Post on 06-Mar-2019
Priročprog
čnik dogramih
w
obre prh in pre
www.hc
1
rakse oeventi
cube‐pr
o HBV,ivnih k
roject.e
V, HCV ikampa
eu
in HIVanjah
V
Editing a
info@
2
and Printing i
@ideaprogett
2011
in Italy by
to.com
3
Indeks
UVOD ....................................................................................................................................................... 5
1. BOLGARIJA ........................................................................................................................................... 9
2. ............................................................................................................................................................ 18
CIPER...................................................................................................................................................... 19
3. ČEŠKA ................................................................................................................................................. 25
4. GRČIJA ................................................................................................................................................ 34
5. MADŽARSKA ...................................................................................................................................... 47
6. ITALIJA ................................................................................................................................................ 51
7. LITVA .................................................................................................................................................. 59
8. MALTA ................................................................................................................................................ 69
9. POLJSKA ............................................................................................................................................. 73
10. ROMUNIJA ....................................................................................................................................... 83
11. SLOVENIJA ........................................................................................................................................ 93
SKLEPI .................................................................................................................................................. 101
Seznam Kratic ...................................................................................................................................... 105
4
5
UVOD OZADJE "Priročnik dobre prakse o HBV, HCV in HIV programih in preventivnih kampanjah" je bil razvit v
okviru projekta H‐CUBE, katerega cilj je zagotoviti trdno podlago za spremljanje zdravja in širitve
spolno prenosljivih bolezni med mladimi. V projektu sodelujejo partnerji iz 11 evropskih držav, od
katerih je 9 novih držav članic, med njimi Bolgarija, Ciper, Češka, Madžarska, Litva, Malta, Poljska,
Romunija, Slovenija ter Italija in Grčija.
Priročnik ponuja informacije in podatke o najboljših praksah: o ciljno usmerjenih storitvah in
dejavnostih za večjo ozaveščenost o HBV, HCV in HIV ter njihovo preprečevanje pri mladih.
Priročnik je del jasno in logično zasnovanih dejavnosti, ki so medsebojno povezane z namenom
zagotovtve visoke ravni kakovosti in najboljših rezultatov pri preprečevanju spolno prenosljivih
bolezni.
PO ČEM JE PRIROČNIK DRUGAČEN OD DRUGIH Priročnik je zbirka informacij o ciljnih storitvah in dejavnostih za večjo ozaveščenost o HBV, HCV in
HIV ter njihovo preprečevanje pri mladih v Evropski uniji in zlasti v sodelujočih državah v H‐CUBE.
Opisane prakse so bile izbrane kot najboljše oziroma najbolj obetajoče med vsemi ponujenimi
storitvami in dejavnostmi, ki so bile izvedene v eni od 11 sodelujočih držav, na podlagi jasne
metodološke strategije.
Ta raziskava informacij, opisi storitev in kampanj je omogočila partnerjem predstavitev inovativnih
strategij za: spodbujanje varnejše spolnosti med mladostniki, vključno s tistimi z višjim tveganjem;
ozaveščanje o spolno prenosljivih okužbah in njihovo preprečevanje, ter za vzpostavljanje ciljno
usmerjenih storitev za zdravljenje okuženih ljudi ali za preprečevanje novih okužb. Te inovativne
strategije ne bodo koristne samo za projektne partnerje za opravljanje povezanih dejavnosti v okviru
projekta H‐CUBE, temveč za vse deležnike, ki sodelujejo pri preprečevanju spolno prenosljivih
bolezni, ali pri zagotavljanju ciljno usmerjenih storitev po vsej Evropi in zlasti med novimi državami
članicami EU.
Zahvaljujoč zbranim informacijam in podatkom ter bralcu prijaznemu formatu, bo priročnik koristno
orodje za vse bralce iz javne uprave, nevladnih organizacij in drugih interesnih skupin pri
organiziranju storitev in kampanj, ki obravnavajo mlade in ciljno usmerjene lokalne potrebe, toda s
standardi kakovosti, ki so potrjeni na evropski ravni. Te, nekatere dobre in obetajoče prakse, bodo
pomagale nevladnim organizacijam in organizacijam v sklopu javne uprave novih držav članic, ki
sodelujejo v projektu, obravnavo problematike in organizacijo prihodnjih kampanj za preprečevanje in
za optimizacijo njihovih rezultatov v bližnji prihodnosti, na najboljši možen način.
METODOLOGIJA Partnerji projekta so oblikovali skupne opredelitve za naslednje konceptualne kategorije, ki so v
skladu s cilji projekta H‐CUBE in pričakovanimi rezultati:
• "Ciljane storitve" so tiste, ki so namenjene preprečevanju in zdravljenju HBV, HCV in/ali HIV. Še
posebej lahko ta kategorija vključuje naslednje storitve: svetovanje, testiranje, zdravljenje,
nizkopražne storitve (programi izmenjave injekcijskih igel in brizg, zdravstveno varstvo … ) in terensko
delo. Ciljane storitve, ki so vključene v priročniku, niso namenjene izključno samo mladim.
• "Ukrepi za ozaveščanje o HBV, HCV in HIV in njihovo preprečevanje pri mladih". Te lahko opišemo
kot enkratne aktivnosti. (kot so tečaj izobraževanja in usposabljanja, seminarj ali dogodek) ali
6
mešanico različnih aktivnosti v okviru širšega projekta ali kampanje. Vse opisane aktivnosti, o katerih
govorimo v Priročniku, neposredno ali posredno nasljavljajo mlade (prek učiteljev in staršev).
• "Dobra praksa". Koncept je namenjen izbiri v skladu z naslednjo definicijo: "vse aktivnosti, ki so v
zadnjih 5 letih dale pozitiven rezultat pri preprečevanju HBV, HCV in HIV med mladimi (na podlagi
metodologije). V skladu s cilji projekta H‐CUBE, so partnerji izbrali kot "dobre prakse", najbolj
inovativne in učinkovite primere ciljanih storitev in aktivnosti ozaveščanja in preventivnih ukrepov
glede na to ali so: a) dosegli pričakovane rezultate pri preprečevanju širjenja spolno prenosljivih
bolezni med mladimi; b) ustrezali, z raziskavami podprtim in vnaprej določenim merilom in
kazalnikom, ki so bili vstavljeni v skupen in primerljiv sistem za analizo podatkov, ki so jih zbrali
partnerji projekta H‐CUBE.
Analiza podatkov je bila izvedena s pomočjo kvalitativnih in kvantitativnih orodij.
Kvalitativna analiza se je osredotočila na zbiranje informacij o najboljših praksah v zvezi s podatki:
a. Glavni partner, ki zagotavlja storitve ali izvaja aktivnost;
b. Naziv storitve/aktivnosti;
c. Cilji storitve ali aktivnosti;
d. Kratek opis metodologije za opravljanje storitve ali izvajanje aktivnosti, vključno s podatki o vrstah
aktivnosti/pomoč in pristojnosti vključenega osebja;
e. Dodaten komentar v zvezi z, na primer številom ljudi, ki jih je dosegla storitev ali v zvezi z rezultati,
doseženimi z aktivnostmi ozaveščanja in preprečevanja.
Poleg tega so bile zbrane dodatne informacije, kot so naslovi spletne strani, fotografije in brošure, za
boljše dokumentiranje praks, ki so opisane in da se omogoči uporabnikom priročnika, da dobijo več
informacij na internetu.
V zvezi s kvantitativno analizo, so partnerji oblikovali 2 ključna sklopa kazalnikov za opredelitev dobre
prakse na podlagi z raziskavami podprtih meril, ki so bili vstavljeni v skupen in primerljiv sistem za
analizo podatkov.
Predvsem je niz ključnih kazalnikov za razvrstitev najboljših praks ciljanih storitev glede na naslednja
merila analize:
pokritost (št. doseženih oseb; št. centrov za PST v državi; št. testiranih oseb; št. oseb, ki so prišle
po rezultate; vključenost NVO, možnost testiranja za HIV/HBV/HCV; delež uporabnikov centrov glede
na spol ‐ % žensk in moških; št. oseb s pozitivnim rezultatom testa za HIV, HBV, HCV; št. centrov za PST
glede na število prebivalcev);
postopki (ali obstoja svetovanje pre in po testiranju, ustrezni postopki napotitev; postopki, ki
zagotavljajo anonimnost; št. izobraževanj osebja);
enak dostop glede na spol in za marginalizirane skupine (št. obstoječih programov za
marginalizirane skupine; št. vključenih kulturnih/zdravstvenih mediatorjev; št. nevladnih organizacij,
ki sodelujejo pri zagotavljanju).
Medtem, ko je niz ključnih kazalnikov za izbiranje dobrih akcij za ozaveščanje o HBV in HCV in tistih
o HIV organiziran glede na naslednje kriterije analize:
1. pokritje (internet in geografska navzočnost);
2. vključenost mladih v oblikovanje in izvedbo posamezne pobude in njeni interni postopki);
3. vzdržnost aktivnosti (trajanje in ponavljanje aktivnosti);
4. komunikacijski kanali (št. uporabljenih različnih vrst);
5. stroškovna učinkovitost (vrednost, število doseženih mladih in število odkritih okužb);
7
6. evalvacija (št. intervjujev, št. anket, ali obstaja anketa pred in po aktivnosti?);
7. transparentnost (dostop do rezultatov zainteresiranim skupinam ‐ deležnikom in javnosti).
Uporabili smo tudi niz ključnih kazalnikov za izbor aktivnosti za hepatitis B in posebej za hepatitis C
(za države, ki so zabeležile obe vrsti aktivnosti).
Vsaka praksa, ki je bila izbrana z opisi nacionalnih/lokalnih izkušenj, je bila analizirana z obema
metodama (kvalitativno in kvantitativno). Zaradi boljše preglednosti v popolni verziji priročnika, (na
voljo na spletu, v angleškem jeziku, na uradni spletni strani projekta H‐CUBE) so navedeni
kvantitativni podatki izjemoma samo za izbrane najustreznejše primere dobrih praks, (storitev,
HBV/HCV aktivnost, HIV aktivnost). Izbor najustreznejših dobrih praks je bil opravljen na osnovi zgoraj
opisanih konceptualnih kategorij in na osnovi analize kvantitativnih podatkov. Najustreznejše dobre
prakse so aktivnosti, ki pri svoji izvedbi, spoštujejo in upoštevajo večino kriterijev in kazalnikov.
V tej tiskani inačici priročnika so opisane izključno samo izbrane dobre prakse, glede na državo in na
vrsto (storitev, HBV/HCV aktivnost, HIV aktivnost), kjer so na voljo.
Uporabljeni informativni viri so bili: splet; baze kontaktnih podatkov in neposredne izkušnje
partnerjev v projektu H‐CUBE. Vse na spletu zbrane informacije so bile dodatno preverjene preko
elektronske pošte ali telefonskih stikov z nosilci oziroma glavnimi partnerji, ki so izvajali določene
aktivnosti ali zagotavljali posamezne storitve.
PREDNOSTI PRIROČNIKA Po eni strani priročnik vsebuje, preverjene in s strani partnerjev v projektu H‐CUBE potrjene
informacije, o njihovih neposrednih izkušnjah v lokalnem okolju. Takšno neposredno, na znanju
temelječe pridobivanje podatkov zagotavlja njihovo zanesljivost. Poleg tega, so najustreznejše dobre
prakse bile izbrane z jasno strategijo in v skladu z metodologijo, ki je svojo učinkovitost že dokazala v
drugih evropskih projektih za preprečevanje spolno prenosljivih bolezni, kot je SUNFLOWER1. Zato so
kakovost informacij in zagotovilo učinkovitosti in primernosti obravnavanih dobrih praks temeljne
prednosti in predstavljajo dodano vrednost tega H‐CUBE‐ovega priročnika.
KAKO UPORABLJATI PRIROČNIK Z namenom, da bi posameznikom iz javnih ustanov, nevladnih organizacij in drugim deležnikom, ki so
aktivni na področju preprečevanja SPO, ponudili orodje, ki je enostavno berljivo, smo priročnik
strukturirali po državah in po abecednem redu.
Poleg tega, sta oblikovani tiskana in spletna inačica priročnika. Tiskana inačica je v vseh jezikih
sodelujočih partnerjev in vsebuje izključno samo dobre prakse, ki so bile izbrane kot najučinkovitejše,
najbolj obetajoče, z vsebovanimi kvalitativnimi in kvantitativnimi podatki. Spletna inačica je na voljo
samo v angleškem jeziku in je dostopna na uradni spletni strani projekta H‐CUBE: www.hcube‐
project.eu (zavihek DOCUMENTS). Spletna inačica predstavlja dobre prakse glede na državo in glede
na vrsto aktivnosti.
V tej tiskani inačici, bo uporabnik našel, za vsako državo, dobre prakse ciljanih storitev in aktivnosti za
ozaveščanje o HBV, HCV in HIV med mladimi (posebej za hepatitis in posebej za HIV). Opisane prakse
so bile spoznane kot najustreznejše prakse, glede na predhodno opisane metodološke kriterije, in
1 www.sunflower‐project.eu
8
zaradi tega so predstavljene skupaj s podatki, ki so bili zbrani s kvalitativno in kvantitativno analizo in z
obrazložitvijo, zakaj so bile izbrane, med vsemi drugimi, kot najbolj inovativne in učinkovite prakse.
Na ta način ima uporabnik hiter dostop do tiskanega izvoda in prebrska še po spletni inačici, če želi
še več informacij in primerov nadaljnjih dobrih praks.
Namen priročnika je, da bi bil rabljen kot vir navdiha pri oblikovanju primernejših in učinkovitejših
storitev in aktivnosti. Z natančnim branjem bodo bralci imeli možnost kombinirati in združiti
različne, kot dobre prakse, opisane metodologije, in tako v bližnji prihodnosti, pri svojem delu,
dosegati optimalne rezultate.
9
1. BOLGARIJA
DOSTOP DO CILJNIH STORITEV
Država: BOLGARIJA
Nosilec/glavni partner Fondacija Pobuda za zdravje / Initiative for health Fundation
Ime dejavnosti Prostovoljno svetovanje in testiranje (PST) in program zamenjave
igel
Cilji dejavnosti Program se izvaja neprekinjeno in vključuje opravljanje storitev
katerih cilj je:
• zmanjšanje HIV, HBV in HCV incidence med injicirajočimi uživalci
drog v Sofiji,
• zagotavljanje storitev PST za najbolj ogrožene skupine;
• krepitev znanja o virusu HIV in drugih nalezljivih bolezni med
injicirajočimi uživalci drog.
Kratek opis Storitve so na voljo skupnosti injicirajočih uživalcev drog v Sofiji,
pobudo zanje pa je dala fondacija Pobuda za zdravje v sodelovanju z
lokalnimi nevladnimi organizacijami.
Fundacija deluje vsakodnevno na več kot 10 lokacijah v Sofiji.
Program dejavnosti vključuje: razdeljevanje sterilnega pribora za
injiciranje in dezinfekcijo, svetovanje in testiranje na HIV, hepatitis B
in C in sifilis, pregled in testiranje za tuberkulozo, nudenje socialne in
psihološke pomoči ljudem, ki živijo z virusom HIV, izvajanje
zdravstvene vzgoje in napotitev na zdravljenje v druge ustanove.
Dodatno pa več nevladnih organizacij ponuja še prostovoljno
svetovanje in testiranje.
Od leta 2003 so storitve na voljo tudi v drop‐in centru. Ta mobilna
enota je še izboljšala zagotavljanje storitev.
Vse storitve za stranke so brezplačne in anonimne. Organizacija dela
vključuje tudi nekdanje uporabnike drog kot mediatorje oziroma
posrednike pri stikih s skupnostjo. Ta pristop je bistvenega pomena
za vzajemno krepitev zaupanja in boljše pokrivanje najbolj ogroženih
posameznikov.
Komentar Čeprav je primarna ciljna skupina skupnost UID, so storitve
namenjene tudi obravnavi drugih skupin s tveganjem, še posebej
seksualnih delavk/cev (moških, žensk in transspolnih oseb) ‐ ker v
mnogih primerih ti ljudje pripadajo tudi injicirajočim uživalcem drog.
Velik problem za projekt v letu 2010 je bilo pomanjkanje HBV in HCV
10
testov, ki naj bi jih prvotno zagotovil program Global Found za boj
proti aidsu, tuberkulozi in malariji v Bolgariji.
Fondacija Pobuda za zdravje ima vodilno vlogo pri uvedbi pristopa
zmanjševanja škode v Bolgariji in za razvoj prakse in metodologije za
preprečevanje virusa HIV med injicirajočimi uživalci drog. S pomočjo
številnih seminarjev, izobraževanj, študijskih obiskov, pilotnih praks,
publikacij in strokovne dejavnosti je podprla začetek devetih ločenih
programov izmenjave igel v državi, kot tudi oblikovanje nacionalnih
politik na področju preprečevanja okužbe s HIV za uporabnike
injicirajočih drog.
DODATNE INFORMACIJE Spletna stran: http://initiativeforhealth.org/bg/
Storitev PST IN PROGRAM ZAMENJAVE IGEL je bil izbran kot najučinkovitejši v Bolgariji, saj doseže
najbolj ranljive skupine: zaposlene v seksualni industriji obeh spolov, ki delajo na ulici in uporabnike
injicirajočih drog. Poleg tega se šteje kot dobre prakse zato, ker vključuje nevladne organizacije in ljudi
z izkušnjami s tveganim vedenjem in zagotavljanju storitev, ki s svojim delom širijo obseg in
učinkovitost ponujenih storitev. Nazadnje, mobilna enota PST omogoča zelo učinkovito interveniranje.
IME PROJEKTA Prostovoljno svetovanje in testiranje (PST) in program menjave igel
GLAVNI PARTNER Fondacija Initiative for Health
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG STORITEV
Št. oseb doseženih z aktivnostmi na terenu 6.000
Št. centrov za PST v državi 1
Št. testiranih oseb v centrih za PST 1.200 (v 2009)
Št. oseb, ki so prišle po rezultate testa Ni podatka
Vključenost NVO pri zagotavljanju PST Da
Ali je na voljo testiranje na HIV? Da
Ali obstaja HBV testiranje? Da (v 2009)
Ali obstaja HCV testiranje? Da (v 2009)
% žensk in moških 60% žensk, 40%
moških
Št. oseb s pozitivnim rezultatom na HIV, HBV,
HCV
okoli 45‐55%:
okuženih bodisi z HBV,
HCV (najpogosteje) ali
HIV.
(podatki za 2008)
Št. centrov za PST glede na število
prebivalcev v regiji/ področju
1 na 2 milijona
prebivalcev (Sofija)
POSTOPKI
Ali obstaja svetovanje pred in po testiranju? Da
Ali obstaja ustrezna koordinacija postopka
napotitve? Da
Ali obstajajo postopki, ki zagotavljajo
anonimnost? Da
11
Kako pogosto na leto se usposablja osebje, ki
dela v ustanovi? 1
ENAK DOSTOP GLEDE NA SPOL
IN PRIPADNOST
MARGINALIZIRANIM SKUPINAM
Št. obstoječih programov za marginalizirane
skupine
6
(spolni/e delavci/ke,
UID, Romi, osebe s
HIV, mladostniki,
migranti)
Št. sodelujočih kulturnih/zdravstvenih
mediatorjev
20
(ex‐UID ali izkušene
osebe z drugimi
tveganimi vedenji
glede na prenos
HIV/hepatitisa).
Št. vključenih NVO pri zagotavljanju
informacij 15
UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV
TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI
Država: BOLGARIJA
Nosilec/glavni partner Hepasist (združenje za boj proti hepatitisu)
Ime projekta “Ali sem jaz številka 12?” angl. “Am I number 12?”
Cilji Namen kampanje je okrepiti osveščenost o HBV, HCV in HIV in
preprečevati te SPO med mladimi.
Kratek opis Kampanja ozaveščanja je potekala med udeleženci TV šova "VIP Brother
3". oddaja je bila predvajana v času največje gledanosti, sostanovalci v
oddaji pa so bile bolgarske znane osebnosti. Vsak teden so sostanovalci
zbirali sredstva za različna družbena vprašanja. Teden dni je bila oddaja
v celoti posvečena kampanji za preprečevanje hepatitisa in drugih
spolno prenosljivih bolezni. Gledalcem so pokazali pomembnost
preventive zato so se v oddaji vsi testirali za hepatitis B in C. Poleg
ozaveščanja in doseganja velikega števila občinstva so z to aktivnostjo
dosegli znatno količino donacij. Donirana sredstva se zdaj uporabljajo za
opravljanje brezplačnih presejalnih testov za hepatitis B in C po vsej
državi.
Komentar Za boljšo ozaveščenost je bil predvajan tudi 32 sekundni video spot "Ali
sem jaz številka 12?" Kot del kampanje so ga predvajali na 10
DODAT
INFORM
Kampanj
HCV v B
Vključev
je okrep
OBSEG
VKLJUČ
TNE
MACIJE
ja “Ali sem
Bolgariji zar
vanje popula
ilo vpliv kam
IME PROJ
GLAVNI PA
KRITER
ČENOST MLA
naci
v ča
rezu
odkr
povp
stran
HEPA
http
LETA
jaz številka
radi uspešne
rnih in znani
mpanje, kar je
JEKTA
ARTNER
RIJ
ADIH
onalnih telev
asu 2 mesec
ltat kampan
ritih s hepa
prečju 100 l
njo Hepasist
ASIST SPLETN
://hepasist.o
AK:
a 12?” je bil
ega pristopa
h osebnosti
e v času izvaj
“Ali sem
Hepasi
INDIKA
Št. kliko
Nivo: n
Ali so m
pobude
Ali so m
pobude
12
vizijskih kan
cev, ko je p
nje se je test
atitisom in s
judi na dan
.
NA STRAN:
org/
la izbrana ko
a pri dosega
v promocijo
anja pripom
m jaz številka
ist (združenj
ATORJI
ov na spletn
nacionalni, re
mladi bili vklj
e?
mladi bili vklj
e?
alih. Video j
potekala naj
tiralo veliko
so začeli z
prišlo v sti
ot najbolj uč
anju velikeg
o reševanja p
oglo odkritju
a 12?”
e za boj prot
i strani aktiv
egionalni, lok
jučeni pri ob
jučeni pri izv
e bil predvaj
jbolj intenzi
število mlad
zdravljenjem
k z linijo za
inkovita za p
ga števila po
roblematike
u približno 60
ti hepatitisu)
nosti
kalni
likovanju
vajanju
jan več kot 8
vna kampan
dih, 600 ljud
m. Poleg te
pomoč in
preprečevanj
opulacija v
HBV in HCV
00 okužb.
)
7.00
Nacion
Ne
Ne
850‐krat
nja. Kot
i je bilo
ga je v
spletno
je HBV in
Bolgariji.
V vprašanj
0
alni
13
Št. mladih, vključenih pri oblikovanju
pobude Ni podatka
Št. mladih, vključenih v izvajanje pobude Ni podatka
Ali obstajajo notranji postopki, ki
zagotavljajo sodelovanje mladih pri
vodenju
Ne
TRAJNOST AKTIVNOSTI
Trajanje (št. mesecev) 3 mesece
Št. ponovitev aktivnosti Ena izvedba
KOMUNIKACIJSKI KANALI Št. različnih komunikacijskih kanalov 3 (TV, internet,
tiskani mediji)
STROŠKOVNA UČINKOVITOST
Vrednost Približno 20.000 ‐
30.000 €
Št. doseženih mladih
Ni podatka. Število
gledalcev šova je
bilo 2,000.000
ljudi.
Št. odkritih okužb v času trajanja
programa 600
EVALVACIJA
Št. intervjuvanih oseb Ni podatka
Št. razdeljenih vprašalnikov Ni podatka
Ali je bil uporabljen vprašalnik pred in po
aktivnosti?
Samo vprašalnik
pred aktivnostjo,
za potrebe
oblikovanja video
spota.
