Post on 30-Aug-2019
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za potrebe dela v letu 2017
Nikolaj POTOČAR
KLASIČNE ELEKTRIČNE INŠTALACIJE
Strokovno področje: ELEKTROTEHNIKA
Datum objave gradiva: oktober 2017
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 2 od 40
KOLOFON
Avtor: Nikolaj POTOČAR
Naslov: Klasične električne inštalacije
Elektronska izdaja
Založil: Konzorcij šolskih centrov
Novo mesto, oktober 2017
url: http://www.razvoj-upd.si/wp-content/uploads/2017/07/2.-KLASICNE-ELEKTRICNE-
INSTALACIJE-Nikolaj-Potocar.pdf
Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v
Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
COBISS.SI-ID=293614848
ISBN 978-961-7046-00-7 (pdf)
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 3 od 40
Kazalo vsebine 1 VARNA RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE ...................................................................................... 5
1.1 Delovanje električnega toka na človeško telo ................................................................ 5
1.2 Meje nevarne napetosti dotika ....................................................................................... 6
1.3 Zaščitni ukrepi pred dotikom električnega toka ............................................................. 6
1.3.1 Osnovna zaščitna ukrepa ......................................................................................... 7
1.3.2 Dodatni zaščitni ukrepi ............................................................................................. 7
1.4 Popravilo na električnih inštalacijah in napravah ........................................................... 9
1.5 Prva pomoč pri nesrečah z električni tokom .................................................................. 9
2 OSNOVE ELEKTROTEHNIKE ................................................................................................... 11
2.1 Osnovni elementi. .......................................................................................................... 11
2.2 Osnovne vezave .............................................................................................................. 12
2.3 Enosmerna in izmenična napetost ................................................................................ 13
2.4 Merjenje el. veličin ......................................................................................................... 14
3 ELEKTRIČNE INšTALACIJE ...................................................................................................... 15
4 SIMBOLI V INŠTALACIJI .......................................................................................................... 18
4.1 Vrste razdelilnih sistemov .............................................................................................. 19
5 RAZDELILNE OMARICE .......................................................................................................... 22
5.1 Taljive varovalke ............................................................................................................. 22
5.2 Inštalacijski odklopniki ................................................................................................... 24
5.3 Tokovno zaščitno stikalo ................................................................................................ 25
6 VODNIKI IN KABLI .................................................................................................................. 26
7 Vtične naprave ...................................................................................................................... 28
7.1 Spojni elementi ............................................................................................................... 29
8 INŠTALACIJSKA STIKALA ........................................................................................................ 30
8.1 Enopolno stikalo ............................................................................................................. 32
8.2 Serijsko stikalo ................................................................................................................ 32
8.3 Menjalno stikalo ............................................................................................................. 33
8.4 Križno stikalo .................................................................................................................. 34
8.5 Impulzni rele ................................................................................................................... 34
9 Branje elektro načrtov .......................................................................................................... 36
10 Viri in literatura ..................................................................................................................... 40
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 4 od 40
Kratek povzetek Električne inštalacije so v sodobnem svetu nepogrešljiv del človeškega bivanja. Postale so tako
vsakdanje, da jih jemljemo za samoumevno. Da pa jih lahko varno uporabljamo in bi nam dolgo
služile, pa je potrebno skrbno načrtovanje, vestna izvedba, previdna uporaba in občasen
pregled.
Ključne besede
Varstvo pri delu z električnim tokom, osnove elektrotehnike, deli električnih inštalacij,
krmiljenje razsvetljave, elektro načrt.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 5 od 40
1 VARNA RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE Električna energija je v današnjem času močno prisotna v našem življenju. Zato moramo
električarji biti še posebno seznanjeni z nevarnostmi, varnostnimi ukrepi in postopki prve
pomoči pri delu z električnim tokom.
1.1 Delovanje električnega toka na človeško telo Električni udar je patofiziološki učinek električnega toka, ki prehaja skozi človeško ali živalsko
telo. Električni tok vpliva pri prehodu skozi človeško telo na naslednje načine:
toplotno, posebno na mestih vstopa toka v telo in izstopa iz telesa (lahko so hude
opekline),
mehanično, pri velikih tokovih pride do poškodb tkiva, predvsem na mestih vstopa
in izstopa električnega toka,
kemično, tok elektrolitsko razkraja krvno plazmo,
biološko, tok povzroči krčenje mišic (srčnih, dihalnih in gibalnih).
Vsi ti vplivi lahko povzročijo lažje ali težje poškodbe, celo
smrt. Vpliv toka je odvisen predvsem od njegove
velikosti, vrste, časa trajanja in poti. S stališča električnih
inštalacij nas zanimajo predvsem biološki vplivi izmeničnih
tokov na človeka, predvsem vpliv na fibrilacijo (trepetanje)
srčne komore, ki je najpogosteje vzrok smrti.
Slika 1: električni tokokrog je sklenjen
preko roke, telesa in nog
Škodljivo delovanje električnega toka na človeka je odvisno od:
- poti toka (roka - roka, roka - noga),
- velikosti in časa trajanja toka,
- dotikalne površine,
- pogoja dotika (vlažnost, dotikalni pritisk, temperatura),
- življenjske značilnosti osebe.
Prag zaznavanja električnega toka je 0,5mA, 30mA pa je največji dovoljen tok, ki še lahko
časovno neodvisno teče skozi telo. Izmenični tokovi nad 30mA so nevarni za človeško
življenje in lahko povzročijo zastoj srca, prenehanje dihanja in opekline. Razmerje med tokom
in napetostjo je linearno, ker se impedance človeškega telesa spreminja z višino temperature
človeškega telesa. Na impedanco telesa močno vplivajo zunanje razmere, predvsem voda in
površina dotika osebe z ozemljenimi deli.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 6 od 40
1.2 Meje nevarne napetosti dotika Zaradi nevarnosti, ki jih predstavljata za človeka in živali enosmerni in izmenični tok, dovoljujejo
predpisi za posamezne primere mejne vrednosti napetosti dotika. Nevarne napetosti dotika se
najpogosteje pojavljajo kot posledica okvar na električnih vodih, aparatih in napravah. Trajno
dovoljena napetost dotika je pri normalnih razmerah 50 voltov efektivne vrednosti
izmenične napetosti oziroma 120 voltov enosmerne napetosti. Trajno dovoljena napetost
dotika je pri neugodnih razmerah, kot so predvsem inštalacije na prostem, v rudarstvu,
gradbeništvu, prenosnih svetilkah, otroških igračah seveda manjša od 50 voltov izmenične
napetosti. Ker se pri okvarah na električnih inštalacijah, aparatih in ostalih napravah večinoma
pojavijo vedno višje vrednosti napetosti dotika od trajno dovoljenih, moramo izvajati zaščitne
ukrepe pred električnim udarom.
