Zgodba o žabi

Post on 07-Jan-2016

34 views 0 download

description

Zgodba o žabi. preberi, razmisli in pošlji naprej : žal je kruta resnica …. Olivier Clerc, pisatelj in filozof , je v tej kratki metaforični zgodbi , prikazal tragične posledice , ki se nam dogajajo zaradi nezaznavanja sprememb v okolju, ki vplivajo na naše zdravje, - PowerPoint PPT Presentation

Transcript of Zgodba o žabi

Zgodba o žabi

preberi, razmisli in

pošlji naprej:

žal je kruta resnica …

Olivier Clerc, pisatelj in filozof, je v tej kratki metaforični zgodbi, prikazal tragične posledice, ki se nam dogajajo zaradi nezaznavanja

sprememb v okolju, kivplivajo na naše zdravje,

medčloveške odnose, socialni razvoj in naravo.

Koncentrat življenskih resnic, ki si jih lahko posadiš v svoj vrtiček in uživaš

njihove plodove.

O žabi, ki se ni zavedala,

da je skuhana …

Predstavljaj si, da v lonec s hladno vodo, damo žabo…

Vodo zelo počasi segrevamo

Poglejte: Temperaturo vode bomo počasi dvigovali, tako da se žaba sploh ne bo zavedla, da se voda segreva.

Voda postaja mlačna, kar žabi ugaja,

zato še vedno veselo čofota…

Temperatura vode še narašča…

Voda je topla, temperatura je že višja od tiste, ko je doseženo

ugodje. Počuti se malce utrujeno, a se

kljub temu še ne boji…

Voda je že vroča, žabi je v vodi že neprijetno,

vendar je že tako slabotna in omamljena, da vročino kljub temu

prenaša…

Temperatura še narašča, dokler se žaba ne uspava in na

koncu skuha in umre.

Če bi isto žabo vrgli v vodo s temperaturo 50

stopinj, bi že ob dotiku na toplo vodo

odskočila in se rešila.

To dokazuje, da se sprememb, ki se dogajajo v našem okolju ne zavedamo, če se le te dogajajo dovolj počasi. V večini primerov take spremembe ne povzročajo

nobenih reakcij, nasprotovanj ali upora.

Če pogledamo na dogajanja v naši družbi v zadnjih nekaj desetletjih,

lahko ugotovimo, da smo se počasi oddaljili od nekaterih pravil in načel, ki so veljala nekoč in smo namesto njih prevzeli nova.

Počasi, počasi,

ampak sigurno..

Veliko je stvari in obnašanj, ob katerih bi se še pred

20, 30 ali 40 leti zgražali, ali bi se nam zdele nesprejemljive.

Počasi smo se na njih navadili in nas danes že skoraj ne motijo, oziroma

smo do njih celo ravnodušni.

V imenu napredka, znanosti in dobičkase izvajajo napadi

na osebno svobodo, na ponos, na lepote narave in vrednote življenja.

Počasi, toda vztrajno, tudi s pristankom žrtev, ki se tega

ne zavedajo, ali pa nimajo dovolj moči,da bi se branile.

Namesto, da bi črne napovediglede prihodnosti za naše okolje, v ljudeh izzvale odpor, ali uvedbo preventivnih ukrepov, jih te samo

psihično pripravljajo na sprejemanje vedno bolj dekadentnih , oziroma

včasih celo dramatičnih pogojev življenja

Zaradi neprestanega zalaganja z informacijami s strani

medijev,imamo že zakisane možgane in ne znamo več

ločiti plev od zrnja...

Ko sem začel pisati o tem, je šlo za jutri…

Sedaj gre žeza danes!!!

Zavedanje

ali počasno

kuhanje?

Moramo se odločiti!

Torej? Če niste že, tako kot žaba, že na pol skuhani. Krepko zamahnite s

kraki in se rešite vroče vode!

SMO ŽESMO ŽESKORAJSKORAJ

SKUHANISKUHANI ?

ALI ŠE NE?

Hvala, posreduj naprej!