Post on 06-Feb-2018
Politina korektnost in slovarski
opisi slovenine
Izr. prof. dr. Vojko Gorjanc
Oddelek za prevajalstvo FF UL
Uvod v tudij slovenskega jezika
Uvod
Funkcija slovarjev v drubi
Pregledno o slovarjih slovenskega jezika in korpusih
Politina korektnost in slovarski opisi
Nabor iztonic
Definiranje
Zgledi rabe
Slovarski opisi in realnost komunikacije
Drubena socializacija leksike, povezane z marginaliziranimi
skupinami funkcija popkulture
Sklep
Uvod
Funkcija slovarjev v drubi
Slovar ali slovarji
Slovar kot argument
Drubena diskusija kot izziv jezikoslovju
Politina korektnosti in slovarji
Funkcija slovarjev v drubi
Ne le zbirka besedja, ampak vija vrednost
(zaklad kulture)
Absolutna avtoriteta
Kaj je v jeziku
esa ni v jeziku
Kaj nekaj pomeni v jeziku
Neomejenost v trajanju
Visoka vrednost slovarskega argumenta
Kaj je v jeziku in esa ni
Besede X ni v slovarju = Besede X ni v jeziku
Beseda X je v slovarju = Beseda X je v jeziku
Beseda X je v slovarju = Beseda X pomeni, kot jo definira slovar
Nerazumevanje razmerja med implicitno in
eksplicitno normo oz. jezikovnega razvoja sploh
Vse okoliine, ki se nanaajo na usodo teh dveh mest /Sodome in Gomore/, so opisane v Svetem pismu, kmalu na zaetku knjige. e bi ga kdaj brali, bi odkrili, da je bila glavna slabost njunih prebivalcev homoseksualnost ne pa nain oblaenja in obnaanja ensk in mladine. lovek bi dejal, e posnemam va nain sprevraanja dejstev, da so si prav s to vrsto spolne prakse za utrjevanje medsebojnih vezi in oblikovanje skupnosti prisluili kazen, ki je bila tako temeljita in dokonna, da jo celo neverniki omenjajo e tisoletja kasneje. Mimogrede, iz besede Sodoma izhaja tudi redkeje rabljena beseda sodomit. Pomislite, nekdo je v SSKJ zapisal silno necivilizirano razlago, da ta beseda pomeni homoseksualca, spolnega perverznea (France Novak, odziv na prispevek Ko si fant in fant obljubita zvestobo, PP 29, Delo, Sobotna priloga, str. 39).
Iz diskurza v slovar in nazaj v
diskurz
e veraj ste govorili o enih udnih nakanah Slovenske nacionalne stranke, vendar bi vas opozoril za verajnjo debato, o ciganu in o Romu. Povedal vam bom, da Slovar slovenskega knjinega jezika besede "Rom" ne pozna in kot besedo "rom" uporablja okvir. Pie pa pod definicijo "cigan", pod 1, pie: pripadniki iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivalia; in kot 2, slabalno, zvit, lahkomiseln ali malopriden lovek. Vendar slovenski slovar slovenskega knjinega jezika to definira tako.
(Zmago Jelini, pl., rasprava u slovenskom parlamentu, 29. 5. 2002.)
SSKJ
cigan
1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivalia: pravili so, da cigani kradejo otroke; ogrski cigani; tolpa ciganov; rn kot cigan; lae kot cigan ekspr. je tak cigan slabo obleen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu iroko, na vsa usta
2. slab. zvit, lahkomiseln ali malopriden lovek: to ti je pravi cigan; e huji cigan je, kot si ti; potepa se, cigan / kot psovka cigan ciganski
rom
nije pog. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete; okvir: izdelovati rome; dati sliko v rom pog. ta je pa za v rom zelo je lepa
Vrednosti sistem drube in slovar
Odsevajo drubene vrednoste Reitve govorijo o stigmatiziranju
drubenih skupin
Slovarji, enciklopedije in slovnice so najbolji primer besedil, ki jih je treba brati med vrsticami, kjer se drubeni konflikti, skrita nasprotja, klieji in predsodki sestavljajo v druinski album doloene kulture, ki ga lahko razberemo bolje kot kjerkoli drugje (Meschonnic 1991).
