be{e so sinovite ~ove~ki. I taka, sinko, sega poslu{aj me: blaèni se onie {to gi pazat moite pati{ta! Poslu{aj ja poukata, bidete mudri i ne otstapuvajte od nea. Blaèn e onoj ~ovek, koj me slu{a, stanuvaj}i bodar sekoj den pri portite moi i stoej}i na straà pri vratata moja! Za{to koj me na{ol mene, na{ol ìvot; i }e dobiete blagodat od Gospoda; a koj gre{i protiv mene, nanesuva {teta na du{ata svoja: site {to me mrazat mene, ja sakaat smrta. /Izrek. 8,1 - 36/ 149. Kako da se molime za mudrost ? Boè na tatkovcite i Gospodi na milosta, Koj si sozdal se so Tvoeto slovo. Koj si go sozdal ~ovekot so Tvojata premudrost, za da vladee nad Tvoite sozdanija, i sveto i spravedlivo da upravuva so svetot i da sudi so pravi~na du{a, daruvaj mi ja mudrosta, koja sedi do Tvojot prestol i ne otfrlaj me me|u Tvoite deca, za{to jas sum Tvoj sluga i sin na Tvoja sluginkata, ~ovek slab i kratkove~en po ìvot, nesposoben da gi svati pravdata i zakonite. /Mudr. Sol. 9,1-5/ 150. Koi ne moàt da se steknat so mudrosta ? Vo lukava du{a mudrosta nema da vleze i nema da prestojuva vo telo koe mu robuva na grevot; za{to Svetiot Duh na premudrosta se oddale~uva od lukavstvo, }e se otstrani od nerazumni umuvawa... / Mudr.Sol. 1, 4-5/ 151. Dali postoi druga mudrost i kakva e taa? No, ako vo srcata svoi imate gor~liva zavist i karawe, ne falete se i ne laète protiv vistinata: toa ne e mudrost koja doa|a odozgora, tuku zemna, du{evna, besovska; oti, kade {to ima zavist i karawe, tamu ima nesloga i se {to e lo{o. /Jak. 3,15-16/ Zatoa umrtvete gi svoite zemni ~lenovi, odnosno porocite: bludstvoto, ne~istotata, slasta, lo{ata èlba, lakomstvoto, koe e idolopoklonstvo! Poradi tie poroci ide gnevot Bo`ji vrz sinovite na neposlu{nosta, me|u koi nekoga{ se dvièvte i vie, koga ìveevte vo tie poroci.

32

A sega i vie otfrlete se od sebe: Gnevot, lutinata, zlobata, huleweto, sramnite zborovi od svojata usta!... I taka, kako izbranici Bo`ji, sveti i vozqubeni, oble~ete se vo milosrdnost, dobrota, smirenost, krotost i dolgotrpelivost: trpete se eden so drug i pro{tavajte si... A nad seto toa oble~ete se vo qubov koja e vrska na sovr{enstvoto. /Kol. 3, 5-14/ ..otkako ja otfrlifte lagata, kaùvajte si ja vistinata sekoj na svojot blièn.. nitu pak da mu davate mesto na |avolot. Koj kradel, da ne krade ve}e; a podobro e da se trudi pravej}i dobro so racete svoi za da ima {to da mu podade na onoj, koj {to ima potreba. Nikakov lo{ zbor da ne izleguva od ustata va{a, tuku samo dobar,../Efes. 4, 25-3; 5, 3-4/ I taka, ako neprijatelot tvoj e gladen, nahrani go; ako e èden, napoj go; oti, pravejki go toa, ti }e mu natrupa{ àr na glavata negova. Ne pozvoluvaj zloto da te pobedi, tuku pobedi go zloto so dobro. /Rim. 12, 20/ 152. So {to drugo Gospod ne podu~uva preku Svetoto Pismo ? Ne pravi zlo, i zlo nema da te postigne; begaj od nepravda, i nepravdata }e bega od tebe.