Slika 2: vpliv el. toka na telo
1.3 Zaščitni ukrepi pred dotikom električnega toka Najprej dve definiciji: Neposredni dotik je dotik z deli pod napetostjo. Posredni dotik je
dotik z izpostavljenimi prevodnimi deli, ki so prišli pod napetost zaradi okvare (na primer
na osnovni izolaciji).
Obstaja več načinov razdelitve zaščitnih ukrepov. Mi bomo ukrepe razvrstili v dve skupini:
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 7 od 40
1.3.1 Osnovna zaščitna ukrepa
V osnovna zaščitna ukrepa spadata dva ukrepa:
Postavitev ovir
Prvi ukrep zahteva, da se med dele, ki so pod nevarno
napetostjo in območje, kjer se lahko zadržuje človek
ali žival postavi oviro, ki fizično prepreči stik. V
sedanjem času so to večinoma izolacije iz umetnih
(neprevodnih) materialov, kovinske ali druge ovire.
Primer tega ukrepa je izolacija okoli vodnikov.
Postavitev izven dosega
Drugi ukrep zahteva, da se električna inštalacija toliko
odmakne od delovnega področja človeka, da ne more priti
do kontakta. Primer takega zaščitnega ukrepa je daljnovod
ali električno omrežje za električni vlak.
1.3.2 Dodatni zaščitni ukrepi
Osnovna zaščitna ukrepa sta obvezna (vsaj eden od njiju). Dodatnih zaščitnih ukrepov pa je več,
katere in koliko njih bomo uporabili pa je odvisno od posameznega primera, na splošno pa velja,
da je bolje, če jim uporabimo več.
Zaščitni vodnik. Namen uporabe zaščitnega
vodnika (PE vodnik) je, da se napetost, ki bi se
lahko pojavila na prevodnem ohišju naprav,
odvede po zaščitnemu vodniku. Ta mora biti tako
izveden, da napetost na ohišju ne doseže nevarne
vrednosti. V praksi se »ozemljevanje« opravi tako,
da se vse prevodne dele naprave (izpostavljeni
deli, kovinska vrata…) z vodnikom ustreznega
preseka poveže na priključek zaščitnega vodnika.
Ničenje. Nekateri sistemi nimajo posebnega zaščitnega vodnika. V takih primerih
njegovo vlogo prevzame ničelni vodnik. Tudi v teh primerih se prevodni deli, ki običajno
niso pod napetostjo, bi pa pod njo lahko prišli zaradi okvare, poveže z ničelnim
vodnikom. Le-ta mora biti ozemljen ali na priklopu ali v transformatorski postaji.
Slika 3: izolacija vodnikov
Slika 4: odmik el. napeljave
Slika 5: Ozemljevanje
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 8 od 40
Mala napetost. Če obratovalna napetost ne doseže 50/120V, je to za človeka že varno
območje. Primer male napetosti so nekatera električna orodja, igrače…
Dvojna izolacija. Ohišje nekaterih električnih naprav so
izdelani iz mehansko odpornih in neprevodnih materialov.
V takih primerih tudi ob napakah na notranji izolaciji ni
nevarnosti za uporabnika. Naprave z dvojno izolacijo so
označene s simbolom kvadrata v kvadratu, v napravi pa ni
priključka za priklop zaščitnega vodnika. Take naprave so
skoraj vsi mali gospodinjski aparati pa tudi veliko
električnega ročnega orodja.
Ločilni transformator. Da skozi
človeka steče električni tok, če se
dotakne faznega vodnika, je vzrok v
tem, da je drugi priključek
transformatorja, ki generira napetost,
ozemljen. Če lahko izdelamo
transformator, katerega en konec ni
ozemljen, smo tudi odpravili
nevarnost, da bi skozi človeka stekel
električni tok, če se dotakne enega
priključka. In to je izvedeno z ločilnim transformatorjem. Pri teh transformatorjih je
vhodna napetost 230/400V, izhodna pa od nekaj V do nekaj 100V.
Tokovno zaščitno stikalo Tokovno zaščitno stikalo (RCD –residual current device- ali
FID), je element, ki primerja tokove, ki tečejo k in iz varovane naprave. V običajnem
delovanju mora biti tok, ki teče k napravi enak toku, ki teče iz naprave. Če pride na
napravi do okvare in del toka steče preko ozemljitvenega vodnika, je tok, ki teče iz
naprave manjši. Če je ta razlika prevelika, to stikalo zazna in izklopi tako fazni kot tudi
ničelni vodnik (dovod in odvod iz naprave). Za zaščito ljudi se mora obvezno uporabiti
30mA. izvedbo.
Slika 6: dvojna izolacija
Slika 7: ločilni transformator
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 9 od 40
1.4 Popravilo na električnih inštalacijah in napravah Čeprav se nekatera dela izvajajo pod napetostjo (to ureja poseben standard), se večino popravil
opravlja še vedno v breznapetostnem stanju. Za varno delo je potrebno upoštevati pet (t.i.
zlatih) pravil:
Izklopiti in vidno ločiti naprave iz vseh strani
Preprečiti ponoven vklop
Ugotoviti breznapetostno stanje
Izvršiti kratkostično povezavo in ozemljitev priklopa naprave
Ograditi mesto dela od delov, ki so pod napetostjo
1.5 Prva pomoč pri nesrečah z električni tokom Ponesrečenec z električnim tokom ima lahko poškodbe, značilne za poškodbe z električnim
tokom, kot tudi druge poškodbe, ki so bolj značilne za mehanske poškodbe (zlomi, udarnine,
opekline). Ne glede na stanje in vrsto poškodb ponesrečenca, mora reševalec najprej poskrbeti
za svojo varnost. Pri poškodbah z el. tokom to pomeni, da mora najprej prekiniti dovod
elektrike. To naredi z izklopom stikala, odklopom varovalke ali kakšnim drugim ukrepom. Če nič
od tega ni možno, kabel odstranimo z leseno ali plastično palico, ponesrečenca pa lahko tudi
izvlečemo in nevarnega območja. Glede na poškodbe sledijo ukrepi prve pomoči.
