Post on 25-Dec-2019
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Robert ŠKET
UVAJANJE CAD/CAM SISTEMA
V PROIZVODNJO OBLAČIL
Diplomsko delo
visokošolskega strokovnega študijskega programa
Tekstilstvo
Maribor, junij 2016
UVAJANJE CAD/CAM SISTEMA
V PROIZVODNJO OBLAČIL
Diplomsko delo
Študent: Robert ŠKET
Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program Tekstilstvo
Smer: Konstrukcija in modeliranje oblačil
Mentor: Izr. prof. dr., Zoran STJEPANOVIĆ
Somentor: Doc. dr., Andreja RUDOLF
Maribor, junij 2016
I Z J A V A
Podpisani, Robert ŠKET, izjavljam, da:
je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,
da je predloženo delo v celoti ali v delih in ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli
izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,
da so rezultati korektno navedeni,
da nisem kršil avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,
da soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter
Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in
elektronske verzije zaključnega dela.
Maribor, 1. junij 2016 Podpis: ________________________
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Zoranu
STJEPANOVIĆU in somentorici doc. dr. Andreji RUDOLF
za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi svojim staršem, Marjani in Slavku,
za podporo v času študija in pri izdelavi diplome.
Prav tako se zahvaljujem podjetju Rigo d.o.o., Komen,
za podporo ter podjetju Ozo Oroslavje iz Hrvaške za
možnost opravljanja praktičnega dela v njihovem
podjetju.
UVAJANJE CAD/CAM SISTEMA V PROIZVODNJO OBLAČIL
Ključne besede: CAD/CAM sistemi, računalniško krojenje, razrez
UDK: 004.896:687.021(043.2)
POVZETEK
Zaradi poslabšanja kvalitete tekstilnih izdelkov je pomembno, da je trenutna proizvodnja
hitra in čim bolj odzivna. Z uvajanjem in avtomatizacijo CAD/CAM sistemov ta proces
pospešimo in tako zadovoljimo trg, istočasno pa zmanjšamo proizvodne stroške v podjetjih.
Diplomska naloga opisuje postopek uvajanja CAD/CAM sistema v proizvodnjo oblačil, CAD
programa Audaces ter ga primerja s konkurenčnim programom Optitex, predvsem pri končni
pripravi ISO cut datoteke. Opisan in prikazan je postopek izrisa moške suknje, priprava
krojnih delov in avtomatska izdelava krojne slike v Audaces Markerju 13. Iz programa smo
izvozili ISO cut datoteko ter jo uvozili v avtomatski krojilni stroj Unicut 3C50. Namen
diplomske naloge je preveriti kompatibilnost med CAD/CAM sistemi, preveriti njihovo
kvaliteto pri razrezu krojne slike ter preveriti, kakšen vpliv imajo parametri v CAM sistemu na
končni rezultat razreza na avtomatskem krojilnem stroju.
Z rezultati smo bili zadovoljni, saj je kompatibilnost v večji meri precej dodelana. Skoraj vse
spremembe, ki smo jih uvedli v krojni sliki CAD sistema Audaces, so bile upoštevane tudi v
CAM sistemu avtomatskega krojilnega stroja Unicut. Upoštevane so bile vse CAM točke, tako
za polni kot polovični razrez krojnih delov. Sistem ni zaznal le vrstnega reda razreza krojnih
delov, vendar se ta nastavitev lahko definira tudi na samem avtomatskem krojilnem stroju.
Ko smo primerjali Audaces in Optitex CAD programa, smo prišli do ugotovitve, da je potrebno
pri Audaces Markerju 13 nekatere stvari še dodelati. V primeru, da je potrebno na krojnih
delih definirati več smeri rezreza, Audaces Marker 13 tega ne omogoča, kar lahko v nekaterih
primerih povzroči slabšo kvaliteto razreza krojnih delov. Pri končnem razrezu na
avtomatskem krojilnem stroju je zelo pomembno, da uporabimo parametre, ki najbolje
vplivajo na razrez krojne slike. Te pa najpogosteje pridobimo s prakso.
INTRODUCING CAD/CAM SYSTEMS IN THE GARMENT PRODUCTION
Key words: CAD/CAM systems, computer tailoring, cutting
UDK: 004.896:687.021(043.2)
ABSTRACT
Because of deterioration of today’s clothes, it’s important, that we speed up the process of
manufacturing textile products. The only solution is CAM/CAM production.
The thesis describes full process of CAD/CAM system in the production of clothings. We also
compared two competitive CAD programs, Audaces and Optitex in association with
preparing Marker and ISO cut file. This file is needed in CAM production, so it’s important
how is created and also, how is recognized in the CAM software.
In Audaces we described and illustrated full procedure of preparing men suite and how to
create automatic marker for cutter. We export the ISO cut file and import it in automatic
cutting machine, Unicut 3C50.
The main point of thesis is check the compatibility between CAD and CAM software and
check the quality of cutting depend on ISO cut file import and cutter parameters. The cutting
was satisfying, because all the CAM points were recognized, full and half cut. The only
information that was lost, was cutting order of the patterns.
KAZALO
1 UVOD ......................................................................................................... 1
1.1 Namen razvoja CAD/CAM sistemov za krojenje tekstilnih materialov ............................... 1
1.2 Opredelitev dela .................................................................................................................. 1
1.3 Struktura diplomskega dela ................................................................................................. 2
2 TEORETIČNI DEL .......................................................................................... 3
2.1 Razvoj CAD/CAM sistemov .................................................................................................. 3
2.2 Uporaba, delovanje in funkcije CAD/CAM sistemov ........................................................... 3
2.3 Opis CAD programa Audaces Pattern 13 ............................................................................. 5
2.4 Opis CAD programa Audaces Marker 13 ........................................................................... 12
2.5 Dekoderji in njihovo delovanje med programi .................................................................. 15
2.6 Opis CAD programa Unicut, verzija 3.2.1 .......................................................................... 16
2.6.1 Vnos datoteke za razrez ................................................................................................. 17
2.6.2 Bazni podatki parametrov .............................................................................................. 18
2.6.3 Parametri krojenja .......................................................................................................... 18
2.6.4 Operacijski gumbi ........................................................................................................... 20
2.6.5 Izkoristek ......................................................................................................................... 21
2.6.6 Pozicija in gibanje krojilne glave ..................................................................................... 21
2.6.7 Delovno območje krojenja ............................................................................................. 22
2.6.8 Informacije o krojni sliki ................................................................................................. 22
2.7 Opis CAM avtomatskega rezalnega stroja Unicut 3C50 .................................................... 24
2.7.1 Tehnični parametri in dodatne opcije ............................................................................ 27
3 PRAKTIČNI DEL ...........................................................................................29
3.1 Konstruiranje temeljnega kroja moškega suknjiča s programom Audaces Pattern 13 .... 29
3.2 Priprava krojnih delov moškega suknjiča .......................................................................... 32
3.3 Priprava krojne slike v CAD programu Audaces Marker 13 .............................................. 35
3.4 Primerjava med programoma Audaces Pattern 13 in Optitex PDS 11 .............................. 38
3.5 Izvoz ISO datoteke iz Audaces Marker 13 in uvoz v CAM sistem Unicut .......................... 43
3.6 Uvoz ISO cut datoteke in nastavitev parametrov razreza na avtomatskem krojilnem stroju
Unicut ...................................................................................................................................... 49
3.7 Priprava in potek razreza slike na CAM stroju Unicut ....................................................... 51
4 REZULTATI Z DISKUSIJO .............................................................................65
4.1 Primerjava uporabljenih CAD programov Audaces in Optitex .......................................... 65
4.2.1 Rezultati in analiza ISO cut datoteke med programoma Audaces in Optitex ................ 66
4.2.2 Kompatibilnost programov pri izvozu in uvozu datoteke .............................................. 66
4.2 Analiza razreza krojne slike ............................................................................................... 67
5 ZAKLJUČEK O CAD/CAM SISTEMIH .............................................................71
6 SEZNAM VIROV V SKLADU S FORMATOM IEEE ......................................... 72
UPORABLJENE KRATICE
ADS Audaces Design System
CAD Computer Aided Design (Računalniško podprto oblikovanje in konstruiranje)
CAM Computer Aided Manufacturing (Računalniško podprta proizvodnja)
DM Dolžina modela
FS Fakulteta za strojništvo
GR Globina sedala
HD Hrbtna dolžina
HŠ Hrbtna širina
ISO cut Mednarodna organizacija za standardizacijo, datoteka za razrez
(ang. International Organisation for Standardization cutting file)
KoG Kolčna globina
PDS Pattern Making Suite
PrG Prsna globina
PrŠ Prsna širina
ŠRI Širina rokavnega izreza
1 UVOD
1.1 Namen razvoja CAD/CAM sistemov za krojenje tekstilnih materialov
S trenutnim pričakovanjem potrošnikov o stalnem pritoku novih modelov oblačil za učinkovit
rezultat potrebujemo programsko opremo, ki je kos takšnim zahtevam. Da še naprej
ostajamo konkurenčni, je potreben kvaliteten CAD/CAM sistem [1].
Ker se je kakovost tekstilnih izdelkov v zadnjih nekaj letih občutno poslabšala, je pomembno,
da je proizvodnja oblačil hitra, čim bolj odzivna ter stroškovno ugodna. Veliko podjetij je
danes razširjenih po celem svetu, kar pomeni, da morajo zapolniti trg v vseh prisotnih
državah naenkrat. Proizvodnja na več lokacijah po svetu je tako le delna rešitev takšnega izziva,
zagotovo pa ni dovolj za trajno rešitev [1].
CAD sistem, ki je posebej prilagodljiv našim potrebam, omogoča pripravo novih ali obstoječih
modelov oblačil hitro in kvalitetno. Izdelava krojnih slik z zahtevnimi računskimi algoritmi
zagotavlja visoko učinkovitost sestavljanja krojne slike in zmanjšuje napake, s tem pa se
posledično prispeva k zmanjšanju proizvodnih stroškov. Za nemoteno delo v šivalnicah pa
poskrbijo CAM krojilni sistemi, ki krojne slike izrežejo hitro in kakovostno [1].