Sinko ne sej vo brazdite na nepravdata, i nema da o`nee{ od niv sedumpati pove}e.

Ne baraj od Gospoda vlast, nitu od carot - mesto po~esno. Ne opravduvaj se pred Gospoda i pred carot - ne mudruvaj. Nebaraj da stane{ sudija, za da ne se pokaè{ nemo}en za da ja uni{ti{ nepravdata, da ne se upla{i{ od slilata i senkata da ne frli{ vrz svojata pravi~nost... Ne prituraj grev vrz grev; i za prviot grev nema da ostane{ nekaznet... Ne bivaj malodu{en vo tvojata molitva; i ne zanemaruvaj ja milostiwata. Ne podbivaj se so onoj du{evno {to strada; Bog e Onoj, Koj smiruva i Koj kaznuva. Ne izmisluvaj laga protiv svojot brat; ne pravi mu go toa - ni na prijatelot tvoj. Begaj od sekakva laga;od nea nema nikakvo dobro. Ne begaj od te{ka rabota; ne begaj ni od zemjodelskiot trud; toj e zapovedan od Sevi{niot. Ne prisoedinuvaj se kon mno{tvoto na gre{nicite. Dlaboko smiri ja svojata du{a. Pomni deka gnevot ne zadocnuva; kazna za gre{nikot se ogan i crvite. Ne menuvaj prijatel za bogatstvo, nitu brat ednokrven - za zlato ofirsko. Ne ostavaj razumna - dobra èna; dojstoinstvoto nejzino - poskapoceno e od zlato... Ako ima{ sinovi pou~uvaj gi; od male~ki sviknuvaj gi na poslu{nost. Ako ima{ }erki, griì se za nivnata ~esnost; ne pokaùvaj im premnogu veselo lice; omaì ja tvojata }erka, so toa }e napravi{ golemo delo; podari ja na razumen ma`. Po~ituvaj gi tatko ti i majka ti so seto svoe srce; ne zaboravaj gi rodilnite bolki na tvojata majka... So seta tvoja sila sakaj Go svojot Gospod i po~ituvaj gi Negovite sve{tenici. Imaj strav od Gospoda i po~ituvaj go sve{tenikot... I kon siromaviot pruì ja rakata, pa blagoslovot tvoj da bide sovr{en. Bidi milostiv sprema sekoe ìvo sozdanie... /Mudr. Sirahova. 7,1-39/

33

153. So koi pouki Gospod gi podu~uva maìte vo Svetoto Pismo ? 1. Ne bidi qubomoren na svojata sakana èna; ne davaj i lo{ primer. 2. Na tvojata èna ne predavaj i ja tvojata du{a, za da ne zavladee napolno nad tebe. 3. Do bludnica ne pribliùvaj se, za da ne padne{ vo nejzinite primki. So pea~ka ne druì se; so itrinata svoja moè da te pleni. Ne zagleduvaj se vo devojka: za da ne bide{ soblaznet od nejzinata ubavina. Na bludnica ne davaj i ja tvojata du{a, za da ne go zagubi{ tvojot imot... Ubava èna ne gledaj, ne zagleduvaj se vo tu|a ubavina. Ubavinata ènska mnogumina zaveduva; od nea kako od ogan se raspaluvaat strastite. So èna omaèna nikoga{ ne sedi, vino ne pij zaedno so nea; du{ata tvoja da ne se privrze za nea; obzemen od strasti vo bezna da ne propadne{. /Mudr. Sir. 9, 1-11/

4. Pij od vodata na tvojot izvor i od onaa, {to izvira od tvojot kladenec. Neka ne se prelevaat tvoite izvori po ulicata, vodnite potoci po polo{tadite; neka ti pripa|aat tie samo tebe, a ne na tu|inci. Blagosloven da bide izvorot tvoj; i ute{uvaj se so ènata na tvojata mladost. Neka ti e mila kako ko{uta i kako srna draga; nejzinite gradi neka te dopiraat vo sekoe vreme, so qubovta nejzina nasladuvaj se postojano; i zo{to ti e, sinko, da se zabavuva{ so nadvore{na i da gi pregrnuva{ gradite na tu|a? /Izrek. 5, 15-20/