Slika 8: delovanje RCD-ja Slika 9: izvedbi RCD-ja
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 10 od 40
Slika 10: pomoč pri ponesrečencu z el. tokom
Izklopi el. tok
Ponesrečenca odstraniti iz nevarnega območja
Ugotovitev poškodb
Poklicati reševalce
Ni dihanja niti utripa
Oživljanje
30 masaž srca/2 vpiha
Prevoz v bolnišnico
Šok
Položaj za šok (leže na hrbtu z
vzdignjenimi nogami)
Opazovanje in prevoz v
bolnišnico
Dihanje in utrip v redu
Bočni položaj
Opazovanje in prevoz v
bolnišnico
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 11 od 40
2 OSNOVE ELEKTROTEHNIKE
V nadaljevanju tega poglavja so osnove elektrotehnike obdelane zalo površno. Za vse, ki jih to
temeljno znanje bolj zanima, pa lahko na spletni povezavi http://eoet1.tsckr.si/plus/ preučijo in
pregledajo tako teoretične kot tudi praktične primere.
Osnove elektrotehnike so obširna snov, kateri v srednji šoli namenijo kar dve leti učenja. Ker tu
tega časa nimamo, niti ni namen, da spoznamo to temo v podrobnosti in vsej širini, se bomo tu
omejili na osnove osnov.
Osnovne električne veličine
Napetost je razlika, ki se pojavi med dvema točkama, ki sta na različnih potencialih.
Enota za napetost je volt [V]. Napetost merimo med dvema točkama, v praksi pa je
velikost v razredu od nekaj V do nekaj 100V.
Tok je usmerjeno gibanje nosilcev elektrine, merimo pa ga v amperih [A]. Če dve točki
z različnima potencialoma povežemo z bremenom, skozenj steče električni tok. V praksi
se srečujemo s tokovi od nekaj mA do nekaj A.
Upornost je fizikalna lastnost materiala, ki pove, kako se upira električnemu tok. Enota
za upornost je Ohm [Ω]. Glede na upornost ločimo prevodnike (v glavnem so to
kovine), izolatorje (materiali, ki zelo slabo prevajajo el. tok. To so nekateri naravni
materiali (steklo, tkanina) in umetni materiali (plastika, umetne smole…)) in
polprevodnike. Polprevodniki se v posebnih pogojih obnašajo kot prevodni, v drugih pa
kot neprevodni materiali.
Moč je produkt napetosti in toka, merimo pa jo v vatih [W]. Moč naprave je odvisna od
napetosti, na katero je naprava priključena in toka, ki teče skozi njo. V večini primerov
je želeno, da se električna moč pretvarja v delo, se pa pri tej pretvorni pojavljajo tudi
izgube, ki se manifestirajo kot toplota. V vsakdanjem življenju se srečujemo s porabniki,
katerih moč je od nekaj mW (LE dioda ima 20mW), do nekaj kW (grelec v pralnemu ali
pomivalnemu stroju ima okoli 2000W=2kW)
Energija je produkt moči in časa [Ws]. Energija nam pove, koliko moči se troši na napravi
v določenem času. V vsakodnevnem življenju jo srečujemo kot mersko enoto za obračun
elektrike, le da se kot enota pojavlja kWh.
2.1 Osnovni elementi. Osnove elektrotehnike se ukvarja s tremi elementarnimi elementi: upor, tuljava in
kondenzator. Vsem trem osnovnim elementom je upornost, induktivnost in kapacitivnost
fizikalna lastnost
• Upor (R - Ω) Najbolj pogosto element (grelci, svetlobna telesa, delno pa
tudi pri vseh ostalih elementih). Upornost se meri v Ohm-ih, v praksi pa srečujemo
upornosti od nekaj mΩ do nekaj MΩ.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 12 od 40
• Tuljava (L - H) Tuljavo srečamo v navitjih električnih strojev (motorji,
transformatorji, dušilke…), vendar se v večini primerov zaradi upornosti žice, iz katere
so izdelani, pojavljajo skupaj z uporom. Eden redkih primerov samostojne tuljave je
navitje v napravi za MR, kjer je tuljava ohlajena na tako nizko temperaturo, da se
upornost žice izniči (superprevodno stanje).
• Kondenzator (C - F) Kondenzator ima možnost za nekaj časa shraniti
električno energijo (ne kot akumulator). Uporablja se v elektronskih napravah in za
odpravljanje (škodljivih) vplivov, ki jih v omrežje vnašajo naprave, ki vsebujejo tuljave.
2.2 Osnovne vezave • Zaporedna: elementi so vezane eden za drugim
Slika 11: zaporedna vezava stikala in luči
Za zaporedno vezavo velja, da je tok skozi vse v vezavo vključene elemente enak. Napetost pa
se porazdeli sorazmerno z upornostjo (večja upornost večja napetost), vsota vseh napetosti
pa je enaka priključeni napetosti. Praktičen primer zaporedne vezave prikazuje slika, kjer sta
stikalo in luč vezana zaporedno. Ko je stikalo razklenjeno, je vsa napetost na njemu, tok tako
skozi stikalo kot skozi luč pa je enak nič. Če pa stikalo sklenemo, skozenj steče tok, kateri je enak
toku skozi luč.
• Vzporedna: elementi so vezani eden na drugega
Slika 12: Vzporedna vezava dveh luči
Pri vzporedni vezavi je na vseh priključenih elementih enaka napetost in je tudi enaka priključeni
napetosti. Tok pa je obratno-sorazmeren; večja upornostmanjši tok. Vsota posameznih tokov
je enaka skupnemu toku, ki teče iz izvora. Primer vezave je priklop vtičnic; vezane so vzporedno,
zato vsak porabnik dobi enako napetost (230V), skupni tok pa je vsota tokov posameznih
porabnikov.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 13 od 40
• Kombinirane vezave. Kombinirana vezava je vezava, kjer so elementi vezani tako
zaporedno, kot tudi vzporedno.
