SAMOMORILNOST MED STAROSTNIKI

asist.Darinka Klančar

SAMOMORILNOST V SLOVENIJIsamomorilni količnik = št samomorov /100.000

prebivalcev

država Samomorilni količnik

moški ženske

LITVA

RUSIJA

LATVIJA

UKRAJINA

MADŽARSKA

SLOVENIJA

FINSKA

HRVAŠKA

država Samomorilni količnik

moški ženske

LITVA 75,6 16,1

RUSIJA 62,6 11,6

LATVIJA 56,6 11,9

UKRAJINA 52,1 10,0

MADŽARSKA 51,5 15,4

SLOVENIJA 47,3 13,4

FINSKA 37,9 9,6

HRVAŠKA 32,9 10,3

ZAKAJ RAZLIKE V SAMOMORILNOSTI MED NARODI?

Nemo omnia potest scire M. Terenzio Varrone

Španija,Italija,Grčija Litva,Rusija,Ukrajina

manj kot 10 samomorov več kot 35 samomorovna 100.000 prebivalcev na 100.000 prebivalcev

DEJSTVA Samomorilno vedenje je posledica

prepletanja genskih dejavnikov in vplivov okolja

Rastoče pogostosti samomorov ni uspelo še nikomur obrniti navzdol(Poeldinger)

Človek se osvobodi samomorilnih teženj šele, ko zna sprejeti trpljenje,starost, bolezen in smrt kot neizbežno ceno naše eksistence(Milčinski)

SAMOMOR MED STAROSTNIKI

Epidemiologija Značilnosti samomora med

starostniki Oblike samomorilnega vedenja Dejavniki tveganja za samomor Preprečevanje samomora Vloga zdravnika družinske

medicine

EPIDEMIOLOGIJA

Upadanje samomorilnega količnika v smeri SV-JZ

V Sloveniji delež starejših od 65 let raste

Število samomorov med starejšimi od 65 let narašča

št nad 65

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

1990 2000 2010 2020 2030

število smrti zaradi samomora -starostnik

0

50

100

150

200

250

1990 2000 2010 2020 2030

Značilnosti samomora med starostniki

Samomorilni količnik med starostniki je višji kot v splošni populaciji

(moški-nad 90, ženske- nad 20)

Samomorilni poskusi se pri starejših osebah pogosteje končajo s smrtjo

Razmerje med samomori moških in žensk pri starejših osebah je skoraj 5:1

Oblike samomorilnega vedenja

Samomorilne misli

Obupanost, posredno samopoškodbeno vedenje

Samomorilni poskusi

Samomorilne misli Samomorilna razmišljanja

pogosto prepoznana pri osebah s telesno prizadetostjo, bolečinskim sindromom, institucionalizacijo

Samomorilna razmišljanja premalokrat prepoznana pri osebah z depresijo

(težavnost pri prepoznavanju)

Obupanost, posredno samopoškodbeno vedenje

15,5 % starostnikov je obupanih(1)

Obupanost povzroča predčasno prenehanje zdravljenja

Posredno samopoškodbeno vedenje-odklanjanje hrane in zdravil povečujeta smrtnost (posredni samomor)

__________________________(1)Pearson:J.L.Bown Gr.:Suicide prevetion in late life: directin for

science and practise Clin.Psychol Rev 2000, 20: 685-705

Samomorilni poskusi Se pri starostnikih pogosteje končajo s

smrtjo Zmanjšane telesne zmogljvosti starostnikovo Resneje načrtovani samomoriln osego Večja izlacija starostnikov(skrb okolice)

Najpogostejši poskus je zaužitje prevelikih odmerkov zdravil

Najpogosteje povezani z depresijo,socialno izoliranostjo, samskostjo(2)

______________________________________________________

(2)Draper B: Attempt suicide in old age.Int J Geriatr Psych 1996; 18:257-260

Dejavniki tveganja za samomor

Duševne motnjeOsebnostne lastnostiSocialni dejavnikiTelesna obolenja

Duševne motnje

Depresivna motnja

Sindrom odvisnosti od alkohola in drugih psihoaktivnih substanc

Demenca

DEPRESIJA PRI STAROSTNIKU

Depresija je pogosteje povezana s samomorilnostjo pri starejših kot v mlajši populaciji(70%)