1.2 Opredelitev dela
Cilj diplomskega dela je izvedba in analiza procesa izdelave kroja za primer moškega suknjiča
in priprava njegovih krojnih delov za izdelavo krojne slike in njen razrez. Uporabili smo dva
različna CAD programa in primerjali, kakšne so razlike med njima, preden ISO datoteko
izvozimo do CAM avtomatskega krojilnega sistema. Kvaliteta in čas razreza krojne slike se
namreč lahko spreminjata glede na kvaliteto in kompatibilnost ISO datoteke, ki jo prejmemo
v CAM sistem. Nekatere od teh informacij, ki smo jih definirali na krojni sliki, se lahko
izgubijo, še preden krojne dele dejansko razrežemo, kar pa posledično lahko poslabša
kvaliteto avtomatskega razreza krojnih delov oz. še več, povzroči kar nekaj nevšečnosti v
sami proizvodnji, kar pa posledično povzroči izgubo v podjetju.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
2
Za izdelavo krojne slike smo uporabili model moškega suknjiča, ki smo ga konstruirali v
brazilskem CAD programu Audaces Pattern. Krojne dele smo nato ustrezno definirali za
pripravo krojne slike, nato smo krojno sliko sestavili ter jo izvozili še v program Optitex PDS.
Tako smo pripravili dve različni datoteki, v Audaces Marker 13 in Optitex PDS 11, ter ju nato
primerjali glede na razrez z Unicut 3C 50 avtomatskim krojilnim strojem.
1.3 Struktura diplomskega dela
V teoretičnem delu je predstavljeno delovanje CAD in CAM sistemov, kakšna je njihova
razlika in kako delujejo. Predstavljen je program Audaces Pattern 13, s katerim smo
konstruirali model moškega suknjiča ter njegove funkcionalnosti, prednosti in slabosti.
Predstavili smo tudi drugi program Audaces Marker 13 za avtomatsko izdelavo krojne slike.
Na kratko so predstavljeni in našteti še ostali proizvajalci in njihovi CAD programi, kakšni so
njihovi datotečni formati in kako med seboj delujejo ter kako so kompatibilni njihovi formati.
Na kratko je opisan tudi program CAM sistema in samo delovanje avtomatskega krojilnega
stroja, kakšni so programski parametri, ki jih nastavimo pred krojenjem, kako jih nastavimo
ter na kaj je potrebno biti pozoren pred samim delovanjem krojilnega stroja. Nekaj besed
smo namenili tudi tekstilnim materialom, ki jih lahko razrežemo na avtomatskih krojilnih
strojih.
Tretje poglavje je namenjeno praktičnemu delu konstruiranja modela moškega suknjiča.
Predstavljen je celotni proces izrisa v CAD programu Audaces Pattern 13 ter avtomatska
priprava krojne slike v Pattern Marker 13, priprava in izvoz DXF in ISO cut datotek v Audaces
Marker 13 in primerjava s programom Optitex Marker 11. V nadaljevanju je predstavljen
avtomatski krojilni stroj Unicut in razrez krojne slike.
V poglavju rezultati z diskusijo so zbrani rezultati ter izvedena primerjava in analiza
uporabljenih CAD programov.
Diplomsko delo obsega še sklep in seznam uporabljenih virov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
3
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Razvoj CAD/CAM sistemov
Računalniško podprti informacijski sistemi so se začeli uporabljati proti koncu sedemdesetih
in v začetku osemdesetih let 20. stoletja. Proizvajalci tovrstnih informacijskih sistemov in
računalniške opreme so se uspešno prilagodili posebnim zahtevam tekstilstva in z uvajanjem
novih računalniških tehnologij znatno povečali produktivnost in kakovost dela na področju
celotne tekstilne in oblačilne industrije. Tako se je iz tradicionalne, delovno intenzivne
panoge, proizvodnja spremenila v visoko avtomatizirano računalniško podprto industrijsko
vejo. Z nadaljnjim razvojem je CAD postala pomembna računalniško podprta tehnologija na
področju oblikovanja in konstruiranja tekstilij in oblačil, saj je oblikovalcem omogočala
učinkovito oblikovanje in razvoj virtualnih vzorcev ter njihovo upodabljanje in simulacijo brez
potrebe po izdelavi realnih vzorcev. Tako je možno povečati učinkovitost dela in zmanjšati
proizvodne stroške. Napredek v razvoju pa je še dodatno pospešil celotni razvojni cikel
CAD/CAM proizvodnje in tako povečal kreativnost, posledično pa še dodatno zmanjšal
stroške, saj je bila s CAM tehnologijo omogočena masovna proizvodnja. CAM tehnologijo
lahko definiramo kot sklop tehnologij, uporabljenih za nadzor in upravljanje proizvodnih
strojev in naprav. Računalniško podprti stroji se danes uporabljajo za izdelavo prej, tkanin,
pletiv, netkanih tekstilij ter drugih tridimenzionalnih tekstilnih tvorb. Lahko rečemo, da so
praktično prisotni v celotni proizvodni verigi. Tako je CAM zaradi neposredne in učinkovite
uporabe računalniške podpore v proizvodnji eden ključnih delov računalniške integrirane
proizvodnje [2].
Z nadaljnjim razvojem pa je danes vedno več poudarka tudi na 3D tehnologiji prototipiranja
oblačil, ki je še bistveno poenostavila delo na področju CAD proizvodnje [3].
2.2 Uporaba, delovanje in funkcije CAD/CAM sistemov
Z razvojem sodobnih računalniških tehnologij je neposredno z napredkom povezan tako
programski kot tudi strojni del računalniške opreme. Strojna oprema računalniških sistemov
zajema razen samega računalnika v ožjem pomenu besede (centralna procesna enota,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
4
delovni pomnilnik, zunanji pomnilniki, grafični zaslon) tudi splošne in posebne grafične vhodne
in izhodne naprave nove generacije (tipkovnica, miška, grafična tablica, grafično
pero, digitalna kamera, 2D/3D skener, digitalizator, fotoaparat, 2D/3D tiskalnik, risalnik,
avtomatski rezalni stroj) [2].
Moderni CAD programi omogočajo tako dva kot tudi tridimenzionalno risanje. Z izdelavo
računalniško podprtih virtualnih vzorcev oblačil dosegamo večjo natančnost, se popolnoma
izognemo ročni izdelavi in popravilom prototipov oblačil. Istočasno je tako povečana
produktivnost ter omogočena dobra organizacija in preglednost informacij. Običajno tovrstni
programi delujejo v pogovornem načinu in jih uporabljamo za tehnično pripravo. Stroške
izdelka lahko preračunamo s sistemom za upravljanje, parametri in specifikacijami. Čeprav
nam program znatno olajša delo, pa je še vedno potrebno, da ima uporabnik predznanje iz
področja konstrukcije in modeliranja oblačil, kot osnovno znanje pri uporabi računalnika.
Šele takrat je pripravljen na usposabljanje v samem CAD programu [3].
Danes na področju CAD sistemov obstaja kar zajetno število programov, ti pa se razlikujejo
predvsem na kvaliteti. Temu je seveda primerna tudi cena. Programi so v večini primerov
razdeljeni po modulih, ti pa se aktivirajo glede na potrebe in zahteve kupca. Našteli bomo le
najbolj znana podjetja, ki pokrivajo to področje. To so: Lectra, Optitex, Assyst-Bulmer,
Audaces, Gemini CAD systems, Investronica Sistemas SA / Invescol, Rich Peace technology
Limited ter druga podjetja [4].
Mi se bomo osredotočali na podjetje Audaces iz Brazilije, ki je v Evropi manj poznano, vendar
prav tako zelo uspešno podjetje v Južni Ameriki, ki si šele utrjuje pot v Evropi.
Programi CAD omogočajo izvajati vse naloge oblikovanja – izrisati celotno oblačilo, vključno z
notranjimi linijami, ustvariti vizualizacijo in vzorce, oblikovati krojne dele, jih razširiti iz 2D v
3D, krojne dele gradirati, izrisati le posamezne krojne dele, izvoziti in uvoziti datoteke iz
različnih CAD programov, določiti smer teka niti, osnove ter simetrijo, določiti tip in vrsto
materialov, smer polaganja in še veliko več [3].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
5
Opis CAD programa Audaces Pattern 13
Audaces Pattern je z naprednim vmesnikom enostaven in intuitiven za uporabo. Sestavljen je
iz palet, zavihkov, bližnjic, različnih možnosti pogleda, menija o izdelku, opcijskega menija,
vzorčnega menija, orodij za povečevanje in pomanjševanje, opcij za ogled in delovnega
namizja, slika 2-1 [5].
Slika 2-1: Vmesnik programa Audaces Pattern 13
Znotraj aplikacije vsak klik miške predstavlja drugo funkcijo. Levi klik je uporabljen
najpogosteje in omogoča orodja in pozicioniranje izbranih krojnih delov. Ko je orodje že
izbrano, lahko uporabimo razne opcije še s pomočjo leve tipke na miški. Če levo tipko na
miški držimo, lahko vzorec oz. krojni del premaknemo na želeno pozicijo. Ko je objekt enkrat
že izbran, lahko na namizju odpremo dodatne funkcije, kot so lastnosti, lupo, kopiraj, prilepi
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
6
in drugo. Če uporabimo kolešček miške (sredinski gumb) naprej in nazaj, vklopimo lupo za
povečevanje in pomanjševanje delovnega namizja. Če istočasno med vrtenjem koleščka na
tipkovnici pritisnemo tipko ´Shift´, premikamo delovno površino horizontalno, če med
vrtenjem koleščka istočasno pritisnemo tipko ´Ctrl´, pa delovno površino premikamo
vertikalno [5].
Tako kot vsi CAD programi ima Audaces zelo velik nabor funkcij, zato jim bomo le našteli. V
programu Audaces Pattern 13 obstaja 6 glavnih skupin: domov (ang. Home), slika 2-2,
gradnja (ang. Building), slika 2-3, proizvodnja (ang. Produce), slika 2-4, oznake (ang. Marks),
slika 2-5, gradiranje (ang. Grading), slika 2-6, oblikovanje (ang. Manipulation), slika 2-7 in
konferenca oz. funkcije za merjenje (ang. Conference), slika 2-8. Osnovne funkcije so enake
kot pri večini programov, to je izbiranje krojnih delov, domov, izreži/prilepi, kopiraj, izbriši,
lastnosti … [5].
Slika: 2-2: Domov (ang. Home) – osnovni meni
V meniju ´Building´, slika 2-3, lahko izrisujemo linije (prostoročno ali s pomočjo
koordinatnega sistema), izrišemo kvadrate (kot linije ali kot objekt), krivulje, jih nato urejamo
oz. definiramo, izrišemo točke (po koordinatnem sistemu, v presečiščih, prosto ali glede na
definirano razdaljo), kroge, dodajamo tekst ali pa le-tega urejamo [5].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
7
Slika 2-3: Meni – Gradnja (ang. Building)
V meniju ´Produce´, slika 2-4, oblikujemo že izrisane krojne dele. Iz raznih narisanih krivulj in
črt lahko ročno ali avtomatsko izvlečemo osnovni kroj, definiramo smer osnove, dodajamo
šive, zavihke, gube ali jih preoblikujemo, krojne dele razrežemo, sestavljamo ali pa jim
določimo simetrijo [5].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
8
Slika 2-4: Meni – Proizvodnja (ang. Produce)
V meniju ´Marks´, slika 2-5, z isto funkcijo označujemo tako zunanje kot notranje označbe.