Slika 13: kombinirana vezava
Kombinirane vezave so sestavljene iz vzporedno in zaporedno vezanih elementov. Za
razumevanje razmer v takih vezavah je potrebno poznavanje posamezne vezave, za celotno
razrešitev pa je potrebno še nekaj preračunavanja.
2.3 Enosmerna in izmenična napetost Vsak izvor napetosti mora imeti vsaj dve priključni sponki. Če je ena glede na drugo vedno
pozitivna, govorimo o enosmerni napetosti. Ta ima za posledico enosmerni tok, ki vedno teče v
eno smer. V primeru, da se sponki med sabo izmenjujejo in je ena nekaj časa pozitivna, nato pa
postane pozitivna druga, pa govorimo o izmenični napetosti, ki ima za posledico spreminjajočo
smer električnega toka-AC.
Slika 14: dve enosmerni in izmenična oblika napetosti
Običajni izvori enosmerne napetosti so baterije, akumulatorji, sončne celice, dinamo,
izmenično napetost pa običajno najdemo v omrežju (tok spremeni smer 100 krat v sekundi50
period na sekundo50Hz), agregati, alternatorji…
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 14 od 40
2.4 Merjenje el. veličin Za merjenje osnovnih veličin rabimo merilne instrumente, poimenovane po enoti merjene
veličine: za napetost Vm (Volt-meter), za tok Am (amper-meter) in za upornost Ωm (Ohm-
meter)
Vm na merjen element priklopimo vzporedno, Am pa zaporedno. To pomeni, da je potrebno
za merjenje toka tokokrog prekiniti, medtem, ko merjenje napetosti tega ne zahteva. Obe
meritvi se delajo pri priklopljeni napajalni napetosti, zato je potrebno biti pri teh meritvah
posebej previden.
Merjenje upornosti se izvaja v breznapetostnem stanju, paziti pa je potrebno na možne
vzporedne vezave, kar lahko vpliva na izmerjene vrednosti.
Merjenje moči z Wm je razmeroma redka meritev, je pa merjenje električne energije z Wh
metrom kar pogosto. Elektro podjetja ta merilnik v obliki števca električne energije uporabljajo
za merjenje in obračun porabljene/oddane električne energije.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 15 od 40
3 ELEKTRIČNE INŠTALACIJE
Tako pri projektiranju kot pri izdelavi električnih inštalacij je potrebno upoštevati nekaj
predpisov in pravil, ki zagotavljajo pravilnost delovanja, varnost ljudi in opreme, enostavnost
razširitve ali popravila... Nekaj teh pravil oziroma predpisov je:
vtičnice, razdelilne doze in stikala morajo biti postavljena na predpisani višini (slika 15),
vodniki morajo potekati samo vodoravno in navpično,
žice določenega preseka lahko obremenimo le toliko, kolikor dopuščajo predpisi (tabela
1), sicer tvegamo požar,
potrebno je upoštevati pomen barv vodnikov (tabela 2),
presek vodnikov za namen napajanja z el. energijo v hiši ne sme biti manjši od 1.5mm2,
v enem tokokrogu morajo biti preseki in izolacije faznih in ničelnega vodnika enaki,
nepremične porabnike (električni štedilnik, bojler, grelci...) je potrebno priključiti
direktno (priključno mesto) in ne preko vtičev in vtičnic.
Slika 15: Predpisane višine za el. priključke in stikala
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 16 od 40
Način polaganja B C D
Število obremenjenih vodnikov 2 3 2 3 2 3
Prerez v mm2 Dopustna trajna tokovna obremenitev IZ v A pri 30°C (bakreni vodniki)
1.5 2.5 4
17.5 24 32
15.5 21 28
19.5 26 35
17.5 24 32
22 29 38
18 24 31
Oznaka Opis
B
- Izolirani vodniki v inštalacijskem kanalu na steni - Izolirani vodniki v inštalacijski cevi v ventiliranem kanalu - Izolirani vodniki, enožilni ali večžilni kabli v inštalacijski cevi ali inštalacijskem
prostoru
C
- Enožilni kabli na steni, tleh ali stropu - Večžilni kabli v steni - Večžilni kabli v tleh - Enožilni ali večžilni kabli v odprtih ali ventiliranih kanalih
D - Enožilni kabli v cevi ali zemlji - Enožilni ali večžilni kabli v zemlji
Tabela 1: dovoljena obremenitev vodnikov
V sedanjem času je na internetu možno izdelati izračun preseka vodnika glede na priključno
moč porabnika. Na povezavi http://www.elektro-pirnat.si/index.php/dodatki/uporabno/293-
kalkulator-preseka-vodnika je poleg kalkulatorja za dimenzioniranje preseka kablov in varovalk
še veliko koristnih napotkov, ki lahko koristijo pri predpisih, izvedbi vezav in priklopu
porabnikov.
Vodniki so lahko združeni v kable, s čemer se olajša njihova montaža. Zaradi lažjega
razpoznavanja so izolacije vodnikov različnih barv, s čemer je montaža in uporaba posameznih
vodnikov standardizirana. Pomen barv prikazuje naslednja tabela:
posamezni vodniki dvožilni kabli
fazni ničelni zaščitni
črna
rjava
siva
modra rumeno-
zelena
črna
modra
črna
rumeno-
zelena
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 17 od 40
trižilni štirižilni petžilni večžilni
črna
modra
rumeno-
zelena
črna
modra
rjava
črna
modra
rumeno-
zelena
rjava
črna
modra
rjava
črna
črna
modra
r-z
rjava
črna
črna
modra
r-z
rjava
siva
črna z
natisnjeno
številčno
oznako
r-z
črna z
natisnjeno
številčno
oznako
modra . . . . . . . . . . ničelni vodnik
rumeno-zelena . . . . . zaščitni vodnik
Tabela 2: Barve izolacij vodnikov in njihov pomen
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 18 od 40
4 SIMBOLI V INŠTALACIJI
Zaradi poenotenja stikalnih načrtov in električnih shem električnih inštalacij je v uporabi
nekaj simbolov, s katerimi se posamezni elementi inštalacije prikaže. Naslednja slika prikazuje
nekaj najbolj pogostih simbolov:
Slika 16: simboli v inštalaciji
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 19 od 40
4.1 Vrste razdelilnih sistemov Glede na povezavo med faznimi in ničelnim ter ozemljitvenim vodnikom poznamo več tipov
razdelilnih sistemov. Sisteme izmeničnih omrežij razlikujemo glede na izvedbo povezave
nevtralne točke napajalnega transformatorja (1. črka) in povezave izpostavljenih prevodnih
delov (2. črka).