TRANSPARENTNOST
Dostopnost rezultatov intervencije
deležnikom
Da (na spletni
strani)
Dostopnost rezultatov intervencije
javnosti
Omejena (na
spletni strani)
Nosilec
Ime pro
Cilji
Kratek
Komen
DODAT
INFORM
U
TE
c/glavni part
ojekta
opis
ntar
TNE
MACIJE
KREPI ZA
R NJIHO
tner Bolga
“Igraj
Cilj p
repro
edicij
BFPA
izvaja
kamp
za iz
uspos
sodel
V ok
lokaln
dogo
na sp
meto
Poleg
medij
Mrež
proje
mlad
skupi
kamp
dejav
kamp
kot 35
SPLET
http:/
LETAK
A OZAVEŠ
VO PREP
arsko združe
j se varno” m
projekta je
oduktivnega
projekta.
je podprla
anje lokalnih
panje "igraj s
vajanje pre
sabljanja je
ovali p
kviru kampa
nemu okolju
dkov na priz
pontani emp
dologija
g tega je pro
ji, šole, občin
a mladih je
kta vse do d
ih v največji
ne, da spo
panjo je mrež
vnosti. To je
panji. Na višk
50 lokacij s s
TNA STRAN B
//www.safes
K:
14
ŠČANJE O
PREČEVA
nje za načrto
mladinska in
bilo ozave
zdravja ter p
in organizir
dejavnosti o
se varno“. Vk
eventivne de
vključeval t
pri obli
anje so
u, od dela
zoriščih, ki so
patiji med v
bolj
ojekt vključev
ne in zdravst
e nadaljevala
danes. BFPA
ih mestih Bo
odbudi njih
ža mladih sa
prispevalo b
ku kampanje
sloganom in v
BFPA:
sex.bg/
O HBV, H
ANJE MED
ovanje druži
nformativna
eščanje mla
pravic (SRHR
rala mrežo m
o vprašanjih,
ključeni mlad
ejavnosti ‐
eme o HIV,
ikovanju
potekale ra
vnic varnej
o priljubljen
vrstniki, ki te
učinkovit
val različne
tveni organi.
a z delovanj
se že vrsto
olgarije. BFP
ovo samost
ma odločala
boljšemu od
e je bilo v 15
vizualnim zn
HCV IN H
D MLADI
ne in spolno
mreža
adih o pom
R). Do sedaj j
mladih iz 15
povezanih s
di so bili še
v šoli in i
HBV in HCV
informativ
azlične deja
še spolnost
i med mladi
emelji na pr
ta in
zainteresiran
jem in traja
let trudi z o
A nudi finan
tojnost in
kje, kdaj in
ražanju potr
5 mestih v d
akom kampa
IV
IMI
o zdravje (BF
menu spoln
je bilo realiz
mest v Bolg
s HIV in SPO
posebej prip
zven nje. P
V. Mladi v m
vnega
avnosti, pril
ti do prom
imi. Ta pristo
repričanju, d
nepo
ne deležnike
a tudi po za
oblikovanjem
nčno podpo
ustvarjalnos
kako bo orga
reb ciljne sk
državi označe
anje.
FPA)
nega in
ziranih 7
gariji za
v okviru
pravljeni
Program
mreži so
gradiva.
agojene
mocijskih
op gradi
da je ta
osredna.
e, kot so
aključku
m skupin
ro za te
st. Med
anizirala
kupine v
enih več
ZNAK
FOTO
KI IN PLAKATI
OGRAFIJE Z D
15
I:
DOGODKOV:
Kampanj
HIV in d
tematiki
bile v dr
kampanj
temelječ
IM
GLA
OBSEG
VKLJUČ
ja IGRAJ SE
rugih spolno
so se pogov
ržavi izveden
jami. Tak pris
č na koncept
ME PROJEKTA
AVNI PARTN
KRITERIJ
ČENOST MLA
INFO
E VARNO je
o prenosljivih
varjali pri ak
ne prvič in s
stop je omog
u participaci
TA
NER B
IND
Št.
akt
Niv
reg
ADIH
Ali
ob
Ali
izv
Št.
ob
RMATIVNA B
bil izbrana
h bolezni v B
ktivnostih v š
so bile upora
gočil udeleže
ije mladih.
“Play It Sa
Bolgarsko zdr
DIKATORJI
klikov na sp
tivnosti
vo: nacionaln
gionalni, loka
so mladi bil
likovanju po
so mladi bil
vajanju pobud
mladih, vklj
likovanju po
16
BROŠURA:
kot najbolj u
Bolgariji med
šoli in izven š
abljene kot m
encem, da so
afe” “Igraj se
ruženje za na
pletni strani
ni,
alni
i vključeni pr
obude?
i vključeni pr
de?
učenih pri
obude
učinkovita ka
d mladostnik
šole. Nekate
model, ki so
o dosegali svo
e varno” mla
ačrtovanje dr
25.000 (
ri
ri
ampanja za
ki v različnih
ere od izven
o ga posnem
oje vrstnike n
dinska inform
ružine in spo
na starejši in
Nacio
Da
Da
35
preprečevan
bolgarskih m
šolskih deja
mali ostali z r
na različnih l
mativna mre
olno zdravje (
načici spletne
onalni
a
a
5
nje virusa
mestih. O
vnosti so
različnimi
lokacijah,
eža
(BFPA)
e strani)
17
Št. mladih, vključenih v
izvajanje pobude 665 (povprečno 95 na leto v 7 letih)
Ali obstajajo notranji
postopki, ki zagotavljajo
sodelovanje mladih pri
vodenju
Da (zagotovljeni z internimi pravili BFPA)
TRAJNOST AKTIVNOSTI
Trajanje (št. mesecev) 84 mesecev (7 let)
Št. ponovitev aktivnosti
7 ponovitev kampanje
(93 ‐ promo dogodkov
50 – šolskih predstavitev varnejše
spolnosti)
KOMUNIKACIJSKI KANALI Št. različnih
komunikacijskih kanalov
7 (šolskih predstavitev, informativnih
predst. v klubih, bus stop posterji, letaki
za ulično distribucijo, vrstniško
obveščanje, objave na TV/radiu in
časopisih, šolski teater)
STROŠKOVNA
UČINKOVITOST
Vrednost 72.000 €
(približno in za vse ponovitve)
Št. doseženih mladih 35.000
(približno in za vse ponovitve)
Št. odkritih okužb v času
trajanja programa
Ni podatka
(gre za kampanjo osveščanja)
EVALVACIJA
Št. intervjuvanih oseb 2260
(60 intervjujev in 2200 vprašalnikov)
Št. razdeljenih vprašalnikov
2.200
(različnih vprašalnikov za različne
projektne aktivnosti)
Ali je bil uporabljen
vprašalnik pred in po
aktivnosti?
Da
TRANSPARENTNOST
Dostopnost rezultatov
intervencije deležnikom Da (novičnik, spletna stran)
Dostopnost rezultatov
intervencije javnosti Da (spletna stran)
18
2.
19
CIPER
DOSTOP DO CILJNIH STORITEV
Država: CIPER
Nosilec/glavni partner Ministrstvo za zdravje
Ime dejavnosti Regionalni centri primarne nege za nadzor bolezni in cepljenje
Cilji dejavnosti Namen centrov je zagotoviti točne informacije za širšo javnost (ne
glede na starost, spol ali status) in omogočanje hitrega dostopa do
testiranja in svetovanja. Splošni cilj je odpraviti ovire za zagotavljanje
najboljših možnosti za zdravljenje in nego.
Kratek opis Ciprsko ministrstvo za zdravje vodi 5 centrov primarne nege za nadzor
bolezni in cepljenja v sodelovanju z regionalnimi enotami za
obvladovanje okužb. Vsak center je zadolžen za razvoj naslednjih
dejavnosti:
1. Širjenje informacij z objavo letakov in drugih informativnih gradiv na
internetu in drugih medijih z namenom javnega obveščanja;
2. Identifikacija ciljnih skupin v sodelovanju s socialnimi partnerji,
policijo, enotami za detoksikacijo, uradom za priseljevanje in poklicno
usposabljanje in izobraževanje, ki gosti pomembne ne‐ciprske
posameznike;
3. Zagotavljanje brezplačnega testiranja in svetovanja za vse
zainteresirane osebe z individualiziranimi in zaupnimi postopki.
Še posebej sta testiranje in svetovanje na voljo širši javnosti vseh
starosti, spolov, statusov itd. Kadar so rezultati testov pozitivni, se o
tem poroča zaupno, pacienti pa so napoteni v obravnavo specializirani
interdisciplinarni ekipi, ki je na voljo takoj.
Komentar Podrobno starostno‐specifičnih podatkov iz določenega centra ali o
določeni bolezni ni na voljo.
Storitev je v pristojnosti države, ki jo usklajuje regionalni center
primarne nege in nadzorujejo krvne banke in javno‐zdravstvene
oblasti.
DODATNE INFORMACIJE SPLETNA STRAN MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE:
http://www.moh.gov.cy/
Storitev ‐ REGIONALNI CENTRI PRIMARNE NEGE/OSKRBE ‐ je bila, med vsemi drugimi na voljo na
Cipru, izbrana kot najbolj učinkovita. Ti centri so edine ustanove na Cipru, ki ponujajo popolno pomoč
pri spolno prenosljivih boleznih (testiranje, zdravljenje in svetovanje). Obstoječa javna mreža
preventivnih storitev pri SPB predstavlja celovito strategijo, ki vključuje vse pomembne zdravstvene
delavce in državne regulatorne organe. Centri ponujajo odprte in uporabniku prijazne storitve in
omogočajo neoviran in hiter dostop do interdisciplinarnih intervencijskih ekip, ki hkrati zagotavljajo
20
zahtevano stopnjo anonimnosti in zaupnosti. Čeprav testiranje ni na voljo zunaj centrov, več politik
omogoča dostop vsem oddaljenim in marginaliziranim populacijam z višjim tveganjem.
IME PROJEKTA Regionalni centri primarne nege za nadzor bolezni in cepljenje
GLAVNI PARTNER Ciprsko ministrstvo za zdravje
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG STORITEV
Št. oseb doseženih z
aktivnostmi na terenu
V centrih se letno zvrsti približno
400.000 pacientov z različnimi
potrebami s področja nadzora
bolezni in cepljenja; okoli 4.000
migrantov, ki jih pošlje na pregled
urad za migracije v zadnjih 4 letih in
več sto prostovoljnih darovalcev krvi
na ruralnih področjih, ki jih obiščejo
zdravniki primarne oskrbe vsakih 3‐6
mesecev.
Št. centrov za PST v državi 5
Št. testiranih oseb v centrih za
PST
Skupaj za vse regionalne centre:
migranti:
pribl. 1000/leto,
spolni delavci:
pribl. 100/ leto,
UID: pribl. 100/leto.
Št. oseb, ki so prišle po
rezultate testa Ni podatka
Vključenost NVO pri
zagotavljanju PST Da
Ali je na voljo testiranje na
HIV? Da
Ali obstaja HBV testiranje? Da
Ali obstaja HCV testiranje? Da
% žensk in moških 53% moških,
47% žensk
Št. oseb s pozitivnim
rezultatom na HIV, HBV, HCV
HIV+: 419 skupno
(okoli 15‐25 novih primerov/ leto)
HBV+: skupno okoli 1000 primerov
HCV+: okoli 150 primerov v zadnjih 3
letih.
21
Št. centrov za PST glede na
število prebivalcev v regiji/
področju
1 center na 170.000 prebivalcev
(skupno 5 centrov na nacionalnem
nivoju)
POSTOPKI
Ali obstaja svetovanje pred in
po testiranju? Da (brezplačno)
Ali obstaja ustrezna
koordinacija postopka
napotitve?
Da
Ali obstajajo postopki, ki
zagotavljajo anonimnost? Da
Kako pogosto na leto se
usposablja osebje, ki dela v
ustanovi?
1‐2 na leto
ENAK DOSTOP GLEDE NA
SPOL IN PRIPADNOST
MARGINALIZIRANIM
SKUPINAM
Št. obstoječih programov za
marginalizirane skupine
3 (migranti, spolni delavci, UID) po
regijah
Št. sodelujočih
kulturnih/zdravstvenih
mediatorjev
Centri sodelujejo z veleposlaništvi,
policijo, vodstvi letališč, pristanišč,
šol in podjetij, ki gostijo
internacionalne posameznike).
Št. vključenih NVO pri
zagotavljanju informacij 5 (enot za detoksikacijo)
UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV
TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI
**NA CIPRU NI BILO POSEBNIH KAMPANJ/PROJEKTOV
ZA PREPREČEVANJE HBV/HCV**
Država: CIPER
Nosilec/glavni partner Ciprsko združenje za načrtovanje družine
Ime projekta Aktivnosti za varnejšo spolnost in preprečevanje SPO med mladimi
Cilji Cilj projekta je:
širjenje informacij in nudenje svetovanja za mlade o spolno
prenosljivih boleznih in varnejši spolnosti,
22
usposabljanje zdravstvenih delavcev in staršev za vodenje
pogovorov o temah, kot so spolnost in preprečevanje spolno
prenosljivih bolezni.
Kratek opis Cilji projekta se izvajajo s pomočjo izdajanja in širjenja posebnih
knjižic, ki se delijo brezplačno in organizacija usposabljanja.
Obstajajo različne vrste knjižic, ki so vse namenjene mladostnikom in
vsebujejo besedila in slikovne ilustracije. Vsaka knjižica vsebuje
informacije o različnih temah. Najbolj reprezentativne med njimi so:
8. "Odraščanje" je knjižica na 20 straneh in informira o: razvojnih
fazah telesa v času odraščanja in bioloških spremembah pri fantih
in dekletih v puberteti, kaj je menstruacija, o dejstvih pri
nosečnosti, o spolnosti in spolnih partnerjih /zvezah; o
masturbaciji, o spolno prenosljivih boleznih (seznam vključuje 25
bolezni med katerimi je tudi virusni hepatitis in HIV/aids, pogosti
simptomi in težave, način za preprečevanje in zdravljenje) in
metode za kontrolo rojstev.
9. "Spolno prenosljive bolezni" je knjižica na 36 straneh, ki opisuje,
kaj so spolno prenosljive bolezni in je namenjena ozaveščanju
mladih. Predstavi teme kot so: načrtovanje družine, spolno
prenosljive bolezni in nosečnost, kdo je v nevarnosti za okužbe,
patologije, kaj storiti, če mislite, da ste se okužili, kako se zaščititi
pred okužbami, seznam bolezni in pojasnila za vsako posebej
(gonoreja, kandidoza, genitalne bradavice, trihomonoza, genitalni
herpes, sramne uši, sifilis, hepatitis B, HIV/aids) in kontaktne
podatke.
Usposabljanje in vrstniško izobraževanje HIV/aidsu se organizira vsako
leto. Tečaji izobraževanja se vsako leto izvajajo v različnih okrožjih po
Cipru z namenom, da bi dosegli širše število mladih na nacionalni
ravni. Metodološki pristop je usposobiti mlade trenerje, ki bodo
izvajali vrstniško izobraževanje.
Usposabljanje pokriva pridobivanje znanj in veščin za delo vrstniških
trenerjev na področju HIV/aidsa in preventive drugih SPO, veščine
komuniciranja in krepitev samozavesti in dodatna znanja o spolnosti in
zdravih partnerskih odnosih. Kot nadaljevanje treningov lahko
udeleženci sodelujejo v kampanjah ozaveščanja, kot vrstniški trenerji
in bodo vključeni v predstavitve, usposabljanja itd, z namenom širjenja
pridobljenega znanja.
Poleg tega projekt ponuja ozaveščanje in izobraževalne dejavnosti za
odrasle o mladih in njihovi seksualnosti (spolne prakse, nevarnosti
spolno prenosljivih bolezni, nosečnost ipd).
Komentar Namen knjižic je dvigniti ozaveščenost in mladim zagotoviti možnost
za razpravo o informacijah in slikah, ki jih vsebujejo.
Knjižice se širijo po šolah po oddelkih med spolno vzgojo in do sedaj so
vsako leto dosegle veliko število mladih.
23
Poleg tega je rezultat projekta tudi vsako leto več izobraženih
vrstniških trenerjev, ki so si pridobili veščine za širjenje znanja o
HIV/aidsu in o spolno reproduktivnem zdravju na druge mlade.
Glavna pomanjkljivost tega projekta je, da ne vključuje specifičnih
pristopov za doseganje marginaliziranih skupin.
DODATNE INFORMACIJE SPLETNA STRAN CFPA:
http://www.cyfamplan.org
KAMPANJA AKTIVNOSTI ZA VARNEJŠO SPOLNOST IN PREPREČEVANJE SPO MED MLADIMI je bila na
Cipru izbrana kot najbolj učinkovita za preprečevanje spolno prenosljivih boleznih, ker: 1) je Ciprsko
združenje za načrtovanje družine zelo aktivno na tem področju in ima skozi vse leto veliko
posameznih aktivnosti, katerih cilj je izobraževanje mladih o varnejši spolnosti in o SPO,
2) te aktivnosti vključujejo več kanalov za razširjanje informacij in za doseganje različnih ciljnih skupin,
3) uporabljajo posebej prilagojene pristope za doseganje določene ciljne skupine, to so mladi (letaki,
dogodki, sleng), 4) vključujejo usposabljanje vrstniških trenerjev (4 mladostnike),
5) njihovo učinkovitost dokazuje dejstvo, da je bila kampanja izvajana s kontinuiteto v zadnjih petih
letih.
IME PROJEKTA
GLAVNI PARTNER Ciprsko združenje za načrtovanje družine
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG
Št. klikov na spletni strani
aktivnosti
Ni podatka (ni posebna spletna
stran)
Nivo: nacionalni, regionalni,
lokalni Nacionalni
VKLJUČENOST MLADIH
Ali so mladi bili vključeni pri
oblikovanju pobude? Da
Ali so mladi bili vključeni pri
izvajanju pobude? Da
Št. mladih, vključenih pri
oblikovanju pobude 4 na leto
Št. mladih, vključenih v izvajanje
pobude 20 na leto
Ali obstajajo notranji postopki,
ki zagotavljajo sodelovanje
mladih pri vodenju
Interna pravila združenja: Statut in
obstoj mladinske skupine, vodja
mladinskega programa.
TRAJNOST AKTIVNOSTI
Trajanje (št. mesecev) Kampanja, ki traja od 2005
Št. ponovitev aktivnosti Minimalno 1 na leto
24
KOMUNIKACIJSKI KANALI Št. različnih komunikacijskih
kanalov
3
(diseminacija info materialov;
nacionalna konferenca na univerzi;
prisotnost na spletu)
STROŠKOVNA
UČINKOVITOST
Vrednost Ni podatka
Št. doseženih mladih Približno 10.000
Št. odkritih okužb v času trajanja
programa
Ni podatka
(testiranje ni bilo del aktivnosti)
EVALVACIJA
Št. intervjuvanih oseb 0
Št. razdeljenih vprašalnikov 0
Ali je bil uporabljen vprašalnik
pred in po aktivnosti? Ne
TRANSPARENTNOST
Dostopnost rezultatov
intervencije deležnikom
Ni bilo evalvacije in merjenja
učinka aktivnosti.
Dostopnost rezultatov
intervencije javnosti Ne
25
3. ČEŠKA
DOSTOP DO CILJNIH STORITEV
Država: ČEŠKA
Nosilec/glavni partner Bolnišnica Masaryk ‐ Ústí nad Labem
Ime dejavnosti Center za aids v Ústí nad Labem
Cilji dejavnosti Cilj centra je ponuditi zdravstveno nego in zagotoviti protiretrovirusno
zdravljenje za ljudi s HIV ali aidsom.
Kratek opis Center za aids ponuja diagnostične storitve in zdravstveno oskrbo za
ljudi, ki živijo z virusom HIV/aidsom v regijah Ústecký in Liberecký.
Center je visoko specializiran za zagotavljanje zdravljenja vključno s
protiretrovirusno terapijo.
Poleg tega center nudi širši javnosti plačljivo anonimno testiranje s
svetovanjem pred in po testiranju in pomoč po telefonu.
Center za aids je edini, ki se nahaja v regiji Ústecký, ki ima 836,198
prebivalcev. Je del omrežja sedmih centrov za aids, ki so dejavni po
državi, da bi pokrili potrebe vseh prebivalcev Češke, ki ima 10
milijonov prebivalcev.
Komentar Lokalni center za aids v Ústí nad Labem je v 2007 zagotavljal pomoč 35
osebam s HIV: 19 bolnikov je bilo zdravljenih s protiretrovirusno
terapijo, drugih 16 je bilo pod opazovanjem.
Glede na epidemiološko situacijo HIV na Češkem je mreža centrov za
aids dobro organizirana in zadostuje za kritje vseh potreb po pomoči.
DODATNE INFORMACIJE SPLETNA STRAN BOLNIŠNICE MASARYK:
http://www.mnul.cz/cs/start.asp
CENTER ZA AIDS V ÚSTÍ NAD LABEM je bil izbran kot najbolj učinkovit ponudnik storitev, ker mreža
centrov za aids ponuja popolno zdravniško pomoč na Češkem in ker je delovanje Centra za aids v regiji
Ústí nad Labem še posebej reprezentativno. Še posebno zato, ker Center za aids v Ústí nad Labem
ponuja visoko kakovostne zdravstvene storitve pacientom s HIV ali aidsom. Ima specializiran
medicinski oddelek z usposobljenim in izobraženim osebjem. Storitve, ki jih center nudi, so odlične in
zagotavljajo popolno zadovoljitev potreb pacientov. Dejanska pomoč vključuje storitve od svetovanja
do zdravljenja oseb s HIV po najboljših standardih. Poleg tega je mreža specializirana izključno za
nalezljive bolezni in še zlasti za HIV/aids in s tem povezanimi zdravstvenimi zapleti.
26
IME PROJEKTA Center za aids v Ústí nad Labem
GLAVNI PARTNER Bolnišnica Masaryk ‐ Ústí nad Labem
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG STORITEV
Št. oseb doseženih z aktivnostmi
na terenu Ni podatka
Št. centrov za PST v državi
7 centrov za aids
(za 10 milionov
prebivalcev)
Št. testiranih oseb v centrih za PST
Ni podatka.
Nudena je bila
ambulantna oskrba
35 osebam s HIV v 2007
(19 pacientov z
antiretrovirusnim
zdravljenjem, 16 brez
antiretrovirusnega
zdravljenja).
Št. oseb, ki so prišle po rezultate
testa Ni podatka
Vključenost NVO pri zagotavljanju
PST Ne
Ali je na voljo testiranje na HIV? Da
Ali obstaja HBV testiranje? Da
Ali obstaja HCV testiranje? Da
% žensk in moških Ni podatka
Št. oseb s pozitivnim rezultatom na
HIV, HBV, HCV Ni podatka
Št. centrov za PST glede na število
prebivalcev v regiji/ področju
1 center za aids za
836.198 preb.
(v regiji Ustecký)
POSTOPKI
Ali obstaja svetovanje pred in po
testiranju? Da
Ali obstaja ustrezna koordinacija
postopka napotitve? Da
Ali obstajajo postopki, ki
zagotavljajo anonimnost? Da
27
Kako pogosto na leto se usposablja
osebje, ki dela v ustanovi? Ni podatka
ENAK DOSTOP GLEDE NA SPOL
IN PRIPADNOST
MARGINALIZIRANIM
SKUPINAM
Št. obstoječih programov za
marginalizirane skupine 0
Št. sodelujočih
kulturnih/zdravstvenih
mediatorjev
0
Št. vključenih NVO pri
zagotavljanju informacij 0
Kampanja RUMENI TEDNI je bila izbrana kot najbolj učinkovita pri preprečevanje HBV in HCV na
Češkem zaradi njenega inovativnega pristopa in metodologije za nagovarjanje širše javnosti.
Kombinacija zabavnih elementov z zagotavljanjem znanstvenih informacij je sveža ideja, ki je zanimiva
in privlačna za mlade. Poleg tega je akcija je še posebej pomembno zaradi geografske pokritosti, ki jo
je dosegala v 14 mestih na Češkem.
IME PROJEKTA “Rumeni tedni” po čeških mestih
GLAVNI PARTNER GlaxoSmithKline
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG
Št. klikov na spletni strani aktivnosti Ni podatka
Nivo: nacionalni, regionalni, lokalni Nacionalni
VKLJUČENOST MLADIH
Ali so mladi bili vključeni pri
oblikovanju pobude? Ne
Ali so mladi bili vključeni pri
izvajanju pobude? Da
Št. mladih, vključenih pri oblikovanju
pobude 0
Št. mladih, vključenih v izvajanje
pobude 5
Ali obstajajo notranji postopki, ki
zagotavljajo sodelovanje mladih pri
vodenju
Pogodbe za študente, ki
jih je zagotovila agencija,
ki jim je tudi nudila
usposabljanje in plačilo.