Na voljo imamo dodajanje, brisanje kontrolnih zarez in notranjih točk, imamo pa tudi
možnost za pisanje opomb. Poleg dodajanja kontrolnih zarez in notranjih točk lahko
dodajamo tudi več označb hkrati, namenjenih za označevanje gumbov in gumbnic. Pri
gradiranju se ponavadi kontrolne zareze premaknejo, zato obstaja funkcija, s katero
kontrolne zareze ponovno uskladimo. Na voljo pa imamo tudi funkcijo za spreminjanje
kontrolnih zarez npr. ´V´ zareza, dodajamo nove, jih zamenjamo ali pa spreminjamo njihov
kot [5].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
9
Slika 2-5: Meni – Oznake (ang. Marks)
Peti meni se imenuje ´Grading´, slika 2-6, ki zajema vse funkcije gradiranja. Na voljo je kar
nekaj možnosti, najpomembnejša pa je zagotovo gradiranje z gradirno tabelo, ki vsebuje
vrednosti gradiranja posameznih gradirnih točk po X in Y osi. V tabeli je možno vrednosti
kopirati/prilepiti ter obrniti njihovo vrednost. Prav tako je mogoče uporabiti avtomatsko
gradiranje, gradiranje s pomočjo miške, po tangenti (npr. v ramenskem delu), po pravilih, ki
jih lahko poljubno dodajamo, odstranimo iz krojev vse gradiranje ali pa jih po velikosti
ločimo. Na voljo imamo tudi funkcijo ´Deduce´, kjer lahko v sistem vnesemo najmanjše in
največje velikostno število, program pa nato, ko dele definiramo, sam izdela vse vmesne
velikosti [5].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
10
Slika 2-6: Meni – Gradiranje (ang. Grading)
Eden izmed pomembnih menijev v programu je zagotovo ´Manipulation´, slika 2-7, kjer
oblikujemo in neposredno spreminjamo linije krojnih delov. Na krojnih delih lahko
premikamo glavne ali pomožne točke, jih premikamo, izbrišemo ali dodajamo. Prav tako
lahko krojne dele rotiramo, jih preprosto kopiramo ali jih povečamo/pomanjšamo, vertikalno
ali horizontalno zrcalimo, definiramo, iz koliko točk so izrisane linije kroja, jih med seboj
usklajujemo (po X in Y osi) ter spreminjamo vogale v okrogline. Na voljo imamo tudi funkcijo
za izdelavo paralelnih linij in pa ograjo (ang. Fence), s katero izberemo vse točke, ki jih želimo
istočasno oblikovati [5].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
11
Slika 2-7: Meni – Oblikovanje (ang. Manipulation)
Zadnji izmed menijev je ´Conference´, slika 2-8, orodje, ki je namenjeno merjenju tako linij in
krivulj kot celotnih krojnih delov. V tem meniju so na voljo tudi dolžinske informacije krojnih
delov ter njihova zgradba (ravna linija ali krivulja). Ena izmed pomembnih opcij je
medsebojna primerjava dveh krojnih delov, na voljo pa je tudi merjenje obsega s pomočjo
tabele. Na voljo je tudi funkcija za merjenje zračne razdalje, prav tako lahko meritve med seboj
primerjamo in izmerimo njihov kot [5].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
12
Slika 2-8: Meni – Merjenje (ang. Conference)
2.4 Opis CAD programa Audaces Marker 13
Audaces Marker je bil razvit za pomoč pri pripravi končne krojne slike. Njegov vmesnik, slika
2-9, je izdelan tako, da olajša komunikacijo med uporabnikom in programom. Je enostaven
za uporabo, uporabniku pa omogoča, da program samodejno oceni najboljšo porabo
materiala v skladu s tkanino in lastnostmi, ki smo jih definirali. Programska oprema omogoča
več možnosti polaganja, tako ročno kot tudi avtomatsko, in glede na čas, ki ga definiramo, s
simulacijo prikaže trenutno stanje zlaganja krojne slike. Na voljo so nam tudi vse tehnične
informacije o modelu za maksimalni izkoristek programa [6].
Najbolj izpostavljena lastnost pri programu je definitivno enostaven in intuitivni sistem, ki
nas vodi, da izdelamo, popravimo ali prilagodimo izdelavo krojne slike. Lahko izdelamo
avtomatsko krojno sliko, kjer označimo defektna območja, šive in kreirane skupine.
Spremenimo lahko tudi lastnosti materiala, ki so bili definirani v Audaces Pattern ter
pripravljeno krojno sliko za avtomatski krojilni stroj hitro spremenimo v datoteko za izris na
risalniku ali ploterju [6].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
13
Slika 2-9: Vmesnik programa Audaces Marker 13
Ker bomo v Audaces Markerju izdelali samo enostavno krojno sliko, se s podrobnostmi ne
bomo ukvarjali, pač pa bomo o programu razložili le osnovne funkcije in nekaj več besed
namenili v praktičnem delu [6].
Audaces Marker ima štiri glavne menije: domov, marker, definicija in kroji. Preden ostale
funkcije postanejo aktivne, je nujno, da najprej odpremo nov zavihek in v mapi poiščemo
model, ki smo ga pripravili v Audaces Pattern [6].
Ko izberemo model oblačila, definiramo še vse potrebne informacije o krojni sliki, kot so širina
materiala, način polaganja, velikostne številke, ki jih želimo polagati, njihovo količino in smer
polaganja. Enako velja tudi za ostale materiale, kot so podloga, žepovina, medvloga itd. Ko
imamo vse potrebne informacije definirane, v meniju ´Marks´ izberemo način polaganja
(ročno ali avtomatsko) [6].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
14
Pri ročnem polaganju krojne dele s klikom izberemo in premaknemo na delovno površino. V
primeru avtomatskega polaganja pa enostavno izberemo opcijo ´Automatic marker´, slika 2-
10, kjer se nam odpre dodatno okno, v katerem nastavimo še dodatne opcije, med drugim
tudi čas polaganja [6].
Slika 2-10: Napredno okno za avtomatsko polaganje
Ko izberemo vse potrebne možnosti, avtomatsko polaganje potrdimo z ´OK´ ter počakamo, da
se izteče čas, ki smo ga izbrali. V izbranem času Audaces Marker ves čas računa najbolj
optimalno rešitev, ki jo zamenja takoj, ko najde bolj ekonomično verzijo krojne slike. Ta proces
se odvija tako dolgo, dokler ne preteče čas, ki smo ga izbrali pred samim začetkom
avtomatskega polaganja, slika 2-11 [6].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
15
Slika 2-11: Izdelana krojna slika avtomatskega polaganja
Krojno sliko nato še samo poljubno izvozimo v potreben format ali jo direktno natisnemo na
risalniku oz. ploterju.
2.5 Dekoderji in njihovo delovanje med programi
Dekoderji so vezja, ki spremenijo kodo v niz signalov. Dekoderji se imenujejo zato, ker
delujejo obratno od kodiranja [9].
Najenostavnejši primer dekoderja je linijski dekoder, ki ima n-mestno binarno številko in ga
dekodiramo v 2n podatkovnih linijah. Najenostavnejši za razumevanje je iz 1 v 2 linijski
dekoder, primer 2-1 [9].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
16
Primer 2-1: Iz 1 v 2 linijski dekoder
CAD datoteke pa je ravno zaradi dekoderjev možno uporabljati v različnih CAD programih.
Najbolj značilni formati so: Lectra MLD datoteke, Gerber zip datoteke in Investronica EXP
datoteke. Večina CAD programov pa omogoča izvoz tudi v standardnih formatih, kot so DXF
in AAMA [10].
Audaces Pattern uporablja format ADS, Audaces Marker pa AMK. Dekoderji niso zajeti v
osnovni verziji programa, ampak je potrebno vsak dekoder dokupiti posebej.
2.6 Opis CAM programa Unicut, verzija 3.2.1
Glavna stran programa, slika 2-12, se odpre takoj, ko vpišemo svoje uporabniško ime in
geslo. Je stran, od koder dostopamo v vse ostale menije in podmenije. Od tukaj je mogoče
naložiti ISO datoteko za razrez krojne slike, nastaviti glavne parametre za razrez, aktiviranje
rezanje krojne slike, preverjanje informacije o trenutnem stanju avtomatskega krojilnega
stroja in njegovih delov (nož in njegovo rezilo), pozicijo rezalne glave in delovno območje [8].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
17
Slika 2-12: Glavna stran CAM programa
Program je sestavljen iz 8 ključnih elementov. Vnos datoteke za razrez (s končnico ISO, cut,
gbr ali txt), bazni podatki parametrov, parametri krojenja, operacijski gumbi, izkoristek,
pozicija in gibanje krojilne glave, delovna površina ter informacije o krojni sliki [8].
2.6.1 Vnos datoteke za razrez
To območje je razdeljeno na 3 dele. Na vrhu je raziskovalec, kjer poiščemo potrebne datoteke,
na levi strani imamo prikazano vsebino mape, na desni pa je delovna mapa, kjer
izberemo datoteke za razrez, slika 2-13. Program avtomatsko shrani in odpre datoteke za
razrez v delovni mapi [8].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
18
Slika 2-13: Meni – Vnos datoteke (ang. Loading the file cut)
2.6.2 Bazni podatki parametrov
Tukaj so zbrani vsi shranjeni parametri, ki smo jih uporabili za določen tip materiala [8].