Posamezne črke imajo naslednji pomen:
prva črka – odnos napajalnega sistema proti zemlji:
o T – neposredna povezava z zemljo v eni točki; najpogosteje nevtralna točka
transformatorja, (T – terre),
o I – vsi vodniki pod napetostjo (vštevši N – vodnik) so izolirani glede na zemljo
(I – insulated);
druga črka – odnos izpostavljenih prevodnih delov opreme proti zemlji,
o T – neposredna električna povezava izpostavljenih prevodnih delov z zemljo,
neodvisno od ozemljitve katerekoli točke napajalnega sistema,
o N – neposredna električna povezava izpostavljenih prevodnih delov z
ozemljeno točko napajalnega sistema, najpogosteje nevtralna točka
transformatorja (N – neutral).
Slika 17: določanje sistema inštalacij
Glede na prej opisano v praksi poznamo naslednje sisteme: TT, TN in IT.
TT sistem: ena točka napetostnega vira je neposredno ozemljena. Ohišja opreme in
naprav potrošnikov so povezana z lastnim ozemljilom, ki je ločeno od ozemljila
razdelilnega omrežja. Uporablja se v kmetijstvu, na gradbiščih, lahko pa tudi v
poslovnih in stanovanjskih inštalacijah
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 20 od 40
Slika 18: TT sistem
IT sistem: v teh sistemih je zvezdišče napajalnega transformatorja izolirano od
ozemljitve, so pa ozemljena ohišja naprav. Tako omrežje lahko “prenese“ eno napako
inštalacije ali naprave brez nevarnosti za ljudi, ker pa mora biti v inštalacijo vključena
tudi naprave za nadzor izolacije, je potrebno napako takoj odpraviti. Uporablja se v
rudnikih, bolnišnicah za medicinske prostore, v kemični industriji…
Slika 19: IT sistem
TN sistem je najbolj razširjen, saj se uporablja v stanovanjskih in industrijskih
inštalacijah. Glede na povezavo med ničelnim in zaščitnim vodnikom tu ločimo tri
podsisteme:
o TN-C Tu sta oba vodnika (N in PE) združena (Combined) v PEN vodnik.
o TN-S Tu sta N in PE vodnik ločena (Separated)
o TN-C-S Do neke točke sta N in PE vodnika združena, nato pa se ločita in se nikjer
več ne združita
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 21 od 40
Slika 20: TN-C-S sistem
Sistem, ki je v uporabi v določeni razdelilni omarici, bi po pravilih moral
biti označen na zunanji strani razdelilne omarice.
Slika 21: oznaka tipa
sistema
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 22 od 40
5 RAZDELILNE OMARICE
Razdelilne omarice (RO) so kar pomemben del v inštalacijah. Pri običajnih inštalacijah se v njih
dovoden del razdeli na več linij, ki el. tok pripeljejo do porabnikov. Vsaka veja je v RO tudi
varovana z varovalkami. Le-te so lahko taljive ali avtomatske (inštalacijski odklopnik).
Poleg varovalnih elementov se v omaricah lahko nahajajo še drugi varovalni elementi. Med
njimi je najpogosteje uporabljen zaščitno tokovno stikalo
(RCD). V industriji pa so v razdelilnih omaricah še razni
kontaktorji za vklop razsvetljave, ogrevalnih in
prezračevalnih sistemov ter razni časovniki. Ti skrbijo za
pravočasno delovanje časovno odvisnih elementov
(elektro-magnetno ventili, upravljanje z okni in kupolami…)
Večja gneča pa nastane v RO v primerih, ko se uporablja t.i.
inteligentna inštalacija. V tem primeru se v RO nahajajo
krmilni elementi, ki ukaze iz vhodnih elementov (stikala,
senzorji, tipala…) posredujejo izvršilnim členom (luči,
motorni pogoni, komunikacijskim vmesnikom…)
5.1 Taljive varovalke Taljiva varovalka je stikalni element, ki s taljenjem enega ali več posebno izdelanih in
dimenzioniranih taljivih elementov odpre – prekine tokokrog, v katerem je nameščen in prekine
tok, ki v dovolj dolgem času preseže določeno vrednost. Pri stalilnih časih, ki so krajši od 5 ms
(pri izmeničnih tokovih frekvenc 50 Hz), varovalke omejujejo tokove kratkih stikov, saj jih
prekinjajo že med naraščanjem, kar zmanjšuje termične in dinamične obremenitve naprav.
Stalilni čas je odvisen od velikosti prekoračitve nazivnega toka in ga lahko odčitamo iz
karakteristike taljive varovalke.
Taljive varovalke varujejo električne tokokroge in naprave zanesljivo le pred učinki tokov kratkih
stikov, ne pa tudi pred manjšimi nadtokovi, t.i. preobremenitvenimi tokovi, ki prekomerno
segrevajo električno opremo. To je razvidno tudi iz označene karakteristike 10A varovalke na
sliki 24: 15A (150%) zdrži več kot eno uro, 20A (200%) zdrži dobrih 15 minut, v eni sekundi bo
pregorela, če bo skozi tekel tok 50A, pri 100A toka pa bo 10A varovalka pregorela v 50ms.
Slabost taljivih varovalk je tudi, da v trifaznih napeljavah prekinjajo enopolno.
Nazivni tok varovalke v A Barva kontrolne značke
in velikostnega vložka
6 zelena
10 rdeča
16 siva
Slika 22: vgradna RO
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 23 od 40
Velikostni vložek in taljivi vložek sta
prilagojena en drugemu. To pomeni, da
v 16A velikostni vložek lahko vstavimo
16 ali manj ampersko varovalko, ne moremo pa vanj vstaviti 20 ali več ampersko varovalko.