28
TRAJNOST AKTIVNOSTI
Trajanje (št. mesecev) 14 dni (2010)
Št. ponovitev aktivnosti
1 edicija s
14 ponovitvami
aktivnosti
v 14 mestih
KOMUNIKACIJSKI KANALI Št. različnih komunikacijskih kanalov
5
(Interjuji na radiu,
medijske objave s
podatki o številu okužb s
hepatitisom, TV novice ‐
informacije, posterji,
letaki)
STROŠKOVNA UČINKOVITOST
Vrednost Ni podatka
Št. doseženih mladih Ni podatka
Št. odkritih okužb v času trajanja
programa
Ni podatka
(testiranje ni bilo del
aktivnosti)
EVALVACIJA
Št. intervjuvanih oseb 0
Št. razdeljenih vprašalnikov 0
Ali je bil uporabljen vprašalnik pred
in po aktivnosti? Ne
TRANSPARENTNOST
Dostopnost rezultatov intervencije
deležnikom Ne
Dostopnost rezultatov intervencije
javnosti Ne
29
DOSTOP DO CILJNIH STORITEV
Nosilec/glavni partner Nacionalni inštitut za javno zdravje (Praga)
Ime projekta “Igra proti aidsu”
Cilji “Igra proti aidsu” je nacionalna preventivna kampanja, ki je namenjena
češkim mladostnikom in katere cilj je izboljšanje ozaveščenosti in znanja
o virusu HIV/aidsu in drugih spolno prenosljivih boleznih. Njen cilj je
spodbujanje pozitivnega odnosa do preventive med mladimi, in jih
nagovarja, da sprejmejo "varnejše" vedenje.
Kratek opis Projekt je del nacionalnega programa za reševanje problematike
HIV/aidsa za obdobje 2008‐2012.
Kampanja se izvaja skozi nekonvencionalno, brezplačno in enostavno
interaktivno "igro", ki se osredotoča na primarno preprečevanje
neželenih nosečnosti, spolno prenosljivih bolezni in virusa HIV z uporabo
principov, kot so humor, igrivost in tekmovalnost mladih.
Igra traja približno 100 minut in se igra po skupinah 60‐70 učencev med
12 do 15 let starosti. Igra je sestavljena iz petih "delovnih postaj", ki
opisujejo povezane in različne teme: 1) Način prenosa virusa HIV: slike
opisujejo različne tvegane situacije in udeleženci z uporabo "semaforjev"
pokažejo stopnjo tveganja. 2) Ljubezen, spolnost in zaščita: uporabljajo
kocke, vprašanja, povezana z zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi
in HIV in odnosih do partnerstva, odgovarjajo na vprašanja in
razpravljajo. 3) Zaščita pred neželeno nosečnostjo: Glavni poudarek
temelji na razliki med različnimi metodami preprečevanja s pregrado in
brez pregrad. 4) Govorica telesa in spolnost ‐ pantomima: namen te
delovne postaje je izražanje osebnih občutkov povezanih z ljubeznijo,
partnerstvom in spolnostjo s pomočjo telesne govorice. 5) Živeti s HIV:
oseba, ki živijo z virusom HIV je moderator te delovne postaje in pomaga
udeležencem razumeti dnevne probleme oseb s HIV.
Do zdaj je pri tej "igri" sodelovalo več kot 30 tisoč mladih iz vseh regij na
Češkem.
Zaradi dobrega odziva ciljne skupine in staršev/učiteljev predstavlja "Igra
proti aidsu" dobro orodje pri preprečevanju HIV.
Komentar Junija leta 2003 je bila "igra" izvedena za 12,853 učencev osnovnih šol,
6,841 dijakov srednjih šol, 5,112 vajencev in 450 fantov na služenju
vojaškega roka v 14 okrožjih na Češkem, tudi v glavnem mestu Pragi.
Prvotna različica tega projekta je bil razvita v Nemčiji in nato leta 1998 na
voljo na Češkem kot del čezmejnega sodelovanja.
DODATNE
INFORMACIJE
INFORMACIJE NA SPLETU:
http://www.aids‐hiv.cz/
Kampanj
Češkem,
spolnega
mladimi
Glavne p
2) omog
3) ustrez
4) je spre
5) je uči
je "Igra p
znanja o
ja IGRA PRO
ker predsta
a vedenja, za
o vprašanjih
prednosti pro
goča udeležb
za miselnosti
ejeta med št
nkovita pri iz
proti aidsu" j
o SPO/ prepre
BROŠ
UTRIN
OTI AIDSU j
avlja enega o
ahvaljujoč sv
h o spolnosti
ojekta so: 1)
o vrstnikov i
i najstnikov,
tudenti, učite
zboljšanju zn
je dober prim
ečevanje širj
ŠURA:
NKI IZ KAMPA
e bil izbrana
od najbolj pr
voji metodol
, ki se tičejo
ima enostav
n oseb s HIV,
elji in starši,
nanja, spretn
mer sodelova
enja virusa H
30
ANJE:
a kot najbol
rimernih pris
ogiji za vzpo
mladih.
ven dostop, t
V,
nosti in indu
anja med zah
HIV, mogoč in
j učinkovita
stopov do m
ostavitev odp
transport, mo
cira/spremin
hodom in vz
n stroškovno
za prepreče
ladostnikov
prtega in inte
ontažo in izv
nja stališča ‐
hodom, ki do
o učinkovit.
evanje virus
in njihovega
eraktivnega
vedbo,
odnose. Ne
okazuje, da j
a HIV na
a varnega
dialoga z
nazadnje
je prenos
31
IME PROJEKTA Igra proti aidsu (Game against AIDS)
GLAVNI PARTNER Nacionalni inštitut za javno zdravje (Praga)
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG
Št. klikov na spletni strani
aktivnosti Ni podatka
Nivo: nacionalni, regionalni,
lokalni Nacionalni
VKLJUČENOST MLADIH
Ali so mladi bili vključeni pri
oblikovanju pobude? Ne
Ali so mladi bili vključeni pri
izvajanju pobude? Da
Št. mladih, vključenih pri
oblikovanju pobude 0
Št. mladih, vključenih v izvajanje
pobude
14
(podatek za Ústí nad
Labem)
Ali obstajajo notranji postopki, ki
zagotavljajo sodelovanje mladih
pri vodenju
Da. Interna pravila
projekta.
(Študenti so lahko pri
aktivnostih sodelovali kot
prostovoljci).
TRAJNOST AKTIVNOSTI
Trajanje (št. mesecev)
25 mesecev
(11/2005 do 11/2007.
Podatek velja za izvedbo
kampanje
v Ústí nad Labem).
Št. ponovitev aktivnosti 3 edicije kampanje
(2005, 2006, 2007)
KOMUNIKACIJSKI KANALI Št. različnih komunikacijskih
kanalov
4
(aktivne prezentacije z
mladimi, intervjuji na
radiu, članki v časopisih,
TV video spot).
STROŠKOVNA UČINKOVITOST
Vrednost Ni podatka
Št. doseženih mladih
1.030
(doseženi mladi v času
od 2005 to 2007 v regiji
Ustecky.
32
Na nacionalnem nivoju
skoraj 35.000)
Št. odkritih okužb v času trajanja
programa
Ni podatka.
(Gre za aktivnost
osveščanja).
EVALVACIJA
Št. intervjuvanih oseb 0
Št. razdeljenih vprašalnikov 0
Ali je bil uporabljen vprašalnik
pred in po aktivnosti? Ne
TRANSPARENTNOST
Dostopnost rezultatov intervencije
deležnikom
Letna poročila so bila
predstavljena ministrstvu
za zdravje in vodji HIV
preventive na
nacionalnem nivoju, ki je
prejela tudi poročila
posameznih aktivnosti.
Dostopnost rezultatov intervencije
javnosti
Rezultati so bili
predstavljeni v lokalnem
časopisu in radiu
(Litoměřický deník,
Ústecký deník, Deník
Směr, Český rozhlas
Sever)
33
34
4. GRČIJA
DOSTOP DO CILJNIH STORITEV
Država: GRČIJA
Nosilec/glavni partner PRAKSIS NVO (pod pokroviteljstvom Centra za nadzor in
preprečevanje bolezni ‐ KE.EL.P.NO., s podporo Grškega društva za
preučevanje in zdravljenje aidsa ‐ E.E.M.A.A., in agencije atenske
občine za zdravje in socialne zadeve)
Ime dejavnosti Mobilna enota informacije in pregledi na HIV
Cilji dejavnosti Storitev je namenjena ozaveščanju javnosti o načinu prenosa virusa
HIV in preprečevanju in svetovanju o HIV/aidsu. Hitri testi in
posredovanje v visoko ogroženih skupinah (MSM, priseljenci, skupine
s tveganim vedenjem) .
Kratek opis PRAKSIS je grška nevladna organizacija, ki zagotavlja hitre teste za
HIV, ki so anonimni in brezplačni na polikliniki v Atenah in v Solunu.
Organizacija ponuja tudi telefonsko linijo za pomoč (8001111600) za
svetovanje o HIV.
PRAKSIS vsako leto organizira javno kampanjo z imenom "Najprej
vprašajte" v okviru katere se izvaja program „Mobilne enote
informacije in pregledi na HIV". Mobilna enota je opremljena za
zagotavljanje brezplačnih in anonimnih storitev hitrega testiranje za
HIV na terenu. Izvajajo jo prostovoljci in zaposleni v NVO PRAKSIS, ki
zagotavljajo splošne informacije o HIV in svetovanje pri testiranju. Te
storitve ozaveščanja na terenu, ki so na voljo v okviru širše kampanje
so se pokazale kot zelo koristne pri doseganju najbolj ranljivih skupin,
ki ne pridejo pogosto v bolnišnice.
Komentar Metodologija mobilne enote temelji na pomembnosti laboratorijskih
preiskav za preprečevanje HIV/aidsa.
Kampanja "Najprej vprašajte" vključuje tudi druge dejavnosti, ki
spodbujajo ljudi, da se testirajo v mobilni enoti: medijske oglase,
plakate, razdeljevanje informacijskega gradiva, svetovanje pred in po
testiranju.
Učinkovitost te storitve na terenu se kaže v večjem številu ljudi, ki se
odločijo za test med izvajanjem aktivnosti "mobilne enote".
Naslednji načrtovani korak mobilne enote PRAKSIS bo organizacija
ciljanih intervencij pri družbenih skupinah z višjim tveganjem kot so
MSM. Te inovativne dejavnosti se bodo izvajale na lokacijah
dogodkov kot je parada ponosa, bari za geje, na zbirališčih MSM.
DODATNE INFORMACIJE SPLETNA STRAN PRAKSIS:
h
T
h
M
N
P
http://www.
TV SPOT:
http://www.y
MOBILNA EN
NALEPKE:
POSTERJI:
35
praksis.gr/
youtube.com
OTA:
m/user/prakssisngo#p/u/33/UV‐72dGG
CSs
Aktivnos
1. Mobil
zdravstv
2. Predla
3. Učinko
ki so se t
[1];
4. Čepra
veliko šte
5. Za
6. Dejav
socialno
[1]PRAKS
st MOBILNA
lna enota je
ene enote v
agane dejavn
ovitost pilots
testirale v ob
av se je pob
evilo oseb v
posameznik
vnost je zag
skrbstvo.
SIS, tiskovna
A
P
ENOTA je bi
sodelovala
državi,
nosti zagotov
skega izvajan
bdobju od 21
uda izvajala
kratkem obd
ke, ki so
gotovila sode
konferenca
AKTIVNOSTI V
PREDSTAVITE
l izbrana kot
z 2 poliklini
vljajo enak do
nja mobilne e
1/9/2010 do
na regional
dobju (97 ose
želeli, je
elovanje nev
o hitrem tes
36
V SKLOPU KA
EV NA TISKOV
t najbolj učin
kama v Aten
ostop tudi m
enote v Aten
24/09/2010
ni ravni je im
eb);
bilo vključ
vladnih orga
stiranju
AMPANJE
VNI KONFERE
nkovita v Grči
nah in Solun
marginalizira
nah in Solunu
0,
mela velik v
čeno svetov
anizacij, HCD
ENCI
iji iz naslednj
nu, ki veljata
nim skupina
u je bila potr
pliv in pome
vanje pred
DCP in minis
jih razlogov:
a za najbolj d
m;
rjena s števil
en, saj se je
in po te
strstva za z
dostopne
om oseb,
testiralo
estiranju,
dravje in
37
IME PROJEKTA Mobilna enota informacije in pregledi na HIV
GLAVNI PARTNER
PRAKSIS NVO (pod pokroviteljstvom Centra za nadzor in preprečevanje bolezni
‐ KE.EL.P.NO., s podporo Grškega društva za preučevanje in zdravljenje aidsa ‐
E.E.M.A.A., in agencije atenske občine za zdravje in socialne zadeve)
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG STORITEV
Št. oseb doseženih z aktivnostmi
na terenu Ni podatka
Št. centrov za PST v državi
Ta storitev se zagotavlja z eno mobilno
enoto povezano z eno polikliniko v Atenah
in eno v Solunu. Poleg tega je v Grčiji 20
enot za aids, storitve PST se zagotavljajo v
74 bolnišnicah.
Št. testiranih oseb v centrih za
PST
97
(podatek za obdobje od junija do
septembra 2010)
Št. oseb, ki so prišle po rezultate
testa Ni podatka
Vključenost NVO pri
zagotavljanju PST Da
Ali je na voljo testiranje na HIV? Da
Ali obstaja HBV testiranje? Ne
Ali obstaja HCV testiranje? Ne
% žensk in moških
19,4 % žensk;
80,6% moških
(podatek za obdobje od junija do
septembra 2010)
Št. oseb s pozitivnim rezultatom
na HIV, HBV, HCV Ni podatka
Št. centrov za PST glede na
število prebivalcev v regiji/
področju
Mobilna enota deluje kot pilotski projekt, v
Atenah (4.088.447 prebivalcev v 2009).
Med kampanjo je enota delovala tudi nekaj
dni v Solunu (populacija v Kentiki,
Makedonia: 1.944.793 prebivalcev v 2009)
[2]
POSTOPKI
Ali obstaja svetovanje pred in po
testiranju? Da
Ali obstaja ustrezna koordinacija
postopka napotitve? Da
Ali obstajajo postopki, ki Da
38
zagotavljajo anonimnost?
Kako pogosto na leto se
usposablja osebje, ki dela v
ustanovi?
Vsaj 2 krat na leto
NAK DOSTOP
GLEDE NA SPOL
IN PRIPADNOST
MARGINALIZIRA
NIM SKUPINAM
Št. obstoječih programov za
marginalizirane skupine
Vse storitve so namenjene le
marginaliziranim skupinam
Št. sodelujočih
kulturnih/zdravstvenih
mediatorjev
0
Št. vključenih NVO pri
zagotavljanju informacij 2
[2] Eurostat (2009), Population and Social Conditions, Demography ‐ National data
UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV
TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI
Država: GRČIJA
Nosilec/glavni partner Ministrstvo za zdravje in Družbena solidarnost, Grški center za
nadzor bolezni in preventivo (HCDCP), Grški nacionalni odbor za
imunizacijo (NBI), ki ga večinoma tvorijo pediatri in predstavniki
ministrstva za zdravje.
Ime dejavnosti HBV Nacionalni program imunizacije
Cilji dejavnosti Program ima dva glavna cilja:
(a) za preprečevanje akutne in kronične HBV okužbe;
(b) odpravo HBV prenosa v vseh starostnih skupinah s pomočjo:
testiranja nosečnic za HBsAg kot del predporodne rutinske oskrbe;
in evidentiranje HBV cepljenja in beleženje imunskega globulina
hepatitisa B (HBIG) za vse novorojenčke rojene HBsAg pozitivnim
materam.
Kratek opis Priporočeno HBV cepljenje za vse dojenčke je bilo uvedeno v okviru
grškega nacionalnega programa za imunizacijo (NIP), 1. januarja 1998 z
namenom preprečevanja akutne in kronične HBV okužbe in doseganja
odprave prenosa HBV v vseh starostnih skupinah. HCDCP je odgovoren
za posodabljanje priporočil za HBV cepljenje in pomaga pri izvajanju
operativnih programov za preprečevanje perinatalne HBV okužbe.
Grški program cepljenja priporoča HBV cepljenje pri 2, 4 in pri 6‐18
mesecih starosti.
39
Odmerek takoj ob rojstvu se daje le novorojencem mater, ki so HBsAg‐
pozitivne in mu sledita še dva odmerka pri 1‐2 in 6‐18 mesecih.
Ta postopek je obvezen za vse prijavljene novorojenčke in je
brezplačen v okviru grškega nacionalnega zdravstvenega sistema.
Brošure, letaki in plakati v javnih bolnišnicah, zasebnih ambulantah,
porodnišnicah in zdravstvenih domovih zagotavljajo potrebne
informacije materam in širši javnosti. Drugih komunikacijski kanali so
tudi obvestila v šolah, info dnevi v bolnišnicah in zdravstvenih
domovih, objavljanje člankov v časopisih, preventivne kampanje,
rubrike pogosta vprašanja in koristne informacije na spletni strani
HCDCP.
Vloga HCDCP je odgovornost za posodabljanje priporočil za HBV
cepljenje in podpiranje izvajanja operativnih programov za
preprečevanje perinatalnih HBV okužbo.
Program vključuje univerzalne presejalne preglede za HBsAg nosečih
žensk in univerzalno cepljenje otrok. Na voljo je enovalentno in
kombinirano cepivom.
Komentar Leta 1982 se v Grčiji začne izvajanje programa cepljenja za HBV za
ranljive skupine, vključno z zdravstvenimi delavci, injicirajočimi uživalci
drog, spolnimi delavci, hemofiliki in dializnimi bolniki. Na žalost ta
strategija le malo vpliva na pojavnost ali razširjenost bolezni in med
razlogi za neuspeh so: strah pred nastajajočo epidemijo HIV, visoki
stroški cepiva in predvsem težave pri dostopu do ciljnih posameznikov
z višjim tveganjem. Dejavnikov tveganja za okužbo s HBV niso odkrili
pri 35% akutnih okužb HBV.
Po letu 1993 je več znanstvenih in zdravniških združenj skupaj začelo
kampanjo za splošno cepljenje otrok in mladostnikov za HBV, tako da
je vlada objavila svojo namero za vključitev cepiva HBV v nacionalni
program imunizacije in zasebni pediatri so začeli s cepljenjem.
Kasneje, med letoma 1995 in 1997, se je delež cepljenj za HBV med
otroki, ki vstopajo osnovne šole povečal s 36,3% na 56,9%. Cepljenja
večinoma opravljajo zasebni pediatri (62%), medtem ko le 29%
cepljenj izvajajo javne zdravstvene službe.
DODATNE INFORMACIJE VIRI:
Kattamis C, Papaevangelou G. Workshop group: Greece. Vaccine
1995; 13 (Suppl 1) :S97‐8
Papaevangelou G. Hepatitis B immunization programme: lessons
learnt in Greece. Vaccine. 1998; 16 (Suppl):S45‐7
Papageorgiou V, Van Damme P (2008), "Hepatitis A and B and
Immunization Programmes in Greece", Viral Hepatitis, vol.16, no1,
April 2008, pp.21
INFORMACIJE NA SPLETU:
http://www.euvac.net/graphics/euvac/vaccination/greece.html
40
HBV NACIONALNI PROGRAM IMUNIZACIJE je bil izbran kot najbolj učinkovita aktivnost za
preprečevanje HBV, ker: 1) pokritje: dejavnosti se oblikujejo in izvajajo na nacionalni ravni. Ciljno
skupino obravnava neposredno in posredno, saj se izvaja pri vseh novorojenčkih in nosečnicah ter s
tem preprečujejo prenos HBV na vse starostne skupine, 2) dejavnosti, so zasnovali v HCDCP, ki
predstavlja nacionalni sistem poročanja za SPO v Grčiji (politike, ki jih izvajajo HCDCP so v skladu z
nacionalno zdravstveno politiko ministrstva za zdravje in socialno skrbstvo), 3) pobuda je zasnovana
na podlagi dolgoročnega epidemiološkega nadzora HBV širjenja v Grčiji, 4) rezultati so objavljeni in
posredovani splošni javnosti in zainteresiranim skupinam (letno poročilo, objava epidemioloških
podatkov, objavljanje člankov v časopisih), 5) učinkovitost pobude se je pokazala najprej z dejstvom,
da se je po kratkem obdobju izvajanja pilotskega cepljenje programa (1982 ) kampanja uradno začela
leta 1993 in od takrat, je del nacionalne strategije za zdravje. Poleg tega se je od začetka izvajanja
pobude število primerov HBV precej zmanjšalo.
IME PROJEKTA
GLAVNI PARTNER
Ministrstvo za zdravje in Družbena solidarnost, Grški center za nadzor
bolezni in preventivo (HCDCP), Grški nacionalni odbor za imunizacijo
(NBI), ki ga večinoma tvorijo pediatri in predstavniki ministrstva za
zdravje.
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG
Št. klikov na spletni strani
aktivnosti Ni podatka
Nivo: nacionalni, regionalni,
lokalni Nacionalni
VKLJUČENOST MLADIH
Ali so mladi bili vključeni pri
oblikovanju pobude? Ne
Ali so mladi bili vključeni pri
izvajanju pobude? Ne
Št. mladih, vključenih pri
oblikovanju pobude 0
Št. mladih, vključenih v izvajanje
pobude 0
Ali obstajajo notranji postopki,
ki zagotavljajo sodelovanje
mladih pri vodenju
Ne
TRAJNOST AKTIVNOSTI Trajanje (št. mesecev)
Pilotska izvedba med 1982 do
1992. Leta 1993, je grška vlada
objavila namen integrirati cepljenje
za HBV v nacionalni program
imunizacije. Cepljenje proti
41
hepatitisu B za novorojenčke je
postalo obvezno od 1/1/1998
(zakon 4543/10‐9‐97)
Št. ponovitev aktivnosti
Program cepljenja priporoča
cepljenje za HBV pri starosti 2, 4 in
pri 6‐18 mesecih. Odmerek takoj
ob rojstvu se daje le novorojencem
mater, ki so HBsAg‐pozitivne in mu
sledita še dva odmerka pri 1‐2 in 6‐
18 mesecih.
KOMUNIKACIJSKI KANALI Št. različnih komunikacijskih
kanalov
6
Informativne brošure v bolnicah,
zdr. domovih, obveščanja po šolah,
informativni dnevi v bolnicah in zdr.
domovih; članki v časopisih,
preventivne kampanje; spletna
stran HCDCP
STROŠKOVNA
UČINKOVITOST
Vrednost Ni podatka
Št. doseženih mladih
V 2008 je bilo 118.502 rojstev.
Cepljenje proti hepatitisu B za
novorojenčke je postalo obvezno
od 1/1/1998 (zakon 4543/10‐9‐97)
Št. odkritih okužb v času trajanja
programa
Ni podatka.
Po zadnjih podatkih je bilo v 2008
prijavljenih 31 primerov okužbe s
HBV.
EVALVACIJA
Št. intervjuvanih oseb 0
Št. razdeljenih vprašalnikov 0
Ali je bil uporabljen vprašalnik
pred in po aktivnosti? Ne
TRANSPARENTNOST
Dostopnost rezultatov
intervencije deležnikom
Da, preko epidemioloških
podatkov; nacionalnih potekajočih
HBV kohortnih študijah; nacionalne
študije obsega cepljenja; letna
poročila.
Dostopnost rezultatov
intervencije javnosti
Da, preko letnih poročil; objav
epidemioloških podatkov; člankov v
časopisih
o okužbah z HBV in HCV.
42
UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV
TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI
Nosilec/glavni partner NVO PRASKIS in NVO KENTRO ZOIS pod pokroviteljstvom Grškega
centra za nadzor bolezni in preventivo (HCDCP) in ministrstva za zdravje
in socialno skrbstvo
Ime projekta “DAN AIDSA 2010” Informativni dan o HIV/aidsu
Cilji Kampanja je edicija za leto 2010, ki vsako leto organizira "Informativni
dan o HIV/aidsu". Njen namen je ozaveščanje javnosti o virusu HIV/aidsu
in njegovem preprečevanju, obveščanje o virusu HIV, da bi tistim, ki želijo
omogočili hitro testiranje.
Kratek opis Kiosk je bil postavljen na lokacijah, kjer je velik pretok javnosti in še
posebej mladih, kot so trgi in postaje metroja. Osebje v kiosku je bilo
usposobljeno za obveščanje ljudi o HIV/aidsu, to je o načinih prenosa in
preprečevanja, ter o tem, kako uporabljati kondome. Delili so brošure,
letake in informativne zloženke, mimoidočim je bil na voljo tudi
strokovnjak za pojasnila in dodatne informacije.