2.6.3 Parametri krojenja
Operacijski parametri, slika 2-14, vsebujejo najbolj pomembne nastavitve parametrov za
kvalitetno delo. Ti parametri se lahko spreminjajo pred ali v času rezanja avtomatskega
krojilnega stroja, vendar se sprememba upošteva šele pri naslednjem elementu – krojnem
delu. Ob vsaki spremembi je nastavitev potrebno še potrditi. Pomembni parametri za
kvalitetno delo so: vakuum, pritisk noža, hitrost rotacije noža, hitrost rezanja, pospeški,
brušenje noža, vhod/izhod rezilnega noža [8].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
19
Slika 2-14: Meni – Parametri krojenja (ang. Parameters)
V kolikor te parametre pogosto uporabljamo, jih lahko posebej definiramo in shranimo, slika
2-15, tako da jih pri ponovni uporabi enostavno izberemo iz menija.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
20
Slika 2-15: Vnos parametrov krojenja za nove materiale
2.6.4 Operacijski gumbi
Operacijski gumbi, slika 2-16, se uporabljajo za delo z glavnimi funkcijami stroja. Z gumbi lahko
resetiramo nastavitve, vklopimo končni rez, vklopimo/izklopimo vakuum, resetiramo
varnostne gumbe na stroju, premikamo rezalno glavo stroja, nastavljamo pozicije krojne slike,
se premaknemo v začetno pozicijo rezanja, aktiviramo kvadrat, preverimo rezanje s
simulacijo, nastavljamo nož in ustavimo stroj [8].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
21
Slika 2-16: Meni – Operacijski gumbi (ang. Operating buttons)
2.6.5 Izkoristek
V tem meniju imamo indikator porabe, indikator ostrenja in indikator čiščenje noža, slika 2-
17. Ta nas opozarja, kdaj je potrebno zamenjati nož ali napravo za ostrenje noža [8].
Slika 2-17: Meni – Izkoristek (ang. Exploatation)
2.6.6 Pozicija in gibanje krojilne glave
Ta meni nam ponuja informacije o trenutnem položaju krojilne glave in transporta, slika 2-
18, prav tako pa lahko v meniju premikamo njihovo pozicijo kot tudi nož krojilne glave [8].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
22
Slika 2-18: Meni – Pozicija in gibanje krojilne glave (ang. Position and movement)
2.6.7 Delovno območje krojenja
Na delovnem območju, slika 2-19, je vedno prikazana datoteka, ki je trenutno v uporabi. To so
linije in krivulje krojne slike, ki smo jo pripravili v enem izmed CAD programov. Barve
krojnih delov nakazujejo, kateri deli so že izrezani, kateri del se pravkar izrezuje in kateri
elementi še morajo biti izrezani. Krojno sliko lahko v tem polju tudi povečamo ali
pomanjšamo ter si jo natančneje pogledamo [8].
Slika 2-19: Meni – Delovno območje krojenja (ang. Work area)
2.6.8 Informacije o krojni sliki
Informacije, ki se nahajajo v tem delu, vsebujejo vse relevantne informacije trenutne krojne
slike, slika 2-20. Preverimo lahko dolžino in širino krojne slike, število elementov oz. krojnih
delov, število izrezanih krojnih delov, trenutni čas rezanja, indikator napredka in dolžino reza
[8].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
23
Slika 2-20: Meni – Informacije o krojni sliki (ang. Marker data)
Program omogoča še nekaj dodatnih nastavitev, kot so predogled posameznih krojnih delov,
postavitev rezanja, vrstni red rezanja, nastavitev noža, poročilo, preverjanje krojnih delov,
analiza zarez, testiranje CAM opreme, vnos novih parametrov glede na vrsto materiala,
konfiguracija, kalibracija, označevanje delov (če je priložen tiskalnik), spreminjanje raznih
nastavitev, administracijska orodja in pomoč uporabnikom [8].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
24
Slika 2-21: Osnovna delovna površina z delovnimi območji
2.7 Opis CAM avtomatskega rezalnega stroja Unicut 3C50
Avtomatski krojilni stroj Unicut 3C50, slika 2-22, je namenjen za krojenje različnih debelin
krojnih plasti kot tudi različnih vrst tekstilnih materialov. Z njim je mogoče rezati eno ali več
plasti (do višine 50 mm). Prav tako omogoča razrez različnih vrst materialov, kot so
pletenina, vata, tehnični materiali za oblazinjenje, kot je npr. umetno usnje ter sintetični in
elastični materiali [11].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
25
Slika 2-22: Izgled avtomatskega krojilnega stroja Unicut, serija 3C50
Unicut 3C rezalna glava ima hitro in dinamično glavo. Na voljo je več različnih modelov. S
pomočjo programa je možno regulirati hitrost noža. Je zelo kvaliteten, zato ima dolgo
življenjsko dobo. Da je kvaliteta reza kar najboljša, ima avtomatski krojilni stroj vgrajeno
avtomatsko ostrenje. Svedrov za označevanje notranjih točk je na voljo v več velikosti, prav
tako pa se je možno prilagoditi stranki. V primeru rezanja sintetičnih materialov je možno
vgraditi tudi hladilni sistem, da pri rezanju ne zlepi krojnih delov, na voljo pa je tudi kamera,
v kolikor se uporabljajo vzorčasti materiali [11].
Program je intuitiven z vgrajenimi 3 različnimi moduli. Ima vgrajeno avtomatsko prilagajanje
parametrov glede na vrsto materiala, na voljo so poročila rezanja, prav tako pa je možno
prilagoditi funkcije potrebam strank [11].
Konstrukcija modela 3C50, slika 2-23, je izdelana iz nerjavečega jekla in omogoča zelo visoko
obstojnost in uporabo stroja. Prav tako so materiali odporni na praske [11].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
26
Slika 2-23: Realistični izgled avtomatskega krojilnega stroja Unicut 3C
Operacijska plošča je ergonomska in funkcijska, omogoča tako vertikalno kot horizontalno
nastavitev kontrolne plošče, opremljena je s predalom za najnujnejša orodja in sponko za
pritrditev delovnih nalogov [11].
Postelja za raztovarjanje je obložena s posebno teksturo, ki nam olajša prenos zbranih in
izrezanih kosov materiala. Delovno območje je obdano z najlonskimi ščetkami, ki podaljšajo
uporabo. 2 nerjaveča glavnika s ščetinami pa čistita in varujeta pred poškodbami materiala in
delov. Prav tako je enostavna uporaba vakuuma in zračnih črpalk, istočasno pa čistijo
turbine, da sistem deluje tekoče in tako zmanjša stroške vzdrževanja [11].
Vgrajena folija preprečuje kompresijsko izgubo na delovnem območju, posledično pa tudi
zmanjša stroške elektrike in obremenjevanja turbin vakuuma [11].
Razširjen varnostni sistem ima kar 5 STOP gumbov, ki so locirani na vsaki strani
avtomatskega krojilnega stroja, v primeru težav pa ima stroj vgrajeno avtomatsko izključitev
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
27
sistema. Stroj prav tako upošteva vse evropske in mednarodne varnostne standarde ter
varnostna opozorila [11].
Vgrajena so še dodatna kontrolna orodja, in to kar 4, tako da lahko dostopamo do njih z vsake
strani stroja. Kontrolna plošča omogoča, da stroj ustavimo, premikamo transporte,
spreminjamo pozicijo glave, izrežemo material ter se vrnemo na začetno točko, kot je
nastavljena na računalniku [11].
2.7.1 Tehnični parametri in dodatne opcije
Dolžina delovne površine stroja je 175 cm, širine pa so lahko 175, 200 ali 220 cm. Dolžina
celotnega stroja je 405 cm, širina pa je odvisna od velikosti delovne površine, torej 197,2 ali
257,0 cm. Maksimalna višina reza, ko je vakuum že vključen, je lahko do 5 cm. Vgraditi je
možno od 1–4 svedre. Stroji tehtajo 2350 kg za najmanjšo izvedbo, 2650 kg za srednjo in
2950 kg za največjo izvedbo. Tlak črpalke omogoča 100 L/min pretočnega zraka pri 6 barih.
Glasnost stroja je 65 dB, poraba stroja pa je 16 kW [11].
Dodatne opcije, ki jih proizvajalec ponuja, so: operater lahko spreminja nivo vakuuma in pritisk
rezalne glave za določeno vrsto materiala, kar je še posebej pomembno pri mehkih in
elastičnih tkaninah in pleteninah. Vgradnja rezalnega pokrivala za stabiliziranje vakuuma
med rezanjem. Vgradnja transportnega sistema med krojilnim in polagalnim strojem, kar
omogoča kontinuirano delo. Dodatna opcija je tudi vgradnja ročnega ali avtomatskega
sistema za zaznavanje vzorcev. Hlajenje noža, ki je zelo pomembno pri rezanju sintetičnih
materialov. Dodatni LCD zaslon in dodaten modul, ki nam prikazuje lokacijo pripravljenega
krojnega dela. Tiskalnik, ki je sinhroniziran s procesom rezanja in omogoča identifikacijo
krojnih delov. Možna je dodatna opcija pri vgradnji svedra, ki je kompatibilen z ISO
datotekami, vsa dodatna orodja pa so vgrajena v rezalni glavi pod varnostnim pokrovom. Ob
nadgradnji programa je možno prejemati še dodatno poročilo, ki je lahko avtomatsko
posredovano preko elektronskega sporočila odgovorni osebi. Dodaten modul omogoča tudi
direktni servis s strani tehnične podpore Unicut, kjer lahko preverijo stanje avtomatskega
krojilnega stroja. Sistem pa omogoča tudi avtomatsko krojenje, glede na informacije, ki jih
stroj prejme preko črtnih kod z delovnega naloga [11].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
28
3 PRAKTIČNI DEL
3.1 Konstruiranje temeljnega kroja moškega suknjiča s programom
Audaces Pattern 13
Za konstruiranje temeljnega kroja moškega suknjiča potrebujemo tabelo glavnih telesnih
mer. Ta je osnova za izračun proporcionalnih mer z uporabo izrazov izbranega
konstrukcijskega sistema.
Za konstruiranje temeljnega kroja moškega suknjiča v tem diplomskem delu smo uporabili
glavne telesne mere, zbrane v preglednici 3-1.
