Prispevki k vsebini študijskih srečanj

Post on 03-Jan-2016

55 views 3 download

description

Prispevki k vsebini študijskih srečanj. Postojna in Slovenska Bistrica, 21 in 22. veliki srpan 8:30 - 13:30 Lipovšek. Program. 8.30 Aktualne informacije - dr. Anton Polšak, Igor Lipovšek 9.00 Naravna in umetna invazija r astlin - dr. Valentina Brečko Grubar - PowerPoint PPT Presentation

Transcript of Prispevki k vsebini študijskih srečanj

Prispevki k vsebini študijskih srečanj

Postojna in Slovenska Bistrica, 21 in 22. veliki srpan 8:30 - 13:30

Lipovšek.

Program• 8.30 Aktualne informacije - dr. Anton Polšak, Igor Lipovšek • 9.00 Naravna in umetna invazija rastlin - dr. Valentina Brečko

Grubar• 10.30 Ali je mogoče pri srednješolski geografiji ločiti med

njeno splošnoizobraževalnostjo in geografsko posebnostjo? - Igor Lipovšek

• 11.15 Odmor• 11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo o geografiji? - Polšak,

Lipovšek, Lilek• 12.15 Raba priročnikov za načrtovanje pouka - dr. Anton Polšak• 13.00 Kako naprej? - dr. Anton Polšak, Igor Lipovšek

• Spletna učilnica, delo na daljavo - dr. Anton Polšak, Igor Lipovšek (2 uri)

8.30 Aktualne informacije 9.00

• Visoke vode - kasneje• Ponudba TNP - kasneje• Študijska srečanja  • 19. tekmovanje iz znanja geografije (strokovnošolci Jan Sinčič, Srednja šola Izola; Štefan Horvat, Srednja poklicna in tehniška šola Murska

Sobota; Žan Dolenc, Biotehniški center Naklo; Rok Skerbiš, Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran in Miha Duh, ŠC Novo mesto, Srednja zdravstvena in kemijska šola.; gimnazijci so: Matjaž Malok, Gimnazija Murska Sobota; Nejc Povirk, Škofijska klasična gimnazija Ljubljana; Lenart Štaut, Gimnazija Celje – Center; Aljoša Gradišek, ŠC Velenje – Gimnazija; Anja Barber, Gimnazija Murska Sobota in Urška Kocutar, Gimnazija

Bežigrad Ljubljana), Olimpijada, 20. tekmovanje iz znanja geografije • O maturi – razprava v SU • Druge Objave v SU • Revija za geografijo - Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru.• Geografi na Siriktu• Ponudba COŠD• Slovenski atlas• Tabor Društva učiteljev geografije ‒ pokrajinske raznolikosti krasa. Letošnji tabor bo 11. in 12. oktobra na Kozjanskem.• Učbenik za dvojezične šole v Prekmurju • Mirsad Skorupan prejel priznanje Zavoda RS za šolstvo• Jazon – pouk na daljavo • Pri Geološkem zavodu Slovenije je izšla Geologija Krasa. • Poleg Geografskega vestnika in Geografskega obzornika je zdaj možno na spletu brati tudi GEOmix..• Od opazovanja in raziskovanja do znanja (naravoslovna konferenca) - projekt Sceintix2.• Ivan Gams

Ali je mogoče pri srednješolski geografiji ločiti med njeno splošnoizobraževalnostjo in geografsko posebnostjo?

10.30 Ali je mogoče pri srednješolski geografiji ločiti med njeno splošnoizobraževalnostjo in geografsko posebnostjo? 11.15

*statistično tendenciozno, ker je neposredno prevzeto število!

10.30 Ali je mogoče pri srednješolski geografiji ločiti med njeno splošnoizobraževalnostjo in geografsko posebnostjo? 11.15

Učni načrt deli pričakovano znanje dijakov (nikjer ne

omenja, kaj mora profesor odpredavati oz. „predelati“) na:– Splošni cilji oz. kompetence/zmožnosti:

• le 2.2.11. Posebne geografske zmožnosti

– Cilji in vsebine:• Splošno znanje• Posebno znanje (pisano poševno)

– Pričakovani dosežki:• le 4.2 Posebne geografske zmožnosti, ki obsegajo

raziskovanje in razumevanje geografskih procesov in odnosov ter njihove prostorske razsežnosti

10.30 Ali je mogoče pri srednješolski geografiji ločiti med njeno splošnoizobraževalnostjo in geografsko posebnostjo? 11.15

Učni načrt je (na papirju) jasen, v praksi pa ..Primer sosednjih ciljev (3.2.7. Polarna območja):

•pojasnijo vzroke in predvidene posledice podnebnih sprememb na taljenje ledu in njegove posledice; = splošen zaradi medpredmetnosti in življenjske pomembnosti. Pa je vsebinsko manj geografski od spodnjega?

•iščejo vire za ugotavljanje sedanje razširjenosti ozonske luknje. Tale pa ni posebno-geografski niti z vidika vzročno-posledičnosti.

10.30 Ali je mogoče pri srednješolski geografiji ločiti med njeno splošnoizobraževalnostjo in geografsko posebnostjo? 11.15

Razločevanje po zdravorazumski logiki :•omogoča veliko strokovne avtonomije (svobode)•nalaga odgovornost.

Dodatna merila splošnosti so:•Medpredmetnost•Življenjska pomembnost•Aktualnost•Če ob povsem geografski vsebini razvijajo splošno znanje•Trajnost znanja•Veščine (opazovanje, sklepanje, dokazovanje…) so bolj spl. kot poznav. dejstev

•…•….