Zatoa i vie, maìte, ìvejte so svoite èni razumno, i po~ituvajte gi kako poslabo su{testvo, i kako sonaslednici na blagodatniot ìvot, za da ne se pojavi prepreka vo molitvite va{i. /1. Petrovo 3, 7/

154. So koi pouki Gospod gi podu~uva ènite vo Svetoto Pismo ?

1. A taka i vie ènite, bidete im pokorni na svoite maì...

2. Va{ata ubavina da bide ne nadvore{na, odnosno vo pleteweto na kosite, kitewe so zlato ili oblekuvawe na obleki, tuku, vnatre{na, vo srceto na sokrieniot ~ovek, vo postojanost i tih duh, {to e dragoceno pred Boga. Oti taka nekoga{ se ukrasuvaa i svetite èni, koi se nadevaa na Boga i im se pokoruvaa na maìte svoi, kako {to Sara go slu{a{e Avraama, nare~uvaj}i go gospodar. Vie ste nejzini ~eda; ako pravite dobro, ne pla{ete se od ni{to. /1. Petr. 3, 1-6/

3. 3. ...no onaa, pak, {to ìvee raspu{teno, taa u{te pri ìvotot umrela. /1.Timotej 5,6/

155. Kakov brak treba da imame ? Brakot na site treba da e ~esen, i bra~noto leglo - ~isto; a bludnicite i prequbnicite }e gi sudi Bog. /Evr. 13, 4/ 156. So koi pouki Gospod gi podu~uva decata vo Svetoto Pismo ? Vie, deca, bidete im poslu{ni na roditelite svoi, vo imeto na Gospoda, za{to toa e spradlivo. Po~ituvaj gi tatka si i majka si !- toa e zapoved so vetuvawe, za da ti bide dobro, i da ìvee{ dolgo na zemjata. /Efes. 6,1-2/

34

Deca, na roditelite svoi bidete im poslu{ni vo se, za{to toa Mu e blagougodno na Gospoda! /Kol. 3, 29/ 157. Kako da postapuvame so na{ite deca ? Ako ima{ sinovi, pou~uvaj gi; od male~ki sviknuvaj gi na poslu{nost.

Ako ima{ }erki, griì se za nivnata ~esnost; ne pokaùvaj im premnogu veselo lice; Omaì ja }erkata, so toa }e napravi{ golemo delo; podari ja na razumen ma`. /Mudr. Sir. 7, 25-27/ 158. Koi drugi pouki moè da gi sretneme vo Svetoto Pismo ? ...}e me barate i }e me najdete, za{to }e me barate so seto svoe srce. /Jerem. 29, 13/

Vkusete i }e vidite, kolku e blag Gospod! Blaèn e onoj ~ovek, koj na Nego se nadeva!. /Psal. 34, 8/ ...verata va{a da se utvrdi ne vo ~ove~ka mudrost, tuku vo sila Bo`ja. /1. Kor. 2, 5/ ...Ete, sega si zdrav i ne gre{i ve}e, za da ne te snajde ne{to polo{o! /Jovan 5, 14/ Ne se fali so utre{niot den, za{to neznae{, {to }e rodi toj den. /Izrek. 27, 1/ No kako }e go povikuvaat Onoj, vo kogo ne poveruvale ? A, kako }e ~ujat bez propovednik ? I taka, verata doa|a od slu{awe, a slu{aweto-od slovoto Bo`je. /Rim. 10,14 - 17/ ôvek gleda na liceto, a Gospod na srceto. /1. Car. 16-7/ Gostoqubivosta ne zaboravajte ja, bidej}i preku nea nekoi, i neznaej}i, im ukaàa gostoprimstvo na angeli. /Evr. 13, 2/