Slika 23: sestava varovalke s taljivim vložkom
Slika 24: odnos tok/čas pregoretja taljive varovalke
20 modra
25 rumena
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 24 od 40
5.2 Inštalacijski odklopniki Inštalacijski odklopnik je enopolni, dvopolni ali tripolni stikalni element, ki ima vgrajen
bimetalni sprožnik, ki proži pri preobremenitvenih tokovih in elektromagnetni sprožnik, ki proži
pri kratkih stikih. Oba povzročita pri svojem delovanju izklop inštalacijskega odklopnika.
Ponovno vklapljamo ročno, po potrebi pa je tudi možen ročni izklop (z isto ročico). Izdelujejo jih
za nazivne tokove: 6 – 10 – 13 – 16 – 20 – 25 – 32 – 40 – 50 – 63A ter različnih izvedb z različnimi
izklopnimi karakteristikami:
• B – tip, namenjen predvsem zaščiti inštalacijskih vodov in tokokrogov vtičnic;
• C – tip, namenjen zaščiti inštalacijskih vodov in porabnikov s tokovnimi vklopnimi sunki
do 5*In, npr. tokokrogov razsvetljave in elektromotorjev
• D – tip, namenjen zaščiti inštalacijskih vodov in porabnikov s tokovnimi vklopnimi sunki
do 10*In, npr. transformatorjev, magnetilnih ventilov, kondenzatorjev ipd.
• K - tip
Inštalacijske odklopnike uporabljamo predvsem v inštalacijah stanovanj, poslovnih prostorov
ipd. Ker ne »pregorijo« kot taljivi vložek, jih ne menjamo. Izjema je, ko so npr. zaradi udara
strele fizično uničeni ali ko spreminjamo inštalacijo.
Slika 26: sestava inštalacijskega odklopnika
Slika 25: Izgled
inšt. odklopnika
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 25 od 40
Slika 27: izklopna karakteristika različnih tipov odklopnikov
5.3 Tokovno zaščitno stikalo Tokovno zaščitno stikalo je bilo že omenjeno med dodatnimi zaščitnimi ukrepi. Zato naj bo tu
omenjeno le še to, da proizvajalci izdelujejo RCD za različne namene in sicer glede na obliko
tokov, ki ga prožijo.
RCD se vgradi v razdelilno omarico, za njegovo pravilno delovanje pa (gledano iz strani dovoda)
za njim ničelni in zaščitni vodnik NE SMETA biti nikjer več združena. RCD se izdeluje kot enofazni
ali trifazni element, diferencialni tok pa je lahko 30, 100, 300 ali 500mA. Za zaščito ljudi se mora
obvezno uporabiti 30mA. izvedbo.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 26 od 40
6 VODNIKI IN KABLI
Vodniki (posamezen element, ki je lahko izoliran ali ne) in kabli (sestavljeni iz najmanj dveh
izoliranih vodnikov) služijo za električno povezavo med posameznimi deli električne inštalacije.
V primeru klasične inštalacije so prenosni medij za električni tok. V nekaterih drugih sistemih
lahko služi tudi za prenos informacij (računalniško omrežje, telefonija, domofoni…).
Kot prevodni material za vodnike se uporablja skoraj izključno baker, ki ima nizko specifično
upornost (zato se malo greje in ne povzroča velikih izgub), ima dobre mehanske lastnosti, je
odporen proti koroziji in je razmeroma poceni.
Pomemben podatek o vodniku/kablu je presek vodnika(ov). Ta je standardiziran in je lahko 0,5
– 0,75 – 1 – 1,5 – 2,5 – 4 – 6 – 10 mm2. Za inštalacije v stanovanjskih prostorih se za razsvetljavo
uporablja 1,5 mm2, za priklop električnih porabnikov pa 2,5mm2. Vodniki se lahko izdelujejo kot
pramenasti (sestavljeni so iz velikega števila tankih žičk) in kot masivni (cel vodnik je ena sama
žica). Za izdelavo inštalacij se uporabljajo skoraj izključno masivni vodniki, je pa lahko dovod do
razdelilne omarice v pramenasti izvedbi, saj je kable večjih presekov v pramenasti izvedbi lažje
zvijati.
Upornost vodnika v nekaterih primerih igra pomembno vlogo. Da se ne ubadamo z ročnim
preračunavanjem, je na povezavi http://chemandy.com/calculators/round-wire-resistance-
calculator.htm izdelan kalkulator, kjer z vpisom nekaterih podatkov (dolžina vodnika, presek
kabla in izbiro materiala) lahko izračunamo ohmsko upornost vodnika.
Pomemben del kablov je seveda izolacija. O pomenu barv je bilo že kar nekaj napisanega v
uvodnem poglavju, tu pa bo nekaj besed namenjenih materialu za izolacije in označevanju
kablov.
Materiali za izolacije so večinoma umetne snovi, med katerimi prednjači PVC. Pri kablih je
izoliran posamezen vodnik, izoliran pa je tudi cel kabel. Ker posamezni vodniki ne tvorijo lepega
kroga (večina kablov je okroglih), je med vodniki še polnilo.
Pri označevanju kablov je kar nekaj zmede. Države se na ravni EU (še) niso uspele dogovoriti za
vse veljaven predpis za označevanje (nekaj podobnega je tudi pri zaščitni vtičnici, zato na njih
ne moremo najti oznake, da je usklajena z evropsko zakonodajo CE). Tako lahko srečamo
oznake, usklajene z nemškim DIN/VDE standardom, italijanskim standardom CEI in
harmonizirane kable po SIST HD 361 S3, nekaterim pa je še vedno »pri srcu« označevanje po
JUS standardu.