Slovenska slovarska realnost
Slovar tujk (ST, 1967)
Slovar slovenskega knjinega jezika (SSKJ,
1970-1991)
Slovenski pravopisni slovar (SPS, 2001)
Veliki slovar tujk (VST, 2002)
ST, 1967
France Verbinc, Slovar tujk, Ljubljana (Cankarjeva
zaloba), 1967.
60. leta 20. stoletja v slovenskem prostoru ivahna
slovarska dejavnost
Slovenski pravopis (1962) pravopisni slovar
Poskusni snopi Slovarja slovenskega knjinega jezika
(1964)
Slovar slovenskega knjinega jezika, 1. knjiga, A-H (1970)
SSKJ, 1970-1991
Osrenji slovarski projekt v slovenskem prostru
(najveji jezikoslovni projekt slovenistike) velika
avtoriteta
Slovarska metodologija: teoretina zasnova 60. leta 20.
stoletja
asovni obseg: gradivo 20. stoletja (do sredine 80. let),
nekaj tudi literarnih klasikov 19. stol.
DESKRIPCIJA = liberalneji in progresivneji slovar
SPS, 2001
Pravopisni slovar
Slovarska metodologija: zastarela
asovni obseg: naslovnitev na SSKJ in ne na
podatke o sodobni komunikaciji
PRESKRIPCIJA = konzervativneji slovar
VST, 2002
Veliki slovar tujk, Ljubljana (Cankarjeva
zaloba)
delo slovarskega kolektiva
Realnost komunikacije
korpusi
realnost komunikacije
in
umestitev slovarjev v
trenutno drubeno realnost
Stigmatizirane skupine v zahodnih
kulturah
enske : moki
nebelci : belci
nekranske skupnosti : kranske
neheteroseksualci : heteroseksualci
stareji : nestareji
nacionalnost
Drubena diskusija in jezikoslovje
1980-1990: aktivna civilna drubena gibanja diskusija o poloaju marginaliziranih drubenih skupine, ni oz. malo o jeziku
1990-2000: velike drubene teme (drava, EU, NATO)
Sredi 90-ih let in po l. 2000- : ponovno odpiranje diskusij (velikokrat nakljuno), tudi o jeziku Seksizem (Peking)
Homofobija (Sestre in Eurosong)
Rasizem, ksenofobija (Muslimanski kulturni center v Ljubljani, Romi, izbrisani)
Segmenti slovarja
Nabor iztonic
Definiranje
Oznaevanje omejitev v rabi
Zgledi rabe
Nabor besed
V zgodovini tesno povezan predvsem z
moralnimi vrednotami drube (tabuizirano
besedje)
V ZDA tudi s kolektivno krivdo (predvsem
negativna poimenovanja, povezana z
rasizmom)
ni v korpusu z nizko pogostnostjo
(110)
z vijo pogostnostjo
10+
babela
babie
babovje
debeluha
frfulja
gobezdulja
hudiela
intrigantka
izvrenka
jezikulja
lenuhinja
negodnica
poasnela
primitivka
priskutnica
smrdulja
svetohlinka
trola
zamorklja
enie
enad
babetina (1)
babe (5)
debeluharica (3)
debeluhinja (3)
mazaka (3)
pobonjakarica (1)
poeruhinja (1)
pritepenka (4)
skoporitnica (1)
smrdljivka (1)
smrduha (8)*
tercijalka (9)
ene (10)
enura (4)
baba+
babnica+
babura
trapa
vlauga
enina
Homoseksualnost
SPS
nevtralno: gej, homoseksualec, lazbijka
nizko: peder, buzarand
slengovsko: topli bratec
Nevtralno e: pederast, pederastien, pederastija
SPS: gej = istospolnik (neobstojee!)
lezbijka = istospolnica (neobstojee!)
