GOJENJE SADIK IN VRTNIN S

KRATKO RASTNO DOBO NA

PLAVAJOČEM SISTEMU

(v bazenih z vodo)

Avtorici:

Marijana JAKŠE in Nina KACJAN MARŠIĆ

PLAVAJOČI SISTEM (floating sistem)

• je ena od enostavnejših

hidroponskih tehnik

• vrtnine posejemo ali

posadimo v inerten

mineralen substrat

• položimo jih na stiroporne

plošče, ki plavajo na vodi, v

kateri so raztopljena

hranila

• Lahko pa gojimo samo

sadike v stiropornih

gojitvenih ploščah in te

sadike posadimo na polje

KAJ SO PREDNOSTI PLAVAJOČEGA SISTEMA?

•Zahteva malo vzdrževanja

–ni potrebno namakanje (zalivanje)

–ni potrebno pletje

–ni kolobarjenja

•Rastline so zelo uniformne (ni robnega učinka)

Rastline hitreje rastejo – imajo stalno na razpolago hranila in vodo

– v hladnem obdobju lahko vodo rahlo dogrevamo

– v vročem obdobju voda/hranilna raztopina ohlaja koreninski sistem

in okolico

•Spravilo je lahko delovno bolj prijazno

•Rastline niso umazane

SLABOSTI PLAVAJOČEGA SISTEMA

- rastline vsebujejo več vode v primerjavi s “talnim

gojenjem”

- pridelki so (mogoče) manj okusni

- listna zelenjave hitro veni, zato je potrebno sprotno

pakiranje

- meritve pH in EC hranilne raztopine

KAJ GOJIMO V PLAVAJOČEM

SISTEMU?

• Zelenjavo za rezanje (solata, endivija,

špinača, motovilec, rukvica, dišavnice...)

• Zelenjavnice s kratko rastno dobo –

primer so mesečne redkvice

• Sadike zelenjadnic (preizkušali smo

lubenice, melone, bučke, endivijo, čebulo,

kolerabico, sladki janež)

KAJ POTREBUJEMO ZA PLAVAJOČI

SISTEM?

• BAZEN (različne višine od 5 cm do 40 cm)

– Pri plitkem bazenu moramo pogosto dovajati vodo/hranilno

raztopino

– Pri globljem je lahko oteženo pobiranje rastlin

INERTNE SUBSTRATE

HRANILNO RAZTOPINO ali VODOTOPNO GNOJILO

AERACIJA RAZTOPINE

PREVERJANJE KISLOSTI (pH) RAZTOPINE

MERITVE ELEKTRO-PREVODNOSTI RAZTOPINE

(enota so mS/cm – rastline potrebujejo od 1-4 mS/cm)

Dovajanje kisika koreninam

voda cirkulira oz. hranilna

raztopina kroži s pomočjo potopne

črpalke

v vodo vpihujemo zrak (02)

preko difuzorjev s

kompresorjem

v manjših bazenih je dovolj, da

vodo vsak dan premešamo z

roko

Količina raztopljenega kisika v raztopini je odvisna - od koncentracije ionov v raztopini,

- od atmosferskega pritiska - od T raztopine - višja je T, manj je kisika

Pomembno je, da imajo

korenine, ki so v vodi, dovolj

kisika – zraka.

Zrak dovajamo v vodo s

pomočjo kompresorja.

V cevkah pride zrak do vode in

ga z razpršilci (difuzorji)

razpršimo po vodi.

Na 20 dolžinskih metrov smo

imeli 8 razpršilcev.

AERACIJA RAZTOPINE

Hranilna raztopina

Soli Zatehtane

kol. soli,

mg/l

Količina

na bazen,

g/225 l

Makroelementi

N-NO3 N-NH4 PO42-

K+ Ca

++ Mg

++ SO4

2-

Ca(NO3)2 818,8 184,23 140 - - - 200 - -

K2SO4 327,6 73,71 - - - 147 - - 60,3

KH2PO4 219,7 49,43 - - 50 63 - - -

NH4NO3 71,4 16,07 25 25 - - - - -

MgSO4*7H2O 405,6 91,26 - - - - - 40 52,7

mg/l 165 25 50 210 200 40 113

Po recepturi – priprava:

• iz soli:

•iz vodotopnega mineralnega gnojila:

npr: NPK 15:5:35 (1-1,5 g/l) + Fe + mikroelementi

Nadzorovanje hranilne raztopine:

Merjenje električne prevodnosti (EC testerji);

Merjenje in uravnavanje pH na 5,5-6,5 (z dodajanjem HNO3/H2SO4 ).