Poleg tega sta z glavnim sporočilom "preprečevanje ‐ zaščita ‐ testiranje"
nevladni organizaciji PRAKSIS in Kentro ZOIS pozvali ljudi, da se udeležijo
novinarske konference, ki je potekala 1. decembra v knjigarni Ianos
(Atene). Glavne točke razprave na konferenci so bile: pionirska kampanja
nevladne organizacije in program dogodkov, trenutno stanje HIV okužb v
Grčiji, pravica splošne javnosti do "osveščenost ‐ preprečevanje ‐
testiranje" in pravica ljudi s HIV ali aidsom prejemati terapijo (ART), do
ohranitve svoje zaposlitve, s posebnim poudarkom na družbeni
stigmatizaciji, finančna analiza prispevka in sodelovanja aktivnih
državljanov pri izvajanju te kampanje.
Poleg tega je kampanja vključevala tudi družabne dogodke: predstavitev
"brezplačnih objemov" ali tim. „free hugs“na trgu Corai z grškimi
zvezdniki kot so "Generation of 592€" iz Mega Channel, igralci, športniki,
itd., „parada na ulicah Aten" z distribucijo brošur in kondomov.
Komentar Sporočilo kampanje in njene dejavnosti je pozdravila in sprejela zlasti
mladina, ki je pokazala zanimanje za tveganja za okužbo s HIV. Ta vrsta
kampanje poteka dvakrat na leto pod imenom "Dan aidsa" in aktivnosti
potekajo po vsej Grčiji.
DODATNE
INFORMACIJE
INFORMACIJE NA SPLETU:
http://www.keel.org.gr IN http://www.praksis.gr
FOTOGRAFIJE OBJEMOV “FREE HUGS” IN PARADNIH DOGODKOV:
“DAN A
prepreče
nagovarj
mladih
2.metod
koncerti,
mlade; ja
objemi")
sporočil
rezultato
zagotovi
širši javn
na spletn
kampanj
IDSA 2010”
evanje virusa
jajo neposre
prostovoljce
da predlaga i
, razdeljevan
avljanje v živ
); 3.kampanj
ali prepove
ov kampanj i
li posredova
nost in intere
ni strani HCD
ja izvajana ko
GRAFIČ
ŽIVLJE
DOSTO
http:/
http:/
http:/
http:/
Obve
http:/
Informativn
a HIV, ker: 1
edno ciljno sk
ev, medtem
zvedbo inter
nje kondomo
vo radijskih p
ja uporablja
edi; 4. aktivn
in v skladu s
anje nevladn
esnim skupin
DCP in nevlad
ontinuirano
ČNA PODOBA
NJE”
OP DO TV SPOTO
//www.youtu
//www.youtu
//www.youtu
//www.youtu
stilo medijem
//www.praks
ni dan o HIV
1. pokritost:
kupino H‐CU
m ko je bi
raktivnih dej
ov, tekmovan
postaj; tiskov
"jezik mladih
nosti je oblik
smernicami
nih organizac
nam (Sporoč
dnih organiza
od leta 2003
43
A “PREPREČEV
OV
ube.com/wa
ube.com/wa
ube.com/wa
ube.com/wa
m:
sis.gr/defaul
V/aidsu je b
dejavnosti
BE (mlade),
ilo dosežen
avnosti, prit
nje "Avkcija
vna konferen
h" brez tabuj
kovala ekipa
i grškega min
cij in družbe
čilo za javno
acij); 6.Učink
3.
VANJE, ZAŠČITA
atch?v=5iiR2s
atch?v=W5cg
atch?v=kx8al
atch?v=‐LvmL
t.asp?pid=16
bil izbran kot
se oblikujejo
pri izvedbi p
no veliko š
tegniti mlade
za ljubezen"
ca v knjigarn
jev in stereo
a zdravstven
nistrstva za z
e; 5.rezultati
ost, televizijs
kovitost je bi
A, TESTIRANJE
sKOpQY
g2_uYcZY
iX8pGo
LDHwxxs (z iz
6&la=1&did=
t najbolj uči
o in izvajajo
projekta je so
tevilo mlad
e (multimedi
s Shakiro, k
ni, parada in
otipnih preds
ih delavcev
zdravje in soc
so bili objav
ki oglasi, pla
la dokazana
E: NAŠ “MO
zjavami Shak
=110
nkovita kam
na naciona
odelovalo ve
dih med ka
ia, mladinski
kiosk na zbir
predstavitev
stav, niti zast
na podlagi
cialno skrbst
vljeni in pos
akati, brošur
z dejstvom,
TTO” ZA
kire)
mpanja za
alni ravni,
č kot 170
ampanjo;
i festivali,
rališčih za
v "zastonj
rašujočih
preteklih
tvo, da bi
sredovani
e, novice
da je bila
44
IME PROJEKTA “DAN AIDSA 2010” Informativni dan o HIV/aidsu
GLAVNI PARTNER
NVO PRASKIS in NVO KENTRO ZOIS pod pokroviteljstvom
Grškega centra za nadzor bolezni in preventivo (HCDCP) in
ministrstva za zdravje in socialno skrbstvo.
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG
Št. klikov na spletni strani
aktivnosti Ni podatka
Nivo: nacionalni,
regionalni, lokalni Nacionalni
VKLJUČENOST MLADIH
Ali so mladi bili vključeni pri
oblikovanju pobude? Ne
Ali so mladi bili vključeni pri
izvajanju pobude?
Da
(mladi med 15‐35 letom)
Št. mladih, vključenih pri
oblikovanju pobude 0
Št. mladih, vključenih v
izvajanje pobude Več kot 170
Ali obstajajo notranji
postopki, ki zagotavljajo
sodelovanje mladih pri
vodenju
Ne
TRAJNOST AKTIVNOSTI
Trajanje (št. mesecev)
2‐4 dni
(vsako leto od 2003 naprej s
kampanjo ki traja manj kot
teden dni in za svetovni dan
aidsa)
Št. ponovitev aktivnosti 8 edicij do leta 2010
( od leta 2003)
KOMUNIKACIJSKI KANALI Št. različnih
komunikacijskih kanalov
10
(objava za medije; TV spoti;
posterji; brošure;
novičnik na spletni strani HCDCP
in NVO;
radijske oddaje v živo;
tiskovna konferenca v knjigarni;
parada in akcija zastonj objemov
"free hugs";
45
kiosk na pomembnih lokacijah)
STROŠKOVNA UČINKOVITOST
Vrednost Ni podatka
Št. doseženih mladih Ni podatka
Št. odkritih okužb v času
trajanja programa
Ni podatka
(testiranje ni bilo ena od
aktivnosti)
EVALVACIJA
Št. intervjuvanih oseb 0
Št. razdeljenih vprašalnikov 0
Ali je bil uporabljen
vprašalnik pred in po
aktivnosti?
Ne
TRANSPARENTNOST
Dostopnost rezultatov
intervencije deležnikom
Da, preko objave za medije (vklj.
objave v časopisih in na
zdravstvenih spletnih straneh) in
letna poročila.
Dostopnost rezultatov
intervencije javnosti
Da, preko objavljenih člankov v
časopisih in na spletu, novičnik
na spletni strani NVO.
46
47
5. MADŽARSKA
DOSTOP DO CILJNIH STORITEV
Država: MADŽARSKA
Nosilec/glavni partner Anonimno aids združenje (AATSZ)
Ime dejavnosti Anonimno testiranje za HIV/aids
Cilji dejavnosti Namen storitve je zmanjšati aids in druge spolno prenosljive
bolezni med med prebivalstvom, ki jim ponujajo možnost
anonimnega testiranja za te nalezljive bolezni.
Kratek opis Na sedežu AASTZ v Budimpešti so vsakemu, ki želi test na voljo
zdravniki, ne glede na spol, narodnost, spolno usmerjenost ali
uporabo drog. Strokovno osebje ponuja odgovore na vse vrste
vprašanj o spolno prenosljivih bolezni in zagotavlja HIV presejalne
teste, ne da bi se bolnik moral identificirati z imenom ali kakršnimi
koli osebnimi podatki. Poleg tega je od leta 2000 center opremljen
za testiranje za hepatitis in sifilis.
Dvojna varnost zagotavlja anonimnost bolnikov: AATSZ uporablja
besedno kodo namesto pacientovega imena in osebno bar kodo,
tako da se ne more zgoditi, da bi prišlo do zamenjave podatkov z
drugimi pacienti.
Storitev testiranja je strukturirana na naslednji način:
Svetovanje pred testiranjem: prvo srečanje z namenom, da se
oceni izpostavljenost HIV in identifikacija pacientovega
morebitnega tveganega vedenja.
Testiranje: potrebno je soglasje pacienta, odvzem krvi se opravi s
priborom za enkratno uporabo. Krvne vzorce testirajo strokovnjaki
v posebnih laboratorijih z visoko kakovostjo in sodobno opremo in
reagenti. Vzorec se shrani v vakuumske tube za enkratno uporabo,
ki so označene z edinstveno črtno kodo. Vsi podatki so dostopni le
z geslom.
Svetovanje po testiranju: pacient/ka lahko izve njegove/njene
rezultate testa le na drugem osebnem srečanju s svetovalcem iz
oči v oči. Če je rezultat negativen, svetovalec obvesti pacienta na
kaj morajo paziti, da bi ohranil svoj negativni status. Če je rezultat
pozitiven, se izvede potrditveni test in opravijo dodatne preiskave
za preverjanje pozitivnosti in preprečitev lažnega pozitivnega
rezultata. Te postopke, kot tudi protiretrovirusno zdravljenje
48
izvaja izključno samo posebna bolnišnica Szent László v
Budimpešti. V tem primeru se bo moral pacient odpovedati
anonimnosti, z namenom da bi prejel terapijo. Kakorkoli že, bodo
zdravniki in medicinske sestre ohranili bolnikovo zasebnost.
Komentar Od odprtja centra leta 1985 je bilo pri testiranju odkritih z okužbo
HIV 1340 moških, 223 žensk in 208 neznanih ljudi s HIV.
Dolgo časa je bil AATSZ edini center v državi, ki je zagotovljal
anonimne teste za HIV/aids. Danes se je možno testirati tudi ob
določenih priložnostih, kot so Svetovni dan aidsa, Valentinovo in
"Sziget Festival". Bolnikova zasebnost se dandanes spoštuje skoraj
v vsaki javno zdravstveni ustanov.
DODATNE INFORMACIJE VEČ INFORMACIJ NA SPLETNI STRANI AASTZ:
http://www.anonimaids.hu/englhlp.htm
NI PODATKOV GLEDE NA KRITERIJE H‐CUBE ZA IZBOR NAJBOLJŠIH PRAKS
UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV
TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI
Država: MADŽARSKA
Nosilec/glavni partner Nacionalna komisija za aids, Civilni aids forum, različne NVO, ki se
ukvarjajo z MSM MSM, Rdeči križ
Ime projekta Preventivni in informativni program za SPO
Cilji Namen programa je preprečevanje novih okužb z virusom HIV prek: 1)
pregledov morebitnih okuženih ljudi in jim istočasno ponuditi informacije
in svetovanje; 2) organiziranje dejavnosti ozaveščanja, ki obravnavajo
MSM in mlade.
Kratek opis Program je sestavljen iz več ukrepov, ki jih izvajajo različni vključeni
akterji:
1. anonimni presejalni testi za HIV/aids v skladu z mednarodnimi
standardi in metodologijo. Storitev, ki jih ponuja Anonimno združenje za
aids (AATSZ) je opisano v rubriki storitev.
2. Dejavnosti ozaveščanja, ki so namenjene MSM. Nevladne
organizacije, specializirane za delo s to skupino ciljnih populacij izvajajo
aktivnosti ozaveščanja, razdeljevanja brezplačnih kondomov in letake z
informacijami o SPO.
3. Dejavnosti ozaveščanja, ki so namenjene mladim. Vrstniške
izobraževalne delavnice so organizirane vsako leto na več šolah za
Valentinovo. Poleg tega mladi, ki sodelujejo v programu Rdečega križa za
vrstnike pomagajo pri organizaciji različnih dogodkov za seznanjanje
49
mladih o SPO in z distribucijo informativnega gradiva. Leta 2010 je
Rdeči križ organiziral "Tekmovanje o preprečevanju HIV/aidsa" v
sodelovanju z MTV Madžarske in na spletu MTV programa “Staying
alive” (ostati živ). Tekmovanje je bilo na nacionalni ravni, najprej na
spletu in nato na osebnem sestanku v Budimpešti. Mladi so bili
poklicani, da tekmujejo s svojim znanjem o spolno prenosljivih
boleznih.
Še en velik uspeh delovanja med mladimi je bil "Sziget Festival 2010" na
katerem so nevladne organizacije, ki sodelujejo v programu: delile
informativno gradivo, organizirale okrogle mize o spolno prenosljivih
boleznih, ponudile prostovoljno testiranje.
Komentar Program je bil zasnovan tako, da bi dosegel čimveč mladih. Za dosego
tega cilja je bil program sestavljen iz različnih vrst aktivnosti, ki jih izvajajo
različni akterji s posebnim strokovnim znanjem.
DODATNE
INFORMACIJE
INFORMACIJE O TEKMOVANJU O PREPREČEVANJU HIV/AIDSA:
http://www.mivk.hu/component/content/article/47‐hivaids‐prevencio‐
/151‐viii‐hivaids‐prevencios‐verseny‐2010‐.html
POVEZAVA NA MTV PROGRAM “STAYING ALIVE”:
http://www.mtv.co.hu/stayingalive/
INFORMACIJE O SZIGET FESTIVALU 2010:
http://szigetfesztival.blog.hu/2010/07/16/helyszin_magic_mirror
UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV
TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI
Nosilec/glavni partner Szülészeti‐Nőgyógyászati Prevenciós Tudományos Társaság (SzNPTT) in
združenje za obstetriko in ginekologijo ‐ Hungarian Preventive Scientific
Society of Obstetrics and Gynaecology (HPSSOG)
Ime projekta Program A‐HA!
Cilji Program A‐HA! nagovarja mlade med 13 in 18 letom. Njegov splošni cilj je
dvigniti zavest o zdravem spolnem življenju in načrtovanju družine. Še
posebej je namen programa zmanjšati širjenje SPO med najstniki in
število splavov v starostni skupini mlajši od 18 let.
Kratek opis “A‐HA!” je kompleksna kombinacija različnih vrst dejavnosti, da bi
zagotovili doseganje ciljev programa.
A‐HA vključuje naslednje ukrepe:
Postavitev in upravljanje spletne strani (www.a‐ha.hu)
Spletna stran je bila postavljena z namenom vzpostaviti neposreden stik z
mladimi in jim zagotoviti podrobnejše informacije v zvezi s spolnim
50
življenjem in spolno prenosljivimi boleznimi. Glavni rubrike so:
"Najstniški" Vade mecum ","Vprašaj spletnega zdravnika", "Teen
skrivnost" in "Kviz A‐HA!". "Vprašaj spletnega zdravnika" je še posebej
pomembna rubrika, saj ponuja možnost, da mladi postavljajo
strokovnjakom neposredna vprašanja (v programu sodeluje porodničar in
ginekolog) na anonimen način. Odgovori so poslani po e‐pošti. Najbolj
uporabna in izobraževalna vprašanja in odgovori so objavljeni tudi na
spletni strani.
Šolski seminarji o spolnem in mentalno‐higienskem izobraževanju
Seminarji potekajo dvakrat letno (septembra in februarja) v osnovnih in
srednjih šolah v državi in dosegajo povprečno 3,300 učencev/dijakov na
leto. S temi izobraževalnimi aktivnostmi zdravstveni strokovnjaki
posredujejo informacije kako preprečiti spolno prenosljive bolezni in kako
prepoznati simptome. Poseben poudarek je na HIV in okužbah s HPV.
Poleg tega nudijo informacije o načrtovanju družine, da bi preprečili
prekinitve nosečnosti. "študentski paketi", ki so razdeljeni vsebujejo
posebne navedbe o spolni in mentalni‐higieni. Strokovnjaki, ki izvajajo
seminarje so ginekologi, medicinske sestre ali študenti medicine.
Seminarji so na voljo vsem šolam, ki jih potrebujejo.
Kviz “A‐HA!”
Kviz A‐HA! je bil zasnovan za spodbujanje aktivnega sodelovanja mladih v
programu in je morda najbolj zanimiva aktivnost. Kvizu A‐HA! se lahko
pridružijo z registracijo na spletni strani. Kvizova vprašanja se postavljajo
na spletni strani in prek mobilnih komunikacijskih naprav. Teme, ki so
večinoma povezane z ljubeznijo, seksom, preprečevanjem spolno
prenosljivih bolezni in partnerskim odnosom. Nova vprašanja so na voljo
vsakih 4‐5 tednov po zaslugi prostovoljnega sodelovanja strokovnjakov.
Igra traja 9 mesecev (študijsko leto) in točke se lahko zbirajo z reševanjem
različnih nalog. Zbrane točke lahko nato zamenjajo za izbor vrste daril.
Komentar Do sedaj je program dosegel pomembne rezultate:
v letu 2010 je spletna stran registrirala 96,134 obiskov in 2,090
postavljenih vprašanj in odgovorov v rubriki "Vprašajte spletnega
zdravnika";
Od uvedbe programa A‐HA! in zahvaljujoč izobraževanju skozi
šolske seminarje se je število splavov, v starostni skupini pod 19
leti, zmanjšala za skoraj 20%;
v času 8 šolskih let je bilo izvedenih 16,500 seminarjev v 1,860
šolah in so dosegli skupno 800,000 učencev in dijakov osnovnih in
srednjih šol (številke za leto 2010 so: 750 šol, 125,511 dijakov in
4,087 seminarjev);
Samo v letu 2010, je v "kviz A‐HA" sodelovalo 2,100 igralcev.
DODATNE
INFORMACIJE
INFORMACIJE NA SPLETNI STRANI:
http://www.a‐ha.hu/
NI PODATKOV GLEDE NA KRITERIJE H‐CUBE ZA IZBOR NAJBOLJŠIH PRAKS
51
6. ITALIJA
DOSTOP DO CILJNIH STORITEV
Država: ITALIJA
Nosilec/glavni partner Bolnišnica “Amedeo di Savoia” ‐ Torino
Ime dejavnosti “Centro Malattie Sessualmente Trasmesse” (center za spolno
prenosljive bolezni)
Cilji dejavnosti Svetovanje pred in po testu, testiranje za SPO in zdravljenje SPO.
Kratek opis Center nudi pomoč in svetovanje pred in po testiranju. Testiranje je
brezplačno, brez potrebne rezervacije in ga je mogoče storiti v
anonimnosti, če pacient to zahteva. Testiranje in zdravljenje so hitro
na voljo, da bi preprečili nadaljnje širjenje okužbe.
Center ponuja tudi pregled s Pap brisom in cepljenje proti hepatitisu
B. Mediator vsako jutro ponuja o preprečevanju spolno prenosljivih
bolezni. Ekipa ima visoko specializirane zdravnike, ki so se
izobraževali o SPO v tujini in delali v mednarodnem okolju, ena
ginekologinja, ki opravlja preglede povezane s spolno prenosljivimi
okužbami in en dermatolog.
Komentar Za nudenje ustrezne pomoč in reševanje problemov s tujci ima
podporo dveh kulturnih mediatorjev, eno za vzhodno Evropo in eno
za severno Afriko. Dopolnilne dejavnosti centra so sanitarna vzgoja v
šolah, usposabljanje medicinskega osebja o spolno prenosljivih
boleznih in HIV in usposabljanja za kulturne mediatorje in vrstniške
trenerje.
DODATNE INFORMACIJE Spletna stran:
http://www.asl3.to.it/ospedali/as/asmst.asp
http://www.perlasalutesessuale.it
CENTER ZA SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI je bil izbran kot najbolj učinkovita storitev med tistimi, ki
so na voljo v Italiji, ker: 1) zagotavlja popolno pomoč bolnikom, ki ponuja možnost testiranja za vse
spolno prenosljive bolezni (brezplačno, anonimno in prostovoljno), ponuja svetovanje (pred in po
testu) in možnost zdravljenja, 2) je center, ki je specializiran izključno za spolno prenosljive bolezni in
sorodne zdravstvene zaplete (kot je rak materničnega vratu), 3) pomoč nudi visoko specializirano
medicinsko osebje, 4) je namenjena splošni javnosti, posebno pozornost namenja skupinam, ki so bolj
ogrožene, kot so priseljenci, zahvaljujoč sodelovanju dveh kulturnih posrednikov; 5) medicinsko
osebje in kulturni mediatorji se periodično usposabljajo, 6) njihovo učinkovitost dokazuje kontinuiteta
nudenih storitev (od leta 1997), 7) skozi leta njihovih dejavnostih je center dosegel veliko število
bolnikov (skoraj 1,600 na leto).
52
IME PROJEKTA “Centro Malattie Sessualmente Trasmesse” (Center za spolno prenosljive
bolezni)
GLAVNI PARTNER “Amedeo di Savoia” bolnišnica ‐ Torino
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG STORITEV
Št. oseb doseženih z
aktivnostmi na terenu
1.600
(približno na leto)
Št. centrov za PST v državi 1
Št. testiranih oseb v centrih
za PST 1.332 (v 2009)
Št. oseb, ki so prišle po
rezultate testa 942 (v 2009)
Vključenost NVO pri
zagotavljanju PST Ne
Ali je na voljo testiranje na
HIV? Da
Ali obstaja HBV testiranje? Da
Ali obstaja HCV testiranje? Da
% žensk in moških
39% žensk
61% moških
(v 2009)
Št. oseb s pozitivnim
rezultatom na HIV, HBV,
HCV
HIV ‐ 18 oseb
(v 2009)
Št. centrov za PST glede na
število prebivalcev v regiji/
področju
1 center za PST
na 2.299.103 prebivalcev
POSTOPKI
Ali obstaja svetovanje pred
in po testiranju?
Da
Ali obstaja ustrezna
koordinacija postopka
napotitve?
Da
Ali obstajajo postopki, ki
zagotavljajo anonimnost?
Da
Kako pogosto na leto se
usposablja osebje, ki dela v
ustanovi?
1 sestanek tima na mesec
1 izobraževanje na leto
53
ENAK DOSTOP
GLEDE NA SPOL IN
PRIPADNOST
MARGINALIZIRANIM
SKUPINAM
Št. obstoječih programov za
marginalizirane skupine 1 (migranti)
Št. sodelujočih
kulturnih/zdravstvenih
mediatorjev
2 kulturna mediatorja
Št. vključenih NVO pri
zagotavljanju informacij 0
UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV
TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI
Država: ITALIJA
Nosilec/glavni partner AISF (Italijansko združenje za raziskave jeter), SIGE (Italijansko društvo
za gastroenterologijo), SIMG (Italijansko društvo za splošno medicino),
SIMIT (Italijansko društvo za infekcijske in tropske bolezni), s finančno
podporo Bristol‐Myers Squibb.
Ime projekta “Epatite B: il tour” (Hepatitis B: turneja)
Cilji Spodbujanje pacientovih informativnih potreb; seznanjanje splošne
javnosti o napredku raziskav o zdravljenju HBV, izboljšati dialog med
zdravnikom in bolnikom; širiti ozaveščenost državljanov o pomenu
preventive HBV in pravilnem zdravljenju. Kampanje je namenjena
splošni javnosti, doseganju HBV pozitivnih oseb, ki niso na zdravljenju
in medijem.
Kratek opis Kampanja je trajala dva meseca in je bila izvedena na potujoč način: 2
kombija sta potovala po celi državi od juga proti severu (26 mest in 10
regij), ostala po 2 do 7 dni v vsakem mestu in bila odprta za javnost 10
ur na dan. Pri vsakem postanku so usposobljene hostese delile
informativno gradivo namenjeno splošni javnosti in na voljo je bil
zdravnik za svetovanje in specifične informacije o hepatitisu B. Kombi
je vsak dan zamenjal lokacijo, tudi znotraj istega mesta, da bi tako
zagotovili širok dostop različnih segmentov javnosti. Izbirali so manj
turistične kraje, osrednje trge, kjer so se dogodkov udeležili predvsem
lokalni prebivalci in priseljenci.