10.30 Ali je mogoče pri srednješolski geografiji ločiti med njeno splošnoizobraževalnostjo in geografsko posebnostjo? 11.15

• sposobnost regionaliziranja se bolj splošna kot poznavanje regij in regionalizacij

• sposobnost branja klimogramov je bolj splošna kot njihovo poznavanje (na pamet)

• sposobnost branja pokrajine in njenega interpretira-nja je bolj splošna kot naštevanje tipov reliefa

• Hettner je splošen, če gre za univerzalni analitični pogled na sleherno pokrajino, ki ga dijaki uporabljajo kot vzorec

• …….

Kaj se učenci v OŠ (na)učijo (o/pri geografiji)?

11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo (o/pri geografiji)? – 12.15

11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo (o/pri geografiji)? – 12.15

• Najbolje bi bilo vprašati vsakega učitelja

• Veliko zvemo iz učnega načrta, še posebej, če beremo minimalne standarde

• Nekaj zvemo iz osnovnošolskih učbenikov

• Malo zvemo od dijakov

• Zakaj pa ne diagnostični test? Ki je lahko pretezahteven, prelahek, iz spletne učilnice, nekaj nalog

iz NPZ …

11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo (o/pri geografiji)? – 12.15

Velik razkorak med:

učiti se naučiti se znati

(Objektivno) izmerjeni podatki o znanju so edino pri NPZ in pri mednarodnih raziskavah (Tims, Pirls…) in nanje se splača nasloniti. Ostalo so bolj naši občutki in prepričanje.

Mogoče smo ujetniki (prevelikih) pričakovanj

11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo (o/pri geografiji)? – 12.15

Poleg „geografskega“ znanja pa se učijo še česa.

Sploh, če znanje razumemo kot preplet:•Poznavanja (vsebinskega)•Veščin in spretnosti (proceduralnega)•Odnosov (socialnega)

Pred pretirano rabonajmanjši obsegrahlo izboljšanje

Čadsko jezero

11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo (o geografiji)? – 12.15

naloga iz Pise

 http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/PISA/PISA2009/Naloge_iz_bralne_pismenosti_2000.pdf

11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo (o geografiji)? – 12.15

11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo (o geografiji)? – 12.15

Okrog 10.500 – 11.000 pr. n. št.

Ker se jezero takrat znova pojavi in obstaja vse do danes.

11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo (o geografiji)? – 12.15

11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo (o geografiji)? – 12.15

Ravni dosežkov na lestvici bralne pismenosti

• Zbiranje informacij

• Obnavljanje, razlaganje, interpretiranje besedila

• Razmišljanje in ovrednotenje

11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo (o geografiji)? – 12.15

Zgledi vprašanj

• Razloži zakaj, kako, s čim …………. ciljamo na kakovost, ne na količino znanja

• Ne samo, da tako preverjamo celostnejše znanje. Preverjamo tudi kako učenci/dijaki (narobe) razmišljajo. Razmišljujoči učitelj ugotovi tudi zakaj tako razmišljajo. Dober učitelj pa je sposoben svetovati, kaj in kako naj dijak dela, da bo napačno razmišljanje odpravil.

11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo (o geografiji)? – 12.15

Resnice in zmote o motiviranosti za branje

1. Možnost samostojne izbire knjig zvišuje motiviranost za branje.

2. Sošolčeva povratna informacija o kakovosti branja nima motivacijskega učinka.

3. Učenčevo prepričanje o lastni bralni zmožnosti (ali njenem pomanjkanju) nima pomembnega vpliva na motivacijo.

4. Samonadzor nad naporom potrebnim za branje ima pozitiven motivacijski učinek.

5. Redni preskusi bralne veščine ohranjajo motivacijo za branje.

6. Vsebinska povratna informacija o kakovosti branja ima visoko motivacijsko vrednost.

11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo (o geografiji)? – 12.15

7. Soudeležba učenca in sošolcev pri oblikovanju ocene ne vpliva na motivacijo za branje.

8. Učiteljevo pristno zanimanje za učenca vpliva na njegov uspeh.

9. Mnenje sošolcev o knjigi ima manjšo težo kot učiteljevo priporočilo.

10. Ocena ima najvišji motivacijski učinek, ne glede na to, ali je dobra ali slaba.

11. Vsakodnevno obvezno 10-minutno domače branje pozitivno vpliva na redno branje.

12. Za kakovost branja in bralni interes učencev so v enaki meri odgovorni (vplivni) šola in starši.

13. Po mojem mnenju ima na branje največji vpliv: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo (o geografiji)? – 12.15

Pogovor udeležencev:

V primerjavi z našim šolanjem imajo vse manj vsebinskega znanja in vse več drugega (predstavitvene sposobnosti, sodelovalno delo, raziskovalno delo ….

11.30 Kaj se učenci v OŠ (na)učijo (o geografiji)? – 12.15

13.00 Kako naprej? 13.30

• TNP

• Visoke vode

• Kranjska stena

• Spletna učilnica

• Vaši predlogi

13.00 Kako naprej? 13.30

Geografe vabimo v spletne učilnice:•Splošna http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=921 •Osnovnošolska http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=25 •Strokovnošolska http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=27 •Gimnazijska http://skupnost.sio.si/course/view.php?id=26

Še vedno se lahko prijavite na seminar, ki nadomešča študijsko srečanje za učitelje na strokovnih šolah. Seminar bo to sredo ob 9:00 na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani. Prijava na http://www.zrss.si/prijava/druzboslovje.asp

Oglejte si spletne strani PS za geografijo http://www.zrss.si/default.asp?rub=79