Koj go primil Negovoto svedo{tvo, potvrduva deka Bog e vistinit. /Jovan 3, 33/ A vam, na Moite prijateli, vi velam: ne bojte se od onie, {tom go ubivaat teloto i potoa ne moàt ni{to pove}e da napravat... ...bojte se od Onoj, Koj po ubivaweto ima vlast da frli vo pekolot;... /Luka 12, 4-7/ ...ìvejte po Duhot, i èblite na teloto va{e nema da gi izvr{uvate. /Gal. 5,16/ Kakva polza ima ~ovekot, ako go pridobie celiot svet, a ja izgubi du{ata ? Ili, {to }e ponudi ~ovekot vo zamena za svojata du{a ? /Marko 8, 36-37/ Do koga, mrzliv~e, }e spie{? Koga od sonot }e stane{? Malku }e pospie{, malku }e podreme{, malku so skrsteni race }e poleì{: i }e dojde siroma{tijata tvoja kako patnik, i nema{tijata tvoja kako razbojnik. Ako, pak, ne bide{ mrzeliv, ètvata tvoja }e dojde kako izvor, a skudnosta }e izbega daleku od tebe. /Izrek. 6, 9-11/ Koj e mudar i go pazi ova, }e ja razbere milosta Gospodova... /Psal. 106,43/ 159. Koj e temel na verata i glava na Crkvata ? ...imaj}i Go pred o~i Na~alnikot i Zavr{itelot na verata - Isusa,... /Evr. 12, 2/ A Evangelieto, pak, {to go ~uvme od Nego i vam vi go predavame, e toa deka Bog e svetlina, i vo Nego nema nikakva temnina. /1. Jovan. 1,5/ ...kako {to e i Hristos glava na Crkvata... /Efes. 5, 23/ 160. Kade za prv pat vernicite se nare~eni hristijani ? I najnapred vo Antiohija gi narekoa u~enicite hristijani. /Dela 11, 26/

35

161. Koj e na{iot blièn? A koj e mojot blièn? Isus mu odgovori i re~e: Eden ~ovek sleguva{e od Erusalim vo Erihon, i sretna razbojnici, koi go soblekoa i mu napravija rani, i si otidoa, ostavaj}i go polumrtov. Vo toa vreme sleguva{e po toj pat eden sve{tenik i, koga go vide, si otide. Isto taka i eden levit, koga dojde na toa mesto, se pribliì, pogledna i si otide. Eden, pak , Samarjnin, koj patuva{e, koga dojde do nego, go vide i se soàli. I koga se pribliì, mu gi prevrza ranite, polivaj}i gi so elej i so vino; pa, otkako go ka~i na dobitokot svoj, go odnese vo gostilnica i se pogriì za nego. A utredenta, na kinisuvawe, izvadi dva dinarija, mu gi dade na gostilni~arot i mu re~e: Pripazi go; a ako potro{i{ ne{to pove}e, koga }e se vratam, }e ti platam. Koj, pak, od tie trojca ti se ~ini deka mu be{e blièn na onoj, {to padna vo racete na razbojnicite ? A toj odgovori: Onoj {to mu napravi milost. Isus mu re~e: Odi i ti pravi taka. /Luka 10, 30-37/ A pred se, imajte postojana qubov me|u sebe; oti qubovta pokriva mnogu grevovi... /1 Petr 4, 8/ Ako, bra}a, nekoj od vas se otkloni od vistinata, i drug go povrati, toj, neka znae, deka onoj {to obrati gre{nik od la`liv pat, spasuva edna du{a od smrt i }e pokrie mnogu grevovi. /Jak. 5, 19-20 / 162. Dali Bog kaznuva ? ..Jas }e ve kaznam za va{ite lo{i dela, veli Gospod. /Jerem. 23, 2/ I taka, sekoj od nas }e odgovara pred Bog za sebe. /Rim. 14, 12/ ...Sine Moj, ne preziraj ja kaznata od Gospoda i ne opa|aj so duhot, koga te izobli~uva, za{to Gospod go kaznuva onoj, kogo {to go qubi; go bi~uva sekoj sin, kogo {to go prima. Ako trpite kazna, Bog so vas postapuva kako so sinovi. Zo{to koj e toj sin, koga tatkoto ne go kaznuva? Ako, pak, ostanete bez kazna, vo koja site stanaa sou~esnici, toga{ ste deca nezakonski, a ne sinovi. Ako se pla{ime od na{ite tatkovci, koga ne kaznuvaat, toga{ kolku pove}e treba da Mu se pokorime na Otecot, pa da bideme ìvi ?... Sekoja kazna odnapred ne se pokaùva deka e za radost, tuku za àlost; no potoa sviknatite na nea taa }e im prinese miren rod na pravednost. /Evr. 12, 5-11/ Bog govori edna{ i dvapati, no lu|eto ne vnimavaat: na son, vo no}no videnie, koga sonot gi soboruva lu|eto, vo vreme, koga spijat na svoeto leglo, toga{ On mu go otvara na ~ovekot uvoto i go zape~atuva Svoeto kaùvawe, za da go odvle~e ~ovekot od lo{o delo, i da ja odstrani gordosta od nego, za da ja zapazi du{ata negova od bezdna, i ìvotot negov od poraz so me~. Ili, pak, go vrazumuva so bolest na postela negova i so luta bolka vo site koski negovi, - taka {to ìvotot negov da se gadi od lebot, du{ata negova - od obi~na hrana. /Jov 33, 14-19/ Koi Jas gi sakam, niv gi karam i kaznuvam. I taka, bidi revnosen i pokaj se. /Otkr. 3, 19/