-sejali smo neposredno v mineralne inertne substrate

glinopor: kroglice

ekspandirane gline

perlit - Si pesek vulkanskega izvora

Kosmiči kamene volne: 60% diabaza, 20%

apnenca in 20% koksa talimo pri 1600 ºC.

Pri ohladitvi se oblikujejo zelo drobna

vlakna, ki so inertna in imajo dobro

vpojnost

vermikulit - eks. sljuda

plastovit material - lamele

Gojenje sadik bučk

Primerjali več substratov - Vermikulit

- Vermikulit + perlit

- Kamena volna + perlit

Gnojilo: kristalon 19-6-20+me

Raztopina G+N = 1 g/L+100ppm N

Raztopina G = 1 g/L

Sadike, gojene v šoti, smo

zalivali z G in G+N

Vse sadike so bile v „42“

MERITVE SADIK PO 20 DNEH

UGOTOVITVE PRI GOJENJU SADIK

BUČK

• Sadike so hitreje rastle v plavajočem sistemu

– Večji premer stebla in večja masa sadike

• Najboljši substrat je bila mešanica V+P -

vermikulita in perlita 1:1

• Najbolje so ukoreninile sadike gojene v ŠOTI

in V+P s hranilno raztopino G+N

perlit perlit+ kamena volna perlit+vermikulit

Vse sadike so gojene v „160“

SADIKE ČEBULE

Trajanje poskusa: 11. marec – 18. avgust (presajanje 4.maj)

Substrati: perlit; perlit+vermikulit; perlit+kamena volna; šota

Hranila: 19:6:20 modri kristalon 1 g/L (z dodatkom N – 100 ppm)

Do vznika ne dodajamo

hranil v vodo!

Hranila dodamo po

vzniku –začetna

koncentracija je lahko

polovična (0,5 g/L)

Višina sadik čebule

• Sadike, gojene na plavajočem sistemu so bile višje od kontrolnih.

G – raztopina narejena iz min.

gnojila

H – raztopina iz posameznih soli

Šotni substrati so bili zalivani z

hranilno raztopino iz gnojila

Dolžina korenin

• Pri obeh sortah so bile korenine najdaljše v hranilni raztopini z dodanim dušikom ('Citation F1' 15,3 cm; 'Tera' 16,5 cm), najkrajše pa v gnojilni raztopini z dodanim dušikom ('Citation F1' 4,9 cm; 'Tera' 4,2 cm). Raztopini sta sicer imeli skoraj enako razmerje hranil.

Primerjava korenin sadik v perlitu v gnojilni raztopini z dodanim dušikom ter hranilni raztopini z dodanim dušikom

G+N H+N

Povprečna debelina čebulic in masa sadik

Pridelek čebule kg/m2 Sorta 'Citation F1' 'Tera'

Substrat

Raztopina P P+V P+KV Š P P+V P+KV Š

G 4,7 3,7 4,0 5,0 3,1 2,7 3,9 3,3

G+N 3,4 3,5 4,4 3,5 - 1,8 2,4 3,2

H 4,6 4,0 4,8 - 2,5 3,7

H+N 3,3 4,0 4,3 - 3,0 2,3

Skupno povprečje 4,0 3,8 4,4 4,3 3,1 2,5 3,1 3,3

Delež normalno razvitih čebulic (v %) Sorta 'Citation F1' 'Tera'

Substrat

Raztopina P P+V P+KV Š P P+V P+KV Š

G 93 85 87 87 53 73 100 97

G+N 83 80 73 73 - 73 77 97

H 93 87 83 - 76 93

H+N 80 83 83 - 57 77

skupno povprečje 87,3 83,8 81,5 80,0 53,0 69,8 86,8 97,0

Izločili smo gnile in zakrnele čebule

Sklepi • Sadike čebule je mogoče gojiti tudi na plavajočem

sistemu.

- Sadike iz plavajočega sistema so bile v primerjavi s kontrolno skupino višje, močnejše in imele so več razvitih listov.

• Za rast in razvoj sadik sta bili hranilna raztopina iz že pripravljenega vodotopnega gnojila in raztopina, ki smo jo pripravili iz posameznih soli, primerljivi.

• Raztopini brez dodanega dušika sta bolje vplivali na rast in razvoj sadik in kasneje na končni pridelek.