Definicije in zgledi rabe
ST - definiranje
homoseksualen = istospolen, na isti spol usmerjen (tj.
nenormalen) spolni nagon, nenormalno seksualen;
homoseksualnost = spolno nagnenje do istega spola,
nenormalna seksualnost
lezbina ljubezen = nenaravna ljubezen med enskami
...
Definicije in zgledi rabe
SSKJ definiranje veinoma korektno, zgledi rabe takile:
zael je v drubo homoseksualcev in onanistov (iztonica onanist);
ekshibicionizem, fetiizem, homoseksualnost in druge perverzije (iztonica perverzija);
homoseksualci, ekshibicionisti in drugi spolni perverznei (iztonica perverzne);
homoseksualnost, ekshibicionizem in druge perverznosti (iztonica perverznost);
homoseksualci in drugi sprevrenci / spolni sprevrenci (iztonica sprevrenec)
Omejitev v rabi
SPS s kvalifikatorjem poudarjalno
zamorec, zamorka
Da kakne svinje so ti zamorci, sta mi govorila, da kar serjejo in ijejo kjerkoli jih pa prime in da kozlajo za anki.
Dogajanje sta skinheada 'popestrila' z glasnim zmerjanjem: Zamorca! Opice! Mar ven iz Slovenije, opice! Pojdite v Zoo!
Hkrati se je zaela zavedati pravega pomena rasne diskriminacije, ki jo je mono utila v oli. Ne pleem z zamorkami! jo je na neki olski zabavi zavrnil beli deek.
Definicije in zgledi rabe
SSKJ:
Definicije: 786 x enska oblika od asistentka = enska
oblika od asistent; dravljanka = enska oblika od
dravljan
Zgledi rabe:
gospodinja pere in lika (iztonica likati)
negovala ga je v bolezni (iztonica negovati)
z oznako ekspresivno npr. tudi pretepel jo bo, da bo
vsa rna (iztonica pretepsti)
Definicije in zgledi rabe
moki = lovek mokega spola, navadno
dorasel
enska = oseba enskega spola, navadno
dorasla
Lastnost loveka = misliti in govoriti.
Socializacija leksike
peder (gejevska skupnost)
peder (urbane skupnosti)
peder (splona socializacija)
Doseganje sprememb v socializaciji leksike
efr -ja m () oseba, ki ivi na teritoriju doloene
drave, vendar ni pripradnik tamkajnje nacionalne veine
v naem primeru so to ljudje, ki prihajajo iz krajev juno ali
vzhodno od reke Kolpe; med efurje v veini primerov
tejemo tudi njihove potomce; po svoji fizionomiji se od
pripadnikov veinskega dela populacije razlikujejo po
nizkem elu, skupaj raenih obrveh, poudarjenih linicah
in moneji spodnji eljusti ...
... njihove osnovne vedenjske znailnosti so: ljubijo lagodno ivljenje, preklinjajo, radi imajo alkohol, neneji
spol, nogomet, oboujejo ki in zlat nakit; pri srcu so jim
borilne veine in so nemalokrat agresivni brez pravega
razloga; njihova aklimatizacijaka doba je v veini primerov
zelo dolga.
SSKJ in SPS
efur
Junjak
Bosanc
apec
Sklep o slovenskih slovarjih
Slovarji so knjige, ki razkrivajo vrednostne sisteme drube
Slovarji imajo v drubi visoko avtoriteto Nekorektni opisi lahko sluijo za vzpodbujanje nestrpnosti
Tujejezina leksikografija e ima dolgo tradicijo politino korektnega opisovanja
Slovenski slovarji dale od tega razkrivajo ideologijo
Pozitivni premik: Veliki slovar tujk (2002)
Dodatna literatura
Vojko Gorjanc: Neposredno in posredno
aljiv govor v jezikovnih prironikih: diskurz
slovarjev slovenskega jezika. Druboslovne
razprave 48/2005, str. 197-209.