Preglednica 3-1: Glavne telesne mere
Mera Oznaka mere
Izmerjena mera (cm)
½ ¼ 1/8 1/10 1/20
Višina telesa VT 172,0 86,0 cm 43,0 cm 21,5 cm / /
Obseg prsi OPr 104,0 52,0 cm 26,0 cm 13,0 cm 10,4 cm 5,2 cm
Obseg pasu OPa 96,0 48,0 cm 24,0 cm / / /
Obseg bokov OBo 104,0 52,0 cm 26,0 cm / / /
Za konstruiranje temeljnega kroja moškega suknjiča je potrebno izračunati naslednje
proporcionalne mere :
GRI_Globina rokavnega izreza: 1/8 OPr + 12,0 cm = 25,0 cm
HD_Hrbtna dolžina: ¼ VT = 43,0 cm
GBo_Globina bokov: 3/8 VT = 64,5 cm
DM_Dolžina modela: 71,0 cm
ŠVI_Širina vratnega izreza: 1/20 OPr + 3,0 cm = 5,2 cm + 3,0 cm = 8,2 cm
PrG_Prsna globina: GRI + 2,0 cm = 25,0 cm + 2,0 cm = 27,0 cm
HŠ_Hrbtna širina: 2/10 OPr + 1,6 cm = 20,8 cm + 1,6 cm = 22,4 cm
ŠRI_Širina rokavnega izreza: 1/8 OPr + 5,5 cm = 13,0 cm + 5,5 cm = 18,5 cm
PrŠ _Prsna širina: 2/10 OPr + 2,6 cm = 20,4 cm + 2,6 cm = 23,0 cm
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
29
OPa(k)_Konstrukcijska mera obsega pasu: ¼ PaO + 0,5 cm (dodatek za udobje) = 24,5 cm
Za konstruiranje temeljnega kroja rokava moramo na sprednjem in zadnjem krojnem delu
suknjiča izmeriti naslednji meri:
- višina rokavnega izreza (VRI): 23,05 cm (zadnji del suknjiča) + 21,43 cm (sprednji del
suknjiča) = 44,48 cm,
- obseg rokavnega izreza (ORI): 16,89 cm (zadnji del) + 16,22 cm (stranski del) + 22,12 cm
(sprednji del) = 55,23 cm
in izračunati konstrukcijski meri rokava:
- višina rokavne okrogline (VRO): ½ VRI – (1/20 VRI + 1 cm) = 22,25 cm - 3,23 cm = 19,02 cm,
- prečna širina rokava (PŠR): ½ ORI + 1 cm = 27,60 cm + 1 cm = 28,60 cm.
Prav tako potrebujemo še mero dolžine rokava, ki za ta kroj znaša 64,0 cm, in obseg dolžine
rokava (31,0 cm).
Konstruiranje temeljnega kroja sprednjega in zadnjega dela moškega suknjiča in rokava je bilo
izvedeno s pomočjo pravil, povzetih iz vira .
Temeljni kroj sprednjega in zadnjega dela moškega suknjiča je prikazan na sliki 3-1 in temeljni
kroj rokava na sliki 3-2.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
30
Slika 3-1: Konstrukcija temeljnega kroja sprednjega, stranskega in zadnjega dela moškega suknjiča
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
31
Slika 3-2: Konstrukcija temeljnega kroja rokava moškega suknjiča
3.2 Priprava krojnih delov moškega suknjiča
Ko smo izrisali temeljne krojne dele moškega suknjiča in rokava, jih je potrebno še izvleči iz
konstrukcijske mreže (avtomatsko ali ročno), slika 3-3 in jih ustrezno definirati z vsemi
potrebnimi podatki za izdelavo krojne slike, slika 3-4. Šele takrat dobimo uporabne krojne
dele, ki jih lahko kasneje uporabimo v proizvodnji za izdelavo in razrez krojne slike. Podatki, ki
jih je potrebno krojnim delom definirati, so: ime krojnega dela, določitev smeri teka osnovnih
niti, vrsta materiala (osnova, podloga, žepovina …), količina posameznih krojnih delov, smer
polaganja, način polaganja (vsi krojni deli ali v paru), morebiten pregib krojnih delov,
velikostna številka ter določitev začetne točke krojenja krojnih delov (samo v primeru,
če uporabljamo avtomatski krojilni stroj) [7].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
32
Slika 3-3: Izvlečenje rokava iz izrisane konstrukcijske mreže rokava
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
33
Slika 3-4: Vnos osnovnih podatkov krojnim delom
Ko narišemo še vse manjkajoče krojne dele za model suknjiča, kot so žepi, poklopci, ovratnik
itd., moramo vse potrebne lastnosti definirati tudi tem. Krojne dele v celoti še enkrat
preverimo ter jim dodamo dodatke za šive.
V samem procesu priprave krojnih delov moškega suknjiča za krojno sliko je bilo izdelanih 28
krojnih delov za osnovni in pomožni (podloga) material, slika 3-5. To so: sprednji del s
fazono, obrobnik sprednjega dela, stranski del, zadnji del, sprednji del rokava, zadnji del
rokava, zgornji ovratnik, spodnji ovratnik, stranski našit žep, poklopec za stranski žep,
poklopec za prsni žep, paspula za prsni žep, sprednji del podloge, stranski del podloge, zadnji
del podloge in notranji prsni žep, prav tako iz podloge.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
34
Slika 3-5: Krojni deli moškega suknjiča
3.3 Priprava krojne slike v CAD programu Audaces Marker 13
Shranjene krojne dele, ki smo jih pripravili v Audaces Pattern 13, nato odpremo v programu
Audaces Marker 13. Krojno sliko smo pripravili avtomatsko tako, da smo v programu najprej
odprli nov dokument in vanj vključili vse krojne dele, ki smo jih želeli sestaviti v eni krojni sliki.
V našem primeru smo izbrali krojne dele za osnovni material obravnavanega moškega
suknjiča. Kljub temu da smo osnovne informacije krojnih delov že definirali v programu
Audaces Pattern, lahko v tem programu krojnim delom definicije spremenimo. V programu
Audaces Marker 13 je potrebno definirati tudi lastnosti krojne slike, slika 3-6.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
35
Slika 3-6: Vnos potrebnih informacij za pripravo krojne slike
Lastnosti, ki smo jih definirali krojni sliki, so: način polaganja (cela krojna slika), smer
polaganja (enosmerno), širina materiala (150 cm), širina krajnikov (1,5 cm) in količina (1
kom).
Ko so krojni deli in krojna slika definirani, zaženemo funkcijo avtomatskega polaganja, kjer
nam program sam zloži krojne dele v krojno sliko glede na lastnosti in čas polaganja, ki smo ga
definirali, slika 3-7. Želeno je, da se avtomatska priprava krojne slike izvaja nekje med 3–5
minut. Mi smo izbrali čas priprave krojne slike 10 minut.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
36
Slika 3-7: Avtomatska priprava krojne slike
Krojna slika se izdela v razpoložljivem času tako, da program najde najboljšo rešitev oziroma
najmanjšo porabo materiala in najboljšo izkoriščenost krojne slike. V našem primeru je bila
izkoriščenost krojne slike za osnovni material 82,66 % in poraba materiala 157,09 cm, sliki 3-
8 in 3-9. Ker ima podloga majhno število krojnih delov, program ni potreboval dodatnega
časa za izdelavo krojne slike. Izkoriščenost krojne slike za podlogo je zato bila le 74,64 % in
poraba materiala 78,09 cm pri širini krojne slike 140 cm.
Slika 3-8: Informacije o krojni sliki – status
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
37
Slika 3-9: Avtomatsko sestavljena krojna slika moške suknje v Audaces Marker 13
Pripravljeno krojno sliko lahko nato preprosto pošljemo na ploter (plt. format) ali jo izvozimo
v ISO cut datoteko (txt. format), ki je potrebna za izrez na avtomatskem krojilnem stroju.
3.4 Primerjava med programoma Audaces Pattern 13 in Optitex PDS 11
Kljub temu da so si CAD programi med seboj zelo podobni, predvsem v naboru funkcij, pa
ima vsak izmed njih tudi nekaj slabosti in prednosti. Zato bomo v tem poglavju pogledali,
kakšne so glavne razlike med programom Audaces Pattern 13 in Optitex PDS 11. V
primerjavo smo vključili samo zadnjo fazo oziroma pripravo krojnih delov, preden dobimo
ustrezno datoteko za izvoz v program Marker in sestavljanje krojne slike za avtomatski razrez
na krojilnem stroju. Ta primerjava je pomembna predvsem zato, ker so med njima nekatere
razlike, ki pa v proizvodnji lahko pridejo še kako prav, predvsem takrat, ko avtomatski krojilni
stroj naleti na ovire oz. parametri, ki jih sam avtomatski krojilni stroj omogoča, niso dovolj.
Takrat je zelo pomembno, da imamo v CAD programu na voljo še nekaj dodatnih opcij, saj
nam ravno zaradi preprostih orodij, kot je smer rezanja, močno izboljšajo kvaliteto in tudi čas
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
38
razreza. Pomembna je tudi kompatibilnost, da spremembe, ki jih naredimo v CAD programu,
zazna tudi CAM sistem in te spremembe tudi upošteva pri samem krojenju.
V Optitexu PDS 11 se nam ob izbiri krojnega dela s strani odpre okno, kjer imamo na voljo
spreminjati oz. dodajati informacije krojnega dela. Tukaj lahko nastavimo, ali želimo izbrani
krojni del zaščititi pred izbrisom, dodati ime, količino, določimo, ali se kroji v paru ali enojno,
izberemo vrsto materiala, količino, zapišemo tekst (možnost prilagajanja), zaznavanje
sprememb, orientacijo krojnega dela, smer polaganja, pregib materiala in še več, slika 3-10.
Slika 3-10: Opcije, ki jih lahko definiramo – Optitex PDS 11
Možnosti, ki jih potrebujemo za kvalitetno pripravo krojnih delov za izdelavo krojne slike, so
na voljo tako v enem kot drugem programu. Kljub temu da se nahajajo na zelo različnem
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
39
delu vmesnika in se po izgledu in načinu uporabe med seboj razlikujejo, na koncu pridemo
do istih rezultatov, ki so potrebni za definiranje kvalitetne krojne slike.
Manjša razlika je predvsem v informacijah o pripravljenih krojnih delih, ki nam jih programa
ponujata oz. se le-te nahajajo na različnih mestih vmesnika.
Slika 3-11 pa nam prikazuje, kaj lahko definiramo v Audaces Pattern 13. Tako kot pri Optitex
PDS 11 lahko definiramo lastnosti za vsak krojni del posebej. Oba programa omogočata vnos
istih informacij, kot je vrsta materiala, rotacija, količina, enojno polaganje ali v paru, ime
krojnega dela itd. Informacije, ki jih v tem modulu ni mogoče vnesti, pa se nahajajo na drugi
lokaciji samega programa.
Slika 3-11: Definiranje krojnih delov – Audaces Pattern 13
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
40
Informacije, kot so razne dolžinske mere, površine krojnih delov in ostale potrebne
informacije, je pri Optitex PDS 11 to mogoče izvoziti še v Microsoft Excel, vendar moramo
pred tem imeti opravljeno inštalacijo Word Excel programa, slika 3-12.
Slika 3-12: Informacije o površini krojnih delov – izvoz informacij iz Optitex PDS 11 v Microsoft Excel
Izvozimo lahko tudi vsak posamezni krojni del, slika 3-13. Tako sliko krojnega dela kot tudi vse
informacije, kot so velikost, količina, število gradirnih točk, obseg, x in y dolžine itd.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
41
Slika 3-13: Izvoz podatkov v Microsoft Excel – Levi sprednji del
Informacije, ki nam jih ponuja Audaces Pattern, so sicer malo drugačne in jih ni možno
izvoziti v program Microsoft Excel, vendar pa so na voljo za izpis na papir. Kljub temu da se
nekatere informacije nahajajo na različnih mestih, je mogoče najti vse informacije, ki jih
potrebujemo, saj so ti podatki nujno potrebni, da lahko kvalitetno pripravimo krojne dele.
