GRŠKA ANTIKAAjda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.

GlobartGo Akademija znanjaSemester 2014/2015

• Mitologija - zbirka mitov in legend o božanskih bitjih in herojih • Klasična mitologija - popularna tema v umetnosti vse do 19. stoletja • Miti vsebujejo predstave o nastanku in smislu sveta ter o družbenih

vzorih – sporočajo najvišje resnice• Za razliko od zgodovine, ki govori le o posamičnih, naključnih in

minljivih stvareh, miti govorijo o splošnih in večnih stvareh• Grški bogovi zgodaj dobijo alegorične pomene in njihove zgodbe

postanejo sporočevalke etično-moralnih vsebin• Aktualna je zaradi počlovečenja bogov, zavedanja človeka kot

posameznika in lika heroja• Zakladnica grških mitov: osrednja dvanajsterica bogov z Olimpa (ter

drugi bogovi in bitja), legende grških herojev, mitska zgodovina Grkov (in kasneje Rimljanov)

GRŠKO-RIMSKA MITOLOGIJA

OVID (Publius Ovidius Naso): Metamorfoze, ok. 8 n. št. • enciklopedija grško-rimske mitologije

Najpomembnejši antični viri

VERGILIJ (Publius Vergilius Maro): Eneida, ok. 19 pr. n. št. • mitu o Eneju, ki nadaljuje zgodbo

trojanske vojne • povzema tradicijo prejšnjih epov (ob

Homerjevi Odiseji in Iliadi je uporabil še druge grške epe in dela raznih rimskih pesnikov)

Najpomembnejši antični viri

HOMER: Iliada, Odiseja, ok. 8. stol. pr. n. št. • zgodba o bojih za Trojo in Odisejevi vrnitvi

na rodno Itako• odmev teh zgodb še v drugih

poznoantičnih delih, ki obravnavajo snov iz trojanskih vojn – bogat vir za likovno umetnost:

Najpomembnejši antični viri

Dnevnik trojanske vojne, Diktis Kretski, 1. stol.Pripoved o padcu Troje, Dares iz Frigije, 1. stol.

Marij Pregelj, Homer, 1949Moderna galerija, Ljubljana

Antična mitologija v srednjem veku

• Krščanstvo ji je nenaklonjeno, a je bila zaradi sosledja kulture premočan pečat

• V antičnem svetu ni omejena samo na versko področje, temveč zaznamuje zgodovino, filozofijo, literaturo …

• Antični bogovi niso resna grožnja krščanstvu, saj že v antiki pride do sprememb:

1. Postanejo alegorije2. Povežejo se z nebesnimi telesi in postanejo planetarna božanstva3. Evhemerizem – bogovi so le heroji davno minulih dob

• Iskanje rodovnih prednikov v mitoloških likih grško-rimske antike

• Alegorične razlage – prenos antičnih legend v poučne zgodbe, ki opozarjajo na krščanske vrline

• Bogovi kot poosebitve kreposti in idej• Prvi mitografski leksikoni – predstavitev pomena, porekla,

vloge in videza poganskih bogov:Rodovnik bogov (Genealogia Deorum), Giovanni Boccaccio, 1355-75

• Pomanjkanje ohranjenih likovnih podob poganskih bogov pripelje do razcepa poznavanja pomenov in podob bogov - večkrat so poznali srednjeveški izobraženci samo vsebino, ne pa videza in pomena

Antična mitologija v srednjem veku

Antična mitologija v novem veku• Humanizem in novo vrednotenje antike – študij izvirnih antičnih besedil• Odkrivanje antičnih kiparskih in slikarskih spomenikov in zavestno

naslanjanje nanje• Novo razumevanje klasične mitologije in oživljanje klasične podobe bogov

in herojev• Ponovno zlitje vsebine in oblike poganskih bogov• Ohrani se srednjeveška alegorična tradicija, vključevanje mitoloških oseb v

zgodovinske kronike in tradicija mitografskih leksikonov• Renesančna umetnost vrne mitološkim temam nekdanji ugled – v

kasnejših obdobjih se podobe bogov niso več bistveno spreminjale

Podobe antičnih bogov (Imagini de i Dei degli Antichi),

Vicenzo Cartari, 1556

Antična mitologija v novem veku

Bogovi z Olimpa

Grško poimenovanje Rimsko poimenovanje Vloga SimboliZevs Jupiter Vrhovni bog, vlada nad zakonom,

redom, usodo, dežjem in gromomOrel, žezlo, strela

Hera Junona Žena Zevsa, zaščitnica zakona in materinstva

Granatno jabolko, lotusovo žezlo, pav

Pozejdon Neptun Bog voda in morja Trizob, konji, delfini

Apolon Apolon Bog znanja, glasbe, lokostrelstva, zdraviteljstva

Lok in puščica, lira

Artemida Diana Boginja lova, lune, plodnosti Lok, jelen, medved, prižgana bakla, diadem z luninim krajcem

Afrodita Venera Boginja ljubezni in lepote Jabolko, mirtin venec, školjka, golobica