36

Ne zanemaruvaj ja, sinko, kaznata od Gospoda, i da ne ti e te{ko od Negovoto izobli~uvawe; za{to kogo Gospod go saka, nego i go kara, kako i tatkoto sinot svoj, {to go qubi. /Izrek. 3,11-12 / Gospod prekoruva i vrazumuva, pou~uva i obrnuva, kako pastirot stadoto svoe. / Mudr. Sir. 18, 13 / Ako re~e{ vo srceto svoe: zo{to me snajde ova? - pa, poradi mnogute tvoi bezzakonija.. ./Jerem. 13, 22/ ...Jas ne ja sakam smrta na onoj {to umrel, veli Gospod Bog; no popravete se i ìvejte! /Jezek. 18, 32/ Zar misli{, o ~oveku, deka }e go izbegne{ Bo`jiot sud ti, koj gi osuduva{ onie, {to pravat takvi raboti , kakvi {to pravi{ i sam ? /Rim. 2, 3/ ....}e doznae{, deka sum Jas Gospod, deka onie, {to se nadevaat na Mene, nema da se osramat. /Isa. 49, 23/ 163. [to }e se slu~i ako ìveeme so Boga i so grevot ? ...gi znam delata tvoi: ti ne si nitu studen, ni èòk; o, da be{e studen ili èòk ! Taka, bidejki si mlak, i ne èòk, nitu studen, }e te izbluam od ustata Svoja. /Otkr. 3,15/