V tem modulu lahko preverimo vse krojne dele, njihov obseg, vse točke, preverimo, kako so
linije med seboj definirane ter njihovo dolžino, slika 3-14.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
42
Slika 3-14: Audaces Pattern 13 – Sprednji del s fazono
3.5 Izvoz ISO datoteke iz Audaces Marker 13 in uvoz v CAM sistem Unicut
Ena izmed večjih razlik med programom Audaces Marker 13 in programom Optitex Marker 11
je smer rezanja krojnih delov in označevanja CAM točk. CAM točke so začetne in hkrati
tudi končne točke vsakega posameznega krojnega dela, ki jih definira uporabnik oziroma
mesto, katerega avtomatski krojilni stroj najprej s krojilnim nožem vbode v material. Glede
na definirane informacije o razrezu krojnih delov je velikokrat odvisna končna kvaliteta
samega razreza na avtomatskem krojilnem stroju. Iz tega razloga je zaželeno, da imamo že v
samem CAD programu na voljo čim več možnosti spreminjanja nastavitev. Da imamo kar se da
kvaliteten razrez krojne slike, moramo upoštevati kar nekaj pomembnih dejavnikov, tako
v CAD programu kot tudi na samem avtomatskem krojilnem stroju. Iz tega razloga je
zaželeno, da je uporabnik seznanjen tako s CAD programom kot tudi s CAM napravo, saj je le
ob dobrem razumevanju celotnega CAD/CAM sistema možno pripraviti najbolj optimalno
rešitev avtomatskega razreza.
V programu Audaces Pattern in Marker imamo za določevanje CAM točk na voljo samo dve
možnosti, to sta polni in polovični razrez krojnih delov. S polnim rezom, slika 3-15, označimo
samo začetno točko za razrez na avtomatskem krojilnem stroju, kar pomeni, da se v isti točki
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
43
razrez tudi zaključi. Pri polovičnem razrezu pa moramo označiti dve CAM točki, začetno in
končno točko, slika 3-16. To pomeni, da krojilni nož začne rezati v začetni točki in zaključi v
končni točki ter se vrne na začetno točko in v nasprotni smeri nadaljuje razrez do končne
točke. To opcijo uporabimo predvsem za tiste krojne dele, ki so simetrični npr. ovratnik.
Takrat pričakujemo, da bo takšen tudi razrez, saj izključimo možnost, da bi bil krojni del na
enem vogalu deformiran. Kadar uporabljamo polni rez, je zaželeno, da je začetna točka
vedno v vogalu, saj je tako možnost napak manjša, začetno in končno točko pa krojilni nož
lažje zaključi. Pri polovičnem razrezu se CAM točke postavijo tam, kjer bi načeloma bil pregib
na krojnem delu.
Slika 3-15: Audaces Marker 13 – Polni razrez sprednjega dela s fazono
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
44
Slika 3-16: Audaces Marker 13 – Polovični razrez zgornjega ovratnika
Podobno, vendar boljšo rešitev pa nam ponuja program Optitex Marker 11, saj je na voljo
več orodij za pripravo razreza krojnega dela. Tukaj imamo na voljo orodja, kjer lahko
razdelimo linije krojnega dela na kar tri dele, kar pomeni, da lahko določimo vhod noža na
kar treh različnih mestih, neodvisno od zadnjega razreza. Prav tako lahko določimo smer
rezanja. Načeloma te možnosti pri običajnih tekstilnih materialih ne uporabljamo ravno
pogosto. Če imamo kot osnovni material umetno ustje, pa je skoraj zagotovo, da nam bo
ravno ta možnost močno olajšala razrez krojnih delov.
Pri običajnih tekstilnih materialih je razrez dokaj enostaven, saj vsi tkani materiali omogočajo
prepustnost zraka. To pa pomeni, da pri vklopu vakuuma iz materiala posrkamo ves zrak, s
tem pa preprečimo, da bi se sloji materiala med seboj premikali (med sloji preprečimo
drsenje). Rezultat tega je, da vse krojne sloje v krojni plasti razrežemo enakomerno, pri
čemer dobimo zaželen rezultat. Pri materialih, kot je umetno usnje, se v večini primerov
lahko sloji med seboj premikajo, saj umetno usnje ne omogoča zračne prepustnosti. Slabosti
umetnega usnja je več. Ena izmed slabosti je, da sta zgornji in spodnji sloj neenakomerno
razrezana. Druga zelo pogosta napaka pa je, da so pri manjših krojnih delih in ozkih vogalih
le-ti različno oblikovani. To je še posebej očitno, ko je krojni del na pregibu oz. ko je leva stran
enaka desni (npr. ovratniki, razni všitki). Delno lahko težavo odpravimo s povečanjem
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
45
vakuuma oz. zmanjšanjem hitrosti razreza, ključni dejavnik pa je seveda smer razreza
materiala. Takrat nam funkcije, slika 3-17, pridejo še kako prav, saj s spreminjanjem smeri
razreza v materialu vzpostavimo ravnovesje in enakomeren razrez.
Slika 3-17: Optitex Marker 11 – Optimizacija razreza krojnega dela
Na sliki 3-18 lahko vidimo postopek označevanja vsake linije krojenja posebej, od točke do
točke. Z nadaljnjim klikom lahko linijo podaljšujemo tako dolgo, dokler je to potrebno.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
46
Slika 3-18: Optitex Marker 11 – Definiranje linije razreza
Slika 3-19: Optitex Marker 11 – Definiranje prve in druge linije razreza
Ko definiramo prvo linijo razreza in jo zaključimo, naslednjo linijo predstavlja druga barva.
Tako preprosto vemo, katera linija bo najprej izrezana in katera bo naslednja, slika 3-19. Prav
tako imamo na voljo spreminjanja smeri rezanja v smeri urinega kazalca ali obratno.
Zadnji korak v CAD sistemu je izvoz ISO datoteke, slika 3-20.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
47
Slika 3-20: Audaces Marker – Izvoz ISO cut datoteke
Preden datoteko izvozimo v ISO cut dateko (končnica datoteke se spremeni v .txt), dobimo
predogled krojne slike, slika 3-21. Na voljo imamo še nekaj dodatnih nastavitev, kot so:
lokacija shranjevanja datoteke, vrsta razreza linij, določanje notranjih linij (se lahko izrežejo
ali ne), kompatibilnost z ostalimi modeli krojilnih strojev, vrstni red razreza krojnih delov,
definiranje kontrolnih zarez, koeficient velikosti krojnih delov in nastavitev dovoljenja ali
avtomatski krojilni stroj lahko uporablja negativne koordinate pri krojenju (x in y). V večini
primerov je potrebno te nastavitve nastaviti le prvič, z izjemo določanja vrstnega reda
razreza krojnih delov, saj se le-ti vedno spreminjajo z izdelavo nove krojne slike.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
48
Slika 3-21: Audaces Marker 13 – Zadnji korak pred izvozom ISO cut datoteke
3.6 Uvoz ISO datoteke in nastavitev parametrov razreza na avtomatskem
krojilnem stroju Unicut
Z uvozom ISO cut datoteke preko medija (USB ključa) ali internetne mreže se ta prenese v
sistem avtomatskega krojilnega stroja. V glavnem meniju preko raziskovalca poiščemo
ustrezno datoteko ter jo izberemo. Program jo avtomatsko prebere, naloži v spomin
računalnika in njene informacije prikaže na zaslonu delovnega območja programa, slika 3-22.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
49
Slika 3-22: Uvoz ISO cut datoteke v CAM sistem
Preden nadaljujemo z delom, še enkrat preverimo ali se informacije ujemajo z delovnim
nalogom ter izberemo ustrezne parametre krojilnega stroja. V našem primeru smo rezali le
en sloj osnovnega materiala iz 100-odstotnega bombaža, zato smo vakuum krojilne mize
nastavili na 25-odstotno moč, pritisk noge krojilnega noža na 0 in hitrost rotacije noža na
4000 obratov na minuto. Hitrost rezanja smo nastavili na 1000 vbodov na minuto, pospeške
navpičnega vboda noža pa na 50 % skupne moči, slika 3-23. Brušenje noža smo imeli že
nastavljeno na vsaka 2 m razrezane razdalje, zato tega nismo spreminjali, zamik vhoda in
izhoda noža pa smo nastavili na 2 mm in s tem zmanjšali možnost, da v vogalu krojnega dela,
kjer smo začeli in končali rezanje, ne bi ti bili v celoti izrezani.
To so nastavitve, ki smo jih uporabili pri rezanju enoslojne krojne slike. Ti parametri se
spreminjajo glede na vrsto in število krojnih slojev v krojni plasti materiala. Če parametri niso
pravilno izbrani, jih lahko še sproti prilagodimo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
50
Slika 3-23: Nastavitev parametrov rezanja
3.7 Priprava in potek razreza krojne slike na CAM stroju Unicut
Preden lahko izvedemo razrez krojne slike na avtomatskem krojilnem stroju je potrebno
izvesti polaganje krojnih slojev materiala v krojno plast. Kakšna je količina položenih slojev
materiala, je seveda odvisno od delovnega naloga. Pomembno je, da pri polaganju ne
presežemo maksimalno višino krojne plasti, ki je za uporabljen krojilni stroj 5 cm. Krojilni
stroj Unicut 3C 50 omogoča polaganje tudi enega sloja osnovnega materiala.
V večini primerov za polaganje krojnih slojev uporabljamo avtomatski polagalni stroj, ki je
vključen v delovni proces krojenja. V našem primeru smo to fazo izpustili. En sloj materiala
smo položili ročno.
Preden položimo material na delovno površino krojilne mize je potrebno najprej položiti
perforiran papir, slika 3-24. Perforiran papir omogoča, da se material pri rezanju ne
razteguje, skozi luknjice papirja pa vakuum kvalitetneje prisesa in učvrsti material na delovno
površino.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
51
Slika 3-24: Perforiran papir za avtomatski krojilni stroj
Ko položimo perforiran papir, sledi polaganje osnovnega materiala in nanj folija. Ob vklopu
vakuuma se zaradi vrhnjega sloja folije izsesa zrak iz osnovnega materiala skozi perforiran
papir in prisesa krojno plast na delovno površino krojilnega stroja, ki je sestavljena iz
gumijastih iglic. Gumijaste iglice omogočajo, da vertikalni krojilni nož enostavno vbode v
notranjost delovne površine in v celoti razreže krojno plast, brez da bi nož zadel v kakršnokoli
trdo površino.