Črkovno-številčno označevanje (po JUS-u)
V Sloveniji pogosto označujemo vodnike in kable po JUS-u
XXX/X-XXxX/XPodročje uporabe
Izolacija plašča
Izolacija vodnika
Konstrukcijska lastnost
Nazivna napetost
Prerez vodnika
Število vodnikov
Zaščitni vodnik
PP/L-Y3x1/300/500 V Primer
Splošna oznaka
Slika 28: označevanje kablov po JUS-u
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 27 od 40
Področje uporabe: A – avtomobili S – svetilke
Izolacija plašča in vodnika: P – PVC G – guma
Konstrukcijske lastnosti: F – finožičen L – lažja izvedba plašča J – ojačeni plašč
Zaščitni vodnik: Y je prisoten samo, če ima kabel
zaščitni vodnik
Nazivna napetost: napetost za katero je vodnik ali
kabel izdelan
Harmonizirano označevanje kablov
Slika 29: sistem harmoniziranega označevanje kablov
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 28 od 40
7 VTIČNE NAPRAVE
Vtične naprave omogočajo priklop zunanjih porabnikov na električno omrežje. V klasičnih
inštalacijah so najpogostejše enopolne zaščitne vtičnice. Te po Evropi niso standardizirane, kar
ima za posledico, da moramo ob potovanju v npr. Veliko Britanijo kupiti poseben adapter.
Konstrukcija zaščitne vtičnice je izvedena tako, da do priključkov, ki so lahko pod napetostjo, ne
moremo enostavno dostopati, novejše izvedbe pa imajo še dodatno zaščito, ki še otežuje
dostop. Pri teh vtičnicah se zaščitni kontakt prvi sklene in zadnji razklene. Izdelane so za nazivno
napetost do 250V in tokove do 16A.
Večje porabnike (v zadnjem času so veliki porabniki
steklokeramična ali indukcijska kuhališča, katerih
priključna moč lahko znaša od 6 pa do dobrih 10kW, v to
skupino pa lahko spadajo še pečice, toplotne črpalke… )
se na omrežje ne priključujejo preko vtičnic, temveč
preko priključnega mesta. Priklop takih porabnikov je
lahko eno, dve ali trifazen, pod ali nadometen, izvede pa
se z enim samim vijačenim spojem med inštalacijo in
porabnikom. Primer priključnega mesta prikazuje slika.
Velike prenosne porabnike pa na omrežje priklapljamo preko trifaznih štiri ali pet-polnih vtičnic.
Odločitev, ali se bo uporabil štiri ali petpolni priklop je odvisen od uporabljenega razdelilnega
sistema in vrste porabnika. Če porabnik potrebuje tri faze, zaščitni in ničelni vodnik, bomo
uporabili petpolni priklop. Če pa ničelnega vodnika ne potrebuje, ali pa imamo opravka z
napravo, ki ima uporabljeno dvojno izolacijo, pa lahko uporabimo štiripolni priklop.
Trifazni priključki se med sabo razlikujejo tudi po velikosti, ki je premo sorazmerna s tokovno
zmogljivostjo; večji kot je priključek, večja je njegova tokovna zmogljivost. V običajni uporabi
srečamo 16 in 32A vtičnice/vtikače.
Slika 30: priključno mesto
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 29 od 40
Slika 31: enofazni navadni, enofazni zaščitni in trifazni petpolni priključek
7.1 Spojni elementi Spajanje kablov se običajno izvede na ostalih elementih električnih inštalacij (varovalke,
vtičnice, stikala…). V nekaterih primerih pa moramo spoj dveh ali več vodnikov izvesti kot
samostojen element. Tak primer je priključitev luči.
Za spajanje imamo v sedanjem času na voljo več možnosti. Najhitreje bomo spoj izvedli z
uporabo brezvijačnih sponk, le da ob uporabi teh sponk ne moremo uporabiti pramenaste
vodnike. Izdelujejo se za žice premera 0,5-1,5 in 1,5-2,5mm2. Pramenaste (in seveda masivne)
pa lahko spajamo z enorednimi ali dvorednimi vrstnimi sponkami. Te se izdelujejo s premerom
luknje 2,5, 4 in 6mm2.
Slika 32: eno in dvoredne vrstne ter brezvijačne sponke
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 30 od 40
8 INŠTALACIJSKA STIKALA
Inštalacijska stikala so namenjena v glavnem le za vklapljanje razsvetljave, le v nekaterih
primerih pa tudi za vklop vtičnic ali drugih porabnikov. Zadnja primera sta značilna za električne
porabnike v kopalnici, ko iz enega mesta (navadno se nahaja zunaj kopalnice) vklapljamo
porabnike v kopalnici: osvetlitev toaletne omarice, vklop infrardeče peči...
V uporabi sta dve vrsti stikal: pregibna in vrtljiva. Slednja se ne uporabljajo več, srečamo pa jih
lahko pri starejši izvedbi inštalacije.
Tudi za inštalacijska stikala se uporabljajo simboli, ki poenotijo risanje in branje načrtov, sheme
pa so tudi bolj enostavne.
Slika 33: Inštalacijska stikala
navadnoenopolno
nazivsimbol v
načrtushema
delovanja
dvopolno
skupinsko
serijsko
menjalno
križno
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 31 od 40
Višina vgradnje stikal je bila že omenjena v poglavju »električne inštalacije«, tu pa naj se ponovi,
da je običajna višina vgradnje stikal 105 cm od tal.
Stikala so v hišnih inštalacijah izdelana kot mikro stikala, ki jih aktiviramo s pregibom. Prednost
teh stikal je majhna globina, kar nam omogoča, da v isti dozi izvršimo poleg priklopa stikala še
druge spoje vodnikov. Število vodnikov, ki jih priključimo na stikalo, je odvisno od vrste stikala
in vrste spoja. Število vodnikov, ki jih pripeljemo do luči pa je odvisno od vrste luči; če je na
mestu priklopa predvidena t.i. plafonjera, moramo do nje pripeljati tri vodnike, če pa je
predvidena viseča luč (lestenec), pa tja sicer pripeljemo tri vodnike, uporabimo pa le dva
(zaščitni ostane nepriključen) . Presek žic, ki se normalno uporablja za razsvetljavo je 1.5mm2.
Slika 15 prikazuje stikala proizvajalca ELMA in TEM. Tu puščica ali oznaka L pomeni priključitev
faznega vodnika. Na drugih stikalih je namesto puščice lahko uporabljena črka P. Priključitev
faznega vodnika je možno (dovoljeno) izvesti samo na samostojno stikalo oziroma za prvo
stikalo v skupini.