Gojenje sadik melon

Setev: 22.april; stiroporne plošče „42“;

Vznik: 7. maj

Presajanje: 25. junij

Perlit+kosmiči k.v. šota

Vznik rastlin je bil slabši v perlit+kam.volna

Do vznika smo imeli v bazenu vodo brez dodanih hranil; kasneje smo hr. raztopino pripravili iz soli 19-5-21

Premer stebla sadik

melon (mm) % preživelih rastlin melon

Sadike iz plavajočega sistema so bile slabše od kontrolnih

Sadike melon iz

plavajočega

sistema so bile

manj rodne (razen

‘Peko‘) od sadik

pridelanih na šoti

Setev mesečnih redkvic ‘ Tinto F1‘ 27. maja v steklenjak;

v „40“ – 264 rastl./m2 in v „84“ – 554 rastl./m2

G=gnojilna raztopina 19-6-20 + Me 1 g/L

G+N= G+ dodatek 100 ppm N

S=hranilna raztopina iz soli z enakim razmerjem hranil kot G

Odstotek cvetočih rastlin mesečnih redkvic na koncu poskusa

(13. julij) gojenih pri različnih gostotah in hranilnih raztopinah

T zraka 11-32 oC T vode 14-26 oC

V ploščah s 40 vdolbinami smo pobrali cca 65 % redkvic

V ploščah s 84 vdolbinami pa cca. 36 % posejanih redkvic

Število pobranih redkvic/m2 (> 2 cm), od 28. junija do 13. julija.

Odstotek pobranih redkvic po tednih

PRIDELEK RUKVICE (kg/ha)V RAZLIČNIH

SUBSTRATIH IN GOJITVENIH PLOŠČAH

0

0,5

1

1,5

2

2,5

Pri

de

lek

kg

/m2

160 84 160 84 160 84 160 84 160 84

glinopor perlit vermikulit k. volna šota

2. rez

1. rez

Rukvico smo rezali 2x ko so imele rastline 12-14 cm in 3-4 liste

Vznik rukvice (%) v posameznem substratu in

pri različnih volumnih vdolbin.

0

20

40

60

80

100

% v

zn

ika

glinopor perlit vermikulit k. volna šota

160

84

Pri rukvici se naša domneva, da je vznik v manjših

volumnih boljši ni potrdila. Tu je bil presenetljivo slabši

vznik v glinoporju

Pridelek motovilca (kg/m2) v različnih substratih

in volumnih vdolbin

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

Pri

de

lek

v k

g/m

2

glinopor perlit vermikulit k. volna šota

160

84

Motovilec smo rezali ko so imele rastline 7-12 cm in 7-9 listov

% SUŠINE RUKVICE IN MOTOVILCA V

RAZLIČNIH SUBSTRATIH

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

rukvica motovilec

glinop.

perlit

vermik.

k.volna

šota

Povprečna dolžina korenin (cm) solate glede na

razmerje hranil v gnojilni raztopini

0

20

40

60

80

100

do

lžin

a k

ore

nin

(cm

)

Clarion Lyra Noisette Leda Vanity

12:12:36

18:18:18

13:40:13

Korenine so bile najdaljše pri večjem odstotku kalija v raztopini

0

100

200

300

400

500

600

masa g

lave/r

ozete

(g

)

Clarion Lyra Noisette Leda Vanity

12:12:36

18:18:18

13:40:13

Povprečna masa glave/rozete (g), pri različnih sortah

solat, gojenih v različnih gnojilnih raztopinah

SKLEPI

-PLAVAJOČI SISTEM JE ENOSTAVEN IN UČINKOVIT

-IZVAJAMO GA LAHKO TUDI S HRANILI IZ

VODOTOPNIH GNOJIL (Kristalon, Scott...)

- Večina vrtnin potrebuje več kalija kot fosforja (19-6-20; 12-12-36)

-VZNIK SEMEN JE V MINERALNIH SUBSTRATIH

LAHKO PROBLEMATIČEN

-BOLJŠE IZKUŠNJE IMAMO Z KOMBINIRANIMI

SUBSTRATI

- Vermikulit + perlit (vol. razmerje 1:1)

- Kosmiči kamene volne + perlit (glinopor)

- EC (elektro prev.) RAZTOPINE NAJ BO MED 1-4 mS/cm

MIOORTO - je organizacija pridelovalcev.

- od 1991 pridelujejo samo zelenjavo, namenjeno pranju in

pakiranju.

-v 450-tih visokih neogrevanih tunelih (500 m2 vsak), pridelujejo

samo motovilec, preko celega leta

- 6 obratov na leto

-poleti traja 1 obrat približno 1 mesec

-pozimi pa 3 mesece

- Pridelek je cca 1,5 kg/m2.

- Nič ne kolobarijo,

uporabljajo »biofumigacijo«

pred setvijo potrosijo pesek, kamor se motovilec

ukorenini.

Moto: PRIDELAVA V TLEH, KI SO VIR ZDRAVJA.

V upanju, da sem vam vzbudila zanimanje

za plavajoči sistem,

se vam zahvaljujem

ZA POZORNOST!