Komentar Glede na splošno sodelovanje javnosti v ediciji 2009, moramo
poudariti: da je 18,000 ljudi želelo informacije o kampanji, 50,000 ljudi
je želelo informativno gradivo o hepatitisu B; 4,300 ljudi se je udeležilo
osebnega specializiranega svetovanja. Testiranja niso izvajali. Kadar je
zdravnik menil, da bi bilo primerno izvesti testiranje, je pacienta
DODAT
TNE INFORM
na
do
da
MACIJE INF
ht
SLI
PO
OB
potil v s
godkov je b
zaradi dejstv
FORMACIJE N
ttp://www.ep
IKA POSLIKA
OTEK:
BJAVE:
54
specializiran
ilo samo 22
va, da je v Ita
NA SPLETU:
patiteb.info/
NEGA KOMB
zdravstveni
% mladih v
aliji cepljenje
/
BIJA:
center. Od
starosti 20‐4
e obvezno od
d vseh udel
40 let, domn
d leta 1991.
ežencev
nevamo,
55
Kampanja HEPATITIS B: TURNEJA je bila izbrana kot najbolj učinkovita kampanja za preprečevanje
HBV in HCV, ker: 1) uporablja inovativen metodološki pristop za splošno javnost (Informativni kombi),
2) zajema velik del nacionalnega ozemlja (26 mest v 10 regijah) , 3) nagovarja splošno javnost in išče
poti do skupin, ki so bolj ogrožene (kombi se je ustavil v krajih, ki jih obiskujejo predvsem mladi in
priseljenci), 4) ponudili so popolno svetovanje (to aktivnost so opravljale specializirane hostese, kot
tudi zdravstveno osebje ‐ 134 zdravnikov), 5) kampanja je pri promociji svojih dejavnosti vključevala
množične medije (TV, radio in časopisi), 6) njeno učinkovitost dokazuje dejstvo, da je bila kampanja
izvedena več kot enkrat (2 izvedbi).
IME PROJEKTA "Epatite B: il tour" (Hepatitis B: turneja)
GLAVNI PARTNER
AISF (Italijansko združenje za raziskave jeter), SIGE (Italijansko društvo za
gastroenterologijo), SIMG (Italijansko društvo za splošno medicino), SIMIT
(Italijansko društvo za infekcijske in tropske bolezni), s finančno podporo
Bristol‐Myers Squibb.
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG
Št. klikov na spletni strani
aktivnosti
Ni podatka.
Kampanja nima spletne strani,
(informacije so bile na partnerski spletni
strani).
Nivo: nacionalni, regionalni,
lokalni
Nacionalni (26 mest v 2010 in 24 v
2009)
VKLJUČENOST
MLADIH
Ali so mladi bili vključeni pri
oblikovanju pobude? Ne
Ali so mladi bili vključeni pri
izvajanju pobude? Ne
Št. mladih, vključenih pri
oblikovanju pobude 0
Št. mladih, vključenih v izvajanje
pobude 0
Ali obstajajo notranji postopki,
ki zagotavljajo sodelovanje
mladih pri vodenju
Ne
TRAJNOST Trajanje (št. mesecev) 2 (v 2010)
56
AKTIVNOSTI Št. ponovitev aktivnosti
Druga edicija v 2010
(prva v 2009)
KOMUNIKACIJSKI
KANALI
Št. različnih komunikacijskih
kanalov
5 (info točka v 26 mestih po Italiji v
kombiju, ki je potoval po državi, TV spot,
radio spot, objava za medije v
nacionalnih in lokalnih časopisih,
partnerjeva spletna stran)
STROŠKOVNA
UČINKOVITOST
Vrednost 440.000,00 €
Št. doseženih mladih 16.000
(približno v 2009)
Št. odkritih okužb v času trajanja
programa Ni podatka
EVALVACIJA
Št. intervjuvanih oseb 2.000
Št. razdeljenih vprašalnikov 2.500
Ali je bil uporabljen vprašalnik
pred in po aktivnosti? Ne – samo po aktivnosti
TRANSPARENTNOST
Dostopnost rezultatov
intervencije deležnikom Ne
Dostopnost rezultatov
intervencije javnosti Da – publikacija objav za medije
UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV
TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI
Nosilec/glavni partner ANLAIDS Lombardija
Ime projekta “Progetto Scuola” (Projekt šola)
Cilji Cilj projekta je ponuditi izobraževalne programe o znanstvenih in
psiholoških vidikih preprečevanja HIV in tveganega vedenja. Projekt je
namenjen študentom iz nižjih in višjih srednjih šolah v deželi
Lombardija.
57
Kratek opis Od leta 1994 je projekt s programom intervencij prilagojen potrebam
ciljne skupine in interesom dežele Lombardije. Vsebuje srečanja po
šolah, ki jih izvajajo specialisti za nalezljive bolezni, ki so usposobljeni
in se še posebej prilagodijo čustveni in kulturni podstati študentov.
Didaktične metode so opredeljene glede na starost študentov in so:
igranje vlog in rekreacijske dejavnosti v nižji razredih srednjih šol;
informativni letaki v višjih razredih srednjih šol. Če dijaki pokažejo še
posebno zanimanje na prvem srečanju, bo sledilo drugo, bolj
specifično, o intimnih in socialnih temah.
Komentar Kampanja vključuje nacionalni pilotni projekt za študente Turističnih
inštitutov s konferencami o spolno prenosljivih boleznih in tropskih
boleznih. Poleg tega nudi obnovitvene tečaje za učitelje, tečaje za
„vodje mnenja“ angl. „opinion leaders“, ki je namenjeno mladim, ki so
zainteresirani za strokovno izobraževanje o HIV in srečanja s starši o
vsebini Projekta šola.
Dejavnosti in njihovi rezultati se spremljajo z ekipo pedagoških
raziskovalcev, ki analizira tudi programe ministrstva za boljše
prepoznavanje izobraževalnih pomanjkljivosti in potreb. Vsi rezultati so
objavljeni v periodičnem glasilu.
DODATNE INFORMACIJE INFORMACIJE NA SPLETU: www.anlaids.org
PROJEKT ŠOLA je bil izbran kot najbolj učinkovita kampanja za preprečevanje virusa HIV, ker: 1), ker
uporablja prilagojene metodološke pristope za ciljno skupino (igre, letaki, sleng), 2) ciljno skupino
oravnava neposredno (srečanja s študenti) in posredno (prek učiteljev in staršev), 3) vključuje
usposabljanje vrstniških trenerjev, 4) dejavnosti so oblikovane na podlagi izkušenj pedagoške ekipe in
rezultatov preteklih kampanj in v skladu s smernicami italijanskega ministrstva za šolstvo, z namenom,
da bi zagotovili dopolnjevanje med javnim in zasebnim, 5) rezultati so objavljeni in namenjeni širši
javnosti ter zainteresiranim deležnikom (periodično glasilo), 6) učinkovitost projekta je bila potrjena z
dejstvom, da se kampanja izvaja nepretrgoma vse od leta 1994 (16 izvedb).
IME PROJEKTA "Progetto Scuola" (Projekt šola)
GLAVNI PARTNER ANLAIDS Lombardija
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG
Št. klikov na spletni strani aktivnosti 8.000 (približno)
Nivo: nacionalni, regionalni, lokalni Regionalni (Lombardija)
VKLJUČENOST MLADIH Ali so mladi bili vključeni pri
oblikovanju pobude?
Da
58
Ali so mladi bili vključeni pri
izvajanju pobude?
Da
Št. mladih, vključenih pri
oblikovanju pobude 20
Št. mladih, vključenih v izvajanje
pobude 110
Ali obstajajo notranji postopki, ki
zagotavljajo sodelovanje mladih pri
vodenju
Da, dodelitev dejavnosti
šolam in vodenje
skupinskega dela.
TRAJNOST AKTIVNOSTI
Trajanje (št. mesecev) 9 mesecev (vsako leto)
Št. ponovitev aktivnosti 16 edicij
(od 1994)
KOMUNIKACIJSKI KANALI Št. različnih komunikacijskih
kanalov
3 (konference, šolski bilteni,
splet).
STROŠKOVNA
UČINKOVITOST
Vrednost 65.000,00 €
Št. doseženih mladih 5.200
Št. odkritih okužb v času trajanja
programa
Ni podatka
‐ brez testiranja
EVALVACIJA
Št. intervjuvanih oseb 980
Št. razdeljenih vprašalnikov
1.960
(980 pred & 980 po
intervenciji)
Ali je bil uporabljen vprašalnik pred
in po aktivnosti?
Da
TRANSPARENTNOST
Dostopnost rezultatov intervencije
deležnikom
Da (preko
periodičnega novičnika)
Dostopnost rezultatov intervencije
javnosti
Da (preko
periodičnega novičnika)
59
7. LITVA
DOSTOP DO CILJNIH STORITEV
Država: LITVA
Nosilec/glavni partner Litvijski center za aids
(v okviru centra za prenosljive bolezni in aids
od 1 oktobra 2009)
Ime dejavnosti DEMETRA
Cilji dejavnosti Cilj centra je zagotoviti oskrbo in zdravstveno podporo za ciljno skupino
spolnih delavk in delavcev, da bi zmanjšali razširjenost virusa HIV,
virusnega hepatitisa in drugih spolno prenosljivih bolezni, med njimi in
med splošno populacijo.
Kratek opis Center dela z ženskami, ki nudijo spolne storitve in z drugimi
marginalnimi skupinami v družbi, ki so težko dosegljive s programi za
zmanjšanje škode, preprečevanje bolezni, izobraževanja o higieni in
programi psihološke pomoči.
Storitve se izvajajo v prostorih za zdravje žensk v litovskem centru za
aids, 5 dni na teden, od 8.00 do 16.00 ure.
Storitve so brezplačne, niso potrebne rezervacije in brez recepta.
Zagotovljene je maksimalna zasebnost in zagotovljena je anonimnost, če
jo zahteva pacient.
Osebje centra je sestavljeno iz 2 zdravnikov, 1 psihologa in 1 socialnega
delavca. V centru opravljajo preglede za HIV in SPO, zagotavljajo
zdravljenje bolezni in svetovanja. Spodbujajo vedenjske spremembe te
ranljive skupine in zagotavljajo informacije o posledicah okužbe z
virusom HIV/aidsom, SPO in seznanjajo s preventivnimi metoda za
zaščito pred temi boleznimi.
Poleg tega so na voljo še: posvetovanja o zdravstvenih in socialnih
vprašanj, z namenom obvarovanja ranljivih osebe pred spolno
prenosljivimi boleznimi, zgodnja diagnoza in zdravljenje bolezni,
nudenje informacij o obstoječih socialnih, pravnih in vladnih institucijah;
posvetovanja o psihosocialnih vprašanjih, kontracepciji, načrtovanju
družine, zdravega načina življenja in drugih vprašanjih, dobrodelno
nudijo: hrano, oblačila, tuš in itd.
Pri doseganju svojih ciljev DEMETRA organizira različna usposabljanja,
seminarje, pripravlja, objavlja in distribuira informativna gradiva. Delavci
in prostovoljci pogosto delajo na terenu ‐ na ulici, neposredno
Komen
DODAT
INFORM
DEMETR
zagotavlj
temveč
predstav
Dostop d
opravljan
z uporab
IM
GLAV
OBSEG
ntar
TNE
MACIJE
RA je bil izb
ja vse od sp
tudi psihičn
vnike ranljivi
do marginali
nja zdravstve
bnicami.
E PROJEKTA
VNI PARTNE
KRITERIJ
STORITEV
kom
podp
Litov
post
finan
Tako
spad
Deja
"naj
SPLE
http
FOTO
CEN
bran kot na
plošnega svet
no, socialno
ih in margin
zirane skupin
enih storitev
R Litvijs
INDIK
Št. ose
terenu
Št. cen
unicirajo s c
pore.
vski center z
tal del Centr
ncirana iz dr
o je bil leta 1
da pod Cente
avnosti odd
boljših praks
ETNA STRAN
://demetra.l
OGRAFIJE Z
TRU V 2009:
ajbolj učinko
tovanja do zd
o in pravno
naliziranih sk
ne spolnih d
v in delo na t
ski center za
KATORJI
eb doseženih
u
ntrov za PST
60
ciljno skupin
za aids je b
ra za nalezlj
ržavnega pro
1998 ustanov
er za nalezljiv
delka "DEM
s na svetu" p
:
lt/
Z DOGODKO
:
ovita dejavn
dravljenja. C
pomoč. Po
kupin, ki ne
elavcev, je za
terenu – na u
aids (v okvi
h z aktivnost
v državi
no, ki pogost
bil ustanovlje
jive bolezni
oračuna, in p
vljen litovski
ve bolezni.
METRA", so
programa UN
OV – OBISK
ost v Litvi
Center ne pon
oleg tega D
prejemajo
agotovljena
ulici poteka
DEMETRA
iru centra za
oktobra 200
mi na
to ne prejem
en leta 1989
in aids, ki j
odrejena mi
center za ai
predstavlj
AIDS.
PEVCA (JU
za popolno
nuja samo zd
EMETRA vkl
socialne in
s pomočjo u
s prostovoljc
prenosljive
9)
1
ma nobene s
9. Oktobra
je vladna in
inistrstvu za
ids vse do da
jene v pu
URGIS DIDŽI
st svojih st
dravstvenega
ljučuje v sv
zdravstvene
uporabniku p
ci, ki navežej
bolezni in ai
150 (v 2009)
1
socialne
2009 je
stitucija
zdravje.
anes, ko
ublikaciji
ULIS) V
oritev, ki
a varstva,
voje delo
pomoči.
prijaznega
o pogovr
ds od 1
61
Št. testiranih oseb v centrih za PST 42 (v 2009)
Št. oseb, ki so prišle po rezultate testa 42
Vključenost NVO pri zagotavljanju PST Da
Ali je na voljo testiranje na HIV? Da
Ali obstaja HBV testiranje? Da
Ali obstaja HCV testiranje? Da
% žensk in moških 100% žensk
Št. oseb s pozitivnim rezultatom na HIV,
HBV, HCV
HIV+: 0
HBV+: 7
HCV+: 16
(v 2009)
Št. centrov za PST glede na število
prebivalcev v regiji/ področju
1 center v Vilniusu za
546.733 prebivalcev
POSTOPKI
Ali obstaja svetovanje pred in po
testiranju?
Da
Ali obstaja ustrezna koordinacija postopka
napotitve?
Da
Ali obstajajo postopki, ki zagotavljajo
anonimnost?
Da
Kako pogosto na leto se usposablja
osebje, ki dela v ustanovi? 2 izobraževanja v 2009
ENAK DOSTOP GLEDE
NA SPOL IN
PRIPADNOST
MARGINALIZIRANIM
SKUPINAM
Št. obstoječih programov za
marginalizirane skupine
1 program za spolne delavke
1 program za migrante
Št. sodelujočih kulturnih/zdravstvenih
mediatorjev
1 kulturni in
1 zdravstveni mediator
Št. vključenih NVO pri zagotavljanju
informacij 3
62
UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV
TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI
Država: LITVA
Nosilec/glavni partner Litvijski center za aids
(v okviru centra za prenosljive bolezni in aids
od 1 oktobra 2009)
Ime projekta “Ne moreš vsega oprati”
(angl. “You could not wash everything”)
preventivne razglednice za SPO, namenjene tudi študentom
Cilji Projekt za izboljšanje znanja splošne populacije in predvsem mladih o
načinih prenosa HIV/aidsa s privlačnimi in inovativnimi oblikami
preventivnega delovanja pred HIV/aidsom in spolno prenosljivimi
boleznimi
Kratek opis To kreativna preventivna kampanja je bila opravljena leta 2004 v
sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in znanost in oglaševalske
agencije Advista, ki spada pod Media Cards System.
V zasnovo kampanje so bili vključeni študenti univerze v Litvi, ki so imlei
nalogo oblikovati z računalniškimi programi razglednice na temo
problematike preprečevanja HIV/aidsa in drugih spolno prenosljivih
bolezni. Najboljši primerki so bili izbrani za tiskanje na razglednicah in
razdeljeni v javnih prostorih, ki jih obuskujejo predvsem mladi v mestih
Vilnius in Klaipeda. Poleg tega so bile razglednice razdeljene po 13
univerzah, 3 kinodvoranah, 19 barih in kavarnah in 9 fitness klubih.
Približno 12,700 razglednic je bilo razdeljenih po 44 javnih institucij.
Komentar Največ zanimanja za razglednice so pokazali študenti za socialne delavce
in pomorščake v Klaipedi, oblikovalci, ekonomisti, učitelji in vojaški
častniki v Vilniusu.
Taka posebna pozornost nekaterih študentov je lahko posledica dejstva,
da so za bodoče socialne delavce in učitelje razglednice bile primer
socialnega marketinga, ki bo koristno na njihovem delovnem področju
ali pa pomeni, da spodbuja mlade, da razmišljajo o tveganem vedenju in
njegovih posledicah. Pomorščaki in vojaški častniki so pokazali
zanimanje zaradi narave in okolja svojega študija in življenjskega sloga, ki
ga kasneje živijo mladi s temi poklici, ki je praviloma bolj tvegano. Veliko
povpraševanje za razglednice v teh skupinah je pokazalo, da ti študentje
pogosto razmišljajo o posledicah svojega tveganega vedenja.
Študenti oblikovanje so morda pokazali zanimanje za razglednice kot
obliko umetniškega izražanja in je veliko povpraševanje po razglednicah
DODAT
INFORM
“NE MO
HCV, ker
njihove
vključeva
orodje (r
5) štude
karieri k
zaniman
potrebo
IM
GLAV
OBSEG
VKLJUČ
MLADI
TNE
MACIJE
OREŠ VSEGA
r: 1) je spod
pozornosti;
ala javne us
razglednice)
entom je nu
kot v osebn
njem, ki so
po informac
E PROJEKTA
VNI PARTNE
KRITERIJ
ČENOST
H
bil
infor
Zani
kam
PRIM
OPRATI” je
bujala ustva
2) je krepila
stanove in p
lahko doseže
dila nova ko
nem življenj
ga pokazali
cijah o SPO, k
“
R Litvijs
INDIK
Št. klik
Nivo:
Ali so
obliko
Ali so
pobud
Št. ml
pobud
izraz potr
rmacijskega
manje štude
panja izhaja
MERKI RAZGL
bila izbrana
rjalnost, kar
a splošno zn
podjetja v za
ejo veliko šte
oristna znanj
u. Na konc
študenti, ki
ki so jih pošil
Ne moreš vs
preventivn
ski center za
KATORJI
kov na spletn
nacionalni, r
mladi bili vk
ovanju pobud
mladi bili vk
de?
adih, vključe
de
63
rebe po v
orodja v Litv
entov inform
iz njihove po
LEDNIC:
kot najbolj u
r je dobra st
nanje o spol
asebni lasti v
evilo ljudi in
ja in inform
cu rezultati
i so sodelov
ljali svojim v
sega oprati” (
ne razglednic
aids (v okvir
ni strani aktiv
regionalni, lo
ključeni pri
de?
ključeni pri iz
enih pri oblik
večji upora
vi.
matike po inf
otrebe po ob
učinkovita ka
rategija za v
no prenoslji
v samo izva
za komunici
acije, ki jim
kampanje d
vali pri aktiv
rstnikom.
(angl. “You c
e za SPO, na
ru centra za
oktobra 200
vnosti
okalni
vajanju
kovanju
bi tega in
formacijah, k
bveščenosti o
ampanja za p
ključevanje
vih boleznih
janje; 4) izb
rajo jasno in
bodo korist
dokazujejo n
vnostih in ta
ould not wa
menjene tud
prenosljive b
9)
Ni
(ni sp
N
novativnega
ki jih je posr
o SPO.
preprečevanj
mladih in pr
h med mladi
brano komun
učinkovito s
tile, tako pr
njeno učink
ako pokazal
sh everythin
di študentom
bolezni in aid
i podatka
pletne strani)
acionalni
Ne
Da
0
javno
redovala
je HBV in
ritegnitev
imi, 3) je
nikacijsko
sporočilo,
i poklicni
ovitost z
i njihovo
ng”)
m
ds od 1
)
64
Št. mladih, vključenih v izvajanje
pobude Več kot 1.000
Ali obstajajo notranji postopki, ki
zagotavljajo sodelovanje mladih pri
vodenju
Interna pravila projekta.
(s sodelovanjem ministrstva za
vzgojo in znanost, preko šol
poslano vabilo mladim naj
sodelujejo.
TRAJNOST
AKTIVNOSTI
Trajanje (št. mesecev) 4 mesece (v 2004)
Št. ponovitev aktivnosti 1 edicija ( v 2004)
KOMUNIKACIJSKI
KANALI Št. različnih komunikacijskih kanalov
2
(univerze in spletne strani
partnerjev, časopis univerze)
STROŠKOVNA
UČINKOVITOST
Vrednost Ni podatka
Št. doseženih mladih 10.000
Št. odkritih okužb v času trajanja
programa
0
(testiranje ni bilo del aktivnosti)
EVALVACIJA
Št. intervjuvanih oseb 0
Št. razdeljenih vprašalnikov 0
Ali je bil uporabljen vprašalnik pred in
po aktivnosti? Ne
TRANSPARENTNOST
Dostopnost rezultatov intervencije
deležnikom Ne
Dostopnost rezultatov intervencije
javnosti
Največ razglednic je bilo
distribuiranih na javnih mestih
in zbirališčih za mlade v Vilniusu
in Klaipedi.
65
UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV
TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI
Nosilec/glavni partner Litvijski center za aids (Center za prenosljive bolezni in aids od
1 oktobra 2009) v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje in
znanost in litvijskim mladinskim centrom.
Ime projekta Mi proti aidsu
Cilji Aktivnosti preventivne kampanje stremijo k povečanju znanja mladih o
virusu HIV in k zmanjševanju stigmatizacije do ljudi, ki živijo s
HIV/aidsom.
Kratek opis Letne edicije kampanje so bile izvedene od 1999 do 2009 po vsej državi
in so bile namenjene ciljni skupini mladih v starosti med 11 in 19 letom.
Kot primer pokritosti kampanje je edicija leta 2009 vključevala približno
100 srednjih šol.
V sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in znanost je bilo povabilo za
spodbujanje sodelovanja mladih posredovano po pošti in telefonu na
izobraževalne oddelke lokalnih oblasti.
Mlade so pozvali, da sodelujejo v tekmovanju na področju komuniciranja
o HIV/aidsu posameznikom z orodji socialnega marketinga.
Komunikacijska orodja so lahko: risanje, računalniško podprto risanje,
fotografiranje, pisanje.
V letu 2009 je sodelovalo na natečaju 792 mladih.
Rezultat je bilo oblikovanje plakatov, letakov in enominutnih posnetkov
na temo HIV/aids. Najboljši video posnetki so bili predvajani na televiziji
ob Svetovnem dnevu boja proti aidsu. Plakati in letaki so bili razdeljeni na
javnih mestih in šolah.
Komentar Zmagovalci tekmovanja so bili povabljeni na koncerte najbolj priljubljenih
izvajalcev in skupin, ki so bili organizirani brezplačno v največji koncertni
dvorani v Litvi. To vabilo je izjemno povečalo zanimanje mladih za
sodelovanje v projektu. Poleg tega je kampanja mladim dala priložnost
videti ustvarjalna dela svojih vrstnikov, da bi dobili nove ideje, za
komunikacijo z izvajalci, itd.
Tekmovanje je odobrilo samo dela, ki spodbujajo strpnost in podporo
osebam s HIV. Na primer sporočila kot "Ne bodite brezbrižni", "Skupaj
lahko', 'Ne izgubite upanja' so pozdravili, sporočila kot "aids je škodljivec"
so bila takoj izključena.
V letu 2008 je kampanja potekala v okviru programa mladinskega EU
projekta "Svet brez aidsa".
DODATNE SPLETNA STRAN KAMPANJE: http://www.aids.lt/konkursas/
INFORM
MI PROT
nagovarj
lahko za
diskrimin
vključeva
zato je a
po vsej d
deležnik
MACIJE
TI AIDSU je b
ja mlade in j
aščitijo, 2) je
nacije ljudi s
anje mladih,
akcija bila na
državi; 6) nje
i.
FOTO
KATA
bila izbrana k
im daje mož
e uvedla inov
s HIV, 3) je
, 4) je imela
ajvečji dogod
eni rezultati
OGRAFIJE 200
LOG RISB IN
kot najbolj uč
žnost, da pre
vativno meto
spodbujala
učinkovite k
dek ob Sveto
so bili objav
66
06 IN 2007:
RAZSTAVLJE
činkovita kam
everijo znanje
odologijo za
ustvarjalnos
komunikacijs
ovnem dnevu
vljeni in širje
NIH DEL:
mpanja za pr
e o virusu H
a ozaveščanje
st in s tem p
ske strategije
u aidsa; 5) v
eni med splo
reprečevanje
IV in aidsu, z
e in zmanjša
povzročila še
e za dosegan
ključenih je
ošno javnostj
e virusa HIV,
znanje o tem
anje stigmat
e posebej u
nje širšega o
bilo veliko š
jo in zainter
ker: 1) je
m, kako se
tizacije in
činkovito
občinstva,
tevilo šol
esiranimi
67
IME PROJEKTA Mi proti aidsu angl. "We against AIDS"
GLAVNI PARTNER
Litvijski center za aids (Center za prenosljive bolezni in aids od
1 oktobra 2009) v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje in znanost in
litvijskim mladinskim centrom.