Slika 34: Dve od mnogih izvedb mikro stikal
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 32 od 40
8.1 Enopolno stikalo Enopolno stikalo se uporablja za vklapljanje in izklapljanje enega porabnika ali ene skupine
porabnikov iz enega mesta. Da bi se to doseglo je potrebno stikalo vezati v serijo s porabnikom.
V principu se na stikalo vedno pripelje fazni vodnik, tako da stikamo in prekinjamo fazo in ne
ničlo. Tako porabnik ni pod napetostjo, če stikalo ni sklenjeno.
Slika 35: principielna, tokovna in vezalna shema priklopa enopolnega stikala
8.2 Serijsko stikalo Serijsko stikalo omogoča vklapljanje dveh porabnikov ali dveh skupin porabnikov iz enega
mesta. Pri tem ni med porabniki nobene odvisnosti; vsak zase je lahko vklopljen ali izklopljen.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 33 od 40
Prednost tega stikala
je, da je zanj potrebna
le ena priključna doza,
se pa uporablja vedno
manj, saj pri
modulnem sistemu
stikal le-ta zavzamejo
razmeroma malo
prostora.
Slika 36: principielna in
tokovna shema
serijskega stikala
8.3 Menjalno stikalo Menjalna stikala vedno uporabljamo v paru ali v kombinaciji z enim ali več križnih stikal. Par
menjalnih stikal omogočata vklapljanje oziroma izklapljanje enega porabnika ali ene skupine
porabnikov. Vezava je posebej uporabna, če moramo porabnik na enem mestu vklopiti, na
drugem mestu pa izklopiti (luč v hodniku, spalnici...). Tukaj fazni vodnik priklopimo le na prvo
stikalo in sicer na sponko, označeno s puščico (L, P), nevtralni in zaščitni vodnik pa spojimo z
nevtralnim in zaščitnim kabla, ki gre ali na drugo stikalo ali na luč. Označeno sponko drugega
stikala zvežemo s porabnikom. Tako tudi tukaj sklapljamo in prekinjamo fazo.
Slika 37: principielna in tokovna shema menjalnega stikala
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 34 od 40
8.4 Križno stikalo Če hočemo porabnika ali skupino porabnikov krmiliti iz treh mest, uporabimo spoj, prikazan na
sliki. V tej vezavi sta kot končni stikali uporabljeni dve menjalni stikali, srednje stikalo pa je
križno. V primeru, da hočemo porabnik vklapljati iz štirih ali več mest dodajamo križna stikala
med enega od končnih stikal in križnim. Tako lahko število vklopnih mest poljubno povečujemo.
Slabost tega sistema je, da je za povezavo potrebno veliko število vodnikov.
Slika 38: križno stikalo; principielna in tokovna shema
8.5 Impulzni rele Uporaba impulznega releja je enostavna in cenejša od uporabe križnih in menjalnih stikal. Poleg
tega lahko število vklopnih mest poljubno večamo, ne da bi se vezava zapletala. Za izvedbo te
vezave potrebujemo impulzni rele, ki deluje tako, da ob prvem impulzu sklene kontakta, ob
drugem pa ju razklene. Ker je za aktiviranje potreben le kratkotrajni impulz, se namesto stikal
uporablja tipkala, ki ob pritisku sklene kontakta, če pa pritiska ni, pa tudi kontakta nista
sklenjena (tipkalo za zvonec). Velika prednost uporabe impulznega releja je možnost, da za
krmiljenje uporabimo malo napetost (12 ali 24V), kar zmanjša možnost električnega udara, če
uporabnik pride v stik s to napetostjo (razbito stikalo). Sodobni impulzni releji imajo obliko,
podobno inštalacijskemu odklopniku, vgradijo pa se v razdelilno omarico.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 35 od 40
Slika 39: shema vezave impulznega releja
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 36 od 40
9 BRANJE ELEKTRO NAČRTOV
Za razliko od drugih tehničnih področij se večina elementov v načrtih predstavi s simbolom, ki
ima zelo malo podobnosti s fizično obliko in dimenzijami pravega elementa. Zato je za branje
električnih načrtov potrebno poznavanje simbolov ter njihova vloga v realnem svetu.
Električni načrt za klasično, pa tudi za inteligentno električno inštalacijo sestavlja nekaj delov:
• Eno ali tipolno električno shemo. V njej je prikazan električna povezava med
posameznimi deli inštalacije. Tu se podaja tudi nekaj osnovnih podatkov in oznake
elementov (številka in tip varovalnega elementa, uporabljen kabel, namen..). Del
električne sheme je tudi legenda simbolov in postavitev elementov v RO.
• Razporeditev elementov v prostorih. Na pravem tlorisu stanovanjskega objekta se
prikaže položaj posameznih stikal, svetil, vtičnic, RO, komunikacijskih priključkov,
nadzornih elementov… Različni projektanti imajo tu nekoliko različne pristope. Eni
izdelajo poseben načrt za razsvetljavo, posebnega za vtičnice itn, medtem ko drugi vse
skupine inštalacij narišejo v en sam načrt.
• Popis materiala. Na osnovi tega popisa izvajalec lahko naredi predračun, naročilo
materiala in seveda nabavo.
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 37 od 40
Slika 40: enopolna shema
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 38 od 40
Slika 41: načrt inštalacij
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 39 od 40
Slika 42: del popisa materiala
»Razvoj UPD 2017« - Razvojne aktivnosti na področju izpopolnjevanja oziroma
usposabljanja za potrebe dela v letu 2017 Stran 40 od 40
10 VIRI IN LITERATURA http://www.eti.si/
https://www.schrack.si/
Ivan Leban: priročnik označevanja inštalacijskih in distribucijskih energetskih kablov,
Ljubljana 2014, Matična sekcija elektro inženirjev
Sistem označevanja vodnikov in kablov: pridobljeno 2.10.2017:
ftp://ftp.scv.si/vss/andrej_rotovnik/TPP/JUS-VDE/Standardi_01.pdf
Slika na naslovnici: pridobljena 4.10 2017:
http://www.podsvojostreho.net/vsebina/spletniki/aoven/temeljita-rekonstrukcija-
hise-11-elektrika-ometi-knauf-konstrukcija/12069