164. Po {to }e se poznaat poslednite denovi pred vtoroto doa|awe Hristovo vo na{iot svet ? No ova znajte go: vo poslednite denovi }e nastanat vremiwa te{ki. Zo{to lu|eto }e stanat samoìvi, srebroqubci, samofalci, gordi, huliteli, ne pokorni sprema roditelite, neblagodarni, nepravedni, nedruèqubivi, nepomirlivi, klevetnici, nevozdràni, neskrotlivi, nedobroqupci, predavnici, prebrzi, nadueni, pove}e slastoqubci odkolu bogoqubivi, naizgled pobo`ni, a od silata na Boga se odrekle... /2. Timotej. 3,1-5/ 165. Koga to~no }e bide krajot na ovoj na{ svet ? A za toj den i ~as nikoj ne znae, nitu angelite nebesni, a samo Mojot Otec;... /Matej 24, 36/ Pa taka bidete budni, za{to neznaete vo koj ~as }e dojde va{iot Gospod. /Matej 24, 42/ ...kako molwa {to izleguva od istok i sveti do zapad, takvo }e bide i doa|aweto na Sinot ôve~ki. /Matej 24, 27/ Ete, ide so oblacite, i }e go vidi sekoe oko, i onie {to Go probodoa; I }e se raspla~at pred Nego site na zemjata. /Otkr. 1, 7/ 166. Zo{to povtorno }e dojde Hristos ? I eve, }e dojdam skoro, i otplatata Moja e so Mene, za da mu dadam na sekogo spored delata negovi. /Otkr. 22, 12/

37

167. Kako }e bide voskresenieto na lu|eto ? ...bidejki sam Gospod so zapoved, pri glas na arhangel i pri truba Bo`ja, }e slegne od neboto, i najnapred }e voskresnat mrtvite; a potoa nie, {to sme ostanale ìvi, zaedno so niv }e bideme grabnati na oblacite, za da se sretneme so Gospoda vo vozduh, i taka sekoga{ }e bideme so Gospoda. /1. Soluwanite. 4, 16/ No ako Duhot na Onoj, Koj Go voskresna od mrtvite Isusa, ìvee vo vas, toa Onoj, Koj Go voskresna Hrista od mrtvite, }e gi oìvotvori i va{ite smrtni tela preku Svojot Duh, Koj ìvee vo vas. /Rim. 8 - 11/ I mnogumina od onie {to spijat vo zemniot prav }e se razbudat - edni za ìvot ve~en, a drugi za ukor i sram. I razumnite }e sjajat kako svetlina na neboto, i onie koi mnozina {to povratile kon pravda - kako yvezdite, vo veki, zasekoga{. /Dan. 12, 2-3/ 168. Dali moème da poneseme ne{to so nas od ovoj svet ? Bidejki ni{to ne sme donele na svetot, jasno e deka ne moème i ni{to da odneseme. /1. Tim.j 6, 7/ 169. Koj }e im sudi na lu|eto ? A znaej}i deka Bo`jiot sud pravedno se izleva vrz onie koi pravat takvi raboti.. /Rim. 2, 9 / ...vo onoj den, koga, spored moeto blagovestie, Bog preku Isusa Hrista }e gi sudi tajnite na lu|eto. /Rim. 2, 16/ 170. Kako }e bide na sudniot den ? A koga }e dojde Sinot ôve~ki vo Svojata slava i site sveti angeli so nego, toga{ }e sedne na prestolot na slavata Svoja, i }e se soberata narodi; pa }e gi oddeli edni od drugi, kako {to ov~arot gi oddeluva ovcite od kozite; i }e gi postavi ovcite od Svojata desna strana, a kozite od levata. Toga{ Carot }e im kaè na onie {to Mu se od desnata strana: Elate, blagosloveni od Mojot Otec; nasledete go carstvoto, prigotveno za vas od po~etokot na svetot;... Toga{ }e im kaè na onie {to se od levata strana: Odete od Mene, prokleti, vo ve~en ogan, prigotven za |avolot i negovite angeli... I tie }e otidat vo ve~na maka, a pravednicite - vo ìvot ve~en. /Matej 25, 31-46/ 171. Dali site lu|e }e se spasat ? Ne sekoj {to Mi veli: Gospodi, Gospodi!, }e vleze vo Carstvoto Nebesno, a onoj {to ja ispolnuva voljata na Mojot Otec nebesen. /Matej 7, 21/ Vlezete niz tesnata vrata; oti {iroki se vratite i {irok e patot {to vodi vo propast, i mnozina minuvaat niz niv; a tesni se vratite i tesen e patot {to vodi kon ìvot, i malcina go nao|aat. /Matej 7, 13-14/ Ili neznaete deka nepravednicite nema da go nasledat Carstvoto? Ne laète se: ni bludnicite, ni idolopoklonicite, ni prequbodejcite, nitu rakobludcite, ni maèlo`nicite (homoseksualci), nitu kradcite, ni