Krojilna glava stroja vsebuje laser, s katerim preverjamo začetno pozicijo noža. V glavi stroja
se nahaja tudi vertikalni nož, brus ter vbodna igla za označevanje položaja žepov, slika 3-25.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
52
Slika 3-25: Krojilna glava avtomatskega krojilnega stroja
Vertikalni nož se nahaja v sami glavi avtomatskega krojilnega stroja in ima možnost vrtenja
glave za 360°, slika 3-26.
Delovna površina, slika 3-27 in slika 3-28, je povezana v celoto skupaj z avtomatskim
polagalnim sistemom, pri čemer je pomembno, da transport avtomatskega polagalnega
sistema in avtomatskega krojilnega sistema delujeta sinhrono. Oba transporta se morata
istočasno po potrebi premakniti naprej ali nazaj. Po avtomatskem krojenju se transporter
ponovno premakne in izrezan material transportira na odlagalno mesto, slika 3-29, kjer
delavec krojne dele označi in jih pripravi v naložke za nadaljnjo proizvodnjo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
53
Slika 3-26: Vertikalni krojilni nož avtomatskega krojilnega stroja
Slika 3-27: Delovna površina avtomatskega krojilnega stroja
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
54
Slika 3-28: Osnovni material in folija za vakuumiranje
Slika 3-29: Avtomatski polagalni stroj Unicut 3C 50
Preden začnemo pripravljati material, uvozimo ISO datoteko v Unicut sistem ter preverimo,
ali ustreza delovnemu nalogu, slika 3-30 ter s polagalnim sistemom položimo material. V
našem primeru smo to naredili ročno, slika 3-31. Material položimo na perforiran papir, na
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
55
material pa še tanko folijo, slika 3-32, ki je namenjena, da prepreči pretok zraka in material
močno pritrdi na delovno površino. Pri tem moramo biti pazljivi, da je folija v celoti prekrila
delovno površino.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
56
Slika 3-30: Računalniška priprava krojne slike na avtomatskem krojilnem stroju
Slika 3-31: Ročna priprava osnovnega materiala na delovno površino
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
57
Slika 3-32: Polaganje folije pred vakuumom
Pred začetkom rezanja krojne slike je potrebno še pozicionirati glavo avtomatskega
krojilnega stroja, slika 3-33. Nastavimo koordinati x in y krojilnega noža ter s funkcijo, ki jo
aktiviramo na računalniškem zaslonu in laserjem, ki je vgrajen v glavo krojilnega noža,
preverimo celotno površino, ki jo mora izrezati. Tukaj predvsem preverimo (obhod krojilne
glave v obliki kvadrata), ali se začetna in končna točka krojilne glave še vedno nahaja na
osnovnem materialu in ali bodo s tem resnično izrezani vsi krojni deli. Vklopimo vakuum, ki ga
tvorimo s kompresorjem, slika 3-34, in začnemo z rezanjem.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
58
Slika 3-33: Preverjanje začetne pozicije krojilne glave (s pomočjo laserja)
Slika 3-34: Vakuumski kompresor
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
59
Slika 3-35: Izrezana krojna slika
Izrezani krojni sliki odstranimo folijo, slika 3-35 in ostanke materiala ter jih recikliramo, slika
3-36.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
60
Slika 3-36: Skrojeni krojni deli moškega suknjiča
Izvedli smo poskusno krojenje brez materiala, slika 3-37, da smo preverili potek in vrstni red
rezanja, saj smo pri razrezu osnovnega materiala posneli celotni proces krojenja. Čas
avtomatskega krojenja celotne krojne slike je bil 7 minut in 30 sekund ob upoštevanih
parametrih, ki smo jih nastavili na začetku in jih v času procesa razreza nismo spreminjali.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
61
Slika 3-37: Prikaz poskusnega krojenja
Avtomatski krojilni stroj ima ob krojilni glavi pritrjeno še eno folijo, ki se s premikanjem glave
premika in sproti navija/odvija. Ta folija preprečuje izgubo vakuuma, ko je tkanina enkrat že
prerezana in s časom nastaja vedno večja prepustnost zraka, slika 3-38.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
62
Slika 3-38: Avtomatsko krojenje – simulacija
Delovna površina avtomatskega krojilnega stroja je v večini primerov vedno manjša, kot je
potrebna za celotni razrez krojne slike. Ravno zato avtomatski krojilni stroj naprej izreže prvi
del krojev, se ustavi, premakne krojne dele naprej, nato pa nadaljuje z razrezom. Ta proces
se ponavlja tako dolgo, dokler ni izrezana celotna krojna slika. Na drugi strani pa imamo
površino, kjer se nahajajo že izrezani krojni deli. Delavec jih v času krojenja lahko sproti
odstrani, označi in zbira vse krojne dele v sveženj. Prednost sistema je tudi, da lahko ta
proces teče neprestano, saj se na drugi strani v času avtomatskega krojenja že pripravlja
novo polaganje krojnih slojev v krojno plast.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
63
Ko je proces avtomatskega krojenja končan, o tem dobimo tudi obvestilo, slika 3-39. Krojne
dele nato odstranimo, označimo in zložimo v sveženj. Odpadno folijo, perforiran papir in
tekstilni material pa ločimo za reciklažo.
Slika 3-39: Obvestilo o končanem procesu krojenja
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
64
4 REZULTATI Z DISKUSIJO
V rezultatih z diskusijo so predstavljeni rezultati in analize celotnega procesa, od priprave do
razreza krojnih delov v CAD/CAM sistemu. Analizirali smo razlike med Audacas in Optitex
CAM sistemoma na področju samega razreza krojne slike in kako na rezultate vpliva
kompatibilnost med CAD in CAM sistemi ter kaj je pomembno za kvaliteten končni razrez
krojnih delov na avtomatskem krojilnem stroju.
4.1 Primerjava uporabljenih CAD programov Audaces in Optitex
Tako kot večina kvalitetnih CAD programov vsi med njimi omogočajo konstruiranje in
modeliranje krojnih delov in vnos vseh potrebnih informacij krojnim delom za kvalitetno
pripravo krojne slike. Natančne primerjave med programom Audaces Pattern 13 in Optitex
PDS 11 v tej raziskavi ne moremo narediti, saj je Audaces Pattern 13 zadnja verzija tega
programa, ki se trenutno uporablja, Optitex PDS 11 pa je nekoliko starejša različica
programa, ki nam je bila na voljo. Kljub temu pa je bilo mogoče pridobiti najpomembnejše
informacije, ki smo jih za raziskavo potrebovali.
Ni bilo naključje, da smo uporabili ravno CAD programa Optitex in Audaces. CAD program
Audaces smo v raziskavah uporabili zato, ker smo imeli dostop do najnovejše verzije, kot tudi
do vseh možnih dekoderjev. Optitex pa zato, ker se najpogosteje uporablja v kombinaciji z
avtomatskim krojilnim strojem Unicut, saj jih za sodelovanje obvezuje pogodba, kar pa
pomeni, da je 100-odstotno kompatibilen s CAM programom. Audaces medsebojne pogodbe
s podjetjem Unicut nima, zato vse do danes nismo vedeli, kakšni bodo dejanski rezultati pri
uvozu krojne slike v CAM sistem.
V primerjavi med CAD programoma v navezi z Unicut CAM programom je Optitex zagotovo v
prednosti pred Audacesom, predvsem zaradi kompatibilnosti z Unicut avtomatskim krojilnim
strojem. Audaces je podjetje, ki je v Evropi dokaj novo in si mora še povečati tako ugled kot
število uporabnikov, da bo lahko dovolj konkurenčno ostalim programom.
Podjetje Optitex je v Evropi zelo prepoznavno. Ukvarjajo se s CAD/CAM sistemi, ki so zelo
kompatibilni in zelo dodelani programi. Ko smo primerjali že izdelano krojno sliko, je Optitex
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
65
imel več orodij za definiranje CAM točk, kot nam to omogoča Audaces. V večini primerov to
ne povzroča nobenih nevšečnosti, saj je še vedno mogoče prilagoditi najpomembnejše
nastavitve, kot je izbira začetne točke rezanja ter določiti polni oz. polovični rez. Težava
nastane, ko moramo rezati kaj drugega kot enostavne tkanine. Do težav največkrat pride, ko
režemo umetno usnje in mora biti leva stran identična desni. V tem primeru se lahko zgodi,
da zaradi premalo nastavitev kroj ni pripravljen dovolj dobro, da nož avtomatskega
krojilnega stroja izreže kvaliteten krojni del. V tem primeru lahko podjetje izgubi posel, kar
pa je danes nesprejemljivo.
Kot smo že omenili, nam Optitex omogoča več možnosti nastavitev krojenja posameznega
krojnega dela. Nastavimo lahko tako začetno kot tudi končno točko rezanja in to kar na treh
različnih segmentih. Omogoča nam tudi določitev smeri rezanja in to za vsak segment
posebej, kar močno poenostavi in izboljša kvaliteto razreza.
4.2.1 Rezultati in analiza ISO cut datoteke med programoma Audaces in Optitex
Pri izvozu ISO cut datoteke iz programa Optitex zaradi njegove kompatibilnosti z Unicat
krojilnim strojem ni težav. Pri programu Audaces smo po testih in analizah ugotovili, da CAM
sistem Unicut večino nastavitev, ki smo jih definirali v CAD programu, upošteva, kar je zelo
ugodno. CAM program v sistemu Unicut tako zazna vse CAM točke, ki smo jih definirali v
programu Audaces, tako polni kot tudi polovični rez. Tako smo ugotovili, da je Audaces lahko
kompatibilen tudi brez medsebojnega sodelovanja.
4.2.2 Koompatibilnost pri uvozu in izvozu datoteke
Ko smo uvozili ISO datoteko iz programa Audaces v sistem Unicut, smo ugotovili sledeče:
Audaces in Unicut sta lahko kompatibilna tudi brez medsebojnega sodelovanja, kar je pri tako
veliki konkurenci, vrsti CAD in CAM programov, ugodno. Audaces je bil kompatibilen na
področju določanja CAM točk. Pri nadaljnjem analiziranju in testiranju pa smo ugotovili, da
CAM program Unicut ni zaznal oz. upošteval vrstni red rezanja krojnih delov, kljub temu da je
bil ta krojnim delom določen.