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG
Št. klikov na spletni strani aktivnosti Ni podatka
Nivo: nacionalni, regionalni, lokalni Nacionalni
VKLJUČENOST MLADIH
Ali so mladi bili vključeni pri
oblikovanju pobude? Ne
Ali so mladi bili vključeni pri
izvajanju pobude?
Da
Št. mladih, vključenih pri
oblikovanju pobude 0
Št. mladih, vključenih v izvajanje
pobude
792 (podatek za edicijo v
2009)
Ali obstajajo notranji postopki, ki
zagotavljajo sodelovanje mladih pri
vodenju
Interna pravila projekta.
(s sodelovanjem ministrstva za
vzgojo in znanost, preko šol
poslano vabilo mladim naj
sodelujejo.
TRAJNOST AKTIVNOSTI
Trajanje (št. mesecev) 5 mesecev na leto, od 1999 do
2009
Št. ponovitev aktivnosti 11 edicij (1999 ‐ 2009)
KOMUNIKACIJSKI KANALI Št. različnih komunikacijskih
kanalov
7
(šolski bilteni, lokalni
novičniki, spletna stran, po
elektronski pošti, družabni
dogodki, TV, radio)
STROŠKOVNA
UČINKOVITOST Vrednost 9.000 € približno (na leto)
68
Št. doseženih mladih
Okoli 21.900 na leto
(podatek na osnovi poslanih
vabil šolam k sodelovanju v
natečaju)
Št. odkritih okužb v času trajanja
programa
0
(testiranje ni del aktivnosti)
EVALVACIJA
Št. intervjuvanih oseb 0
Št. razdeljenih vprašalnikov 0
Ali je bil uporabljen vprašalnik pred
in po aktivnosti? Ne
TRANSPARENTNOST
Dostopnost rezultatov intervencije
deležnikom
Da. Izdaja kataloga risarskega
natečaja; razstava in objava
najboljših projektov, ki so jih
predlagali udeleženci
natečaja.
Dostopnost rezultatov intervencije
javnosti
Da. Organizacija koncertov
popularnih izvajalcev in skupin
na brezplačnih koncertih v
največji dvorani v Litvi za
13.000 obiskovalcev.
Zmagovalni projekti natečaja
in rezultati kampanje so bili
objavljeni v časopisih, radiu in
na TV.
69
8. MALTA
DOSTOP DO CILJNIH STORITEV
Država: MALTA
Nosilec/glavni partner Direktorat za promocijo zdravja in preprečevanje bolezni
Ime dejavnosti Testiranje in svetovanje za SPO na Genitourinarni kliniki bolnišnice Boffa
Cilji dejavnosti Cilj storitev je ponuditi brezplačno in anonimno svetovanje in testiranje za
spolno prenosljive okužbe.
Kratek opis Genitourinarna klinika v bolnišnici Boffa ponuja politiko odprtih vrat
vsakomur, ki želi svetovanje in/ ali testiranje za vse spolno prenosljive
okužbe. Testiranja se izvajajo na kraju samem, in rezultati so podani v
nekaj dneh. Zagotovljena je popolna anonimnost, saj za paciente
uporabljajo kodni sistem. Testiranje s svetovanjem izvajajo tudi svetovalci
na Karitasu Malte. Na voljo je tudi prostovoljna internetna storitev za
napotitev na kliniko prek e‐pošte oddelka za promocijo zdravja. Mladi
imajo dostop do storitev, tudi če so mladoletni. GU klinika je edina
ustanova za prostovoljno svetovanje in testiranje, ki je na voljo na Malti.
Komentar Storitev je tudi oglaševana, kar pomeni, da je splošna javnost s tem dobro
seznanjena. Ljudje s tveganjem uporabljajo storitve pogosteje, kar je
pomembno za obvladovanje širjenja spolno prenosljivih okužb.
Klinika se nahaja v bolnišnici za bolnike z rakom in to ljudi, ki želijo
uporabljati storitve stigmatizira.
Potrebno bi bilo angažirati več usposobljenih strokovnjakov za razširitev
storitev in zagotoviti, da bi bile storitve stalno na razpolago. Politika za
spolno zdravje spodbuja, da bi bile storitve na voljo na bolj osrednji in
enostavno dostopnem mestu ter popolnoma ločenem od bolnišnice.
DODATNE
INFORMACIJE
VEČ INFORMACIJ:
http://www.sahha.gov.mt/pages.aspx?page=173
TESTIRANJE IN SVETOVANJE ZA SPO Je bila izbrana kot najbolj učinkovita storitev, saj je to edina
storitev za prostovoljno svetovanje in testiranje, ki je na voljo na Malti in ki jo ponuja država ter je
brezplačna. Ponuja odlične storitve, kjer je anonimnost zagotovljena v vsakem trenutku. Mladi bodo
pri pregledu imeli prednost in takoj, kadar je to potrebno, jim je na razpolago svetovanje in testiranje.
Mladi lahko pokličejo za nasvet tudi po telefonu, kontaktirajo kliniko preko odzivnika ali se obrnejo na
kliniko prek e‐pošte.
NI PODATKOV GLEDE NA KRITERIJE H‐CUBE ZA IZBOR NAJBOLJŠIH PRAKS
70
UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV
TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI
Na Malti so se kampanje o spolnem zdravju začele šele v zadnjih letih in obravnavajo vse spolno
prenosljive okužbe le na splošno in ne vsako vrsto bolezni posebej. Večina akcij se osredotoča na
spolno zdravje na splošno, glede na število prebivalcev Malte, ki ima 400.000 prebivalcev in
dejstvo, da je poudarek tudi na preventivnih ukrepih, ki so skupni mnogim SPO. Vendar pa so bili
v letu 2010 izdani trije ločeni letaki za HIV, HBV in HCV in distribuirani med ranljivimi
populacijami, sodelovale so tudi znane osebnosti, ki so okužene s HCV, uporabniki drog in mladi v
izobraževalnih ustanovah, vrstniških izobraževanjih in ekipah na terenu.
Država: MALTA
Nosilec/glavni partner Direktorat za promocijo zdravja in preprečevanje bolezni
Ime projekta ABCD – vzdržnost, zvestoba, uporaba kondoma, brez uporabe drog
(angl. Abstain, Be Faithful, Use Condoms, Do not do Drugs)
Cilji Cilj projekta je povečati ozaveščenost o spolno prenosljivih okužbah na
splošno in še posebej o HIV, HBV in HCV.
Kratek opis Pokazala se je potreba po povečanju ozaveščenosti o spolno prenosljivih
boleznih in tako je prišlo do načrtovanja za množično medijsko kampanjo,
ki bo dosegla čim širšo javnost, kot je mogoče. Sporočilo kampanje je bilo
"Vzdržnost, zvestoba, uporabi kondom“ in je potekala med decembrom
2009 in februarjem 2010. Kampanja je bila zasnovana skupaj s ciljno
skupino mladih, ki so veliko prispevali h končnemu konceptu, podobi,
terminologiji, ki se uporablja, kot tudi pri izbiri medija. Kampanja je bila
nato v teku v naslednjih letih.
Uporabljeni so bili različni mediji, vključevali so televizijski spot, radijski
spot, plakat in oglase na avtobusnih postajališčih. V okviru kampanje je bil
predvajan niz kratkih radijskih oglasov za mlade. Oglasi so bili na sporedu
3 dni na teden s frekvenco 6 krat na dan, skupno je bilo 216 oglasov.
Zdravstveni delavci so sodelovali v televizijski razpravi skupaj z mladimi. V
čas trajanja akcije so bili oglasi na avtobusnih postajališčih, na območjih,
ki jih obiskujejo mladi, vključno z okolico univerze, kraji za zabavo in ob
glavnih cestah. Ideja je bila sprva pilotsko testirana s skupino mladih in
prilagojena omejitvam, ki jih narekuje javno mnenje. Kampanja je trajala
več kot 3 mesece in je bila kasneje tudi evalvirana.
Komen
DODAT
INFORM
ntar
TNE
MACIJE
Mladi
kjer s
pogov
Evalva
mladi
ABCD
naj bi
POSTE
FOTOG
so bili vklju
o se študen
varjali z drug
acija medijsk
m pa je man
model. Kam
se odvijal v
ER KAMPANJ
GRAFIJE:
71
učeni v aktiv
ntje medicin
imi mladimi
ke kampanje
njkalo sporo
mpanja je odp
medijih.
JE:
vnosti ozave
e, farmacije
o vsebinah k
e je pokazala
čil brez dlake
prl vrata za n
eščanja, v pr
e, zdravstven
kampanje.
a, da je bila
e na jeziku.
nadaljnji odp
romocijo kam
ne nege in b
a dobro razu
V bistvu je o
rt javen dialo
mpanje,
babištva
umljena,
odražala
og, ki se
72
Kampanja ABCD je bila izbrana kot najbolj reprezentativna aktivnost za preprečevanje virusa HIV, saj
je sporočilo jasno, jedrnato in točno ter omenja kondome z imenom. Uporaba besede kondom je
relativno nova na Malti, z omejitvami pri jasnih sporočilih tudi v kampanjah o spolnem zdravju na
splošno in še posebej pri spolno prenosljivih boleznih. Kampanjo so zasnovali mladi in zato je
uporabljena terminologija, ki jo razumejo. Grafična podoba je rezultat kompromisa med strokovnjaki
in mladostniki. Končni rezultat je bil zadovoljiv tako za mlade kot za strokovnjake.
NI PODATKOV GLEDE NA KRITERIJE H‐CUBE ZA IZBOR NAJBOLJŠIH PRAKS
73
9. POLJSKA
DOSTOP DO CILJNIH STORITEV
Država: POLJSKA
Nosilec/glavni partner Nacionalni center za aids
Ime dejavnosti Prostovoljno svetovanje in testiranje
Cilji dejavnosti Glavni cilj j storitve je, da je na voljo brezplačno in anonimno testiranje
za HIV in svetovanje (pred in po testiranju).
Kratek opis Mreža centrov PST se je z leti razširila, do konca leta 2009 je bilo
ustanovljenih 28 centrov. Vsi centri delajo v skladu s standardi, ki jih je
postavil Nacionalni center za aids in so pod njegovim stalnim nadzorom.
Storitve vključujejo, v skladu s sprejetimi mednarodnimi standardi,
strokovno svetovanje pred in po testiranju za HIV, predvsem pa
zagotavljajo informacije o varnejših spolnih praksah in nasvete
posameznim pacientom glede na njihov položaj. Storitve dajejo
pacientom možnost, da se sami odgovorno odločijo za testiranje za HIV,
dobili bodo potrebne informacije o svojem serološkem statusu in
psihološko podporo, da bodo lažje premagali strahove. Medicinsko
osebje, ki sodeluje pri storitvah, ponuja tudi kontaktne podatke institucij
in organizacij, ki zagotavljajo drugo zdravstveno in socialno pomoč.
Komentar Centri za PST so najboljši ponudniki statističnih in epidemioloških
podatkov o trendih SPO. Te informacije drugim organizacijam
omogočajo ugotaviti potrebe in oblikovati bolj učinkovite ukrepe za
preprečevanje in s tem ustrezno dodelitev sredstev za izvedbo.
DODATNE
INFORMACIJE SPLETNA STRAN CENTRA: http://www.aids.gov.pl/
PST je bilo izbrano kot najbolj učinkovita storitev na Poljskem, ker: 1) stranka v centru za PST dobi
edinstveno možnost, da zavestno in odgovorno sprejme odločitev o anonimnem in brezplačnem
testiranju za HIV, dobi vse potrebne informacije o svojem serološkem statusu, prejme psihološko
podporo, da bo lažje premagala strahove in stopnjo anksioznosti, ki je v populacijah, ki so najbolj
izpostavljene diskriminaciji in stigmatizaciji, zelo cenjena. Osebam so na voljo tudi kontaktni podatki
ustanov in organizacij, ki zagotavljajo zdravstveno in socialno pomoč, kar je ključnega pomena; 2)
Vsakemu testu sledi pogovor s svetovalcem, ki so izkušeni, dobro izobraženi, redno usposabljani in
spridobljenimi spričevalo Nacionalnega centra za aids, to je zdravnik ali psiholog, ki ima nalogo oceniti
posameznikovo tveganje za okužbo s HIV. Če test pokaže negativen rezultat svetovalec opominja
bolnika kakšnih situacij se mora izogibati, da bi preprečil okužbo z virusom HIV. Če je rezultat testa
pozitiven pa svetovalec spregovori o možnostih zdravljenja in pacienta seznani, da bo, on ali ona,
dobil vso možno pomoč, 3) namenjen je splošni javnosti s posebnim poudarkom na ranljivih in
74
ogroženih skupinah; 4) njegova učinkovitost je bila dokazana s kontinuiteto storitev, ki jo ponujajo (od
leta 2000), 5) v zadnjih letih je centre za PST obiskalo veliko število pacientov (več kot 20.000 na leto).
IME PROJEKTA Prostovoljno svetovanje in testiranje
GLAVNI PARTNER Nacionalni center za aids
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG STORITEV
Št. oseb doseženih z aktivnostmi na terenu približno 50.000
(podatek za 2009)
Št. centrov za PST v državi 28 (v času poročanja)
Št. testiranih oseb v centrih za PST 25.512 (v 2009)
Št. oseb, ki so prišle po rezultate testa približno 24.000
Vključenost NVO pri zagotavljanju PST Da
Ali je na voljo testiranje na HIV? Da
Ali obstaja HBV testiranje? Ne
Ali obstaja HCV testiranje? Da, periodično
% žensk in moških
Moški: 54%; Ženske:
46%
(v 2009)
Št. oseb s pozitivnim rezultatom na HIV, HBV,
HCV HIV ‐ 321 oseb (v 2009)
Št. centrov za PST glede na število prebivalcev
v regiji/ področju
1 ali 2 centra za PST na
regijo; 3 v Varšavi;
povprečje je 1 PST na
1.099.500 oseb starejših
od 18 let.
POSTOPKI
Ali obstaja svetovanje pred in po testiranju? Da
Ali obstaja ustrezna koordinacija postopka
napotitve? Da
Ali obstajajo postopki, ki zagotavljajo
anonimnost? Da
75
Kako pogosto na leto se usposablja osebje, ki
dela v ustanovi? 1 ali 2
ENAK DOSTOP GLEDE
NA SPOL IN
PRIPADNOST
MARGINALIZIRANIM
SKUPINAM
Št. obstoječih programov za marginalizirane
skupine 0
Št. sodelujočih kulturnih/zdravstvenih
mediatorjev Ni podatka
Št. vključenih NVO pri zagotavljanju informacij 28
UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV
TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI
Država: POLJSKA
Nosilec/glavni partner Socialni odbor za aids (Social AIDS Committee ‐ SKA)
Ime projekta SKA Street – preventivno izobraževanje o SPO za srednje šole
Cilji Splošni cilj projekta je izboljšati dostop do informacij in svetovanja o
spolno prenosljivih boleznih, zmanjševanje škode za zdravje in
preprečevanje spolno prenosljivih boleznih s pomočjo diseminacije
informativnih in izobraževalnih dejavnosti.
Še posebej, je usposabljanje namenjeno temam: organiziranje in
preverjanje znanja o okužbah SPB med mladimi;
razumevanje praktične implicacije pridobljenega znanja;
razumevanje svoje vloge pri zmanjševanju širjenja okužbe, da bi mladi
sami prišli do spoznanja, da je vsaka odločitev o spolni aktivnosti tudi
odločitev o osebni varnosti in varnosti svojih partnerjev.
Kratek opis Izobraževalni program je sestavljen iz treh srečanj z dijaki, ki traja 1,5 ure.
Program se izvaja na interaktiven način. Glavne teme, ki jih zajema
izobraževalni moduli so: Spolna pričakovanja, "dekleta v primerjavi s
fanti" in "kako reči ne", splošno znanje o spolno prenosljivih boleznih,
tveganja povezana s spolnostjo in varna spolnost ‐ svetovanje, testiranje
za virus HIV. Vsi moduli vključujejo elemente preprečevanja SPO, vključen
pa je bil tudi HCV. V letu 2010 sta bila HBV/HCV izrecno omenjena.
Dijaške module spremljajo tudi informativna srečanja za starše in učitelje.
Da so starši seznanjeni s programom je ključnega pomena: dati morajo
soglasje za sodelovanje otrok v programu (kot to zahteva poljska
zakonodaja), pomembno je, da razumejo vsebino in trenerje dojemajo
kot zaveznike, ki podpirajo njihova prizadevanja.
76
Spolno izobraževanje na Poljskem ni del uradnega učnega načrta. Zato je
ta izobraževalni program ne samo inovativne narave, ampak hkrati tudi v
omejenem obsegu. Šola lahko uvedejo spolno vzgojo v učne načrte na
lastno pobudo, ob pogoju, da starši dajo privolitev za sodelovanje njihovih
otrok. Te aktivnosti financirajo lokalne (ne centralne) oblasti.
Komentar V letu 2008 je program potekal v 5 šolah v Varšavi in v katerega je bilo
vključenih 256 mladih.
V letu 2009 se je program izvajal še na drugih 5 šolah v katerem je skupno
sodelovalo 570 dijakov.
V okviru evalvacije je bilo izvedeno preverjanje znanja mladih o virusu
HIV / STI pred in po treningih s vprašalnikom pred in po aktivnostih.
Rezultat je pokazal povečanje ravni znanja za 14% v letu 2008 in približno
za 30% v letu 2009.
V letu 2010 se je program izvajal v regiji Mazowsze pod imenom "H‐CUBE:
pozor Mazowsze". Potekal je v 4 šolah (skupno 24 seminarjev), kjer je
sodelovalo 284 dijakov. Pri preverjanju znanja pred in po intervenciji je
bilo povprečje pravilnih odgovorov o HBV/HCV/HIV, pred seminarjem 16,
po seminarju se je povprečje pravilnih odgovorov dvignilo na 27.
V Varšavi se je v letu 2010 program izvajal pod imenom "Seminarji o
virusu HIV/aidsu in spolno prenosljivih boleznih". Izvajanje programa v
Varšavi je zajelo 4 šole (34 seminarjev), kjer je sodelovalo 512 dijakov.
Povprečje pravilnih odgovorov pri preverjanju pred aktivnostjo je bilo 21,
povprečje pravilnih odgovorov po aktivnosti pa je znašalo 26.
DODATNE
INFORMACIJE
SPLETNA STRAN SKA:
http://www.skastreet.org/
Aktivnost SKA STREET je bila izbrana kot najbolj reprezentativna za preprečevanje HBV in HCV na
Poljskem iz naslednjih razlogov: 1) izobraževanje o preprečevanju spolno prenosljivih boleznih v
srednjih šolah je edinstven program za Poljsko predvsem zato, ker spolna vzgoja ni široko izvajana
zaradi različnih razlogov pravne in moralne narave; 2) program poteka interaktivno z aktivno udeležbo
študentov, s pozitivnimi vplivi na način, kako ponotranjiti podatke, 3) program izvajajo trenerji v svojih
20ih in 30ih letih, in ker so po letih bliže dijakom, jih le ti bolje sprejemajo in jim bolj zaupajo.
IME PROJEKTA SKA Street – preventivno izobraževanje o SPO za srednje šole
GLAVNI PARTNER Social AIDS Committee (SKA)
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG
Št. klikov na spletni strani aktivnosti Ni podatka
Nivo: nacionalni, regionalni, lokalni Lokalni (Varšava)
77
VKLJUČENOST
MLADIH
Ali so mladi bili vključeni pri oblikovanju
pobude? Da
Ali so mladi bili vključeni pri izvajanju pobude? Da
Št. mladih, vključenih pri oblikovanju pobude 1
Št. mladih, vključenih v izvajanje pobude 2
Ali obstajajo notranji postopki, ki zagotavljajo
sodelovanje mladih pri vodenju Ne
TRAJNOST
AKTIVNOSTI
Trajanje (št. mesecev) 2‐3 mesece na leto (od
2008 naprej)
Št. ponovitev aktivnosti 3 edicije, okoli 100
izobraževanj
KOMUNIKACIJSKI
KANALI Št. različnih komunikacijskih kanalov
3
(organizacija srečanj in
predstavitev; informacije
na spletni strani; letaki po
šolah)
STROŠKOVNA
UČINKOVITOST
Vrednost
5.000 € v 2008
13.000 € v 2009
14.250 € v 2010
Št. doseženih mladih
256 v 2008
579 v 2009
796 v 2010
Št. odkritih okužb v času trajanja programa 0
testiranje ni del aktivnosti
EVALVACIJA
Št. intervjuvanih oseb
256 v2008
579 v 2009
796 v 2010
Št. razdeljenih vprašalnikov
256 v2008
579 v 2009
796 v 2010
78
Ali je bil uporabljen vprašalnik pred in po
aktivnosti?
Da
TRANSPARENTNOST
Dostopnost rezultatov intervencije deležnikom Da, preko poročila
donatorjem
Dostopnost rezultatov intervencije javnosti
Da, preko objave
informacij na spletni
strani SKA
UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV
TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI
Nosilec/glavni
partner Nacionalni center za aids
Ime projekta Pridi nazaj brez HIV
Multimedijska kampanja ciljana na ljudi, ki potujejo v tujino in tudi po
Poljski.
Cilji Preventivno socialna kampanja po vsej državi "Pridi nazaj brez HIV" za
zmanjšanje širjenja HIV/aidsa in povečanje ravni znanja o virusu HIV in
aidsu. Bila je realizirana v letih 2008 in 2009 ter večinoma namenjena
mladim, ki potujejo iz turističnih razlogov.
Kratek opis Kampanja je trajala 2 leti zaradi svojega večdimenzionalnega razvoja in
vključevanje številnih medijev, institucij in podjetij (od katerih jih veliko ni
imelo izkušenj pri preprečevanju HIV).
Akcija je bila zasnovana na premisleku, da je glavni način okužbe z
virusom HIV na Poljskem s tveganim spolnim vedenjem in da so mladi
največja starostna skupina ljudi okuženih s HIV/aidsom. Poleg tega so
raziskave, ki jih je opravil centralni oddelek za statistiko, pokazale, da je
najbolj številna skupina ljudi, ki je zapustila Poljsko za vsaj 2 meseca, mladi
v starosti med 18 in 35 letom, predvsem samski ljudje, pri čemer so odšli
zaradi dela (več kot 80%) in v turistične namene.
Za to skupino je značilna tudi visoka stopnja spolne aktivnosti in ji je všeč,
da menja spolne partnerje ali si poišče nove. Vsi ti statistični podatki, kot
tudi vsakdanje opazovanje, je vplivalo na odločitev, da je kampanje
namenjena mladim, ki potujejo.
Produkti kampanje so zasnovani tako, da naslavljajo štiri različne vrste
podskupin, ki so sestavni del širše ciljne skupine mladih, ki potujejo v
tujino in/ali po Poljski:
79
1. "Sanjske počitnice. 2099 zlotov. HIV brezplačno." Naslovljena na ljudi, ki
potujejo v turistične namene.
2. "Delo v tujini. 1250 €. HIV brezplačno." Naslovljena na ljudi, ki so odšli
zaradi dela.
3. Postanek na cesti 50 zlotov. HIV brezplačno. "Naslovljena na stranke
spolnih delavk/delavcev.
4. "Poslovno potovanje. Dnevnica 45 €. HIV brezplačno. "Naslovljena na
ljudi, ki potujejo v poslovne namene.
Vsa sporočila so bila povezana z navadnim in univerzalnim logom ‐
kovčkom z nedvoumno izjavo: "Pridi nazaj brez HIV". Ta logotip se je
pojavil na vseh materialih kampanje, tako kot zdajšnji prepoznavni znak
"Ne dajte priložnosti aidsu. Testirajte se za HIV“.
Kampanja je imela multimediski značaj. Uporabljeni pristopi so bili:
radijski in internetni oglasi, jumbo plakati, posterji, letaki, koledarji,
informativne brošure z vstavljenimi kondomi; internetna igra.
Komentar Splošna sporočila kampanje so bila:
Ni važno, kdo ste, kje ste, kaj počnete, kakšno izobrazbo imate ali
v kaj verujete ‐ HIV in aids lahko postane vaš problem.
Izogibajte se tveganemu vedenju, vedno in povsod.
HIV in AIDS nima meja.
Seks, tako kot potovanje, je čudovita izkušnja, in lahko da veliko
zadovoljstvo in veselje, če bomo zagotovili našo varnost.
Uporabite svoje znanje o HIV v praksi. Pogovorite se o tehnikah
varnejše spolnosti, uporabite kondoma. Ne bojte se govoriti o
spolni preteklosti svojega partnerja, tudi v priložnostnem
razmerju.
Testirajte se za HIV, spoznajte svoj serološki status.
zultati kampanje, ki smo jih preverjali z anketami pred in po intervenciji, so
pokazali, da sta dva od petih vprašanih bila v stiku z informacijami o
HIV/aidsu v prejšnjih tednih.
DODATNE
INFORMACIJE
INFORMACIJE NA SPLETU:
http://www.aids.gov.pl/
POROČILO O EVALVACIJI:
http://www.aids.gov.pl/files/badania/Raport_z_badania_efektywnosci_ka
mpanii_2009.pdf
Kampanj
Poljskem
mladimi,
katerih s
mladih z
ja PRIDI NAZ
m, ker: 1) raz
, 2) je potov
se mladi na
zaradi sporo
LETAK
ZAJ BREZ HIV
zličnih produ
anje, predvs
Poljskem po
čil, ki gredo
I:
V je bila izbr
uktov v kamp
sem domena
ojavljajo zelo
hitro v uho
80
rana kot najb
panji za veča
a mladih in p
o pogosto, 3
o (HIV brezpl
bolj učinkovit
anje prepozn
prikaz situacij
3) je bila ka
lačno) in zan
ta za prepreč
navnosti in vz
j, ki odražajo
mpanja tudi
nimivih slik;
čevanje virus
zpostavljanje
o posebne ra
i dobro oce
4) so se ml
sa HIV na
e stikov z
azmere, v
njena pri
adi lahko
81
poistovetili s težavami in ljudmi, predstavljenimi v kampanji, kar se je odrazilo v študiji o učinkovitosti
te družbene akcije; 5) akcije je bila tudi precej vidna na internetu, revijah in na plakatih in ti mediji so
še posebej priljubljeni med ciljno skupino kampanje.
IME PROJEKTA
Pridi nazaj brez HIV “Come back without HIV”
Multimedijska kampanja ciljana na ljudi, ki potujejo v tujino in tudi po
Poljski.
GLAVNI PARTNER Nacionalni center za aids
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG
Št. klikov na spletni strani aktivnosti Okoli več tisoč
(ni natančnega podatka)
Nivo: nacionalni, regionalni, lokalni Nacionalni
VKLJUČENOST
MLADIH
Ali so mladi bili vključeni pri
oblikovanju pobude? Da
Ali so mladi bili vključeni pri
izvajanju pobude? Ne
Št. mladih, vključenih pri
oblikovanju pobude 3
Št. mladih, vključenih v izvajanje
pobude 0
Ali obstajajo notranji postopki, ki
zagotavljajo sodelovanje mladih pri
vodenju
Da
v skladu z nacionalnim programom
preprečevanja aidsa in HIV okužb za
obdobje 2007‐2011.
TRAJNOST
AKTIVNOSTI
Trajanje (št. mesecev) 24 mesecev
Št. ponovitev aktivnosti 4 edicije v 2 letih
KOMUNIKACIJSKI
KANALI
Št. različnih komunikacijskih
kanalov
8
(radijski in internetni oglasi, jumbo
plakati, posterji, letaki, koledarji,
izobraževalni paketi s kondomi,
internetne igrice)
82
STROŠKOVNA
UČINKOVITOST
Vrednost
262.500 €
(vsota za 2 letno implementacijo
kampanje)
Št. doseženih mladih Nekaj tisoč
(ni natančnega podatka)
Št. odkritih okužb v času trajanja
programa 1.500 približno
EVALVACIJA
Št. intervjuvanih oseb 1.241
Št. razdeljenih vprašalnikov 1.241
Ali je bil uporabljen vprašalnik pred
in po aktivnosti?
Da
TRANSPARENTNOST
Dostopnost rezultatov intervencije
deležnikom
Neomejen dostop po poljski
zakonodaji.
Rezultati aktivnosti so bili zbrani z
raziskavo o učinkovitosti te kampanje
in objavljeni na spletni strani
Nacionalnega centra za aids.
Dostopnost rezultatov intervencije
javnosti
Neomejen dostop po poljski
zakonodaji.
Rezultati aktivnosti so bili zbrani z
raziskavo o učinkovitosti te kampanje
in objavljeni na spletni strani
Nacionalnega centra za aids.
83
10. ROMUNIJA
DOSTOP DO CILJNIH STORITEV
Država: ROMUNIJA
Nosilec/glavni partner Baylor Black Sea Foundation
Ime dejavnosti Storitve PST za HIV in hepatitis v okrožju Dobrogea
Cilji dejavnosti Služba ima več ciljev:
Ponuditi testiranje za HIV in hepatitis v Constanti in v bolnišnicah
okrožja Tulcea.
Zagotavljanje informacij o HIV in hepatitisu zdravstvenim delavcem
in ključnim predstavnikom skupnosti.
Zagotoviti celovito psihosocialno podporo vsem ogroženim ljudem,
opredeljenim v tem programu.
Vzpostavitev učinkovitega sistema napotitve na testiranje za HIV in
hepatitis, nego, zdravljenje in podporo okuženim pacientom v okrožju
Dobrogea.
Kratek opis Storitve, ki jih ponuja fundacija so bile del programa testiranja, ki ga
opravlja v v treh zdravstvenih centrih okrožij Constanta in Tulcea, od leta
2007 do 2009.
Celostna storitev vključuje: svetovanje pred testiranjem in po testiranju,
izraženo soglasje pred testiranjem, administracija in izvedba hitrega
testa, izročitev rezultatov in informacij pacientu v zvezi z
izpostavljenostjo tveganjem za HIV in virusni hepatitis.
Storitve opravijo strokovnjaki, s pomočjo prostovoljcev.
Mnogo pacientov iz lokalne skupnosti se je prišlo testirati, potem, ko so
izvedeli za to možnost iz različnih virov, vključno z zdravniki iz lokalne
bolnišnice.
Komentar V programskem obdobju (2007‐2009), je bilo 100% testov s svetovanjem
pred in po testiranju, 84% HIV + bolnikov, odkritih v okviru programa, je
dobilo psihološko in zdravstveno podporo; razdeljenih je bilo 7,000
brezplačnih kondomov. Testiranje je ostalo brezplačno skozi celoten
projekt. Učinkovito mrežo pomoči za ljudi s HIV, odkritih pri testiranju
zagotavlja Baylor center odličnosti in regionalna bolnišnica za infekcijske
bolezni. Medtem ko takšne pomoči ni zagotovljene pri bolnikih okuženih
s hepatitisom, saj zdravstveni sistem ni pripravljen na prevzem novih
primerov. Tako je lahko bolnik na čakalnem seznamu za zdravljenje
hepatitisa tudi do 2 leti. Potrebno je pripraviti učinkovito mrežo, ki bo
dejansko omogočila bolnikom s hepatitisom hiter dostop do zdravljenja.
DODATNE
INFORMACIJE INFORMACIJE NA SPLETU: http://www.test‐hiv.ro/
84
PST ZA HIV IN HEPATITIS je bil izbran kot najbolj učinkovita storitev v Romuniji, ker: 1) je zagotovil
popolno pomoč bolnikom in jim nudil možnost, da se testirajo na vse virusne okužbe hepatitisa in HIV
(brezplačno, anonimno in prostovoljno) ter nudil svetovanje (pred in po testiranju), 2) pomoč je
nudilo visoko specializirano medicinsko osebje, 3) je nagovoril javnost s posebnim poudarkom na
skupinah v večji nevarnosti, 4) zdravstveno osebje se je redno usposabljlo; 5) učinkovitost je bila
dokazana s kontinuiteto storitev (2007‐2009); 6) skozi leta svoje dejavnosti je dosegel veliko število
bolnikov 10,665 (od leta 2007 do 2009), 7) program testiranja je edinstven zaradi predanost ekipe in
spoštljivega odnosa do oseb, ki se testirajo.
IME PROJEKTA Storitve PST za HIV in hepatitis
v okrožju Dobrogea
GLAVNI PARTNER Baylor Black Sea Foundation
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG STORITEV
Št. oseb doseženih z aktivnostmi
na terenu 10.665 (od 2007 do 2009)
Št. centrov za PST v državi 11 centrov, ki so aktivni po Romuniji
Št. testiranih oseb v centrih za
PST 10.665 (od 2007 do 2009)
Št. oseb, ki so prišle po rezultate
testa 10.665 (od 2007 do 2009)
Vključenost NVO pri
zagotavljanju PST
Da
Ali je na voljo testiranje na HIV? Da
Ali obstaja HBV testiranje? Da
Ali obstaja HCV testiranje? Da
% žensk in moških
HBV in HCV: 60% žensk, 40% moških;
HIV: 54% žensk, 46% moških
(deleži za obdobje od 2007 do 2009)
Št. oseb s pozitivnim rezultatom
na HIV, HBV, HCV
HIV: 64
HBV:31
HCV:23
Št. centrov za PST glede na
število prebivalcev v regiji/
področju
1 center za PST za 971.643 prebivalcev
(v Dobrogea)
POSTOPKI Ali obstaja svetovanje pred in po
testiranju?
Da
85
Ali obstaja ustrezna koordinacija
postopka napotitve?
Da
Ali obstajajo postopki, ki
zagotavljajo anonimnost? Ne
Kako pogosto na leto se
usposablja osebje, ki dela v
ustanovi?
6 krat na leto o HIV infekciji in
2 krat na leto o HBV in HCV infekciji
ENAK DOSTOP GLEDE
NA SPOL IN
PRIPADNOST
MARGINALIZIRANIM
SKUPINAM
Št. obstoječih programov za
marginalizirane skupine Ni podatka
Št. sodelujočih
kulturnih/zdravstvenih
mediatorjev
Ni podatka
Št. vključenih NVO pri
zagotavljanju informacij Ni podatka
UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV
TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI
Država: ROMUNIJA
Nosilec/glavni partner “Close to You Romania Foundation” v sodelovanju z UNICEF Romunije,
šolskim inšpektoratom okrožja Iasi, Centrom za spremljanje,
preventivo in svetovanje o drogah iz Iasija in Raziskave trga Iasi
Ime projekta Znanje, stališča in prakse o HIV/aidsu, hepatitisu B in C in uporaba
injicirajočih drog med študenti in srednješolci v Iasiju
Cilji Namen kampanje je merjenje dojemanja dijakov srednjih šol o virusih
hepatitisa B in C in njihovega znanja o povezavi med prenosom
hepatitisa in uživanje injicirajočih drog.
Kratek opis Projekt je bila izvedena na vzorcu 934 dijakov srednje šole, ki je
predstavljal reprezentativen vzorec za Iasi, v obdobju treh mesecev (od
novembra 2005 do januarja 2006).
Podatki so bili zbrani z uporabo vprašalnika, ki je vključeval splošna
vprašanja o HBV in HCV in načinu prenosa, njihovega preprečevanja in o
simptomih.
Vseboval je tudi vprašanja o uporabi injicirajočih drog in njihove
povezanosti s širjenjem hepatitisa.
Vprašalnik je razdelilo osebje vpletenih organizacij po srednjih šolah.
Komen
DODAT
INFORM
ZNANJE,
MED ŠT
prepreče
metodol
prebivals
aktivnos
nevladni
IME
GLAV
K
OBSEG
ntar
TNE
MACIJE
, STALIŠČA I
TUDENTI IN
evanje spoln
logijo za p
stva: dijakov
stmi projekt
im organizac
E PROJEKTA
VNI PARTNER
KRITERIJ
Pole
orga
kam
Fina
Poda
poda
ter
prip
najst
INFO
http
FOTO
N PRAKSE O
SREDNJEŠO
no prenosljiv
ristop širši
v srednjih šo
a koristili ja
cijam.
Zn
R
“Clos
šolskim
INDIKAT
Št. kliko
aktivno
Nivo: na
lokalni
eg tega je pr
anizacije, ki
panji, kar je
nčna sredstv
atki, zbrani
atke javnim
nevladnim
omoglo razv
tnikov.
ORMACIJE NA
://www.anti
OGRAFIJE:
O HIV/AIDSU
OLCI V IAS
vih bolezni,
javnosti, 2
ol, 3) je ponu
avno zdravst
anje, stališča
injicirajo
se to You Rom
m inšpektora
svetov
TORJI
ov na spletni
sti
acionalni, reg
86
rojekt vključ
vključuje cil
propomoglo
va za to akcij
v okviru a
zdravstvenim
organizacija
voju preven
A SPLETU:
idrogiasi.ro/
U, HEPATITISU
IJU je bila
zlasti HBV i
2) je poveč
udila celostn
tvenim zavo
a in prakse o
očih drog me
mania Found
atom okrožja
vanje o droga
strani
gionalni,
čeval vrstnišk
ljno skupino
o, da so dijak
o je zagotov
aktivnosti p
m zavodom,
m, ki deluj
ntivnih prog
U B IN C IN
izbrana kot
in HCV v Ro
čala ozavešč
no svetovanj
odom, lokaln
o HIV/aidsu, h
ed študenti in
dation” v sod
Iasi, Centro
ah iz Iasija in
povpreč
(npr. 297
ko informira
o študentov,
ki bili pravilno
il UNICEF Ro
projekta za
lokalnim in c
ejo na tem
gramov v s
UPORABA I
t najbolj uč
omuniji, ker:
čenost pom
e, 4) bodo p
nim in cent
hepatitisu B i
n srednješolc
delovanju z U
m za spremlj
Raziskave tr
čno 300 obisk
7 obiskovalce
Loka
nje s sodelo
ki so sode
o obveščeni.
omunija.
agotavljajo
centralnim o
m področju,
kladu s po
INJICIRAJOČ
činkovita sto
: 1) uporabl
membnega s
podatki, prid
tralnim orga
in C in upora
ci v Iasiju
UNICEF Romu
janje, preven
rga Iasi
kovalcev na
ev v januarju
alni
ovanjem
lovale v
koristne
organom
kar bo
trebami
IH DROG
oritev za
lja dobro
segmenta
dobljeni z
anom ter
aba
unije,
ntivo in
mesec
u 2011)
87
VKLJUČENOST
MLADIH
Ali so mladi bili vključeni pri
oblikovanju pobude?
Da
Ali so mladi bili vključeni pri
izvajanju pobude?
Da
Št. mladih, vključenih pri
oblikovanju pobude Ni podatka
Št. mladih, vključenih v
izvajanje pobude Ni podatka
Ali obstajajo notranji postopki,
ki zagotavljajo sodelovanje
mladih pri vodenju
Interna pravila projekta
TRAJNOST
AKTIVNOSTI
Trajanje (št. mesecev) 3 mesece (11/2005 do 01/2006)
Št. ponovitev aktivnosti Ena edicija
KOMUNIKACIJSKI
KANALI
Št. različnih komunikacijskih
kanalov
2 ( srečanja s študenti in dijaki po šolah,
spletna stran)
STROŠKOVNA
UČINKOVITOST
Vrednost Ni podatka
(raziskavo je financiral UNICEF Romunija)
Št. doseženih mladih 934
Št. odkritih okužb v času
trajanja programa Ni podatka
EVALVACIJA
Št. intervjuvanih oseb 934
Št. razdeljenih vprašalnikov 934
Ali je bil uporabljen vprašalnik
pred in po aktivnosti?
Da
TRANSPARENTNOST Dostopnost rezultatov
intervencije deležnikom
Projekt je vseboval vrstniško informiranje
preko fokusnih skupin s študenti, ki so
sodelovali v kampanji, kar je pripomoglo
k ustreznemu informiranju.
88
Dostopnost rezultatov
intervencije javnosti
Da
UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV
TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI
Nosilec/glavni partner Romunska fondacija Angel Appeal (RAA) s podporo ministrstva za
zdravje, okrožnega urada za zdravje in Globalnega fonda za boj proti
aidsu, tuberkulozi in malariji
Ime projekta Preprečevanje prenosa HIV z matere na otroka
angl. “Prevention of HIV Transmission from Mother to Child” (PMTCT)
Cilji Ker je splošni cilj zmanjšanja stopnje za vertikalni prenos virusa HIV, je
projekt namenjen:
Obveščanju nosečnic v bolnišnicah in porodnišnicah o prednostih HIV
testiranja, tako za mater kot tudi za njenega otroka, in spodbujanje za
testiranje;
Izboljšanje strokovne usposobljenosti zdravstvenega osebja o tem, kako
pomagati HIV pozitivni nosečnici in njenemu otroku, in kako preprečiti
vertikalni prenos virusa HIV;
Zagotavljanje enakega in nediskriminatornega dostopa do storitev
zdravstvene in socialne pomoči za nosečnice in zagotavljanje celotnega
paketa ukrepov, ki so namenjeni preprečevanju vertikalnega prenosa
HIV.
Kratek opis Kampanja je del projekta, ki se izvaja v 18 državah v partnerstvu z 22
porodnišnicami. Kampanja je namenjena vsem nosečnicam, še posebej
tistim, ki le redko dostopajo do zdravstvenih storitev.
Kampanja je bila realizirana od leta 2004 do 2005. V tem obdobju je bilo
v Romuniji odprtih 18 centrov za PST in še vedno delujejo. Vsak center za
PST je bil ustrezno opremljen, vključno z vozilom za aktivnosti
osveščanja na terenu.
Poleg tega, je bil narejen za dvig splošne ozaveščenosti, preventivni TV
oglas, ki so ga predvajali na 3 TV kanalih in na radiu, s sodelovanjem
lokalnih medijskih mrež. V porodnišnicah je bil predvajan kratek
izobraževalni dokumentarec (15 minut). Nosečnice je seznanjal o
prednostih testiranja za nosečnice in z razlogi za testiranje tudi za
njihove partnerje.
Veliko nosečnic se je udeležilo svetovanja in prostovoljnega testiranja za
HIV skupaj s svojimi partnerji in/ali drugimi družinskimi člani.
Komen
DODAT
INFORM
ntar
TNE
MACIJE
Med
prost
HIV,
Psiho
nego
Od m
siste
ne b
omre
V pro
sode
zdrav
HIV/
cent
pode
oseb
INFO
http:
prev
MRE
FOTO
oktobrom
tovoljno test
kot tudi pri
o‐socialno po
o, ki jih je pra
marca 2006 s
mi. To proce
bodo vsi cen
ežje, svetova
ojekt je bilo
elovanje me
vstvenimi o
aidsu, tuber
rov za testir
eželskih mes
be, ki potrebu
ORMACIJE NA
://www.raa.r
enire‐a‐trans
EŽA CENTROV
OGRAFIJA IZ
89
2004 do 20
tiranje na HI
starejših, je
odpora je je
av tako odprl
so centre za
es prevzema
ntri v celoti
alno pomoč p
vključenih v
ed nevladnim
organi. Sred
rkulozi in m
ranje in sve
stih. Zahvalj
ujejo dobro s
A SPLETU:
ro/portofoliu
smiterii‐infe
V ZA PST:
SVETOVANJA
008 je bilo s
IV. Pri novo u
e bil uporab
nudil "Nasm
la fundacija R
PST postop
nja je dolg in
vključeni v
pa je prevzel
več institucij
mi organiza
stva iz Sve
malariji so b
etovanje, da
jujoč projek
storitev.
u/proiecte‐in
ctiei‐cu‐hiv‐d
A:
svetovanih 1
ugotovljenih
ljen „PMTCT
meh sončnice
RAA.
oma prevzel
n bo trajal še
lokalne stru
a služba za s
in ustanovlje
cijami, pros
etovnega sk
ila uporablje
bi tako dos
ktu imajo od
ncheiate/pro
de‐la‐mama‐
120,000 nose
h pozitivnih p
T“ protokol
e" klinike za
li lokalni zdra
e naprej, vse
ukture in sa
skupnostna p
ena je bila m
stovoljci in
klada za bo
ena za opre
egli ljudi, ki
d njega kor
ogramul‐de‐
‐la‐copil‐pmt
ečnic za
primerih
pomoči.
dnevno
avstveni
e dokler
anitarno
pomoč.
mreža za
javnimi
oj proti
emljanje
živijo v
risti vse
tct.html
90
PREPREČEVANJE PRENOSA HIV Z MATERE NA OTROKA “PREVENTION OF HIV FROM MOTHER TO
CHILD” (PMTCT) je bil izbran kot najbolj učinkovita storitev za preprečevanje virusa HIV v Romuniji,
ker: 1) uporablja prilagojen pristop, metodologijo za ciljne skupine, 2) zajema velik del nacionalnega
ozemlja (18 okrožij, v partnerstvu z 22 porodnišnicami), 3) obravnava ranljive skupine ljudi v
podeželskih mestih in jim zagotovlja, dosegljive storitev; 4) nudi celostno svetovanje; 5) učinkovitost
je bila dokazana z dejstvom, da je bila kampanja izvedena več kot enkrat (2 ediciji), 6) je izboljšala
strokovno usposobljenost zdravstvenega osebja o tem, kako pomagati HIV pozitivnim nosečnicam in
njihovim otrokom in kako preprečiti vertikalni prenos virusa HIV, 7) je vključenih več institucij in
okrepljeno sodelovanje med nevladnimi organizacijami, prostovoljci in javnimi zdravstvenimi organi.
IME PROJEKTA Preprečevanje prenosa HIV z matere na otroka
“Prevention of HIV Transmission from Mother to Child” (PMTCT)
GLAVNI PARTNER
Romunska fondacija Angel Appeal (RAA) s podporo ministrstva za
zdravje, okrožnega urada za zdravje in Globalnega fonda za boj proti
aidsu, tuberkulozi in malariji.
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG
Št. klikov na spletni strani aktivnosti Ni podatka
Nivo: nacionalni, regionalni, lokalni Nacionalni
VKLJUČENOST MLADIH
Ali so mladi bili vključeni pri
oblikovanju pobude?
Da
Ali so mladi bili vključeni pri izvajanju
pobude?
Da
Št. mladih, vključenih pri oblikovanju
pobude 17
Št. mladih, vključenih v izvajanje
pobude 35
Ali obstajajo notranji postopki, ki
zagotavljajo sodelovanje mladih pri
vodenju
Interna pravila projekta
TRAJNOST AKTIVNOSTI
Trajanje (št. mesecev) 51 (od 2004 do 2008)
Št. ponovitev aktivnosti 2 ediciji v petih letih: 2004‐
2008.
91
KOMUNIKACIJSKI
KANALI Št. različnih komunikacijskih kanalov
5
(TV spot, radijski spot, objave za
medije v nacionalnem in
lokalnem tisku, partenrske
spletne strani, prikaz
dokumentarcev v
porodnišnicah)
STROŠKOVNA
UČINKOVITOST
Vrednost Ni podatka
Št. doseženih mladih
Približno 120.000
svetovanje mladim ženskam
(od oktobra 2004 do decembra
2008)
Št. odkritih okužb v času trajanja
programa
315 primerov HIV+ nosečnic
(od 2004 do 2008)
in 240 primerov prenosa z
matere na otroka
EVALVACIJA
Št. intervjuvanih oseb približno 120.000
(ni natančnega podatka)
Št. razdeljenih vprašalnikov približno 120.000
(ni natančnega podatka)
Ali je bil uporabljen vprašalnik pred
in po aktivnosti?
Da
TRANSPARENTNOST
Dostopnost rezultatov intervencije
deležnikom
Pridobljene podatke so
analizirali v okrožnem uradu za
zdravje in na Inštitutu za matere
in otroke (Institute of Mother
and Child)
Dostopnost rezultatov intervencije
javnosti
Da,
preko objave in diseminacije
javnega poročila.
92
93
11. SLOVENIJA
DOSTOP DO CILJNIH STORITEV
Država: SLOVENIJA
Nosilec/glavni partner Klinika za infekcijske bolezni (Ljubljana)
Ime dejavnosti Brezplačno testiranje na HCV
Cilji dejavnosti Testiranje se izvaja v okviru preventivne kampanje z namenom da:
promovira HCV testiranje;
dviguje ozaveščenost o HCV med splošno populacijo;
omogoča zgodnje odkrivanje HCV.
Kratek opis Vsako leto od leta 2007 naprej organizira klinika za infekcijske bolezni v
sodelovanju z lokalnimi nevladnimi organizacijami preventivno kampanjo
v Ljubljani in drugih mestih po Sloveniji.
Običajno je kampanja trajala nekaj dni, 3dni, v maju okoli 19. maja, ki je
do sedaj bil svetovni dan boja proti hepatitisu, letos pa je prestavljen v
julij.