38

koristoqubcite, ni pijanicite, nitu hulnicite, ni graba~ite nema da go nasledat carstvoto Bo`jo. /1. Kor. 6, 9-10/ A nadvor (od Carstvoto Bo`jo) se ku~iwata, vraà~ite... ubijcite, idolopoklonicite, i sekoj, koj saka da laè i laè. /Otkr. 22, 15/ Iako e brojot na Izraelevite sinovi kolku {to e morskiot pesok, ostatokot samo }e se spasi... /Rim. 9,27/ 172. Kakva nagrada gi ~eka tie {to imaat doverba vo Boga ? [to oko ne vide, uvo ne ~u, nitu na ~oveka na um mu padnalo, toa Bog go prigotvil za onie, koi Go qubat. /1. Kor. 2,9/ ...Samiot Bog }e bide so niv, i }e ja izbri{e sekoja solza od nivnite o~i i smrt nema da im ve}e, ni taga, ni pla~, nitu bolka, za{to prvoto pomina. /Otkr. 21, 3-4/

Jas Sum dobriot pastir: i gi znam Moite, i Moite Me znaat Mene... Moite ovci go slu{aat Mojot glas i Jas niv gi poznavam; i tie odat po Mene, i Jas }e im dadam ìvot ve~en; i nikoga{ nema da zaginat; i nikoj ne }e gi otme od rakata Moja. /Jovan 10, 14-28/ 173. Koi se tie koi ne se Hristovi ? Carstvoto nebesno prilega na ~ovek, {to poseal dobro seme na svojata niva; no, koga spieja lu|eto, dojde negoviot neprijatel i poseja me|u ìtoto kakol, pa si otide. A koga izrasna rastenieto i donese plod, toga{ se pojavi i kakolot. I koga dojdoa slugite na stopanot, mu rekoa: "Gospodare neli dobro seme poseja na nivata svoja ? Od kade sega, pak, ovoj kakol vo nea ? - A on im re~e: ôvek neprijatel go pravi toa. Slugite, pak, mu rekoa: saka{ li da odime i da go isplevime ? No toj im re~e: Ne, da ne bi kornejki go kakolot, da iskornete zaedno so nego ìto; ostavete neka rastat i ednoto i drugoto zaedno, do ètvata; a po ètvata }e im kaàm na ètvarite; soberete go najnaped kakolot i vrzete go vo snopovi, za da se izgori; a ìtoto priberete go vo mojata ìtnica.. /Matej 13, 24-30/ ..sea~ot na dobroto seme e Sinot ôve~ki; nivata e ovoj svet; dobroto seme, toa se sinovite na carstvoto, a kakolot-sinovite na lukaviot; neprijatelot, pak, {to go posea, e |avolot; ètvata e svr{etokot na svetot, a ètvarite se angelite. I taka, kako {to se sobira plevata i se gori vo ogan, taka }e bide i pri svr{etokot na ovoj svet; }e isprati Sinot ôve~ki Svoi angeli i }e gi soberat site soblazni od Negovoto carstvo, i onie {to vr{at nezakonski dela, i }e gi frlat vo vàrena pe~ka; tamu }e bide pla~ i krckawe so zabi. /Matej 13, 37-42/ No nie, spored Negovoto vetuvawe, o~ekuvame novo nebo i nova zemja, na koi }e se nastani pravda. /2. Petrovo. 3,13/ 174. [to posle krajot na ovoj svet, odnosno, na ovoj nam poznat na~in na postoewe ? Ete, Jas sozdavam novo nebo i nova zemja, a porane{nite nema pove}e da se spomenuvaat, nitu na um }e doa|aat. /Isa. 65, 17/