Za takšen razplet je lahko več možnosti. Ali ta opcija ni kompatibilna z Unicut programom ali
pa je program samodejno izbiral razrez krojnih delov glede na postavitev krojne slike.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
66
Ne glede na rezultat v Unicut programu obstaja opcija, kjer lahko program sam določi vrstni
red rezanja ali pa ga izbere uporabnik. To pomeni, da je tudi vrstni red rezanja možno
določiti, v kolikor nam je pomemben.
Poudariti je potrebno, da je v večini primerov pomembno, kateri deli so najprej izrezani, ne
pa vedno. Načeloma je zaželeno, da se izrežejo najprej majhni krojni deli, saj je večja
možnost, da bi se le-ti zamaknili, ko postopoma z rezanjem linij upade pretok vakuuma.
Delno pa je odvisno tudi od moči vakuuma in samega krojenja (ustrezen nož, brušenje itd.).
Pri določanju vrstnega reda razreza krojnih delov je potrebno razmisliti, ali je vrstni red sploh
potrebno spreminjati, saj se s premikom krojilne glave po delovni površini, preden se izreže
naslednji krojni del, poveča čas razreza krojne slike. Upoštevati moramo tudi to, da si
avtomatski krojilni stroj skoraj zagotovo določi najboljši vrstni red razreza, saj se mora v
primeru, da je krojna slika večja od 1,5 m, kar v večini primerov tudi je, stroj ustaviti, v
delovno polje premakniti celotno krojno sliko za nadaljnjih 1,5 m krojne slike v začetno
mesto delovne površine in s tem postopkom nadaljevati tako dolgo, dokler ne pride do
zadnjega dela krojne slike.
V nadaljevanju smo ugotovili tudi, da Unicut ni upošteval dolžine kontrolnih zarez, ki smo jih
prav tako definirali v Audaces programu. Delno je možno to težavo rešiti v samem Unicut
programu, saj obstaja možnost definiranja dolžine kontrolnih zarez, vendar samo v primeru,
da so vse kontrolne zareze v krojni sliki enako dolge. Če se kontrolne zareze med seboj
razlikujejo, pa teh sprememb ne moremo izvesti.
4.2 Analiza razreza krojne slike
Če želimo pripraviti kvalitetno krojno sliko in na koncu kvalitetne krojne dele za šivalnico, je
zelo pomembno, da oseba, ki dela na CAD sistemu, zelo dobro pozna tudi CAM sistem in
obratno. Ne glede na to, ali to delo opravlja ena oseba ali več, morajo vsi zaposleni biti
seznanjeni tako z enim kot drugim procesom, saj se ta dva procesa med seboj ves čas
usklajujeta in dopolnjujeta ter morata biti enostavno povezana. Le tako lahko zmanjšamo oz.
popolnoma odpravimo napake, ki se pri pripravi dogajajo. Teh navadno ni malo, jih pa lahko
z izkušnjami zmanjšamo na minimum, kar posledično zmanjša tudi stroške v proizvodnji.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
67
V našem primeru smo dobili dobro razrezano krojno sliko, slika 4-1, vendar pa bi lahko bila
še dosti boljša, če bi določene stvari prilagodili oz. spremenili. V kolikor bi dovolj dobro
poznali delovanje avtomatskega krojilnega stroja, bi nam zelo hitro postalo jasno, da
obstajajo nekatere omejitve, ki jih moramo pač enostavno upoštevati. Ena izmed teh stvari
je krojilni nož in njegova širina. V našem primeru je bila širina noža 6 mm. Če so krojni deli
zloženi eden tik drugega, je enostavno nemogoče, da ob razrezu s takšnim nožem ne bi
poškodovali sosednjega krojnega dela, slika 4-2. V tem primeru bi morali pripraviti krojno
sliko z določenim razmikom med krojnimi deli. Če bi to pri sestavljanju krojne slike
upoštevali, teh napak verjetno ne bi bilo.
Teh sprememb ni potrebno uvesti zmeraj za vse krojne dele. Razmik je navadno potreben na
tistih mestih, kjer so na krojnem delu kratke linije, krivulje in izbokline.
Ta napaka se lahko pojavi, če dobro ne poznamo delovanja avtomatskega krojilnega stroja in
jo s prakso hitro in preprosto odpravimo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
68
Slika 4-1: Avtomatski razrez krojnih delov
Slika 4-2: Poškodba sosednjega krojnega dela pri razrezu
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
69
Pri razrezu se nam je pojavila še ena napaka, slika 4-3, ki pa se zgodi ob pomanjkanju znanja
o samem avtomatskem krojilnem stroju. Ta napaka se pojavi, ko parametri na avtomatskem
krojilnem stroju ne ustrezajo zahtevam materiala, ki ga režemo. Napako odpravimo tako, da
prilagodimo parametre stroja zahtevam materiala. Tudi to je znanje, ki ga dobimo z
izkušnjami in prakso, zagotovo pa je težje najti primerne parametre, ko režemo samo en sloj
materiala.
V našem primeru bi verjetno morali povečati vakuum ali zmanjšati hitrost krojilnega noža.
Slika 4-3: Nekvaliteten razrez krojnega dela
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
70
5 SKLEP
CAD/CAM sistemi so nam zagotovo močno olajšali delo v oblačilni industriji in v večji meri
popolnoma spremenili način dela. Vse, kar je ostalo isto, je postopek konstruiranja krojev. V
prihodnosti se bo ta proces s 3D tehnologijo še bolj dodelal, kot je 3D konstruiranje, z
vizualizacijo in virtualnim pomerjanjem. Takrat bo odpadel tudi postopek ročnega
konstruiranja, ki ga danes še vedno izvajamo ročno ali v CAD programih.
Z začetkom uporabe CAD/CAM sistemov je zagotovo bilo kar nekaj težav na tem področju,
predvsem zaradi nekompatibilnosti in neenotnosti programskih paketov, ki jih je danes iz
dneva v dan več. Iz tega razloga se nekompatibilnost več ne izplača, zato vedno več podjetij,
ki se ukvarjajo z izdelavo takšnih programov, išče načine, kako se približati uporabnikom in
njihovim strankam olajšati delo. Iz tega razloga z njimi sodelujejo in skupaj iščejo načine,
kako izboljšati uporabniške izkušnje. S kvalitetnim programom istočasno povečajo
konkurenčnost, to pa prinese dodatni prihodek tako za izdelovalce CAD programov kot tudi
za podjetja, ki uporabljajo njihov program, zato bo težav s kompatibilnostjo med CAD/CAM
programi v prihodnosti še manj oz. bodo v celoti izginile. Tako so z vsakim novim modelom
avtomatskih krojilnih strojev in CAD/CAM programi uporabniške izkušnje boljše, njihovi
uporabniki in stranke pa vedno bolj zadovoljne.
Za kakovostno delo s CAD/CAM sistemi je ključnega pomena znanje zaposlenih. Če tega znanja
ni dovolj, vse prednosti v avtomatizirani proizvodnji močno upadejo. Zaradi masovne
proizvodnje produktov si velikih napak namreč ne smemo privoščiti, saj lahko pride do velike
izgube podjetja. Iz tega razloga je šolanje in izobraževanje zaposlenih na CAD/CAM sistemih
ključnega pomena.
S prilagajanjem in kompatibilnostjo programov pri CAD/CAM podjetjih z ene strani in z
nabiranjem novih izkušenj ter zadostnim znanjem v tekstilnih podjetjih z druge strani, z
medsebojnim sodelovanjem se tako povečuje proizvodnja in privarčuje tako na času kot
denarju. To v podjetja prinese večjo konkurenčnost, kar pa je tudi glavni razlog današnjega
razvoja, zato sem prepričan, da bo delovanje CAD/CAM sistemov v prihajajočih letih
popolnoma nemoten in zanesljiv proces pri izdelavi tekstilnih izdelkov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
71
6 SEZNAM VIROV V SKLADU S FORMATOM IEEE:
[1] Assyst-Bulmer, Clothing [online], Dosegljivo:
http://assystbullmer.co.uk/industries/clothing [Datum dostopa: 14. 3. 2016].
[2] RUDOLF, Andreja, JEVŠNIK, Simona, STJEPANOVIĆ, Zoran. Računalniška simulacija
tekstilnih form, Skripta. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2016. 135 str., ilustr. ISBN
978-961-248-502-3.
[3] I. Dabolina, A. Vilumsone, "The role of the latest clothing CAD/CAM system
applications in educational process," in Material science. Textile and clothing
technology, Riga Technician University, Latvia, 2012/7.
[4] Apparel Search, Computer Assisted Design Software – CAD Software for fasion design,
CAD software for the clothing and textile industry [online], Dosegljivo:
http://www.apparelsearch.com/computer_assisted_design.htm [Datum dostopa: 20.
3. 2016].
[5] Audaces manual version 11.2 – Pattern: Release Audaces Apparel 11.00.15-541.pdf.
[6] Audaces manual version 11.2 – Marker: Release Audaces Apparel 11.00.15-541.pdf.
[7] Ujević D., Rogale D., Hrastinski M.: Tehnike konstruiranja i modeliranja odjeće, Sveučilište u
Zagrebu, Tekstilno-tehnološki fakultet, Zagreb, 2000, strani 144–147.
[8] Unicut software manuals for Unicut CC50.pdf.
[9] All about circuits, Decoder, Chapter 9 – Combinational Logic Functions [online],
http://www.allaboutcircuits.com/textbook/digital/chpt-9/decoder [Datum dostopa: 3.
4. 2016].
[10] Optitex [online], Dosegljivo: http://optitex.com [Datum dostopa: 3. 4. 2016].
[11] Unicut Poljska – interni promocijski material za stranke.
UNIVERZA V MARIBORU
____________________________
IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE ZAKLJUČNEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV
Ime in priimek diplomanta-tke: Robert ŠKET Vpisna številka: 93557172 Študijski program: VS tekstilstvo Naslov diplomskega dela: Uvajanje CAD/CAM sistema v proizvodnjo oblačil Mentor: Izr. prof. dr., Zoran Stjepanović Somentor: Doc. dr., Andreja Rudolf Podpisani Robert Šket izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal elektronsko verzijo zaključnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Diplomsko delo sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem, da se zgoraj navedeno zaključno delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru. Tiskana verzija diplomskega dela je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal za objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. _____________________________________________________________________________ Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika: _____________________________________________________ ne sme biti javno dostopno do __________________ (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). ____________________________________________________________________________ Podpisani izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov diplomskega dela) na spletnih straneh in v publikacijah UM.
Datum in kraj: Podpis diplomanta-tke:
_________________________ Podpis mentorja _________________________ (samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno): Podpis odgovorne osebe naročnika in žig: _______________________________________ (samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno)