Post on 19-Feb-2018
Fara Bilœovs/Pfarre Ludmannsdorf Januar/Jänner 2004
An einen Haushalt/Postgebühr bar bezahlt
Liebe Leserin, lieber Leserdieser Zeilen! Gott liebt dich!In der Gegenwart leben wir.Gestern ist gewesen.Morgen ist noch nicht.Nur das Heute gehört uns.Herr der Zeit, schenke uns Weisheit, jeden Taganzunehmen als einmaligesnie wiederkehrendes Geschenk!Herr der Zeit, wecke in uns den Glauben,dass Du Schuld von uns nimmst!Herr der Zeit, wecke in uns den Glauben, dass Du uns im Auf und Ab des Lebens begleitest!
PPffaarrrreerr
Dragi farani!Kaj naj Vam æelim v letu 2004?
Otroka sem vpra•al, kje æivi, pa mi je rekel: „V druæi-ni!“ Druæina, najmanj•a celica œlove•ke druæbe,je najbolj osreœujoœa za moæa, æeno in otroke.Druæina je •ola, ki posreduje otrokom govorico-besedo.Smo bogati, ker smo podedovali dve besedi. Star•i,obogatite svoje otroke. Druæina je •ola uœloveœene veœ-ne BESEDE, ki star•e in otroke povezuje z Bogom.Druæina je •ola, kjer se navajamo odpu•œati. Druæina je•ola, kjer se vsi uœijo deliti. Druæina je kraj, kjer uæiva-mo ko•œek izgubljenega raja.
ææuuppnniikk
2003LETNO POROŒILOJAHRESBERICHT
Cvetna nedelja v Bilœovsu/Palmsonntag in Ludmannsdorf
2 JANUAR/JÄNNER 2004L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
Veliko pridnih rok omogoœa vsakoletni œudeæ advent-nega bazarja.
Veliko ljudi se trudi za pomoœ ljudem v stiski v fari in posvetu. Bog plaœaj!
*Viele fleißige Hände ermöglichen alle Jahre wieder
das Zustandebringen des Adventbasars. Die frohen Ge-sichter sagen uns: Gutes Tun bereichert das Leben und er-freut die Seele. Vergelt’s Gott!
Adventni venecPrva sveœa æeli mir,
da povsod bi utihnil prepir.
V drugi sveœi gori æelja,
da vsak bi bil poln veselja.
Tretja sveœa govori:
„Bodi odprt za soljudi.“
Œetrta sveœa tiho plapola,
bliæa noœ se, blaæena.
°tiri skupine sv. treh kra-
ljev so se podale na pot
po fari in obiskale vse druæi-
ne. Kralji so nam peli in go-
vorili o betlehemski zvezdi,
ki nas vodi k jaslicam. Vo•œi-
li so nam sreœno novo leto:
Zvezda sem nas je pri-
peljala
k srcem dobrim pot nam
pokazala.
Zase ne, za ljudi uboge
prosimo:
za brate in sestre v Afriki
in Aziji.
Srœno Vas prosimo, sre-
œo Vam trosimo,
dobri Bog, blagoslov
Vam daj.
Zahvala gre otrokom,
spremljevalcem in druæi-
nam, katere so jih povabile
na kosilo. Zahvala mag.
°peli Filipiœ, ki je vadila z
njimi pesmi, ter zahvala
vsem, ki ste z darom poma-
Adventni bazar
gali ljudem v tretjem svetu.
Bog plaœaj!
*
In vier Gruppen haben
uns die heiligen drei Könige
besucht und uns an das Tei-
len des Brotes mit Men-
schen in Not erinnert.
Sie sagen und sagten:
Wir tragen ein Licht in das
Dunkel der Zeit.
Wir helfen und fragen
euch, wer ist bereit?
Denk an den Bruder und
hilf ihm auch Du!
Ein Danke gilt den Kin-
dern, Begleitern und den
Familien, die sie bewirteten,
sowie allen Spendern. Alle
Jahre verändert die Hilfe
unter gutem Stern das Le-
ben von vielen Menschen
zum Positiven. Vergelt’s
Gott!
°tiri skupine sv. treh kraljev obiskale vse druæine
3JANUAR/JÄNNER 2004 L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
Smo povezani s katoli•kimi misijoni!Vereint mit den Christen der Welt!
Bilœovska fara podpira •tiri misi-jonske bogoslovce iz Afrike in
Indije.
Æe veœ let smo povezani s •kofijoTiruvalla v Kerali. Æe veœ let podpi-ramo z molitvijo in denarno veœ bo-goslovcev iz te •kofije. Zato nas jetudi tamkaj•nji •kof Timotej æe tretjiœobiskal v Bilœovsu in izrekel besedozahvale.
°kof Timotej je bil sreœen, da jemogel svoj 75. jubilej æivljenja obha-jati tudi v Bilœovsu. Pripravili smo•kofu Timoteju prisrœen sprejem zdeklamacijami v slovenskem, nem-•kem in celo v malajlamskem jeziku.Deklamirali sta deklici Isabella inMichaela Hallegger. V imenu æupnijeje slavljenca pozdravila gospa AniReichmann in predstavila tudi bilœov-sko æupnijo, v imenu obœine pa je æu-panja °tefi Quantschnig izrazila svojeveselje nad œastnim obiskom. Farani,g. æupnik, cerkveni pevci ter otroci inodrasli z majhnimi zastavicami smoustvarili s petjem, z nagovori prazniœ-no razpoloæenje, ki je •kofa izrednopresenetilo. Pri ma•i je diakon Lukasiz Juæne Koreje zapel evangelij.Gospa Martina Berchtold pa je vangle•œini zastavila •kofu slavljencunekaj vpra•anj o njegovi •kofiji in odruæbenih problemih Indije. Gosto-ljubna Miklavæeva druæina je povabi-la gosta s spremstvom ter cerkvene
pevce na slovesno kosilo. Diakon Lu-kas in domaœi cerkveni pevci so prikosilu razveselili navzoœe z lepimpetjem. Vsem, ki so ta dan sodelovaliin Vam vsem, ki velikodu•no podpi-rate katoli•ke mi-sijone, gre pri-srœna zahvala.
Zahvaljuje seVam tudi z na-slednjim pismommisijonski bo-goslovec AnandEkka iz Indije:
Dragi!Pozdrav!Na zaœetku
Vam æelim veselboæiœ in sreœnonovo leto. NajGospod, rojen vbetlehemski •tali-ci, napolnjujeVa•e æivljenje zveseljem, miromin navdu•enjem.Upam, da Vamgre dobro in daVam delo gredobro od rok. Zato tudi molim. Jazsem tukaj pridobrem zdravju.
Tudi œastiti
oœetje, predstojniki in kolegi se imajo
dobro. Sedaj sem v Rishikeshu v 2.
letniku teologije. Rishikesh je œudo-
vit kraj, obdan z gorami. To je tudi
hinduistiœni sveti kraj. Je njihov ro-
marski center. Veliko filozofov in
menihov moli tukaj in meditira ter
prosi za duhovno uresniœitev.
Ker je tukaj tak kraj, se mi
kr•œanski teologi •e veœ nauœimo o
tem, kako hinduisti œastijo svojega
Boga. Æivljenje tukaj je kar zanimi-
vo. Ob koncu tega meseca bom od•el
v Bangalore.
Zelo sem Vam hvaleæen za vso
Va•o duhovno in materialno pomoœ.
Ljubeœi Bog naj Vas nagradi za Va•o
velikodu•nost in prijaznost.
Prosim, podpirajte me •e naprej.
Tudi jaz bom molil za Vas, to
Vam zagotavljam.
°e enkrat Vam æelim vesel boæiœ
in sreœno novo leto.
Va• vdani
brat Anand Ekka CMI
L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
4 JANUAR/JÄNNER 2004
Du•nopastirsko poroœilo za leto 2003
V PRETEKLEM LETU SO BILI V FARI KR°ŒENI SLEDEŒI OTROCI/IN DER PFARRE WURDEN IM JAHRE 2003FOLGENDE KINDER GETAUFT:
Christoph FilipiœPatrick FilipiœAlea Leticia EinspielerMartin TitzIris TitzAlexander TitzElisabeth TitzJanina Primik
Max GlittenbergMichael SchaunigMichelle Stefanie EselValentina PreglTimon Matthäus OgrisJana FisterLisa Marie EinspielerPascalis Mazaris
Mario JohannesLeutschacher
Julia Sophie HuainigAlexander Bernhard
PainterTabea Marija GasserIvo Julius Berchtold
SV. BIRMA – HL. FIRMUNG
Prvo sv. ob-hajilo je pre-jelo 23 otrok.Naj v zakra-mentu SV.EVHARISTI-JE doæivijobliæino boæje-ga prijateljaJezusa Kristu-sa.
Die Erste hl.Kommunionempfingen 23Kinder. Mö-gen sie in derh e i l i g e nKommunionimmer wiederdie Nähe undLiebe Christierfahren.
22 mladostnikov je prejelo zakra-ment sv. birme. Sveti Duh naj jihrazsvetljuje, da se bodo v veri vseæivljenje poglabljali in spoznali, dajih vera osvobaja in osreœuje.
22 Jugendliche empfingen das Sakra-ment der hl. Firmung. Der Heilige Geist
stärke sie in der Liebe und in der Wahr-
heit. Mögen sie in der katholischen
Glaubensgemeinschaft bleiben und den
GlaubenanJesusChristusbewahrenund
vertiefen. Mögen sie ihre Talente ge-
brauchen für sich und den Mitmenschen.
Gottes Gnade und Friede mit ihnen.
in unser Gebet hineingenommen.Durch die betende Altargemeinschaftschenkt der barmherzige Herr durchdie Fürsprache Mariens der MasseRettung und Heil
*Bolni•kih obhajil/Krankenkom-
munionen: 31Zakrament bolni•kega maziljenja je
prejelo 12 bolnikov.Die Krankensalbung empfingen 12
Kranke.
MMeeiinnee EErrssttkkoommmmuunniioonn::Es war sehr schön bei
meiner Erstkommunion.Ich war sehr aufgeregt,
das erste Mal die Hostie zubekommen.Ich gehe auch weiter
regelmäßig in die Kirchezur Heiligen Messe.Jedes Mal, wenn ich
zur Kommunion gehenkann, freue ich mich, dassich Jesus empfangen darf.
Michael Gaschler9 Jahre
NEDELJNIKI/SONNTÄGLICHE KIRCHENBESUCHER
Vigredno •tetje/Zählung im Früh-jar: 336
Jesensko •tetje/Zählsonntag: 23.11. 2003 – 306 (Kirchenbesucher –obiskovalce boæje sluæbe)
Zvestim nedeljnikom gre velika za-hvala. So prijatelji svoje du•e in dob-
rotniki mnogih drugih samo Boguznanih: so po Marijini pripro•nji in Je-zusovem usmiljenju re•enje za mno-ge.
Bei der sonntäglichen Liturgiefeierbeten die Kirchgänger immer in derMehrzahl. Alle Pfarrangehörigen sind
5JANUAR/JÄNNER 2004 L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
Seelsorgebericht für das Jahr 2003
Elisabeth Reichmann
* 21. 4. 1914 – F 5. 1. 2003
Anna Quantschnig
* 30. 6. 1929 – F 14. 1. 2003
Herta Margot Maria Stutzke
* 18. 9. 1914 – F 26. 9. 2003
Paulina Kuriselo
* 2. 12. 1905 – F 27. 10. 2003
Pred nami so od•li v veœnostUns in die Ewigkeit vorausgegangen sind
Naj poœivajo v miru! /Herr, lass sie ruhen in Frieden!
Theresia Schneider
* 8. 5. 1923 – F 1. 2. 2003
Alex Kropiunik
* 6. 3. 1912 – F 2. 11. 2003
Blasius Wanschou
* 10. 5. 1942 – F 29. 12. 2003
Gregor Kruschitz
* 23. 6. 1928 – F 5. 4. 2003
Peter Winter
* 14. 12. 1937 – F 7. 4. 2003
Josef Hafner
* 1. 7. 1937 – F 3. 4. 2003Gregor Mischkulnig
* 31. 5. 1916 – F 19. 5. 2003
Antonia Mischkulnig
* 27. 6. 1928 – F 15. 4. 2003
Maria Schellander
* 10. 9. 1914 – F 13. 8. 2003
s
Adelheid Bostjanœiœ
* 4. 6. 1939 – F 17. 3. 2003Agnes Sprachowitz
* 3. 1. 1935 – F 17. 2. 2003
Smrti
Ko padel bom, kot pade hrast podrt,
mi bo• odvzela dih in z ust besede
in sluh u•esa in oœem poglede,
utrip srca in æil, zlohotna Smrt!
Odvzela nogam mojim bo• korak,
v moæganih iskre misli bo• ugasila
in tvoja temna in skrivnostna krila
me bodo zagrnila v veœni mrak.
In vendar ne bo• zmagovalka ti!
Sovraænik veœni tvoj, ob koncu boja,
Æivljenje, ti poreœe: „°e je moja,
œeprav æe mrzla, ta rdeœa kri.
Naj vsrka jo zvezda in sonca æar
in vrne v rojstva veœni kolobar!“
Alojz Gradnik
L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
6 JANUAR/JÄNNER 2004
Finanœno poroœilo za leto 2003 za faro BilœovsPodruæna cerkev v Velinji vasi/Filialkirche in Wellersdorf:
DOHODKI / EINNAHMEN
Preostanek iz leta 2002/
Überschuss aus dem Jahre 2002 ...................... a 10,663,21
Ofer/Opfer ......................................................................... a 1.756,90
Darovi/Spenden............................................................. a 925,30
Grobnina/Grabgebühr............................................... a 434,—
....................................Skupaj/Zusammen a 13.779,41
IZDATKI/AUSGABEN
Meænar/Mesner.............................................................. a 600,—
Cerkveni pevci/Kirchensänger........................... a 539,—
Pokopali•œe/Friedhofskosten............................... a 2.230,68
Renoviranje notran•œine cerkve/
Innenrestaurierung der Kirche............................ a 2.741.96
....................................Skupaj/Zusammen a 6.111.64
Stanje dne/Kassastand am 31. 12. 2003 ................................................................................................................................................... aa + 7.667.77
Podruæna cerkev v Æeluœah/Filialkirche in Selkach:
Podruæna cerkev Sv. Helena/Filialkirche St. Helena:
DOHODKI / EINNAHMEN
Preostanek iz leta 2002
Überschuss aus dem Jahre 2002 ....................... a 5.107,20
Ofer/Opfer ........................................................................ a 497,60
....................................Skupaj/Zusammen a 5.604,80
IZDATKI/AUSGABEN
Meænarca/Mesnerin.................................................... a 450,—
Stanje dne/Kassastand am 31. 12. 2003.................................................................................................................................................. aa + 5.154,80
DOHODKI / EINNAHMEN IZDATKI / AUSGABEN
Ofer/Opfer ........................................................................ a 409.10
O •enthelenskih dolgovih se bomo v æupnijskem svetu posvotovali – mogoœe naredimo farni praznik pri Sv. Heleni, da
tako pridemo enkrat bliæe zeleni veji/über die Schulden der Filialkirche St. Helena werden wir im Pfarrgemeinderat re-
den – vielleicht feiern wir das Pfarrfest wieder einmal in der Filialkirche St. Helena und kommen so dem grünen Zweig
etwas näher.
Stanje dne/Kassastand am 31. 12. 2003.................................................................................................................................................... S – 9.246,70
Farna mladina/Pfarrjugend:
DOHODKI / EINNAHMEN
Preostanek iz leta 2002/
Überschuss aus dem Jahre 2002 .............. a 1.652,72
Miklavæevanje/Nikoloaktion .................... a 475,—
Obresti/Zinsen minus KST ....................... a 4,72
....................................Skupaj/Zusammen a 2.132,16
Stanje dne/Kassastand am 31. 12. 2003.................................................................................................................................................. aa + 1.217,16
Biblija za otroke/Bibel für die Kinder ...... a 175,—
Dnevi ministrantov v Tinjah/
Ministrantenschulung in Tainach.............. a 680,—
Razno/Verschiedenes................................ a 60,—
....................................Skupaj/Zusammen a 915,—
IZDATKI/AUSGABEN
Dolg pri podruænicah Velinja vas in Æeluœe/
Schulden bei den Filialkirchen Wellersdorf
und Selkach (leto/Jahr 2002) ............................. a 8.986,50
Meænarca/Mesnerin .................................................. a 450,—
Cerkveni pevci/Kirchensänger ......................... a 219,30
....................................Skupaj/Zusammen a 9.655,80
7JANUAR/JÄNNER 2004 L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
Farna cerkev/Pfarrkirche
DOHODKI / EINNAHMEN
Preostanek iz leta 2002/
Überschuss aus dem Jahre 2002 ..................... a 309,15,—
Ofer/Opfer ....................................................... a 15.311,60
Darovi in nabiralnik/Spenden und Opferstock .. a 14.662,30
Deli od ma•/Stipendienabgabe ........................ a 1.200,—
Zvonenje pri pogrebih/Geläute beim Begräbnis . a 250,—
Grobnina/Grabgebühr ..................................... a 2.541,—
Obresti/Zinsen minus KST .............................. a 8,55
Naprej poslani ofer/Durchlaufende Kollekten:
Akcija treh kraljev/Dreikönigsaktion .............. a 5.717,—
Katoli•ki misijoni/Kath. Missionen ................ a 1.800,—
Druæinski postni dan/Familienfasttag ............. a 5.880,—
Koro•ka Caritas/Kärntner Caritas .................... a 832,—
Sveta deæela/Heiliges Land ............................. a 80,—
Semeni•œa/Seminare ........................................ a 50,—
Matere v stiski/Mütter in Not........................... a 30,—
Petrov novœiœ/Peterspfennig ........................... a 50,—
MIVA – Sv. Kri•tof/Christophorus-Aktion ..... a 775,—
Sestra in brat v stiski/Schwester und Bruder
in Not ......................................................... a 650,—
Otroci brez doma/Strassenkinder .................... a 300,—
Koro•ka vas na Madagaskarju/
Œrni kriæ/Schwarzes Kreus .............................. a 20,—
............................................Skupaj/Zusammen a 50.466,60
Meænar in ministrantje/Mesner undMinistranten ................................................ a 1.526,—Priznanje organistom in pevovodjem/Entlohnung für Organisten u. Chorleiter .... a 950,—°olanje sodelavcev/Weiterbildung für Mitarbeiter ............................................. a 1.524,—Du•nopastirska pomoœ/Seelsorgeaushilfen. a 507,98Hostije/Hostien .......................................... a 354,—Sveœe, roæe/Kerzen und Blumen................. a 717,25Farni list in nedeljsko oznanilo/Pfarrinformation.......................................... a 1.414,24Dan starih/Seniorentag................................ a 760,—Predavanja/Referenten ................................ a 680,—Prvo sveto obhajilo/Erstkommunion.............. a 898,25Pisarni•ki pripomoœki/Kanzleibedarf............. a 38,45Telefon ........................................................ a 627.55Popravila/Reparaturen (zvonovi, elektriœna
naprava – Glocken und elektrischeAnlagen – cerkvena vrata farne cerkve) a 2.512,40
Farov•ka streha/Neueindeckung des Pfarrhofes – Anteil der Pfarre ............... a 8.311
Kopiergerät ................................................. a 2.598,82Computer..................................................... a 1.590,99Elektriœni tok/Strom: farna cerkev, pisarna,
Velinja vas, Æeluœe – Pfarrkirche, Pfarrkanzlei, Filialkirchen: Wellersdorfund Selkach ........................................... a 1.501,42
Kurjava/Beheizung ..................................... a 2.579,42Kanal, voda, smeti/Kanal, Wasser, Müll .... a 2.152,59Davki/Steuern ............................................. a 21,75Zavarovalnica za vsa cerkvena poslopja v fari/
Versicherungen für Pfarrkirche, Pfarrhof, Messneri und Filialkirche in Wellersdorf, Selkach und Helena ............................... a 1.865,83
Naprej poslani ofer/Durchlaufende Kollekten(glej dohodki/siehe Einnahmen)............ a 16.184,—
.......................................Skupaj/Zusammen a 49.315,94
IZDATKI/AUSGABEN
Stanje dne/Kassastand am 31. 12. 2003.......................................................................................................................................................... aa 1.150.66
Darovi za nabavo novih orgel v farni cerkvi/Spenden zurAnschaffung der neuen Kirchenorgel in der Pfarrkirche Ludmannsdorf
Stanje dne/Kassastand am 31. 12. 2003.................................................................................................................................................. aa + 52.437,31
Konto.-•tev. za nabavo novih orgel pri bilœovski hranilnici
Konto-Nr. für die neue Kirchenorgel bei der Posojilnica-Bank Ludmannsdorf:
31.062.136
DOHODKI / EINNAHMEN
Preostanek iz leta 2002/Übertrag 2002........ a 69.113,80
Obresti/Zinsen minus KST ................................... a 1.509,13
Darovi/Spenden (namesto venca na grob/
Kranzablöse).................................................................... a 5.664,38
....................................Skupaj/Zusammen a 76.287,31
IZDATKI/AUSGABEN
Prvi obrok/erste Rate an Orgelbauer
Anton °krabl............................................................ a 23.850,—
Orgle nastajajo v delavnici Antona °krabl. Konec leta 2004 ali ob zaœetku leta 2005 bodo zadonele v na•i farni cerkvi.Die neue Orgel ist in Arbeit. Aufgestellt in unserer Pfarrkirche wird sie Ende 2004 oder Anfang 2005.Ob priloænosti bomo si ogledali nastajanje na•ih orgel. Bei Gelegenheit werden wir das Entstehen der neuen Orgel besichtigen.Æupnijski svet prosi •e za darove. Potrebujemo •e a 20.000.Der Pfarrgemeinderat bittet um weitere Spenden. Wir benötigen noch a 20.000.
Rechnungsabschluß der Pfarre Ludmannsdorf 2003
L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
8 JANUAR/JÄNNER 2004
Projekt Guatemala.............................................................. a 1.570,—
Autisten: „VOM MENSCH ZU MENSCH“.......... a 1.000,—
Misijonski bogoslovci/Missionstheologen.............. a 500,—
Pomoœ bliænjemu v fari/Hilfe dem Nächsten
in der Pfarre .......................................................................... a 2.711,68
Ljudska •ola/VS: „Mein Körper gehört mir“......... a 300,00
Caritas: „Kinder stark machen“ ................................... a 78,—
................................................Skupaj/Zusammen a 6.159,68
Farna Caritas / Pfarrcaritas: socialni in misijonski kroæek fare/Sozial- und Missionsarbeitskreis der Pfarre
DOHODKI / EINNAHMEN
Preostanek iz leta 2002/
Übertrag aus dem Jahre 2002........................................ a 8.333,22
Dar/Spende............................................................................ a 10,—
Adventni bazar/Adventbasar ......................................... a 2.817
Obresti/Zinsen minus KST............................................. a 74,38
................................................Skupaj/Zusammen a 11.234,60
IZDATKI/AUSGABEN
Stanje dne/Kassastand am 31. 12. 2003.................................................................................................................................................. aa + 5.074,92
Za mater Terezo/für Mutter Teresa ............................ a 100,—
Madagaskar: koro•ka vas/Kärntendorf
(film g. Klariœ)............................................................. a 616,—
Madagaskar: koro•ka vas/Kärntendorf
(pozsamezniki–einzelne) ........................................ a 302,—
Za gobavce/für Leprakranke ......................................... a 80,—
Za misijonske bogoslovce/für Missionstheologen a 2.680,—
................................................Skupaj/Zusammen a 3.778,—
Katoli•ki misijoni/Katholische Missionen:
DOHODKI / EINNAHMEN
Preostanek iz leta 2002/
Übertrag aus dem Jahre 2002 ...................................... a 299,40
Æivi roæni venec/Lebendiger Rosenkranz .............. a 1.517,—
Posamezniki/einzelne Spender..................................... a 2.156,—
Obresti minus KST-Zinsen minus Kst...................... a 3,21
................................................Skupaj/Zusammen a 3.975,61
IZDATKI/AUSGABEN
Stanje dne/Kassastand am 31. 12. 2003 ........................................................................................................................................................ aa + 197,61
Fara namerava zidati FARNI DOM. Zbiramo finanœna sredstva. Do zdaj so farani darovali.
Die Pfarre Ludmannsdorf sammelt Finanzmittel für den Bau eines PFARRHEIMES. Bis jetzt haben Pfarrangehöri-
ge gespendet:
DOHODKI / EINNAHMEN
Farni praznik/Pfarrfest............................................................................................................................................................................................................ a 6.033,39
Darovi/Spenden ......................................................................................................................................................................................................................... a 3.538,00
Obresti/Zinsen minus KST ................................................................................................................................................................................................... a 108,14
.....................................................................................................................................................................Skupaj/Zusammen a 9.679,53
Hvala/Danke
V imenu vseh, ki spadajo pod Ve-linjski zvon ter v imenu vseh faranovizrekam prisrœno zahvalo g. HanzejuMikula in Pepeju Tumer, ki sta notranj-•œino velinjske cerkve z zakristijo vredv zadovoljstvo vseh faranov res lepoprenovila. Zahvala gre tudi vsemostalim sotrudnikom.
G. Hanzeju Mikula gre tudi zah-vala, da je prepleskal „lopco“ pred far-no cerkvijo ter del v cerkvi, ki je podkorom.
*Für die gut gelungenen Arbeiten in
der Kirche Wellersdorf dankt die Pfarr-gemeinde Herrn Johann Mikula undHerrn Josef Tumer sowie allen anderenHelfern sehr herzlich.
Herr Johann Mikula sagen die Pfar-rangehörigen auch herzlichen Dank fürdas Anmalen des Westportals der Pfarr-kirche sowie für die Innenfärbung desTeiles unter dem Chorgewölbe. DerLandeskonservator von Kärnten Dr.Ulrich Harb hat anlässlich einer Be-sichtigung der Kirche für das geeigneteFarbmaterial lobende Worte gefunden.
Ko sem pri zahvali, naj omenim tu-di kriæ na velinjskem pokopali•œu.Gospod Bvaæi Gasser je investiral v takriæ veliko ur. Za strokovno izvedbomu gre prisrœna zahvala. Prisrœen Bogplaœaj velja tudi vsem pomagaœem,Hanziju Filipiœ in Hanzeju Kropfitschter vsem drugim. Æupnik/Pfarrer
Zahvala/Dank
9JANUAR/JÄNNER 2004 L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
Letos ma-ja sta
stopila predporoœni ol-tar MarijaWeber izÆeluœ inHanzi Ogrisiz Branœevasi. Obasta pred Bo-gom in far-no skupnostjo obljubila trajno zvestobo in ljubezen.Novoporoœencema æelimo:– sreœo in zdravje– da bi v veselju in teæavah vsakdanjega dela rasla njuna
ljubezen in medsebojno spo•tovanje– da bi sprejemala drug drugega kakr•en paœ je– da bi negovala pogovor med sabo, soljudmi in Bogom– da bi sprejemala otroke, jih ljubila in jim bila vzgledna
star•a– da bi ju spremljal in vodil boæji blagoslov in– da bosta, kot pi•e apostol Pavel vedno hrepenela po
veœjih darovih in si vedno prizadevala, da si bosta ohra-nila ljubezen in v njej zorela.
Wir wünschen dem Brautpaar, dass es wächst und reift inder Liebe und so die Schönheit, die Tiefe und auch die da-mit verbundenden Gefühle der reifen Liebe erlebt.„Die reife Liebe ist ein Feuer von tief innenein Erfüllt werden von einem Geist,der die ganze Welt sieht undsich doch dem Einzelnen zuwendet.“ (Ulrich Schaffer)
Na naøe prvo sv.obhajilo smo se øo-larji 2. razredaljudske øole intenziv-no pripravljali v øoliz naøim katehetomNantijem Olipom.Doma pa smo se vkrogu svoje druæinepri veœerni molitviveliko pogovarjali opomenu sv. obhajila.V nedeljo, 10. 5.
se nas je 23 otrokz velikim veseljemzbralo pred æup-niøœem. V slovesniprocesiji smo øli vcerkev, kjer sva prisveti maøi z Valen-tino tudi ministri-rala. Otroøki zbor,pri katerem zelo radpojem, pa je olepøals svojim petjem naøpomembni dan. Maøa je bila za-
me veliko doæivetje,
ker sem prejel Jezusav obliki sv. obhajila.Ker je bil to ne-
deljo tudi materinskidan, smo ob koncuzapeli naøim mami-cam øe pesem vzahvalo, katero nasje nauœila naøauœiteljica Sara Mül-ler. Markus Partl injaz pa sva mame øepoœastila z dekla-macijo.Po sv. maøi pa
smo se zbrali ob le-po okraøeni mizi priMiklavæu, kjer sonam naøe mame po-stregle z izvrstnimzajtrkom. Preæivel sem zelo
lep dan, katerega nebom pozabil. Zelorad grem k sv. ob-hajilu, tako me Je-zus spremlja na vsehmojih poteh.
Dojenœkove misli ob sv. krstu
Ko sem zagledala luœsveta, mi je æe motna
æarnica v spalnici star•evbila presvetla. Zaprla semza nekaj œasa svoje oœi, do-kler jih nisem po nekaj tre-nutkih ponovno previdnoodprla in so mi veseli obra-zi mamice, oœeta, babice intete oæile pogled v prostor,kjer bom dora•œala. Iz brez-skrbnega sveta maternicesem stopila v •irok svet,kjer bom iskala sreœo in mebojo izzivale æivljenjskenaloge. Korak na zemljo,katero si ti, ljubi Bog, ust-varil, sem napravila nepo-polna, brez moœi, odvisnaod ljudi, ki mi stojijo blizu.
Dal si mi u•esa, oœi, dabi videla, usta, da se bomsmejala in se izraæala sœlove•ko govorico, œutimroke, s katerimi si bom bri-
sala solze veselih in bridkihtrenutkov æivljenja. Zaen-krat v svoji nebogljenostilahko le zaslutim lepoto na-rave, melodije glasu ter ve-selje in grenkobo æivljenja.
Majhno, ranljivo bitjezaœenja svoje potovanje.
V tej svoji nemoœi Teprosim, o Bog, daj moœstar•em, botrom, sorodni-kom in vsem, ki me bojospremljali na nevarni poti,da bojo dræali svojo obljubo,me varovali in da mi bojo voporo, ko bom zbirala po-gum za svoje odloœitve in is-kala svojo pot v svet. Opo-zarjala Vas bom na Va•oobljubo, da ste Bogu hvaleæ-ni za moje rojstvo, da mi bo-ste pomagali oblikovati mojrazum in bogatiti mojegaduha in da nikdar ne bosteizdali mojega zaupanja in
zadu•ili mojih sanj in da
bom lahko iz va•e ljubezni
œrpala moœ in tako zrasla v
sreœno in odgovorno dekle.
Tabea Marija
Es gibt zwei Dinge,die wir unseren Kindern
auf den Lebensweg mitge-ben sollten:Wurzeln – und Flügeln.
„Denn er hatseinen Engeln befohlen,dass sie dich behütenauf allen deinen Wegen.“
(Ps 91, 11)
NNaaøøee pprrvvoo ssvv.. oobbhhaajjiilloo
L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
10 JANUAR/JÄNNER 2004
Koro•ka vas
Na pobudo na•ega æup-
nika, gospoda Leo-
polda Kassla je snemalec
Ivan Klariœ aprila tega leta
pokazal v Bilœovsu v go-
stilni Miklavæ film o Mada-
gaskarju, o Koro•ki vasi, ki
ga je posnel na obrobju
veœmilijonskega, glavnega
mesta Madagaskarja – v
Antananarivo.
Ljudje, predvsem otro-
ci, se tam rojevajo, æivijo in
umirajo na smeti•œu. Æe
zgodaj zjutraj œakajo to-
vornjake, ki pripeljejo od-
padke iz mesta. Za nje je to
sreœen trenutek in upanje,
da bi kaj izbrskali, kar bi
vsaj za nekaj œasa pote•ilo
njihovo lakoto.
In kdo ve, kako bi bilo
tam •e danes, œe ne bi tja
zanesla pot patra Opeko,
misijonarja slovenskega ro-
du. Sreœanje s to rev•œino
je usodno spremenilo nje-
govo æivljenje in tudi æiv-
ljenje teh ljudi. Ostal je. Ni
mogel oditi. Lotil se je ne-
mogoœega. Zadal si je cilj,
da pomaga tem ljudem iz
rev•œine in jim vrne njiho-
vo dostojanstvo. Zaœel jih
je uœiti delati, iskati ljudi,
ki so mu pomagali. Ob
obisku na Koro•kem v Ti-njah se je porodila zamisel,da bi za te ljudi sezidaliKoro•ko vas na Madagas-karju.
Stekla je akcija in Ko-ro•ci so pokazali svojo •i-rokosrœnost. Z zbranim de-narjem je pater Opeka ku-pil nujno potreben gradbe-ni material. Ob prostovolj-nem delu domaœinov sozaœele rasti hi•e in na bre-gu je nastala vas sreœnihljudi z imenom Koro•kavas. Zgodil se je œudeæ.Pozabljeni otroci so svojeæivljenje na smeti•œu podplastiœnimi •otori zamenja-li s sobami. Prviœ v æivlje-nju so sanjali na pravi po-stelji, postopanje po uliciso zamenjali s •olskoklopjo. Da bi lahko ljudempokazali, kaj se poœne tamz njihovim denarjem, je
bil posnet ta film. Ker pavedno znova prihajajo nasmeti•œe drugi otroci, ki situdi æelijo sobe in •olanja,je potrebno, da se ta pro-jekt •e nadaljuje. Ker jezdravstvena oskrba zeloslaba in je deloma splohni, je nujno potrebno tam•e zgraditi bolnico. Tisoœeotrok, ki na dan dobi leskodelico riæa, ima pravicodo dostojnega æivljenja.Ker si ne morejo pomagatisami, je to njihovo æivlje-nje odvisno tudi od nas.Ne prosijo, po•teno delajo.Denar pa potrebujejo zastvari, ki jih ne morejo na-rediti sami.
Kdor je videl te otroke,jih ne more pozabiti. Nisosi mogli izbrati kraja svoje-ga rojstva. Zato jim poma-gajmo •e naprej!
Rina Kropivnik
Ikone
VLetnem poroœilu 2000
sem imela priloænost,da napi•em, kako semzaœela slikati ikone in tudito, kaj mi pomeni ta ko-njiœek. Od tega trenutka,odkar sem se zaœela ukvar-jati s slikanjem, se je mojodnos do tega konjiœka •epoglobil. Svojo tehniko sli-kanja sem v tem œasu dokajizpopolnila. Prav posebnome je okupirala upodobitevMatere boæje z detetom:„Grusiskaja“, ki je nastalav 14. stoletju v centralniRusiji. To ikono sem ob-robno obogatila s slikamikamenskega Kriæevega po-ta iz Podjune. Te slike some poleg Matere boæje takonavdu•ile, da sem sklenila,da jih spojim v aranæma.
Pepca F.-D.
Tako je odgovoril poMatejevem izroœilu
Jezus, potem ko mu jeneka æena polila dragoce-no odisavljeno olje poglavi in so uœenci nad ta-ko potrato godrnjali.
Da, ubogih , ki so od-visni od kakr•nekoli po-moœi, je mnogo med na-mi;
Œe odpremo oœi in se-veda predvsem srce, jihtudi zaznamo.
Kot kristjani smopozvani, da odgovorimona potrebe soljudi.
Za velike praznike seobraœa in trka na na•e us-miljeno srce kar precejorganizacij s pro•njo zapodporo.
Ob takem navalu senam zdi izbira teæka: alinaj podprem uboge za-pu•œene otroke v Romu-niji, v Braziliji ali pasploh pri nas; naj daru-jem za projekte v Malaj-ziji, Aziji, Iraku, Afgani-stanu, za Amnesty,Greenpeace, Global 2000ali…
Moænosti je ne•teto!
Nesigurni postane-mo, œe nam znanci raz-lagajo, da „zares potreb-ni“ itak ne dobijo tegadenarja, oziroma, da semnogo teh sredstev „iz-gubi æe na poti“. Takeargumente uporabljajonekateri zato, da pomiri-jo vest, da jim ni trebadarovati, drugi pa pode-lijo osebno denar pot-rebnim, ki so doæivelikako katastrofo.
Pomagamo lahko namnogotere naœine!
Meni se zdi vaæna in-
formacija o organizaciji,ki to izvaja in seveda tudio posameznem projektu.Pozanimam se vedno,kdo je v ozadju kake ak-cije.
Kot kristjanka pa se-veda podpiram v prvivrsti cerkvene organiza-cije, ker jim tudi zau-pam.
V Jakobovem pismu,ki ga pi•e kr•œanskimskupnostim, sem odkrilalep stavek:”…vidite, dase œlovek opraviœi iz delin ne samo iz vere!“
„Uboge imate vedno med seboj …“
11JANUAR/JÄNNER 2004 L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
Leta 2004 namerava fararenovirati notranj•œino
farne cerkve. Stro•ki naj-cenej•ega proraœuna zna-•ajo 12.420 a. Æupnijskisvet upa, da bo ofer prvihnedelj zadostoval za stro-•ke renoviranja. Lepo vas,dragi farani, prosim, dapri darovanju prvih nedelj
v mesecu velikodu•no da-rujete. V lepi cerkvi selaæje moli. Ne darujete zamojo, ne za va•o, ampakza na•o cerkev. Hvala!
*
Laut Beschluss desPfarrgemeinderates soll dieInnenrestaurierung derPfarrkirche im Jahre 2004
erfolgen. Das billigste An-gebot beläuft sich auf12.420 a. Zur Finanzie-rung, so hofft der Pfarrge-meinderat, dürfte das Opferder ersten Sonntage im Mo-nat reichen. Daher ergehtan alle Pfarrangehörigendie Bitte, an den erstenSonntagen im Monat so
reichlich zu spenden, dasssich eine Haussammlungerübrigt. Sie spenden nichtfür meine, nicht für eure,sondern für unsere Kirche.Danke!
V imenu æupnijskegasveta/ im Namen desPfarrgemeinderates
æupnik/Pfarrer
Renoviranje farne cerkve / Renovierung der Pfarrkirche
Na zelo zanimiv naœinsmo obhajali „Leto
Svetega pisma“ v Ljudski•oli v Bilœovsu. V sodelo-vanju s Katoli•ko otro•komladino, z verouœiteljemain vsemi uœitelji •ole smopripravili poldnevno razsta-vo o Svetem pismu. Otrokesmo razdelili na pet delov-nih skupin in jih v rotacij-skem principu seznanili zvsemi œutili z vsebinamiSvetega pisma. Poleg petja,risanja, pisanja imen na pa-pirus, oblikovanja svetopi-semskih simbolov z glino,uœenjem ter poslu•anja sve-topisemskih zgodb v me-ditativnem vzdu•ju smo seskupno okrepœali ob do-maœi malici, ki je posebejza ta dan teknila nekolikodrugaœe, na mizi so bili sa-deæi iz Svete deæele. Deæe-lo, v kateri je æivel Jezus,nam je s filmom bliæe pred-stavil Robert Hedenik, Ma-rija je oblikovala glinasteribice, Giti Wuzella je otro-kom brala odlomke Svete-ga pisma, Micka Opetnik
„Leto Svetega pisma“ v Ljudski •oli v Bilœovsu
nas je seznanila z di•avamiSvete deæele, Andreja Le-puschitz je spretno vodilaskozi spored. Zanimivodopoldne smo zakljuœili s
skupno molitvijo, zapeli pasmo tudi nekaj pesmi, kijih je poprej nauœila PetraSchellander. Iskrena hvalavelja vsem, ki so ta pro-
jektni dan oblikovali, pravtako pa vsem pomagaœemin sponzorjem (domaœiæupnik, Posojilnica-BankBilœovs).
L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
12 JANUAR/JÄNNER 2004
Ko sem bila stara 6let, sem zaœela petipri otroøkem zboru.Nisem znala brati
not in tekstov, ampaksem se vse nauœila napamet.Vsak teden imamo
vaje v æupniøœu.Enkrat na mesec po-
jemo v cerkvi.Pri Øpeli Filipiœ se
uœimo pesmi za cerkev,in tudi druge pesmi, kijih pojemo na dan
starih, na materinskidan ali na raznih na-stopih.Nekoœ smo bili z
zborom na izletu vSalzburgu. Ogledali smosi æivalski vrt v „Hell-brunnu“. Letos so spetpriøli novi pevci kzboru. Fajn bi bilo, œebi priølo VEŒ fantov.Smo lepa skupnost in
vsi radi pojemo Bogu vœast.
Mirjam Einspieler
Neko soboto smo se bir-manci namesto bir-
manskega pouka zbrali zamajhno boæiœnico pri na•iuœiteljici Ingrid Zablatnik.
Na koncu mize sta stalivelik kip Marije in sveœa.
Govorili smo o adventnemœasu, kaj nam pomeni taœas, in molili roæni venec.Nazadnje pa smo •e pili œajin jedli pecivo.
Tadeja Mischkulnig
Ungefähr 1 Woche vorWeihnachten trafen wiruns bei Ingrid Zablatnikum Weihnachten zu feiern.
Jeder bekam ein Tee-licht und wir zündeten esan.
Auf dem Tisch stand
eine Statue von Maria. Wirbeteten den Rosenkranzund das Vater unser. Jedernahm ein paar Kekse mit.Wir tranken Tee und aßenKekse. Wir hatten großenSpaß.
Katrin Ploner
Skupina ministrantov vna•i fari •teje med 15 in
20 otrok ter dora•œajoœih.Z velikim veseljem priha-jajo k ma•am in kministrantskim uram, kate-re so dvakrat na mesec. Ta-ko prispevajo nekaj po-membnega za farno skup-nost. °ele ko jih ni pri svetima•i, opazimo, da nekajmanjka.
Zelo hvaleæna sem, daotroci radi in iz lastne æeljesodelujejo.
Pri ministrantskih urahje vedno zelo fletno, ker sevsi med seboj zelo dobrorazumemo. V ospredju je,da ministrantje zvejo vse,kar se zgodi v cerkvenemletu. Kako naj pri razliœnihpriloænostih ministrirajo,kot na primer v velikonoœ-nem tednu, pri pranganjuin tako dalje.
Pogovarjamo se tudi orazliœnih temah, kot o vsehsvetih. Tedaj skupajobi•œemo pokopali•œe invsak otrok lahko priægekak•ni njemu znani osebi
sveœo. To otrokom zelo ve-liko pomeni.
Seveda pa pri mini-strantskih urah delamo tudidruge stvari. Pozimi smose •li drsat na led, majasmo za materinski dan na-pravili darila za mamice inpred boæiœem smo naredilizvezde iz lecta ter lepesveœe.
Najlep•a doæivetja tegaleta za ministrante pa sobila sreœanje s Svetim pis-mom, sreœanje ministran-tov v Tinjah ter razstavajaslic v Podgorjah.
Sreœanje s Svetim pis-mom so ministrantje terotroci otro•kega zboraimeli marca, neko sobotopopoldne. Ta popoldan jeorganizirala Katoli•kaotro•ka mladina. Otroci sopri razliœnih postajah mar-sikaj doæiveli o Svetempismu. Lahko so poskusilijedi Svetega pisma, pisali vstari pisavi, sli•ali zgodbo„kako je Bog ustvaril zem-ljo“, itd. Bilo je res zanimi-vo.
Vvelikem tednu smo seodpravili za dva dni v
Tinje, kjer je bilo sreœanje mi-nistrantov. V teh dneh sootroci veliko doæiveli in se ze-lo lu•tno imeli. Vsega skupajje bilo okrog 60 ministrantov.Vsem se je zelo dopadlo.
Skoraj æe ob koncu tegaleta, konec novembra, smo•li na razstavo boæiœnih
jaslic v Podgorje. Videlismo veliko razliœnih jaslic.Bilo je zelo zanimivo. Na-to pa smo se •e odpravilina boæiœni trg v °t. Jakob.
To bi bila kratka pred-stavitev bilœovskih mini-strantov.
Upam, da bodo otroci•e dolgo radi ministrirali.
Petra Schellander
Ministrantje fare Bilœovs
Unser Firmungsunterricht zur Weihnachtszeit
VVssaakk tteeddeenn iimmaammoo ppeevvsskkee vvaajjee vv ææuuppnniiøøœœuu
13JANUAR/JÄNNER 2004 L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
Dan starih 16. novembra v Bilœovsu
Tudi letos se je mladina odloœila,da pripravi poseben dan za sta-
rej•o generacijo.16. 11. 2003 se je zaœel s skupno
ma•o, katero je mladina soobliko-vala. Otro•ki zbor pa je poskrbel zapetje med ma•o. Po ma•i so se vsipodali k Miklavæu, kjer je æe œakalamlaj•a igralska skupina SPD Bilka zigro „Uæaljeni medvedek“. To pa •e
ni bilo vse. Po kosilu so •olarji,otro•ki zbor ter mladina oblikovalispored. Æupanja Stefi Quantschnig jena•im starej•im v obeh jezikih spre-govorila in obljubila delitev finanœ-nih stro•kov skupno s faro Bilœovs.Dan se je konœal s skupno kavo inpecivom./
Mit einer gemeinsamen Messeder älteren und der jüngeren Genera-
tion begann der 16. 11. 2003. Die Ju-gend gestaltete die Messe, der Kin-derchor sorgte für die musikalischeUmrahmung während der Messe.Nach der Messe fing das Programmim Gasthaus Miklavæ an. Das Pro-gramm gestalteten die Jugend, derKinderchor, die Schüler und die Kin-der – Theatergruppe SPD Bilka miteinem Stück. Janja Kolter
Pevci, ministrantje in velika mnoæica faranov, zbrana pri Pomoœevem kriæu. Dræimo prajtlne v rokah in kliœemo KristusaKralja: „Hozana,“ kar pomeni „pomagaj nam“!
Vsi se veselimo prihajojoœe velike noœi, ki nam naznanja æivljenje.
14 JANUAR/JÄNNER 2004L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
Vletnem pregledu fare Bilœovs ne
bi smelo manjkati vsaj skromno
poroœilo o „farnem prazniku“, ki ne-
dvomno spada med vi•ke vsakoletne-
ga farnega dogajanja. V letu 2003 je
fara Bilœovs „farni praznik“ obhajala
v nedeljo, 22. junija, pri podruæniœni
cerkvi v Æeluœah. Izredno lep poletni
dan je k praznovanju privabil •tevilne
farane, ki so seveda radi ostali v sen-
ci velikih dreves tudi po sv. ma•i, ko
je bil na vrsti druæabni del prazno-
vanja.
Zbrana farna druæina – skupaj s
svojim du•nim pastirjem – je najprej
obhajala nedeljsko sv. ma•o, in to
pod milim nebom. Pel je cerkveni
pevski zbor fare Bilœovs. Na zaœetku
sv. ma•e je zbrane pozdravila zastop-
nica Æupnijskega sveta gospa Anna
Gasser. Gospod æupnik Leopold
Kassl je v ma•nem nagovoru sku•al
pribliæati smisel „farnega praznika“:
praznovanje naj bi farane bolj pove-
zalo z Bogom, s Kristusom, in med
seboj. Zato je g. æupnik spodbujal:
„Vzemi si œas za vsakdanjo molitev
in nedeljsko sv. ma•o. Daj svojemu
bliænjemu dobro besedo. Govori s
svojim sosedom.“ Kot kristjani smo
poklicani, da smo prina•alci upanja,
je poudaril æupnik Kassl.
Kakor sv. ma•a, tako je bil tudi
druæabni del „farnega praznika“ dob-
ro pripravljen. Poskrbljeno je bilo za
jed in pijaœo, pa celo za kavo in sla-
dice. Organizirana je bila tudi zapo-
slitev za otroke. Kdor je imel malo
sreœe, je lahko pri sreœolovu zadel
kak•en lep dobitek. Malo tr•i oreh pa
je bil „kviz“, kjer je bilo treba odgo-
voriti na vpra•anje: „Koliko kipov in
znamenj (simbolov) je v bilœovski
farni cerkvi?“ Menda je pravi odgo-
vor na to vpra•anje vedel samo g.
æupnik, vsi drugi odgovori pa so bili
pribliæni. Pravilni odgovor se je gla-
sil: ca. 80. Temu sorazmerno visoke-
mu •tevilu so se œudili tudi tisti, ki
bilœovsko farno cerkev skoraj tako
poznajo kakor svojo domaœo hi•o,
vendar se ob tem kaæe, da vsakdanji
pogled navadno ne vidi vseh podrob-
nosti. Torej moramo vsi •e natanœne-
je gledati.
Praznik, ki povezuje …Smisel „farnega praznika“ je pred-
vsem to, kar je povedal g. æupnik: po-vezava z Bogom in med farani. A po-vezujejo nas tudi skupni projekti væupniji – eden takih je za Bilœovs far-ni dom. Œisti dobiœek od „farnega
praznika“ – zna•al je dobrih 6.000evrov – je •el za farni dom, ki je naœr-tovan za naslednja leta. – Bog povrnivsem, ki so se vabilu odzvali, invsem, ki so to praznovanje pripravili!
Alojz Pu•enjak
15JANUAR/JÄNNER 2004 L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
Pfarrfest in Selkach„Schönes Wetter“, „wirklich wahr“,„tolle Stimmung“, „wunderbar“;so kann man diesen Tag beschreibenohne ihn zu übertreiben.
Zuerst, wie immer, Heil’ge Messe.Soprane, Alt, Tenöre, Bässeim Chor und auch der Volksgesangzogen alle in den Bann.
Jedoch beim Offertoriumda blickten einige sich um:man hörte ja bei jedem Opfereinen ziemlich lauten Klopfer(diese störenden Krawalle stammtennur vom Münzmetalle)ganz selten kommen Euro-Scheinein den Klingenbeutel eine.
Die Messe endete mit Segenauf allen uns’ren vielen Wegen
und auch mit besonderem Dankan die Tischler für die Bankund die Setzer der vier Linden(die Namen ließen sich nicht finden.Was die Herren noch nicht hattenhaben wir heute: kühlen Schatten).
Mit Trinken, Essen, Kegel scheibenließ sich bequem die Zeit vertreiben,mehr Mühe machte mancherortsder Gebrauch des eig’nen Worts.Die Kinder fanden hoch zu Pferdemit Sicherheit das Glück der Erde.
Zum Ende kommt die Moral:das Pfarrfest ist auf jeden Fallein fixer Punkt im nächsten Jahr,egal, was zwischenzeitlich war.
GG
16 JANUAR/JÄNNER 2004L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
Zaœetek septembra pravkar mi-nulega leta se je napotilo okrog
100 Bilœov•œanov v Rute v Lo•kodolino, kjer smo v tamkaj•nji po-druænici, ki je, kar je edinstvenona Koro•kem, posveœena trem kra-ljem, praznovali sveto ma•o. Zelouspe•no organiziral je leto•nji farniizlet ponovno gospod Valentiniœ izPotoka, poznavatelj koro•kih kra-jev, ki nam je s svojo izbiro desti-nacije zopet enkrat omogoœil vpo-gled v œudovite kraje. Po svetima•i smo se napotili na 3 kilomet-re oddaljen Baumgartnerhof, kjersmo uæivali prekrasen razgled inodliœno kosilo. Med farnimi izlet-niki niso bili le odrasli, temveœ celkup mladih in otrok, kar je pred-vsem razveseljivo, saj vsi vemo,da brez mladine ni bodoœnosti inda je obstoj tudi na•e farne skup-nosti odvisen od tega, v koliki me-
ri bo nam starej•im uspelo, prido-biti mlaj•o generacijo. Pridobitimlaj•o generacijo pa tudi pomeni,se odpreti njenim æeljam, mislim,predlogom in nenazadnje njeni kri-tiki. Se udeleæiti farnega izleta jetudi izraz pripadnosti, in pripad-nost je v dana•njem œasu, ko var-nostno omreæje okoli nas razpada– iz finanœnih razlogov, tako nampravijo –, veœ kot le dragocenavrednota. Imeti obœutek pripadno-sti je vaæno za vsakega œloveka,saj ima vsak izmed nas poæelenjepo varnosti, poæelenje imeti nekjena tem svetu obœutek, da je todom, da je med temi ljudmi doma.V tem smislu je tudi leto•nji farniizlet prispeval k krepitvi na•e farneskupnosti, ki jo je treba gojiti, sajtudi roæa ne raste brez prilivanjavode.
Anna Gasser
Farni izlet/Pfarrausflug – 7. 9. 2003
Es waren an die hundert Leut’
beim Pfarr-Ausflug in Untergreuth.
Die Kirche hier hat vier Altär’ –
als wenn nicht einer reichlich wär’.
Festlich erschallte der Gesang,
ein Jammer war der Glockenklang
(und dass sich dies zum Bess’ren wende
gab es das Opfergeld als Spende
damit bald zweistimmg’s Gebimmel
erschallt geradewegs zum Himmel).
Als nächstes war Fototermin.
Zuerst gingen nicht alle hin,
doch mit der Zeit haben sie’s kapiert.
Die Fotografen war’n zu viert,
ein jeder hat paar Bilder g’macht,
wir haben alle viel gelacht.
Die meisten kehrten nachher ein
in der Höh’ bei Finkenstein.
Von hier ist ja besonders schön
die Aussicht auf die vielen Seen.
Der Wirt, der hatte hier parat
nebst Suppe, Hauptgang mit Salat
auch noch ein köstliches Dessert.
Ich denke, hier komm’ ich wieder her.
Beim Heimfahr’n hörte ich den Ton
der vielen Harley-Davidson’.
Die Biker treffen sich hier jährlich –
die Gegend finden sie so herrlich.
Den Lärm, den fand ich gar nicht schön,
d’rum bog ich ab aus dem Gedröhn
geradewegs zum Weg nach Haus.
Der Pfarr-Ausflug war somit aus.
GGZelo smo ponosni, da se udeleæijo na•ega farnega izleta tudi starej•i farani,
kot jih na sliki obœudujemo.
17JANUAR/JÄNNER 2004 L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
Spomini so nekaj poseb-nega. Neki vonj, melo-
dija ali neka slika te lahkospominja na posebno ose-bo. Vedno œe sem v naravi,v cvetoœem vrtu ali celo vcvetliœarni, se spominjambabice, moje stare mame,Marije Kapus. Vidimpred seboj majhno vitkoæensko s kratkimi belimilasmi in mladimi modrimioœmi.
Pred mojimi oœmi na-stajajo druge slike, slike oprvih zvonœkih vigredi, kimojo staro mamo tako raz-veselijo. Slike o stekleniœ-kah, polnih roæ, ki jih jepostavljala pred mavœnopodobo Jezusa v kot. Slikeo okenskih policah, ki sobile okra•ene z najrazliœ-nej•imi roæami in ki jih jeskrbno negovala.
Bila je tudi dolga letameænarica v Bilœovsu in jeskrbela za œistost in okras
ra mama nekega poletnegadne stala pod visokohru•ko, ki jo je nasadilapred veœ kot petdesetimileti, kako je objela deblo zobema rokama, gledalasreœno nasmejana vkro•njo in dejala: „Ali to nilepo?“
Œe pa vidim njen ozkiobrazek z belimi lasmi inod dela razgubane majhneroke pred seboj, se pritiho-tapi tudi na moj obrazneæen nasmeh.
Spominjam se tudi, ka-ko ve in zna uæivati malestvari æivljenja – dobroskodelico kave, kos po-gaœe, razgled na gore predhi•o …
Z vsakim spominomprihaja naslednji. Spomi-njam se, kako sedi na svojipostelji, s „hadrco“ na gla-vi in s prevelikimi oœali nanosu, ki ga potaplja v enosvojih ne•tetih knjig. Vse
svoje æivljenje je brala inzmeraj ko pridem domovin stopim v njeno sobo, jovidim s knjigo v rokah.
In to sva njeni vnukinjitudi podedovali – ljubezendo roæ in do pisane besede.Œe bi me kdo vpra•al, kajljubi moja stara mama bolj,knjige ali roæe, ne bi vede-la odgovora. Ampak kargotovo najbolj ljubi, sonjeni •tirje sinovi, ki jih jev œasu vojne morala samavzgajati, njene vnuke inpravnuke, ki so raztre•enipo vsej Avstriji in ki se ta-ko radi vraœajo vsaj enkratna leto domov na „Bvace“k stari mami.
Kaj naj •e povem onjej? Toliko bi •e bilo tre-ba in kljub temu bi bilopremalo. Samo •e to: Mojastara mama ima sonce voœeh. Naj ga nikoli ne iz-gubi!
Tamara
Spomini na staro mamo, ki je obhajala 90-letnico
farne cerkve. Cerkev jekrasila z roæami z lastnegavrta in spominjam se, danam je prepovedovala trga-ti nekatere roæe iz vrta, œe•da so za cerkev.
Spomini na veselje, koprihajava z Darijo domovin veva, da jo najbolj raz-veseli nova roæa, ki raste inse razvija iz nekaj malega vnekaj lepega in dehteœega.Spominjam se, kako je sta-
Es gibt viele Wege zu Gott„Und einer davon fährtüber die Berge!“ be-schreibt Bischof Stecherdie spirituelle Dimensiondes Bergwanderns. Undauf die Frage eines kleinenBuben, was den der wahreWeg sei, antwortete PaterHenri Boulad: „Der wahreWeg ist der, der steigt. Derwahre Weg muss steigen“und malte ihm das Bei-spiel einer Bergtour, wodie berauschende Freudedes Gipfelerlebnisses mitder eigenen Leistung undder persönlichen Anstre-gung sehr viel zu tun hat.Die christliche Religionlehrt den schwierigen Wegund ist daher bei manchenLeuten entsprechend unbe-liebt. Niemals hat aberChristus ausgerufen:„Kommt her zu mir, meineLehre ist einfach, und derWeg ist leicht!“ Nein, imGegenteil! Er sagte: Wermir nachfolgen will, der
verleugne sich selbst, neh-me sein Kreuz auf sichund folge mir nach“ (Mk8, 34)
So verschieden wirauch sind, so verschiedensind auch Wege, die wirgehen sollten, um von Ihmberührt zu werden. Wirmüssen uns anstrengen undso wie im alltäglichen Pri-vat- und Berufsleben hoheAnsprüche stellen.
Für mich persönlich istkörperliche Anstregung imSport sehr hilfreich, um inmeine Seele, in mein In-nerstes hineinzuhören. Eskommt dabei nicht auf eineausgesprochene große Lei-stung an, sondern auf dieGleichmäßigkeit und aufdie Regelmäßigkeit. Be-treibt man regelmäßigSport, so wird es zum täg-lichen Ritual, so, dass man
ohne dies nicht mehr aus-kommt. So ist es auch mitdem täglichen Gebet; wennman es zu oberflächlich ge-staltet und es vernachläs-sigt, so fehlt es irgendwound es entsteht eine Lücke.Beten macht feinfühliger,ruhiger, ausdauernder und
man bekommt eine andereSichtweise. Es werdenDinge wichtig, die man vo-her nicht einmal bemerkthat. So wird Beten auchzum täglichen Ritual, wel-ches sich bei mir sehr viel-fältig gestaltet: z. B. dasLesen in einem religiösenBuch, das Lesen in der Bi-bel, sich bewusst Zeit zunehmen, um mit der Fami-lie zu beten, einen Ausflugmit einem Kirchenbesuchverbinden, Mitarbeitern inder Pfarre, Besuchen vonreligiösen Vorträgen undSeminaren.
Habe ich wirklich ein-mal bewusst Zeit für dieseoder ähnliche Aktionen ge-opfert, so steigert es meinWohlbefinden, meine Aus-geglichenheit, und ich binstolz, wieder einmal einSteinchen beigetragen zuhaben am Bau einer besse-ren Welt.
Robert Hedenik
L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
18 JANUAR/JÄNNER 2004
Tudi Slovensko pros-
vetno dru•tvo Bilka se
ob koncu leta ozre nazaj in
z zadovoljstvom ugotovi,
da je letina bogata.
Dru•tvo je svojo pozor-
nost v minulem letu osre-
dotoœilo na mladinsko delo.
V dru•tvu obstajajo trimladinske skupine. Kot
vsako leto so se tudi lani na
povabilo SPZ in KKZ ude-
leæile gledali•ke delavnice
v Fiesi oziroma Piranu.
Lansko leto je starej•a
mladinska skupina presene-
tila z gledali•ko predstavo
„Komorna glasba“. Mlaj•a
mladinska skupina je nav-
du•ila publiko z igro
„Rock’n roll Trendla“, naj-
mlaj•i igralci pa so samo-
zavestno nastopali s pred-
stavo „Uæaljeni medve-
dek“. S svojimi igrami so
gostovali na Koro•kem in
tudi v Sloveniji.
Mladi v dru•tvu pa tudi
sodelujejo pri branju za
bralno znaœko, obiskujejo
otro•ke ure in nastopajo na
materinski proslavi. Mese-
ca julija se je skupina
bilœov•kih mladincev skup-
no z mladinci iz Slovenije
udeleæila etnolo•ke razis-kovalne delavnice obœine
Bilœovs. Pod vodstvom
mentoric iz Slovenije so
raziskovali v obœini kultur-
no delovanje mladih, pre-gon koro•kih Slovencev,rabo slovenskega jezika,lesarstvo in turizem. Rezul-tate teh delavnic so obzakljuœku predstavili priMiklavæu. S kratkim fil-mom je presenetil AndrejReichmann. Ob tej delavni-
Me•ani pevski zbor se
je konec aprila odpravil na
pevski seminar v °mar-
je•ke toplice. Nastopajo
doma in nesejo slovensko
pesem tudi v obrobne dvo-
jeziœne kraje. V Kostanjah
so najprej peli ma•o in nato
vabili na koncert. Intenziv-
no so se pripravljali na ad-
ventne koncerte, ki so jih
imeli meseca decembra v
Kotmari vasi, na Bistrici v
Roæu in v Slovenjem Plaj-
berku.
Med letom dru•tvo or-
ganizira svoje tradicional-ne prireditve kot so mate-
rinska proslava, koncert „S
pesmijo v pomlad“, •ahov-
ski turnir in bilœov•ka jesen
ter sodeluje pri Roæanskem
izobraæevalnem tednu.
Dru•tvo skrbi tudi za
druæabnost. V zaœetku
septembra je skupina dru-
•tvenikov/nic obiskala veœ-
no mesto Rim. Pod vod-
stvom prof. mag. Joæeta
Wakouniga so se udeleæen-
ci pribliæali koreninam sv.
Franœi•ka (Assisi) ter izvi-
sredi•œe Katoli•ke cerkveso udeleæenci doæivljali v•tevilnih obiskih za razvojkr•œanstva tako pomemb-nih cerkva.
Novembra je dru•tvovabilo drugiœ v dvorano priMiklavæu na Bilkin ples.
V teku enega leta posta-vi Bilka na oder tri igre invabi na gostovanja drugeigralske skupine. V novemletu se smemo veseliti tudiigre, ki jo pripravljajoodrasli.
Bilka je nedvomnovaæen steber kulturnega de-la obœine in fare Bil-œovs/Ludmannsdorf.
Da dru•tvo zmore ures-niœiti ves ta program v tekuenega leta, je potrebno veli-ko truda in idealizma vsehdru•tvenikov/nic.
Zahvala vsem aktivnimœlanom in hvala vsem, kiobiskujejo na•e prireditvein s tem kaæejo, da cenijona•e delo.
Marija Weber-Ogris,tajnica SPD Bilka
Bogato kulturno leto
ci bo letos iz•la posebnabro•ura.
Slovenska glasbena•ola vabi letno na •tirizakljuœne koncerte. Nadeæelnem tekmovanju „Pri-ma la musica“ v Celovcu solansko leto dosegle uœenkeLisa Stangl, Andrea Mikulain Marina Hedenik na klju-nasti flavti odliœne uspehe.
Oba zbora, me•ani inmo•ki pevski zbor, gledatanazaj na zelo delavno in æi-vahno pevsko leto.
Mo•ki pevski zbor de-luje skorajda v isti zasedbitudi kot cerkveni zbor insooblikuje ma•e ter poje napogrebih. Pevci gostujejona koncertih, s petjem ot-vorijo razstave in so vablje-ni na marsikatero slavje. Vzadnjem mesecu so pope-strili mnoge boæiœnice inpeli na novoletnih koncer-tih. Tako nastopajo pevcine•tetokrat na leto.
rom prav tako pomembne-
ga benediktinskega reda
(Montecassino). V sredi•œu
potovanja so spoznavali
starodavni in moderni Rim,
kjer si – kot nikjer drugje
na svetu – podajata roke
pomembna arhitektura nek-
danjega tako sloveœega
Rimskega imperija in pol-
preteklo ter moderno stav-
barstvo. Da pa je Rim pred-
vsem zibelka kr•œanstva in
19JANUAR/JÄNNER 2004 L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
In unserer Volksschule ist schon Tradition, dass wir einan-der nicht mit materiellen Geschenken erfreuen, sondern
mit Hirtenspielen, besinnlichen Texten und Liedern.Unsere traditionelle Weihnachtsfeier stimmt uns alljähr-lich auf das bevorstehende Fest der Liebe und des Frie-
dens ein…Boæiœnica na na•i ljudski •oli je vsako leto lepo prese-
neœenje za uœenke in uœence ter uœiteljski zbor. Vsako letotudi vpletemo kako dobrodelno akcijo v to praznovanje.
Letos smo sodelovali pri akciji „Boæiœek v •katlici“. rk
SPD Bilka, me•ani zbor:
Gospa Helene Schaschl je 22. maja 2003 obhajala svoj95. æivljenjski jubilej. Farna skupnost ji æeli zdravja in
sreœe, da bi œila in zdrava doœakala 100 let. Ona ima svojerada in njeni otroci in sorodniki imajo mamo zelo radi, dalahko reœemo: Glejte, kako se med seboj ljubijo in spo•tu-jejo. °e na mnoga leta Vam kliœejo, draga mama, domaœiin vsi farani. Tudi BogVas je vesel, ko ga zvesto obiskujete
nedeljo za nedeljo skritega v SVETI EVHARISTIJI.
Gasilcem v Bilœovsu in v Velinji vasi gre v imenu farne skupnosti prisrœnazahvala za zgledno sodelovanje pri cerkvenih slovesnostih.
Die Pfarrgemeinschaft Ludmannsdorf dankt den beiden FeuerwehrenLudmannsdorf und Wellersdorf für das harmonische Miteinander
bei kirchlichen Festen.Æupnijski svet/der Pfarrgemeinderat
Œas petja – œas veselja
Me•ani zbor SPD Bilkapoje posvetne in
cerkvene pesmi. Mesecadecembra 2003 je pelzbor na Kostanjah pri sv.ma•i, po ma•i pa je imelkratek koncert narodnihpesmi. Me•ani zbor je so-deloval pri adventnih kon-certih v Kotmari vasi in vSlovenjem Plajberku vcerkvi in na Bistrici vRoæu v Kulturni hi•i. Pre-govor pravi, kdor poje,dvakrat moli.
Pojemo Bogu v œast innarodu v ponos, sebi pa vspodbudo.
Sreœali smo se tudi z
drugimi zbori, tudi to jeobogatitev pevca. Pevec, kipoje z du•o in srcem, seobogati, je vesel in dobrevolje. Æalosten je, œe nemore ali ne sme peti iz ka-terega koli razloga.
Skupnost v zboru je ne-kaj lepega, zato ni œudno,œe pojemo starej•i pevci æe50 let. Sem ena med sta-rej•imi v zboru, pa se dob-ro poœutim med mladimi.
Najlep•a hvala na•i pe-vovodkinji Ireni, ki nas uœi,bodri in motivira za lepopetje, da zmeraj znova radipojemo.
Angela Ogris-Martiœ
Uredni•tvo æeli vsem faranom
blagoslovljeno,
zdravo in sreœno novo leto.
Die Redaktion wünscht
allen Pfarrangehörigen
ein gesegnetes, gesundes und
erfolgreiches Jahr 2004
Lastnik, izdajatelj in zaloænik:
fara Bilœovs
Za vsebino odgovarja:
æupnik Leopold Kassl, 9072 Bilœovs 1
Tisk: RPI kr•ke •kofije
Eigentümer, Herausgeber
und Verleger:
Pfarre Ludmannsdorf
Für den Inhalt verantwortlich:
Pfarrer Leopold Kassl,
9072 Ludmannsdorf 1
Druck: RPI der Diözese Gurk
Leopold KasslHanzej ReichmannAnna GasserRezika KapusEmil Stingler
Josef KuessIngrid ZablatnikLojze Pu•enjakPetra Schellander
L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
20 JANUAR/JÄNNER 2004
Viele fragten mich, was
ist der Alpha Kurs ei-
gentlich? Ein Glaubens-
kurs, kurz gesagt, aha…
Ja, wie ist es mit unse-
rem Glauben?
Sind wir wirklich so
vom Glauben überzeugt,
dass wir meinen, nichts
mehr tun zu müssen, es ist,
wie es ist.
Ich hab’ eh meinen
Glauben, ich brauche das
nicht, hört man so oft.
Es war für mich eine
schöne Erfahrung, obwohl
ich auch der Meinung war,
ziemlich gut Bescheid zu
wissen.
Glauben ist Gnade und
wenn man nicht ständig et-
was dafür tut (Bibel lesen,
sich vertiefen in Gebet und
Besinnung), verflacht alles,
gerät in der ständigen Her-
ausforderung des Alltägli-
chen in Vergessenheit.
Gott liebt mich, egal
was für Fehler ich mache
und was ich mir zuschul-
den kommen lasse, ich
kann immer mit seiner Ver-
gebung und seinem Bei-
stand rechnen. Wie oft den-
ken wir daran? Das wurde
mir bei diesem Kurs so
richtig bewusst. Natürlich
muss ich dazu auch etwas
beitragen, mit Ihm in Kon-
takt treten, durch Gebet
usw.
Die Führung Gottes ha-
be ich selbst im Leben
schon oft erfahren und des-
halb habe ich mich auch
bereit erklärt, in unserer
Gruppe darüber zu spre-
chen. Es gibt viele Helfer,
die nur darauf warten, uns
zu helfen, sie wollen sich
nicht aufdrängen, wir müs-
sen sie darum bitten. (Hei-
lige, Schutzengel u. v. a.)
Über den Hl. Geist er-
fuhren wir viel, bei unse-
rem gemeinsamen Seminar
in Tainach. Pfarrer Opetnik
je treba spomniti na te ob-ljube in bisere na•e vere.Veœ o Sv. Duhu smo sli•alina na•em skupnem semi-narju v Tinjah od g. æupni-ka Opetnika, ki nam je nazelo lep naœin orisal njego-vo delovanje. Toka ne vi-dimo, œe ga ne vkljuœimo,ni niœ. Tako je tudi s Sv.Duhom, œe nimamo kon-takta, ne more delovati.
Prijateljsko, odkritosrœ-
no in iskreno skupino semdoæivela. Pri skupni jedi inpogovoru smo lahko od-loæili vsakdanjost in skrbiin odprli na•o notranjost zareferat.
Veliko rok (ali dobrihdu•) je prispevalo, da je tateœaj tako dobro uspel.Najlep•a hvala vsem, ki sona kakr•en koli naœin so-delovali.
G. Weber
Alpha Kurs
Unser Leitspruch: „Der
längste Weg beginnt
mit dem ersten Schritt.
Mach Dich mit uns auf den
Weg!“
Am 25. September 2003
haben wir in Ludmanns-
dorf/Bilœovs mit dem er-
sten Alpha-Abend begon-
nen.
Ich lernte die Methode
anläßlich einer Sommerwo-
che der charismatischen Er-
neuerung in Schladming
kennen. Alpha ist eine aus
Alpha Kurs
Referent an einem Alpha-Abend – Gerhard Gaunersdofer
Eindruck aus dem Alpha-Kurs
Der Kurs bot einenWeg näher zu Gott zugelangen. Dies erreichteich durch aufmerksamesAnhören einer Reihe vonReferaten und aktiverMitarbeit.
Auch wurden mir vie-le Leute bekannt und ver-traut. Es entstand eine Ge-meinschaft vieler Talente.
Ich freue mich auf ei-ne allfällige Fortsetzung.
GG
hat uns das so schön veran-schaulicht. Den Strom siehtman nicht (wie den Hl.Geist), man muss den An-schluss herstellen, dannfunktioniert es erst.
Wir waren eine wunder-bar freundschaftliche Ge-meinschaft, es war eureVertrautheit, Offenheit undMitgefühl spürbar. Das ge-meinsame Essen erinnertean das Ritual des Abend-mahles. Viele guten Geisterhaben dazu beigetragen,dass dieser Alpha Kurs soerfolgreich war.
Somit möchte ich allenMitarbeiterInnen und Teil-nehmerInnen danken, ganzbesonders aber unserer Ini-tiatorin Frau Ingrid Zablat-nik, die die Verantwortungdafür getragen hat und al-len hilfreich mit Rat undTat zur Seite stand.
*Bilo je doæivetje, v pre-
priœljivih besedah sli•ati,da me Bog ljubi. Vedno selahko zanesem na njegovopomoœ. V vsaki situaciji selahko obrnem na Njega, œe-tudi rezultat ni tak,kakr•nega sam priœakujem.To zaupanje si je treba pri-dobiti v vsakdanji molitvi,v globokem doæivetju sv.Evharistije, z branjem Sv.pisma in drugimi sredstvina•e vere. Imamo velikopomoœnikov, ki samo œaka-jo na to, da jih prosimo. VSv. pismu beremo, da namsam Jezus pravi, prosite inse vam bo dalo. Veœkrat se
15 Einheiten bestehendepraktische Einführung inden christlichen Glauben.Dieses Konzept erreicht„Nichtkirchgänger“ bzw.dem Glauben Fernstehen-de, ebenso ist er ein Segenfür praktizierende Katholi-ken, die eine Erneuerungder Basis ihres Glaubenssuchen. Alpha kommt ausder Kirche von Englandund wird nun weltweitdurchgeführt. Ich infor-mierte unseren Pfarrge-meinderat über diese Artder Evangelisation, darauf-hin wurde ein Vorberei-tungsteam von 10 Personenbeauftragt, diesen Kursvorzubereiten. Alpha ist eingemeinde-basiertes Evan-gelisationskonzept, dasskeine Sprecher mit großenNamen erfordert. Men-schen kommen zum AlphaKurs, weil ihre Freunde,Bekannten oder andere Fa-
21JANUAR/JÄNNER 2004 L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
milienmitglieder sie einge-
laden haben.
Während der Vorberei-
tungszeit haben wir vom
Vorbereitungsteam auch
ganz besonders um die
Führung durch den Hl.
Geist gebetet. Denn wir
waren uns bewußt, daß es
sich nicht nur um eine Ak-
tion und einige Vorträge
handelt, sondern darum,
daß wir mit Hilfe Gottes
suchende Menschen zu ei-
nem lebendigen Glauben
und einer Beziehung zu Je-
sus Christus hinführen.
Da wir keine entspre-
chenden Pfarrräume zur
Verfügung haben, wurde
der Großteil des Kurses im
Gemeinschaftsraum des
Feuerwehrhauses und teil-
weise im Vortragsraum der
Posojilnica-Bank abgehal-
ten. Unser herzlicher Dank
hiermit auch der Feuer-
wehr, sowie der Posojilnica
Bank für ihr Entgegenkom-
men.
Welche Themen umfasstder Kurs?
Wer ist Jesus? Wozu
starb Jesus? Wie kann ich
Gewißheit im Glauben fin-
den? Wie kann man die Bi-
bel lesen? Warum und wie
bete ich? Wie führt uns
Gott? Wie widerstehe ich
dem Bösen? Warum und
wie mit anderen über den
Glauben reden? Heilt Gott
auch heute noch? Welchen
Angeregte Diskussion der Teilnehmer des Alpha-Kurses
lenwert hat die Kirche? “
werden im Jänner und Fe-
bruar fortgesetzt.. Absch-
ließend gibt es ein großes
Alpha-Abschlussfest.
Damit diese Abende
nicht nur eine trockene An-
gelegenheit von Vorträgen
und Diskussion sind, haben
viele Pfarrangehörige mit
Ihrem Beitrag in Form ei-
nes Abendessens, Geträn-
ke, Kaffee, Tee und Ku-
chen gesorgt. In dieser
lockeren Atmosphäre war
auch Platz für Witz und
Gespräch .
Besonders bedanke ich
mich hiermit bei allen, die
diese Abende ermöglichten
und ermöglichen durch
ihren Einsatz und Mitar-
beit sowie auch durch ihr
Gebet.
Ein Danke auch an un-
seren Herrn Pfarrer, dass er
diese Art der Evangelisati-
on mit Wohlwollen und
Tatkraft unterstützt.
Ingrid Zablatnik
Meldungen einzelner Teilnehmer zum Alpha-Kurs:
„Die Einheit in Tainach hat mein Leben verändert!“
„Wir sind uns als Gruppe sehr viel näher gekommen!“
„Ich freue mich jedesmal, wenn ich sonntags jemandenaus der Gruppe vor der Kirche treffe!“
„Wenn wir so miteinander feiern, dann kann ich ahnen, wiees den ersten Christen ergangen ist, wenn es heißt sieteilten alles miteinander!“
Stellenwert hat die Kirche?Christentum – lebensfremd,unglaubwürdig und über-holt? Wesen und Wirkendes Hl. Geistes!
Als Referent des Ein-führungsabends konntePfarrer Anton Opetnik ausGrafenstein gewonnen wer-den. Er ist geistlicher Leiterder charismatischen Erneue-rung in Kärnten und leiteteschon mehrere Alpha Kurse.
Da für den Kurs einausgearbeitetes Konzeptvorhanden ist, waren nebenunserem Herrn PfarrerKassl, folgende Pfarrmit-glieder bereit einen Vor-trag zu halten: Robert He-denik, Ani Reichmann,Emi Mischkulnig, GertrudeWeber, Gerhard Gauners-dorfer und Ingrid Zablat-nik.
Zum Thema: Wesenund Wirken des Hl. Geistestrafen wir uns im Bildungs-haus Tainach am 21. 11.um 18 Uhr bis Samstag22.11. Ende 17 Uhr. DieseEinheit hat viel zur Vertie-fung beigetragen. Nebenden Vorträgen durch HerrnPfarrer Opetnik gab esauch die Möglichkeit derBeichte und dann ein Ab-schlußgottesdienst mit derBitte um Erfüllung mit demHl. Geist.
Der erste Teil des Kur-ses wurde am 4. Dezemberabgeschlossen. Die The-men „Heilt Gott auch heutenoch?“ und „Welchen Stel-
Wie auch in den letztenJahren war das Adventsin-gen in der nur mit Kerzen-schein erleuchteten Filialkir-che St. Helena für die Besu-cher wieder ein besonderesErlebnis. Bereits der mitFackeln erleuchtete Wegdurch den Wald hat viele zurRuhe kommen lassen undauf die schönen Lieder, dar-gebracht von den Sängerin-
nen und Sängern des Ge-mischten Chores Ludmanns-dorf und der SängerrundeLudmannsdorf, einge-stimmt. Ergänzt wurde dasProgramm von einem Blä-serquartett der PostmusikKlagenfurt. VerbindendeWorte zwischen den Musik-stücken und Lieden wurdenvon Christine Gaschler-Andreasch gesprochen.
Die zahlreichen Besu-cher konnten zumindest füreinige Zeit den Stress unddie Hektik der Vorweih-nachstzeit hinter sich lassenund so kam es im Anschlussan das Adventkonzert beiheißem Tee und Glühwein,sowie von den Sängerin-nen gefertigten Gebäck zunetten Gesprächen untersternenklarem Himmel.
Adventsingen in der Kirche St. HelenaIn seiner Ansprache hat
Obmann Dieter Gaschlerauch Herrn Dechant LeopoldKassl für die Möglichkeit inder Kirche St. Helena dasKonzert durchführen zu dür-fen, gedankt.
Wie auch schon im Vor-jahr gab es Texte und Weih-nachtswünsche sowohl indeutscher als auch sloweni-scher Sprache als Ausdruckfür das Gemeinsame in unse-rer Gemeinde.
Christa Gaschler-Andreasch
L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
22 JANUAR/JÄNNER 2004
schen Einwanderer übernah-
men so den christlichen
Glauben zwar, jedoch wurde
er in der argentinischen Be-
völkerung nie so tief verwur-
zelt, wie das z. B. viele über-
lieferte indianische Bräuche
bei der Landbevölkerung im
Norden sind. An den christli-
chen Glauben erinnern in
Argentinien vor allem die
zahlreichen wunderschönen
Kirchen, die hauptsächlich
von den Jesuiten erbaut wur-
den. Die Argentinier würdig-
ten sie als Bauwerke und
„benutzten“ sie, um ihren
Nationalstolz zu bekräftigen.
Es ist interessant zu beob-
achten, dass beinahe jeder
Argentinier ein Kreuzzei-
chen macht, wenn er an ei-
ner Kirche vorbeigeht. Im
Gegensatz dazu besuchen
aber die wenigsten regel-
mäßig eine Messfeier.
Die christlichen Werte
werden vielmehr im tägli-
chen Miteinander gelebt.
Diese Erfahrung machte ich
vor allem, als ich begann, als
Caritasmitarbeiterin sozial
schwache Familien zu besu-
chen. Aufgrund der desaströ-
sen wirtschaftlichen Lage
FamilienrundeWir treffen und einmal im Monat zu einer Diskus-
sionsrunde über den Glauben. Uns gibt es seit 20Jahren. Wir sind eine Gemeinschaft wie eine großeFamilie und freuen uns noch über viele weitere Zu-sammenkünfte.
Als wir vor über einem
Jahr unseren Ausland-
saufenthalt in Argentinien
begonnen haben, waren wir
voller Erwartungen. – Zum
Zeitpunkt unserer Ankunft
im November 2002 begann
zu Hause schon der Weih-
nachtskonsum mit allen sei-
nen unliebsamen Folgen. In
Argentinien stand dagegen
ein weiterer heißer und vor
allem feuchter Sommer vor
der Tür. Wie Weihnachten
in der heißen Jahreszeit ab-
laufen würde, darauf waren
wir sehr gespannt. Es gab
anstatt der bei uns so schö-
nen Tannen und Fichten nur
kleine, kitschige Plastik-
Weihnachtsbäume, die in al-
len unmöglichen Farben
leuchteten. Doch das beste
kam noch. In der stillsten
Nacht des Jahres, am 24.
Dezember, warfen die Ar-
gentinier Feuerwerkskörper
von den Balkonen und
machten so aus dem besinn-
lichen Weihnachten eine
wilde „Christmas-Party“.
Die Weihnachtsmette exi-
stierte erst gar nicht. – Ohne
Zweifel ist es aber auch
schwierig, Weihnachten
kurz vor Beginn der Haupt-
ferienzeit besinnlich zu fei-
ern. Die Argentinier verfü-
gen im Schnitt gerade ein-
mal über zwei Urlaubswo-
chen pro Arbeitsjahr. Da
kann es schon passieren,
dass Weihnachten dazu
„missbraucht“ wird, seine
Freude über den Ferienbe-
ginn auf diese Art und Wei-
se auszudrücken. Obwohl
Argentinien den Zahlen nach
ein streng katholisches Land
ist und in den Statistiken
sich über 90% der Argenti-
nier zum Christentum be-
kennen, hat das anlehnend
an das vorige Beispiel noch
lange nichts zu sagen. Wir
machten uns unsere Gedan-
Daniela Ausserhuber aus Oberösterrich lebt mit dem Ludmannsdorfer Martin Halleggerseit einem Jahr in Argentinien und beide erleben die südamerikanische Mentalität haut-nah. Hier sind einige Eindrücke Danielas:
Argentinische Weihnachten
des Landes leben viele Ar-
gentinier am Existenzmini-
mum. Die Familien, die ich
besuche, sind kinderreich
und wohnen in schlecht er-
haltenen Häusern oft auf
engstem Raum zusammen.
Sie erhalten von der Caritas
Lebensmittelgutscheine, um
auf diese Weise sich und ih-
re Kinder überhaupt
ernähren zu können. Obwohl
diese Familien selbst nichts
besitzen, beweisen sie für
mich große Nächstenliebe,
wenn sie denen helfen, die
noch weniger haben als sie.
Eine Familie, die ich besucht
habe, nahm z. B. ein 18-
jähriges Mädchen, das auf
der Strasse gelebt hatte, ohne
weiters zu sich auf.
Generell ist zu sagen,
dass die Familie in Argenti-
nien einen unbeschreiblich
hohen Stellenwert hat. Egal
wie entfernt verwandt das je-
weilige Familienmitglied ist,
wenn jemand in Not ist,
dann wird zusammengelegt
und geholfen. Streng gerech-
net könnten es sich eigent-
lich die wenigsten Argenti-
nier leisten, wohltätig zu
sein. Dennoch sind sie nicht
egoistisch, sondern am Ge-
meinwohl orientiert. Diese
gelebte christliche Nächsten-
liebe sollte nicht nur zur
Weihnachtszeit für viele ein
gutes Beispiel und ein Denk-
anstoss sein.
MostweiheEnde Dezember fand
die Mostweihe statt.Nach der Heiligen Mes-se lud der Mostverein zueinem Glühmost und ei-ner kleinen Stärkungein. Trotz der eisigenKälte kamen viele Leuteund ließen sich denGlühmost schmecken.
Der Erlös wurde fürdie Kirchenorgel ge-spendet. Ich freue michschon auf die nächsteMostweihe!
Andrea Spitzer
ken, womit das wohl zu tun
haben könnte.
In erster Linie ist Argen-
tinien ein Land mit sehr jun-
ger Geschichte. Als vor ca.
500 Jahren die spanischen
Kolonialherren und Ent-
decker sowie Jesuitenmön-
che Südamerikas in ihren
Besitz nahmen, kam mit ih-
nen auch der christliche
Glaube auf den Kontinent.
Die Naturvölker wurden von
den Spaniern zumeist unter
Zwang missioniert und im
Laufe der Zeit durch einge-
schleppte Krankheiten und
Kriege ausgerottet. Den Spa-
niern folgten viele weitere
europäische Einwanderer,
unter ihnen befanden sich z.
B. Russen, Deutsche, Italie-
ner, Engländer, Polen aber
auch Juden und Araber so-
wie viele weitere Volksgrup-
pen. Sie alle siedelten sich
vor und nach den beiden
Weltkriegen in Argentinien
an und bildeten von nun an
den Grundstock der argenti-
nischen Bevölkerung, der in
Wirklichkeit ein Mix aus
Rassen, Kulturen und Reli-
gionen war. Die Nachfolge-
generationen der europäi-
Lahko jim da• svojo ljubezen,ne pa svojih misli, kajti oni imajo svoje misli.
Lahko spravi• pod streho njihova telesa,ne pa njihovih du•, njihovo du•estanujejo v hi•i jutri•njega dne,
ki je niti v sanjah ne more• obiskati.Lahko si prizadeva•,
da bi jim bil podoben, vendar se ne trudi,da bi jih naredil podobne sebi.
Kajti æivljenje ne gre nazajniti se ne mudi z vœeraj•njim dnem.
23JANUAR/JÄNNER 2004 L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
Dr. Janko Ferk je biltudi v preteklem letu
kot pisatelj literarno zeloaktiven. Na nekatere dejav-nosti hoœemo opozoriti vna•em œasopisu.
V Mohorjevi zaloæbi,Celovec, je Janko Ferkizdal zbirko esejev z na-slovom „Gutgeheissenesund Quergeschriebenes“.Zbirka vsebuje eseje, ki sonastali v preteklih desetihletih. Objavljeni so bili vAvstrijskem radiu (ORF)ter v dnevnikih „Die Pres-se“ in „Der Standard“.
Kot edini koro•ki pisa-telj je bil povabljen na od-meven referat v okviru„Kulturnega glavnega me-sta Gradec“, kjer je poroœalo svojih znanstvenih izsled-kih o Franzu Kafki. Rednopredava na In•titutu za filo-zofijo celov•ke univerze,kjer je lektor. V tem seme-stru predava na temo „Sa-me (prave) sodbe“.
Janko Ferk nikoli ni sta-noval v slonoko•œenemstolpu. Vedno se je ukvar-jal z delom sopotnikov, ta-ko je v preteklem letu pre-vedel dve pesni•ki zbirki vnem•œino, in sicer „Vtkanosled“ Nika Grafenauerja(Edition Atelier, Dunaj) in„Vtiske“ Ivana Klariœa
JANKO FERK:
VTKANE SLEDIEINGEWEBTE SPUREN 2003D
er Sozialarbeitskreishat im Jänner 2003
zum Vortrag Behinderungund Integration eingeladen.
Wir alle sind etwas Be-sonderes! Jeder Mensch istabsolut einmalig und ein-zigartig! Integration ist einProzess der ein Leben langdauert und uns alle betrifft!
So wie wir einmalig undeinzigartig sind, so ver-schieden sind unsere Be-dürfnisse. Mit dem ThemaBehinderung und Beein-trächtigung ist auchSchwäche verbunden. Beidieser Veranstaltung frag-ten wir uns auch: was undwer kann uns stärken, wel-che Ängste sind damit ver-bunden, wie notwendig wä-re ein soziales Netzwerk umÜberforderungen und Aus-grenzungen zu begegnen.
Frau Mag. MonikaEichkitz, aus Wolfsberg,
sprach zu uns von ihrenganz persönlichen Erfah-rungen mit Ihrer Behinde-rung und all dem, was sieerlebt hat. Es ist beein-druckend, wie sie ihr Le-ben meistert. In diesemZusammenhang bedankeich mich ganz besondersfür Ihre Bereitschaft undIhre Offenheit mit der siemit uns über Ihre persönli-chen Erlebnisse und Äng-ste gesprochen hat.
Frau Christine Gasch-ler-Andreasch erläuterteals Landessozialinspekto-rin die Möglichkeiten derUnterstützung und Förde-rung durch die öffentlicheHand.
In der Diskussion wur-den verschieden Möglich-keiten angesprochen, wiewir in der Pfarre zum The-ma weiterarbeiten könnten.
Ingrid Zablatnik
Im Juni 2003 organisierte
unsere Pfarre einen Vor-
trag zum Thema Sucht.
Referent des Abends war
Mag. Dr. Christoph Schnei-
dergruber, Kinderpsycholo-
ge und Psychotherapeut, er
ist auch der Leiter der Sucht-
beratungsstelle des Kärnt-
ner Caritasverbandes .
Kinder und Jugendliche
werden nicht aus heiterem
Himmel süchtig. Sucht hat
immer eine Vorgeschichte.
Oft ist diese Vorgeschichte
schon sehr lang und be-
ginnt, wenn kaum jemand
daran denkt, dass sein Kind
mit Drogen in Kontakt
kommen könnte. Ursachen,
die Jugendliche – manch-
mal auch Kinder – irgend-
wann zu Alkohol, Nikotin,
Medikamenten, Drogen
oder anderen Suchtmitteln
greifen lassen, entstehen
Integration
Kinder stark machen, stark statt süchtig!
(Mohorjeva zaloæba, Ce-
lovec).
*
Dr. Janko Ferk war
auch im vergangenen Jahr
als Schriftsteller literarisch
sehr aktiv. Auf einige sei-
ner Veröffentlichungen sei
in unserer Zeitung hinge-
wiesen.
Im Verlag Hermagoras,
Klagenfurt, hat Janko Ferk
den Essayband „Gutge-
heißenes und Querge-
schriebenes“ herausgege-
ben. Das Buch enthält aus-
gewählte Essays aus den
vergangenen zehn Jahren.
Veröffentlicht wurden sie
im Österreichischen Rund-funk sowie in den Tages-
zeitungen „Die Presse“und „Der Standard“.
Als einziger Kärntner
Schriftsteller wurde er zu
einem viel beachteten Vor-
trag im Rahmen der „Kul-
turhauptstadt Graz“ einge-
laden, wo er aus seiner For-
schungsarbeit über Franz
Kafka berichtete. Regel-
mäßig hält er aber auch
Vorlesungen am Institut für
Philosophie der Universität
Klagenfurt, wo er Lehrbe-
auftragter ist. In diesem Se-
mester trägt seine Vorle-
sung den Titel „Lauter(e)
Urteile“.
Janko Ferk war nie ein
Bewohner des Elfenbein-
turms. Er hat sich immer
mit der Arbeit seiner Weg-
gefährten beschäftigt, so
hat er im vergangenen Jahr
zwei Gedichtbände aus
dem Slowenischen über-
setzt, nämlich Niko Gra-
fenauers „Eingewebte
spur“ (Edition Atelier,
Wien) und Ivan Klariœ’
„Einprägungen“ (Hermago-
ras Verlag, Klagenfurt).
(Fortsetzung auf näch-
ster Seite)
meist schon in der Kind-heit.
Alle, die mit Kindern zutun haben, besonders natür-lich Väter und Mütter, kön-nen viel dafür tun, dassKinder stark werden – zustark für Drogen!
Ingrid Zablatnik
OTROCI
L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
24 JANUAR/JÄNNER 2004
Am 13. Dezember die-ses Jahres stellte Frau
Theresia Köfer in derVolksschule Ludmanns-dorf ihr fünftes Buch„Spätlese“ vor. In ihrenGedichten und Geschich-ten findet man „Lebensthe-men“, die in heiterer oderbesinnlicher Art und Weisebeschrieben sind. Das beider Präsentation des Bu-ches zahlreich erschienenePublikum erfreute sich anden von T. Köfer vorgetra-genen Kostproben. DerAutorin wurde an diesem
Abend auch das GoldeneEhrenzeichen vom Kärnt-ner Bildungswerk, für Ver-dienste in der Kultur- undBildungsarbeit in der Er-wachsenenbildung, verlie-hen. Umrahmt wurde dieAusstellung mit Bildernvon Martina Kanduth undLiedern des gemischtenChores Ludmannsdorf.Wir gratulieren recht herz-lich zum Erfolg ihres Bu-ches und zu dieser Aus-zeichnung. Das Buch er-schien im Hermagoras-Verlag. r.k.
Anton Blatnik – Bla-ton, aus Æalec in Slo-
wenien stellte in der Zeitvom 10. Dezember 2003bis Mitte Jänner 2004 inden Räumen der Posojilni-ca Bilœovs/Sparkasse Lud-mannsdorf, erstmalig inLudmannsdorf/Bilœovs sei-ne Jagdmotive vor.
Die Ausstellungseröff-nung fand am 10. Dezem-ber 2003 in den Räumender Posojilnica/Bilœovs –Sparkasse Ludmannsdorfin Zusammenarbeit mit derPosojilnica Bilœovs/Spar-kasse Ludmannsdorf, DemGeneralkonsulat Slowenienund der JagdgemeinschaftLudmannsdorf statt.
Wir danken dem Gene-ralkonsul von SlowenienHerrn Jure Æmavc rechtherzlich für die grenzüber-schreitende, kulturelle In-itiative und Unterstützung.Umrahmt wurden dieEröffnungsfeierlichkeitenmit gesanglichen Darbie-tungen des KulturvereinesBilka/Bilœovs.
Allen Mitwirkendenund Organisatoren diesergrenzüberschreitenden Kul-turveranstaltung ein Danke
Buchpräsentation
Ausstellung von Anton Blatnik
und eine Bitte für die Zu-kunft.
*
Anton Blatnik-Blaton izÆalca v Sloveniji je razsta-vljal v prostorih Posojilni-ce/Bank Bilœovs svoja dela– lovske motive.
Skoraj vse, kar ponujaklasiœna akademska izob-razba, bi lahko zapisali, jeAnton Blatnik dosegel s svo-jo izredno pridnostjo, priza-devnostjo, osebno naravna-nim •tudijem in seveda pri-rojenim talentom za likovnoustvarjanje, ki temelji pred-vsem na najiskrenej•i in in-timnej•i umetnostni zvrsti,risbi. Anton Blatnik je izvr-sten risar in opazovalec, kiprena•a svoja vizualna opa-æanja in zamisli, v prav takostarodavni in ælahtni likovnimedij, kot je sama risba, vkeramiœne izdelke.
Za svoj motivni svet sije Anton Blatnik izbralpredvsem ptice, nemirna insubtilna bitja, ki kot nala•œustrezajo njegovemu oseb-nemu slogu, kajti tudi ri-sarska govorica tega avtor-ja, ki jo skladno in funkcio-nalno poælahtnjuje barva, jesubtilna in nemirna.
Neprisiljenost in hkrativirtuoznost v risbi ter pravomojstrstvo v obvladovanjutehnike keramiœnega ust-varjanja, ki jo avtor nese-biœno posreduje tudi mno-gim drugim likovnim ust-varjalcem, so veœ kot za-dostno zagotovilo za Blat-nikov nadaljnji likovni ust-varjalni razvoj in doseæek.
F. Qu.
Exemplariœno za deloJanka Ferka objavljamo pe-sem Nika Grafenauerja voriginalu in prevodu:
Niko Grafenauer
NIKAMOR VTKANASLED
Œas molekularno kroæiv trigonometriji dneva.okrog niœa: rana v roæilist za listom odcvetava.
kolik•na svetlobna masav zrenju temnooke leœe.sneæni lesk ur, praznih œasaokrog du•e, veœen.
Exemplarisch für seineArbeit möge hier ein Ge-dicht Niko Grafenauers inder Übersetzung JankoFerks stehen:
Niko Grafenauer
NIRGENDWO EINGEWEBTE SPUR
Die zeit kreist molekularin der trigonometrie des
tags.um das nichts: die wunde
in der blumeblüht blatt für blatt ab.
welche lichtmasseim blick der dunkeläugigen
linse.schneeglanz der stunden,
zeitleerum die seele, ewig.
r.k.
(Fortsetzung von Seite 23/Nadaljevanje s 23. strani)
25JANUAR/JÄNNER 2004 L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
Im Juni dieses Jahres fei-erte die Firma Holzbau
Gasser GmbH das 50-Jahr-Firmenjubiläum. Das Un-ternehmen wurde 1953 vonFranz Gasser sen. mit an-fangs 5 Beschäftigen ge-gründet. Heute ist die Fir-ma Gasser Arbeitgeber für50 Mitarbeiter, die groß-teils aus der Gemeindestammen.
1955 wurde neben derZimmerei auch noch eineTischlereieingerichtet.1991übernahm Franz Gasser jun.das Unternehmen. In diesemJahr wurde auch die compu-tergesteuerte Abbundan-lage, als Erste in Kärnten,in Betrieb genommen. DieFirma verarbeitet jährlich4000 Kubikmeter Holz.
Seit 1994 gibt es aucheine Kulturwerkstatt Holz-bau Gasser, die von Dr. In-grid Gasser geleitet wird.Am Betriebsgelände wer-den immer wieder Kultur-projekte, die das Handwerkmit der Kunst verbindensollen, durchgeführt. ImJubiläumsjahr entwarf dieKünstlerin Meina Schel-lander ein Objekt, das denWerkstoff Holz in den Mit-telpunkt rückte.
Zur JubiläumsfeierkonntenandietausendGästebegrüßt werden, allen voran2. Nationalratspräsident Dr.Heinz Fischer und WK-Prä-sidentFranzPacher,derdemUnternehmendas Ehrenzei-chen der Wirtschaftskam-merüberbrachte.
Siebdruck auf Verbundsicherheitsglas, 170 x 360 x 3 cmFreiraumobjekt bei Holzbau Gasser, Ludmannsdorf/Bilœovs
Inmitten von Farbnatur –die schwarz-weiße
Schnittstelle von Natur!Geschlägerte, quer gelager-te Baumstämme fotogra-fiert und auf Glas siebge-druckt, ergibt Brechung derNatur – in die wirklicheNatur ist ein Glas mit ei-nem Bild von Wirklichkeiteingeschoben – ein Ein-schiebeglas – eine Zwi-schenschaltung, versenkt.
In das durchscheinende
Schwarz-Weiß-Bild von
Natur mischt sich die farbi-
ge Natur, eine starke Kon-
kurrenz, es entsteht Dua-
lität, die man je nach Stan-
dort und Lichtgegebenheit
anders wahrnimmt. Der
opal hergestellte Werkstoff
Glas ist lichtdurchlässig;
auch Landschaftsaus-
schnitte scheinen durch
und irritieren das an sich
ruhige, monumentale
schwarzweiße Erschei-
nungsbild.
Eine vertikale schwar-
ze Figur, eine in den Raum
gerückte schwarze massive
Fläche (Skulptur von Gu-
stav Janu•), gegen Süden,
das Rosental, die Karawan-
ken ausgerichtet, nimmt
Bezug auf das horizontale
Glas mit dem Bild von
Holzstämmen, den Stoff,
um den hier Gedanken,
Überlegungen, Berechnun-
gen kreisen, ein korrespon-
dierendes Paar, eine Fre-
quenz zwischen Urform
und Gestalt, Indentitäts-
raum und wechselnden
Tangenten. rk
Querstamm/Zeit-Land-AnteilMeina Schellander 2003
Firma Holzbau Gasser – 50 JahreArbeitgeber in unserer Gemeinde
Meina Schellander, 2003
Querstamm/Zeit-Land-Anteil
Podjetje Gasser – 50 let – pol stoletja obstoja
Leta 1953 je bilo usta-novljeno lesno podjetje
Gasser v Bilœovsu. Ob za-œetku so imeli pet sodelav-cev, danes •teje firma kar50 sodelavcev. Zaœeli sopri Gasserju s tesarstvom,dve leti kasneje so odprlitudi mizarstvo. V letu1991 je vezanje tramovprevzel raœunalnik. S temse je zmogljivost zvi•ala,pa tudi natanœnost izdela-ve.
Leta 1994 so dogradiliupravno poslopje, ki je ob-enem tudi hi•a za admini-
stracijo, kulturo in razsta-ve. Od leta 1994 naprej de-luje tudi „Kulturna delav-nica“, ki vedno z novo pre-seneœa z zanimivimi umet-ninami, kot letos za jubilejMeina Schellander z delomQuerstamm/Zeit-Land-An-teil. Na slavje je pri•lo nadtisoœ ljudi, med drugimi tu-di 2. predsednik dræavnegazbora dr. Heinz Fischer inpredsednik Gospodarskezbornice Franz Pacher, ki jeizroœil podjetju œastno priz-nanje Gospodarske zborni-ce. Iskrene œestitke! rk
Vœeraj zveœer, ko sem utrnil luœ,so mi zaspale koreninein oœi so mi ostaleujete med listi,dokler mi ni pozno padlas senco veja v spanjein po telesu se mi je vzpela
Pablo Neruda Drevomrzla noœ iz kristala,kakor presojen ku•œar.
Tedaj sem zaspal.
Zaprl sem oœi in liste.rk
L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
26 JANUAR/JÄNNER 2004
Pri Kumru v Bilnjovsu se je letos
sreœala mladina, da bi sprejela
Marijo, ki i•œe prenoœi•œe. Povabilu
se je odzvalo 15 mladincev iz obœine
Bilœovs ter g. æupnik.
Po skupnem sprejemu Marije smo
se podali v hi•o, kjer je sledila skup-
na molitev. Po molitvi smo oblikova-
li dve sveœi, ki naj bi simbolizirali
pot Marije in pravzaprav vsakega
œloveka. Poti na sveœi sta nam poka-
zali, da je vsaka pot, ki jo izbere•,
drugaœna, a vsaka vodi do cilja. Sveœi
smo postavili k Mariji in ju tudi priæ-
gali.
Veœer se je konœal pri pecivu, œa-
ju in pogovoru, kaj bi vse lahko na-
redili za mladino. Ugotovili smo, da
bi morali organizirati veœ mladinskih
Na levi sliki vidite pred jaslicami g. Hanzeja Reichmann s hœerkico Heleno v naroœju. Na desni sliki g. Hanzej Mikula vkrogu va•œanov pri adventnem molitvenem veœeru. Rupœeva druæina je imela v adventnem œasu Marijo æe veœkrat v go-
steh. Marija naj prina•a druæini in vsem va•œanom blagoslov.Oba Hanzija sta v minulem letu sreœala Abrahama. Oba sta, vsak na svoj naœin, zelo povezana s farno skupnostjo. Oba
ravnata po Gregorœiœevem naœelu: „Kar more, to moæ je storiti dolæan.“Draga Hanzeja, berita zdaj æelje faranov: Angel varuh naj spremlja vaju in vajini druæini na vseh poteh!
Marijin Obisk pri Kumru v Bilnjovsuma•, katere mladina lahko soobliku-je.
Pri tem bi se rada zahvalila tudi
Kumrovi druæini, da smo se lahkosreœali v njihovi hi•i, in mladini, dase je odzvala na•emu vabilu.
Janja Kolter
Heuer fand bei uns erstmals das Gebetstreffen statt.
Dieses wurde von uns mit Ehrfurcht erwartet.
Maria trug die Hoffnung des christlichen Glaubens unter
ihrem Herzen.
So schenkt sie der Welt Jesus,
der durch die Auferstehung unserem Glauben erst Sinn
gibt.
Maria, du gibst uns immer wieder aufs neue Hoffnung.Maria, du wusstest dich immer in Gottes Liebe aufgeho-
ben.
Wenn wir an deinen Lebensweg denken Maria, dann
merken wir – er ist auch ein Stück von uns.
Wir bitten dich um deine Begleitung und die Fürsprache
bei Gott.
Familie Köfer dankt allen, die sich an diesem Abend
Zeit genommen haben für das gemeinsame Gebet.
JANUAR/JÄNNER 2004 L E T N O P O R O Œ I L OJ A H R E S B E R I C H T
27
Tudi letos je farna mladina organizirala miklavæevanje po domovih. Pet miklavæev ter 11 angelov je obiskalo hi•e in stem prina•ali otrokom veselje.
Auch heuer wieder hat die Pfarrjugend den Besuch des heiligen Nikolaus in den Häusern organisiert. Fünf Nikoläuseund 11 Engel haben den Kindern viel Freude bereitet.
Na dan nedolænih otrok so pridni æelu•ki otroci najprej pri ma•i peli boæiœnepesmi in po ma•i so zelo razveselili æupnika, ko so ga rahlo s smrekovo vejicopoboæali – po domaœem povedano •apali. Hvala lepa Vam otrokom in prihod-
njo leto, tako upamo, na svidenje.
Unsere Schule machte auch gern bei der Aktion „Das Christ-kind im Schachtale“ (Sr. Johanna Schwab) mit.
Kinder aus allen Klassen beklebten ein kleines Schachterl mitWeihnachtspapier und packten
– etwas zum Essen, (Kekse, Bonbons, Süßigkeiten etc.),– etwas zum Schmusen (Puppe, Stofftiere, Teddys …),– etwas zum Anziehen (Socken, Schal, Handschuhe …) und– etwas zum Tun (Malstifte, Malbücher, Mundharmonika …)
hinein.Dazu wurde ein kleiner Brief oder eine Illustration gegeben.VD. Stefanie Quantschnig führte die 71 Schachteln in die
Waisenhauskaserne, von dort wurden sie zu Kindern gebracht,die sonst vom Christkind nichts bekämen. Am Heiligen Abendwurden sie dort von den Soldaten verteilt. Diese spontane Hilfs-bereitschaft der Schüler und Schülerinnen baute so eine Frie-densbrücke zu den Kindern im Kosovo, denn…
„Wenn man Frieden haben will, muss man ihn selber tun.“ rk
Iz starih kronik/Aus alten Chroniken
Druæina Ogris, p. d. Strajnikova druæina iz Strajn, leta 1907.Z leve: Katarina Ogris, Maria Ogris, Tomaæ Ogris, Mathäus Ogris, Hanzi Ogris, Hanzi Ogris,
otroka spredaj: Marija Ogris in Katarina Ogris.Familie Ogris aus Strein im Jahre 1907.
Lori Mischkulnig, p. d. Putnarjev Lori, leta 1946 na poti iz Celovca, kjer je prodajal drva.Lori Mischkulnig im Jahre 1946 auf dem Rückweg aus Klagenfurt, nach dem Verkauf einer Fuhre Brennholz.