39

Ete ja skinijata na Boga me|u lu|eto, i On }e ìvee so niv; tie }e bidat Negov narod, a Sam Bog }e bide so niv-nivni Bog. I }e ja izbri{e Bog sekoja solza od o~ite nivni, i smrt nema da ima ve}e, ni pla~, ni piskot, nitu bolka nema da ima ve}e, bidjki porane{noto pomina. I Sednatiot na prestolot re~e: Ete, se' novo sozdavam. I mi re~e: Napi{i, za{to ovie zborovi se vistiniti i verni. /Otkr. 21, 3 - 5/ Koj pobeduva, }e nasledi se', i }e mu bidam Bog, a toj }e Mi bide sin. /Otkr. 21, 72/ I vidov novo nebo i nova zemja, za{to porane{nata zemja pomina... /Otkr. 21, 1/ Oti, ete, Jas sozdavam novo nebo i nova zemja, a porane{nite nema pove}e da se spomnuvaat, nitu na um }e doa|aat. /Isa. 65, 17/ Ete, stojam pred vratata i ~ukam. Ako nekoj go ~ue glasot Moj i ja otvori vratata, }e vlezam pri nego i }e ve~eram so nego, i toj so Mene. /Otkr. 3, 20/ Jas Sum vratata: koj }e vleze preku Mene, }e se spasi;... /Jovan 10, 9/ ...Jas Sum so vas preku site dni do svr{etokot na svetot. /Matej 28, 20/ Nema da te ostavam, nitu, pak, }e te napu{tam ! /Evr. 13, 5/ ..oti, ako so usta Go ispoveda{ Gospoda Isusa i so srceto poveruva{ deka Bog Go voskresna od mrtvite, }e se spasi{:... /Rim. 10, 9/ Dojdete pri mene site izmoreni i obremeneti i Jas }e ve uspokojam... /Matej 11,28/ 175. So koja poraka zavr{uva Svetoto Pismo ? I eve, }e dojdam skoro, i otplatata Moja e so Mene, za da mu dadam na sekogo spored delata negovi. Jas sum Alfa i Omega, Po~etokot i Svr{etokot, Prviot i Posledniot! Blaèni se onie, {to gi ispolnuvaat zapovedite Negovi, za da bidat dostojni za drvoto ìvotot i da vlezat vo gradot niz portite. A nadvor (od Carstvoto Bo`jo) se ku~iwata (vo eti~ko - duhovna smisla na zborot, se misli na lu|e koi se: drski, zlobni, suetlivi, ozboruva~i. . .), vraà~ite, bludnicite, ubijcite, idolopoklonicite i sekoj, {to laè i laè. Jas, Isus, go isprativ svojot angel da vi go posvedo~i ova po crkvite. Jas sum koren i rod Davidov, sjajnata yvezda Denica. I Duhot i nevestata velat: Dojdi! I koj ~ue, neka kaè: Dojdi! I koj e èden, neka dojde, i koj saka, neka zeme od vodata na ìvotot darum. I Jas mu svedo~am na sekogo, koj {to gi slu{a

proro~kite zborovi na ovaa kniga. Ako nekoj ne{to dodade kon niv, nemu Bog }e mu nametne porazi napi{ani vo ovaa kniga. Ako nekoj odzeme od proro~ite zborovi na ovaa kniga, Bog }e mu odzeme del od knigata na ìvotot, i od ona, {to e napi{ano vo ovaa kniga. Zboruva onoj, {to go svedo~i ova: Da, }e dojdam skoro! Amin. Da, dojdi, Gospodi Isuse!

Blagodata na na{iot Gospod Isus Hristos so site vas. Amin! /Otkr. 22,12 - 21/

Одговори од Светото Писмо на најсуштинските животни...

Documents

Transcript of Одговори од Светото Писмо на најсуштинските животни...