Eros Kupid Bog ljubezni in strasti Krila, lok in puščica

Ares Mars Bog vojne in vojskovanja Sulica, oklep, jastreb, kača

Atena Minerva Boginja modrosti, vojaštva in obrti Ščit, sulica, sova, oljka

Hefajst Vulkan Bog ognja in kovaštva Kovaško orodje – kladivo, nakovalo, klešče, meh

Hermes Merkur Bog potovanj in trgovanja Krilati sandali in kapa

Dioniz Bakh Bog praznovanj, veseljaštva, vina, plodnosti

Vinska čaša, tirs (palica z vinsko trto in storžem), listni venec

Tabela bolj znanih grških bogov

Zevs Hera

Pozejdon Apolon

Artemida Afrodita

Eros Ares

Atena Hefajst

Hermes Dioniz

GRŠKA UMETNOST

Grški temni vek (12. - 8. stol. pr. n. št.)

• Propad razvitih bronastodobnih civilizacij na egejskem območju• Zamre civilizacija, organiziran sistem vladarjev, vojske, uradnikov, izgine pisava,

trgovina, ni več velikih gradenj, družba se ukvarja s kmetijstvom• V 13. stol. pr. n. št. priseljevanje indoevropskih plemen na celinsko Grčijo (Jonci,

Eolci)• V 12. stol. pr. n. št. prihod bojevitih Dorcev - uničijo mikensko kulturo• Klimatske in okoljske spremembe (posledična ekonomska in politična

nestabilnost)• Napadi ljudi z morja – uničenje velikih mest na Peloponezu, otočjih in v Mali

Aziji

Grška plemena

1. kolonizacija

Periodizacija grške umetnosti

• Geometrično obdobje – temni vek (1100-750 pr. n. št.)• Arhaično obdobje (750–479 pr. n. št.)• Klasično obdobje (479–323 pr. n. št.)• Helenistično obdobje (323–31 pr. n. št.)

GEOMETRIČNO OBDOBJE• Obdobje, v katerem ležijo korenine klasične Grčije• Začetek ustanavljanja prvih grških skupnosti, POLISOV – grških mestnih

držav• Razvoj grške pisave in abecede• Začetki trgovine in kolonizacije oddaljenih dežel• Začetki epskega pesništva in umetniškega delovanja

(900–700 pr. n. št.)

Grška abeceda

Zgodnja grška abeceda na atiški posodi, National Archaeological Museum, Atene

Dipilonska amfora, višina 160 cm, ok. 755-750 pr. n. št.,

National Archaeological Museum, Atene

Geometrični krater iz dipilonske nekropole, višina 108 cm,

ok. 750-735 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York

Mož in kentaver, ok. 750-730, višina ok. 12 cm,

Metropolitan Museum of Art, New York

Konj, 8. stol. pr. n. št., višina ok. 18 cm, Metropolitan Museum of Art, New York

ARHAIČNO OBDOBJE(800–500 pr. n. št.)

Arhitektura

Sakralne in profane stavbe:• tempelj (bivališče bogov)• gledališče • propileje (procesijski vhod)• agora (javni trg)• bulevterij (stavba mestnega sveta)• teater (gledališče), odeon (glasbene prireditve)• hipodrom (konjske dirke), stadium (tekmovanja v teku),

gymnasium (vadišče)• mavzolej (grobnica)

Osnove tempeljske arhitekture

Izvor grškega templja:• Megaron

• Nagrobno svetišče

Prestolna dvorana

SteberSteber

Veranda

Predprostor Ognjišče

Struktura iz Lefkandija, otok Evboja, 9.-8. stol. pr. n. št.

Stebrni redovi

zatrep / čelo

akroterij

triglifarhitrav

abakus

ehinusvrat

metopa

steblo

Stilobat – podnožje stebra

Stereobat – Podnožje stebrišča

voluta

abakusKapitel

baza

steber

žlebiči

friz

VolutaRozetaAkant

Arhitrav / preklada

žleb

greben

DORSKI RED JONSKI RED KORINTSKI RED

venec

friz

Kapitel

Zobni friz

Ogredje

Tipi templjev

cela, naos: osrednji prostor templjapronaos: preddverjeante: podaljšani stranski steniin antis: stebri med antamastereobat: stopničasti temelj templjastilobat: vrhnja stopnica stereobataperistil: stebrišče, ki obdaja tempeljaditon (tudi opistodom): prostor za celo, včasih zakladnica

Elementi templja

Optične korekture

A B

CD

Model templja iz Herinega svetišča na Argosu,

višina ok. 35 cm, sredina 8. stol. pr. n. št.,

National Archaeological Museum, Atene

Dorski stebrni redPeloponez, Sicilija in Velika Grčija

Dorski stebrni red

Izvor elementov dorskega stebrnega reda v leseni konstrukciji

Dorski stebrni red

Pozejdonijaali Pestum

Atenin tempelj

Prvi Herin tempelj

Drugi Herin tempelj

Prvi Herin tempelj, 550 pr. n. št.

Atenin tempelj500 pr. n. št.