Klinična slika depresije pri starostniku ni tipična(skrivanje za telesnimi simptomi)

Depresija starostnika ostaja pri svojcih in zdravniku neprepoznana

Sindrom odvisnosti od alkohola in drugih

psihoaktivnih substanc

manjši vpliv kot duševna motnja

prepoznavanje odvisnosti težavnejše kot pri mlajših

pogosto socialni umik

DemencaVloga pri samomoru še nepojasnjena

Nebogljeost zaradi intelektualnega in spominskega upada

Prepletanje z depresijoManjša sposobnost za izvedbo samomora

Osebnostne lastnosti

Plahost, nezaupljivost, pretirana zaskrbljenost za zdravje

Čustvena labilnost Motnje v izražanju občutij Težave v navezovanju

stikov z okoljem

Socialni dejavniki

Osamljenost

Izguba bližnje osebe

Socialna izolacija

Telesna obolenja

povzročajo zmanjšano funkcionalno zmogljivost, odvisnost od drug osebe

Kronični bolečinski sindrom Onkološke bolezni Bolezni CŽS Bolezni KVS Revmatična obolenja

Ponavadi dejavnik tveganja le ob hkratni prisotnosti depresije

Preprečevanje samomora

Splošna preventiva samomora

Posredna preventiva samomora

o Ukrepi v primarnem zdravstvu

o Organizacija pomoči na terenu

Splošna preventiva samomora

=razreševanje splošnih problemov Razreševanje

psihosocialnih problemovo osamljenosto revščinao odvisnost od drugiho omejena gibljivost

Zmanjšanje možnosti samopoškodovanja

o Kontrola nad nošenjem orožjao Omejen dostop do zdravil

Posredna preventiva samomora

=skrb za rizične skupine Ohranjanje čustvenih in socialnih

sposobnosti starostnikov

Destigmatizacija duševnih bolezni

Sodelovanje med različnimi organizacijami

Mehki prehodi med raznimi oblikami pomoči

Ukrepi v primarnem zdravstvu

Prepoznavanje depresije Zdravljenje depresije Ocena samomorilnosti,

obupanosti, zlorabe zdravil , funkcionalnih sposobnosti starostnikov

Ocena možnih oblik pomoči, socialne podpore

Sodelovanje s sekundarnim nivojem

Depresija pri starostniku 43-76 % starostnikov je 30 dni pred

samomorom obiskalo osebnega zdravnika(3)

Depresija je najpogostejša duševna motnja povezana s samomorom starostnikov

Bolnik ne opisuje depresivnega razpoloženja(samo 25% išče pomoč)

povdarja telesne simptome_____________________________(3)Convell Y.:Suicide in later life: A reciew and recomendation for

prevention. Suicide Life-threat 2001; 31 (suppl)

Geriatrična lestvica depresivnosti

Orientacijska ocena depresije pri starostniku

Ostale oblike pomoči na terenu

Skupine za samopomočDnevni centriStalna telefonska pomoč

Organizacija pomoči na domu(prostovoljci)

Stanje v Sloveniji

Organizirane pomoči na terenu ni

Pokritost s patronažno službo Pokritost s socialno službo Dostopnost do zdravnikov

splošne /družinske medicine Dostopnost do specialistov Koordinacija?

Glavne ovire pri uspešnosti zniževanja samomorilnosti med

starostniki Ni nacionalnega programa Ni definiranih nivojev oskrbe Ni smernic Ni povezave med nivoji oskrbe Ni študij ozr sistematičnega

spremljanja

Vloga zdravnika družinske medicine

Prvi stik z bolnikom V človeka usmerjena oskrba Celovito reševanje problemov Vodenje akutnih in kroničnih

stanj Usmerjenost v skupnost

V osnovi obstaja samo ena stvar, ki nam je v

življenju zares pomembna: naše psihično

doživljanje.Kakorkoli že, pa so

mehanizmi tega bili in še vedno so, zaviti v profano

nejasnosti

I.P Pavlov