V tej akciji ima širša javnost in s tem vsakdo možnost brezplačnega
testiranja in svetovanja za HCV in še in 10% popust za HBV cepljenje.
Ciljne skupine in splošna javnost so obveščeni o tem, kako koristne so te
storitve preko medijev, z radijskim oglasom in oddajami v živo, s članki v
časopisih,ki pripomorejo k boljši ozaveščenosti o nevarnostih hepatitisov,
še posebno HBV in HCV.
Brezplačno testiranje za HCV je na voljo v različnih mestih, ki sodelujejo v
akciji. V tem času so vrata odprta za vsakogar, ki se odloči, da se testira.
Komentar Rezultat te akcije je, da vsako leto odkrijejo do deset novih primerov
okužbe s HCV pri ljudeh, ki se ne zavedajo svojega statusa.
Kampanja je postala pomembna zaradi široke medijske pokritosti in se je
z leti razširila na nove lokacije testiranja in v druga mesta ter z večjo
udeležbo nevladnih organizacij in mladih.
Ena od ovir za širjenje HCV testiranja v Sloveniji je, da je na voljo
brezplačno testiranje samo enkrat na leto s to akcijo. Druga omejitev je
pomanjkanje sredstev, ki ne omogoča, da bi zajeli vso državo in ima zato
negativen vpliv na zgodnje odkrivanje HCV med ljudmi, ki svojega statusa
ne poznajo.
DODATNE
INFORMACIJE
INFORMACIJE NA SPLETU: http://www.premagal.si/
Forum o HCV: http://hcvjevci.mojforum.si
OBJAVE:
http://www.delo.si/clanek/80758
94
BREZPLAČNO TESTIRANJE NA HCV je bilo izbrano kot najbolj učinkovita storitev, čeprav ne gre za
neprekinjeno opravljanje storitev v okviru strukture zdravstvenega varstva, temveč je le del
preventivne kampanje, kjer gre za testiranje za hepatitis, ki je na voljo brezplačno in anonimno.
Testiranje za virusni hepatitis ni zajeto v zdravstveno zavarovanje, z očitnimi negativnimi učinki na
področju preprečevanja hepatitisa. Posledica tega je, da Klinika za infekcijske bolezni vsako leto
organizira akcijo brezplačnega testiranja za HCV. Poleg tega, če že omenjamo anonimno testiranje,
moramo upoštevati, da le 3 centri za PST po vsej državi zagotavljajo to možnost zasebnosti.
IME PROJEKTA Brezplačno testiranje na HCV
GLAVNI PARTNER Klinika za infekcijske bolezni (Ljubljana)
CRITERIA INDICATORS
OBSEG STORITEV
Št. oseb doseženih z aktivnostmi na
terenu 5.000
Št. centrov za PST v državi
10 centrov
za HIV PST,
vsakdo se lahko testira na HIV tudi
pri svojem osebnem zdravniku.
PST za HBV in HCV je možno z
napotnico osebnega zdravnika v 5
klinikah za infekcijske bolezni po
državi.
Št. testiranih oseb v centrih za PST 500
Št. oseb, ki so prišle po rezultate
testa 450 (90%)
Vključenost NVO pri zagotavljanju
PST
Da
Ali je na voljo testiranje na HIV? Ne
Ali obstaja HBV testiranje? Ne
Ali obstaja HCV testiranje? Da
% žensk in moških 80% moških,
20% žensk
Št. oseb s pozitivnim rezultatom na
HIV, HBV, HCV Ni podatka
Št. centrov za PST glede na število
prebivalcev v regiji/ področju Ni podatka
95
POSTOPKI
Ali obstaja svetovanje pred in po
testiranju?
Da
Ali obstaja ustrezna koordinacija
postopka napotitve?
Da
Ali obstajajo postopki, ki
zagotavljajo anonimnost?
Da
Kako pogosto na leto se usposablja
osebje, ki dela v ustanovi? 0
ENAK DOSTOP
GLEDE NA SPOL IN
PRIPADNOST
MARGINALIZIRANIM
SKUPINAM
Št. obstoječih programov za
marginalizirane skupine
1 poseben program za UID
(splošni javnosti je namenjen
drugačen program)
Št. sodelujočih
kulturnih/zdravstvenih mediatorjev Ni podatka
Št. vključenih NVO pri zagotavljanju
informacij
1
(Društvo Stigma)
UKREPI ZA OZAVEŠČANJE O HBV, HCV IN HIV
TER NJIHOVO PREPREČEVANJE MED MLADIMI
**V SLOVENIJI GLEDE NA KRITERIJE NI BILO POSEBNIH
KAMPANJ/PROJEKTOV ZA PREPREČEVANJE HBV/HCV**
Država: SLOVENIJA
Nosilec/glavni partner Ministrstvo za zdravje RS
Ime projekta “Prenašaj sporočilo, ne virusa!” (Spread the word, not the Virus) ‐
Nacionalna kampanja za preprečevanje HIV/aidsa
za mlade in MSM
Cilji Splošna cilja kampanje sta preprečevanje in nadzor okužb S HIV
med mladimi in med MSM v Sloveniji.
Kratek opis Kampanja je odgovor na vse večje število novih okužb z virusom HIV
v Sloveniji in je plod sporazuma o sodelovanju med Ministrstvom za
zdravje Republike Slovenije, Fakulteto za družbene vede Univerze v
Ljubljani, Inštitutom za varovanje zdravja Republike Slovenije in
nevladnimi organizacijami ŠKUC, DIH in Legebitra. Kasneje sta se
kampaniji pridružili še dve organizaciji, ki delata z mladimi; CARS in
DŠMS.
Kampanijo je v juniju 2009 oblikovala skupina šestih študentov
Fakultete za družbene vede v Ljubljani v sodelovanju z vsemi
omenjenimi partnerji. Njena implementacija se je pričela konec leta
Komen
DODAT
ntar
TNE INFORM
20
Pre
na
"Pr
cilj
up
sta
akt
pri
Fac
Us
ins
Če
kam
šte
in
dv
po
Za
pre
dej
Na
ok
pre
rav
sek
po
ved
ne
me
ost
MACIJE SP
LO
09 in je traja
eventivna ka
menjene pre
renašaj sporo
jnimi skupina
orabe kondo
a dva flash m
tivna. Poleg t
i oblikovanju
cebooku.
peh kampan
stitucijami v
tudi je kam
mpanja v za
evilne ovire,
prisotnosti
ema letoma
zornosti, obe
radi nizke sto
ednostnih na
javnosti, ki s
ajpomembne
užb s HIV v S
eprečevanje
vni, promovi
kundarne pre
trebujejo še
denja. Ključn
vladnim orga
ed MSM. Klju
tajajo na ena
LETNA STRA
GO:
96
ala 12 mesec
ampanja je vk
edvsem mlad
očilo, ne viru
ami, spodbuj
omov. Kampa
mob dogodka
tega so bili m
u kampanje z
nje je plod od
ladnega in n
panja zelo p
adnjih 10 le
med njimi o
v množičnih
a trajala le
enem pa (še
opnje epidem
alog javnega
so usmerjene
ejši izzivi na p
Sloveniji osta
spolnega pr
ranje testira
eventive me
več spodbu
na pri tem je
anizacijam, k
ub intenzivne
aki ravni vse
N KAMPANJ
cev.
ključevala ko
dim in MSM
usa! ". Njeni
janje odgovo
anja uporabl
a in skupina n
mladi povablj
dvema razp
dličnega sode
evladnega se
pomembna,
etih, so se
omejeni finan
h medijih. Ka
leto dni, M
) ni bila izved
mije virusa H
zdravstva, n
e na prepreče
področju javn
ajajo: zagotov
enosa virusa
nja in zgodnj
d ljudmi, ki ž
d in podpore
zagotovitev
ki delujejo na
ejšim aktivno
od leta 2008
E: http://ww
omunikacijske
s sloganom s
cilji so ozave
ornega spoln
ja sodobna s
na Facebook
jeni k aktivne
isoma za naj
elovanja med
ektorja ter po
saj je edina
pri njenem
nčni viri in po
ampanja je
MSM ni bilo
dena evalvac
HIV v Slovenij
i dovolj sred
evanje širjen
nega zdravja
vitev kakovo
a HIV med M
je odkrivanje
živijo s HIV, š
e pri spremin
stabilne fina
a področju p
ostim sredstv
8.
ww.stop‐aids.
e dejavnosti
slogan je bil
eščanje o HIV
nega obnašan
socialna orod
ku, ki je še ve
emu sodelov
jboljši slogan
d omenjenim
osamezniki.
a vladna nac
izvajanju p
omanjkanje
kljub načrto
o posvečeno
cija rezultato
ji in številnih
dstev za izvaja
nja virusa HIV
pri prepreče
ostnih interve
MSM na nacio
e okužb, krep
še posebej M
njanju spolne
ančne podpo
reprečevanja
va za ta nam
.si/
, ki so
V med
nja in
dja, kot
edno
vanju
n na
mi
cionalna
pokazale
vidnosti
ovanima
o dovolj
ov.
drugih
anje
V.
evanju
encij za
onalni
pitev
MSM, ki
ega
ore
a HIV
men
Kampan
virusa H
boleznim
element
organiza
spletu, 3
brezplač
nja PRENAŠA
IV, čeprav le
mi, ki je bila
te dobre pra
acij ustvarja
3) vključeva
čnih kondom
NA
PO
AJ SPOROČILO
zato, ker je
izvedena v S
kse v njeni m
sodelovanje
nje mladih
ov in lubrika
ALEPKA:
OSTER:
O, NE VIRUS
edina kampa
Sloveniji v za
metodologiji
med njimi
pri oblikova
ntov.
97
SA! je bila iz
anja na nacio
adnjih 10 leti
i: 1) vključev
in mladimi
anju kampan
brana kot na
onalnem niv
ih. Vendarle
vanje akterje
iz univerze,
nje in pri p
ajbolj učinkov
oju, v zvezi s
pa lahko ide
ev iz javnih i
2) uporaba
ripravi sloga
vita za prepr
s spolno pren
entificiramo
nstitucij in n
socialnih om
ana, 4) razd
rečevanje
nosljivimi
nekatere
nevladnih
mrežij na
eljevanje
98
IME PROJEKTA
“Prenašaj sporočilo, ne virusa!”
(Spread the word, not the Virus!)
Nacionalna kampanja za preprečevanje HIV/aidsa
za mlade in MSM
GLAVNI PARTNER Ministrstvo za zdravje RS
KRITERIJ INDIKATORJI
OBSEG
Št. klikov na spletni strani
aktivnosti
77.679 (od 1/12/2009
do 28/1/2011)
Nivo: nacionalni, regionalni,
lokalni Nacionalni
VKLJUČENOST
MLADIH
Ali so mladi bili vključeni pri
oblikovanju pobude?
Da
(kampanjo so oblikovali študenti fakultete
za družbene vede pod mentorstvom
profesorice za socialni marketing)
Ali so mladi bili vključeni pri
izvajanju pobude?
Da
(prostovoljci iz 5 NVO)
Št. mladih, vključenih pri
oblikovanju pobude 6
Št. mladih, vključenih v
izvajanje pobude 30
Ali obstajajo notranji postopki,
ki zagotavljajo sodelovanje
mladih pri vodenju
Da
TRAJNOST
AKTIVNOSTI
Trajanje (št. mesecev) 12
Št. ponovitev aktivnosti 1 edicija kampanje
(aktivnosti so se ponovile 2 krat)
KOMUNIKACIJSKI
KANALI
Št. različnih komunikacijskih
kanalov
5 (spletne objave za mlade; spletna stran;
tiskani materiali kot so posterji, nalepke,
kartice, ipd; “flash mobi”; pošiljanje video
spota; facebook skupina)
STROŠKOVNA
UČINKOVITOST
Vrednost 25.000 €
Št. doseženih mladih 50.000
99
Št. odkritih okužb v času
trajanja programa 36
EVALVACIJA
Št. intervjuvanih oseb 0
Št. razdeljenih vprašalnikov 0
Ali je bil uporabljen vprašalnik
pred in po aktivnosti? Ne
TRANSPARENTNOST
Dostopnost rezultatov
intervencije deležnikom Ne
Dostopnost rezultatov
intervencije javnosti Ne
100
101
SKLEPI
Popis izkušenj nam je omogočil narediti nekaj primerjav med sodelujočimi državami v projektu H‐
CUBE, glede na dostop do ciljnih storitev in kakovost njihove ponudbe, pa tudi glede na izvajanje
posameznih preventivnih kampanj. Na drugi strani, zahvaljujoč izboru dobrih praks, je projektna
skupina uspela oblikovati nekaj priporočil za javne ustanove in nevladne organizacije, ki so
pripravljene organizirati ukrepe oziroma aktivnosti za ozaveščanje in preprečevanje.
PRIMERJALNA ANALIZA MED SODELUJOČIMI DRŽAVAMI V PROJEKTU H‐CUBE V skladu z izkušnjami, o katerih so poročali vsi sodelujoči partnerji v projektu H‐CUBE, so ciljane
storitve za preprečevanje in zdravljenje spolno prenosljivih bolezni, večinoma na voljo v vsaki državi
na podoben način ‐ glede na protokol intervencije (za svetovanje in testiranje) in zaupnost pacientov
oziroma uporabnikov. Za zagotavljanje je na splošno odgovoren nacionalni zdravstveni sistem s
podporo lokalnih nevladnih organizacij.
Razlike med državami se v glavnem nanašajo na dostop do storitev, ki jih nudijo javno zdravstvene
ustanove: testiranje ni brezplačno v vseh državah (v Sloveniji) in obstoj posebnih programov za
spodbujanje enakega dostopa glede na spol in za marginalizirane skupine, je še vedno omejen (skoraj
v vseh sodelujočih tim. novih državah članicah). Nevladne organizacije s strokovnim znanjem na
področju preprečevanja spolno prenosljivih bolezni pogosto organizirajo bodisi dneve testiranja, ko
brezplačno ponujajo storitve splošni populaciji in na terenu ponujajo dostop do storitev PST za
določene bolj ogrožene skupine (uživalci injicirajočih drog, spolni delavci, podeželsko prebivalstvo,
manjšinske skupine, itd.). Vključevanje NVO pri zagotavljanju storitev PST zaradi nekaterih
pomanjkljivosti javnega zdravstvenega sistema, je še posebej močno v Bolgariji, Romuniji in Sloveniji.
Poleg tega so na voljo posebne storitve PST, ki obravnavajo uživalce injicirajočih drog, ki jih
zagotavljajo zasebne terapevtske skupnosti – komune, večinoma v vsaki državi.
Druga pomembna razlika je bila opažena pri zagotavljanju storitev PST za virusni hepatitis in
HIV/aids: medtem ko so za HIV/aids organizirani centri za aids, ki delujejo v glavnih mestih ali so
organizirani kot mreža, so PST za hepatitis v javnih zdravstvenih ustanov v sklopu širšega spektra
generičnih storitev za nalezljive bolezni in nadzor cepljenja ali specializirane enote za spolno
prenosljive bolezni. Mreže centrov za aids so še posebej učinkovite v Italiji, na Cipru, Češkem, v Grčiji,
Litvi in na Poljskem. Običajno ti centri nudijo PST in zdravljenje ter delujejo znotraj ali v bližini javnih
bolnišnic. V zgoraj omenjenih državah, so ti centri organizirani tako, da bi ponudili dobro nacionalno
pokritost in imajo visoko specializirano osebje in opremo.
Vendar pa večinoma vse države, zlasti še nove države članice, izpostavljajo pomanjkanje
usposabljanja za osebje, ki sodeluje pri storitvah. Učinkovit model zagotavljanja storitev, bi moral
vključevati sodelovanje univerz, kot se to dogaja, na primer, v Italiji, kjer so izboljšanje zdravljenja in
raziskave povezani. Poleg tega obstaja povečana potreba po kulturnih mediatorjih zaradi nedavnih
migracijskih tokov. In končno, še posebej v državah, kjer ima podeželsko prebivalstvo omejen dostop
do javnih storitev (kot Romunija in Grčija), je potrebno okrepiti ponudbo storitev na terenu.
Te ugotovitve bi vsekakor bilo potrebno upoštevati s strani javne uprave pri načrtovanju zdravstvenih
storitev, ki obravnavajo preprečevanje in zdravljenje spolno prenosljivih bolezni, ter še posebej za
HBV, HCV in HIV.
Poleg primerjav ukrepov ozaveščanja in preprečevanja, obstaja nekaj pomembnih točk, ki bi jih morali
upoštevati: 1) v nekaterih državah ni potrebe po HBV preventivnih kampanjah, namenjenih mladim,
102
saj je cepljenje otrok postalo obvezno v začetku 90‐ih (to je v Bolgariji, Grčiji in Italiji), 2) sporočila
kampanj so pod vplivom etičnih in verskih prepričanj (kar je razlog, da je v nekaterih državah, kot je
Bolgarija, uporaba kondomov spodbujana, medtem ko v drugih, kot je Poljska, kjer se šteje vzdržnost
oziroma abstinenca kot najboljši način preprečevanja), 3) preventivne aktivnosti niso nujno vključeni v
programe Ministrstva za zdravje (samo Italija, Grčija in Slovenija so poročale o aktivnostih z javnimi
sredstvi). V večini držav so to aktivnosti, ki jih financirajo nevladne organizacije, mednarodne
organizacije in farmacevtska podjetja. Poleg tega so v mnogih sodelujočih državah in zlasti v Grčiji in
Romuniji, organizirane preventivne aktivnosti za doseganje skupin z večjim tveganjem za okužbo (kot
UID) ali izoliranih skupin (podeželskega prebivalstva), ki vključujejo tudi opravljanje storitev na terenu,
kot je PST.
Popis izkušenj sodelujočih držav je pokazal, da zlasti nove države članice (Ciper, Litva, Romunija in
Slovenija), ugotavljajo pomanjkanje posebnih aktivnosti za virusni hepatitis, saj so informacije o teh
boleznih na voljo le v okviru splošnih aktivnosti, ki obravnavajo preprečevanje spolno prenosljivih
bolezni.
Pomemben podatek je, da o posebnih ukrepih za HCV poročajo le v Italiji in na Poljskem (2 državi od
11). To splošno dejstvo je onemogočilo celovito in učinkovito ukrepanje za ozaveščanje mladih in
splošnega prebivalstva o prenosu hepatitisa in načinih preprečevanja. Položaj preventivnih ukrepov za
HIV/aids je nekoliko drugačen, saj za to okužbo obstajajo neposredni odzivi v večini kampanj in
projektov, ki so organizirani po vsej Evropi.
Prednosti, opredeljene v izkušnjah, o katerih poročajo partnerji projekta H‐CUBE bodo poudarjene v
naslednjih priporočilih, ki so namenjena javnim ustanovam ali drugi javnim in zasebnim deležnikom,
ki bodo organizirali aktivnosti preprepčevanja in ozaveščanja.
H‐CUBE PRIPOROČILA Za prenos dobrih praks, ugotovljenih v nesodelujočih državah in da bi organizirali najboljšo H‐CUBE
Evropsko kampanjo preprečevanja v sodelujočih državah, so projektni partnerji oblikovali "H‐CUBE
priporočila", 10 točk, ki bodo koristila javnim ustanovam ali nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo z
vprašanji SPO (zlasti HBV, HCV in HIV) in sodelujejo pri organizaciji in izvajanju preventivnih
dejavnosti, ki obravnavajo mlade v starosti 15‐24 let.
Naslednja priporočila so bila opredeljena v skladu s popisom izkušenj in izbiro najučinkovitejših
dobrih praks, na osnovi vnaprej določenih meril, ki jih je potrdil projektni konzorcij in potrdili 3
zunanji neodvisni strokovnjaki na tem področju. Ta priporočila bi bilo potrebno upoštevati, kot
predloge ali izhodišča, ki jih je vedno potrebno prilagoditi lokalnim razmeram, z največjim možnim
upoštevanjem socialnih, kulturnih, verskih vrednot in izobraževalnega sistema ter v sodelovanju z
lokalnimi partnerji, ki imajo zanesljive izkušnje pri preprečevanju spolno prenosljivih bolezni.
Vključite ciljne skupine v oblikovanje aktivnosti, z namenom doseganja večje osredotočenosti
intervencij na potrebe uporabnikov, preseganja kulturnih vrzeli pri izvedbi aktivnosti in za zagotovitev
boljšega dostopa in stika z uporabniki storitev. Spodbujajte neposredno in aktivno vključenost
mladih in jih opolnomočite s pomočjo igranja vlog in rekreativnimi aktivnostmi.
Zagotovite samo znanstveno potrjene informacije, ki naj bodo posredovane v uporabniku prijaznem
jeziku in skladne s starostjo ciljne skupine. Dejavnosti, ki zadevajo primarno preventivo
HBV/HCV/HIV, naj vključujejo informacije o načinih prenosa, za hepatitis pa tudi o preprečevanju raka.
103
Aktivnosti sekundarne preventivne naj vsebujejo praktične informacije o postopkih testiranja in o
posledicah testnih rezultatov.
Razvijte pozitiven odnos pri obveščanju mladih o spolno prenosljivih boleznih. Sporočilo naj ne bo
strašljivo ali prepovedujoče, temveč naj mlade spodbudi k oblikovanju pozitivnih vedenj v zvezi z
lastnim spolnim življenjem in njihovih ljubljenih.
Uporabite vizualne pripomočke za spodbujanje praktičnega pristopa. Uporaba vizualnih pripomočkov
kot so kratki video posnetki in izobraževalna orodja (vključno s kondomi in drugimi oblikami zaščite)
pomaga mladim, da si bolje zapomnijo in prevzamejo posredovane informacije ter združijo znanje s
praktičnimi izkušnjami. Uporabite podobe, ki pritegnejo (na plakatih, letakih in v informativnih
materialih) in darila (USB ključki, majice, kape, priponke), ki so mladim blizu in s katerimi pridobite
njihovo pozornost za HBV, HCV in HIV.
Izobražujte, zagovarjajte in motivirajte vlade, oblikovalce politik in vse zainteresirane deležnike, za
vključitev v preprečevanje HBV/HCV/HIV z implementacijo dodatnih aktivnosti ali z podporo že
vpeljanim aktivnostim. Te udeležence lahko izobražujete z zagotavljanjem informacij o teh okužbah
in o tem, kako ukrepati. Lahko jih spodbudite, da se z zagovorništvom priključijo prizadevanjem za
preprečevanje spolno prenosljivih boleznih preko lobiranja ali jih motivirate s pridobivanjem
podatkov, ki so zanimivi zanje.
Razviti večnivojsko sodelovanje z drugimi pobudami, ki se ukvarjajo z enakimi vprašanji, v
partnerskih mrežah s številnimi deležniki, da bi zagotovili razširjanje rezultatov aktivnosti in da bi
vzpostavili temelje za njeno vzdržnost na dolgi rok.
V luči doseganja najširše možne publike mora aktivnost:
zagotoviti prisotnost na spletu (s posebno spletno stranjo) in s prisotnostjo v socialnih medijih
(z uporabo družabnih omrežij), da bi kampanji omogočili sprejetost in širjenje med mladimi,
vključiti najbolj priljubljene medije med mladimi, (TV, revije za mlade … ) z elementi, ki
pritegnejo, kot tudi sodelovanje priljubljenih in slavnih oseb oziroma zvezdnikov s svojimi izjavami in
zgodbami,
Vključiti postopke evalviranja od samega začetka aktivnosti, kjer naj sodelujejo tako ciljne skupine kot
inerno osebje in zunanji strokovnjaki.
Pri aktivnosti dosežene rezultate narediti vidne, tako da so objavljeni na spletni strani projekta ali na
družabnem omrežju, razširjeni širši javnosti in zainteresiranim stranem preko glasila, sporočila za
javnost, znanstvenih publikacij, ipd.
Oblikovati aktivnost, ki se lahko ponovi v velikem obsegu in na dolgi rok, da bi ustvarila
multiplikacijski učinek in opolnomočenje rezultatov s strani ciljnih skupin.
104
105
Seznam Kratic
KRATICE POMEN
aids Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti
angl. AIDS angl. Acquired Immune Deficiency Syndrome
HBV Virus hepatitisa B
HCV Virus hepatitisa C
HIV Virus človekove imunske pomanjkljivosti angl. Human Immunodeficiency Virus
HPV Humani papiloma virus
MSM Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi angl. Men who have sex with men
MZ Ministrstvo za zdravje
NVO Nevladna organizacija
PMTCT Preprečevanje prenosa z matere na otroka Angl. Preventing Mother to child transmission
SPB Spolno prenosljive bolezni
SPO Spolno prenosljive okužbe
UID Uporabniki injicirajočih drog