Drugi Herin tempelj, 460 pr. n. št.

Pogled na prvi in drugi Herin tempelj

Prvi Herin tempelj

Drugi Herin tempelj

Prvi Herin tempelj, ok. 550 pr. n. št.,

Pestum, Italija

Rekonstrukcija notranjščine cele Herinega svetišča na otoku Samos, 8. stol. pr. n. št.

(vpliv na Pestum)

Prvi Herin tempelj

Drugi Herin tempelj, ok. 470-460 pr. n. št.,

Pestum, Italija

Drugi Herin tempelj

Atenin tempelj, ok. 500 pr. n. št., Pestum, Italija

Atenin tempelj

Arhaično kiparstvo

Prostostoječi kipi3 faze:

• marmorni monumentalni kipi, do 570 pr. n. št.

• zreli arhaični slog, do 530 pr. n. št.

• pozni arhaični slog, do 480 pr. n. št.

- Kuros, kore

Stavbna plastika- Okras templjev (timpanoni, metope)

Sunionski kuros, višina 3 m, ok. 600 pr. n. št.,

National Archaeological Museum, Atene

Sunionski kuros

Kuros iz tenejske nekropole, višina 153 cm, ok. 560 pr. n. št., München Glyptothek

Kuros iz Anavysosa, višina 193 cm 530 pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene

"Stop and show pity beside the marker of Kroisos, dead, whom, when he was in the front ranks, raging Ares destroyed"

Sunion, ok. 600 pr. n. št.

Teneja, ok. 560 pr. n. št.

Anavysos, ok. 530 pr. n. št.

Aristodikov kuros, višina 195 cm 510-500 pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene

Anavysoški kuros (ok. 530) in Aristodokov kuros (ok. 500 pr. n. št. )

Kore s peplosom, risba,ok. 530 pr. n. št., Acropolis Museum, Atene

Kore s peplosom, ok. 530 pr. n. št., Acropolis Museum, Atene

Kore, domnevno z otoka Ios, ok. 520 pr. n. št., Acropolis Museum, Atene

Konjenik Rampin, 560-550 pr. n. št.,

trup v National Archaeological Museum, Atene,

glava v Musee du Louvre, Pariz

Nosač goveda, Moskoforos, 560 pr. n. št.,

Acropolis Museum, Atene,

Delfi

9 Sikionska zakladnica10 Sifnijska zakladnica11 Megarijska zakladnica12 Atenska zakladica17 Korintska zakladnica

Delfi, Sifnijska zakladnica, rekonstrukcija,

ok. 525 pr. n. št.

Kiparski okras hraniArchaeological Museum, Delfi

Vzhodni timpanon

Apolon Zevs Heraklej

Vzhodni friz

Vzhodni friz

Severni friz

Zahodni friz

Ajgina, tempelj Atene Afaje, ok. 500-490 pr. n. št.

Ajgina, tempelj Atene Afaje,ok. 500-490 pr. n. št.

Ajgina, tempelj Atene Afaje

zahodni timpanon

vzhodni timpanon

Tempelj Atene Afaje, kiparski okras timpanonov, ok. 490-480 pr. n. št., München Glyptothek

vzhodni timpanon, rekonstrukcija

Z

V

Zahodni timpanon

Vzhodni timpanon

Vazno slikarstvo

• številni primerki vaznega slikarstva - gromno podatkov iz življenja antičnih Grkov, o njihovi kulturi in družbi

• pomembna centra vaznega slikarstva sta Atika in Beocija• dve glavni atiški fazi:- od 7. stol. pr. n. št. do zač. 6. stol. pr. n. št. - črne figure na rdeči podlagi

- od 530 pr. n. št. dalje – rdeče figure na črni podlagi • Konec 6. stol. pr. n. št. se pojavi še slikanje na belo podlago

Amfora – za shranjevanje in transport vina, olja, medu ali vodePanatenajska amfora - poseben tip amfore, nagrada na atletskih tekmovanjih v AtenahHidrija – vrč za zajemanje in shranjevanje vodeOinochoe - posoda za črpanje vina iz kraterja, preden so ga nalili v pivske kupeOlpe – enaka kot oinohoi, le podaljšanaKrater – posoda za mešanje vina in vodeKylix – kupa za pitje Kantaros – kupa za pitje Lekitos – namenjena shranjevanju olja. Manjše lekite s parfumiranimi olji so postavljali na grobove. Piksis – toaletna škatlica s pokrovčkom

Eksekias, Ahil in Ajaks pri kockanju, ok. 540-530 pr. n. št., Musei Vaticani, Rim

Andokid in Lizip, Ahil in Ajaks pri kockanju, ok. 525-520 pr. n. št., Museum of Fine Arts, Boston

Eksekias, Dioniz sredi morja, ok. 530 pr. n. št.,

Staatliche Antikensammlungen, München

Eufronijev krater, ok. 515 pr. n. št., Museo Nazionale di Villa Giulia, Rim

Eufronijev krater, ok. 515 pr. n. št., Museo Nazionale di Villa Giulia, Rim