Ekologija je znanstveni študij o razširjenosti in medsebojnem

vplivanju organizmov v njihovem naravnem okolju ki

vključuje fizične značilnosti

* Pomeni da smo dosegli stopnjo ko ekološkega

propadanja ne moremo več preprečiti lahko pa ga

upočasnimo ne moremo pa ga zaustaviti

* Znanstveniki menijo da smo že prestopili to točko-

nadaljnji razvoj pa nas pelje v pogubo

Nekaj primerov:

* Arktično morje naj bi se čez nekaj desetletji stalilo

Led odbija večino svetlobe in toplote medtem ko jo voda

sprejema. Zato naj bi se arktično morje brez ledu vedno bolj

segrevalo in tega procesa ni mogoče obrniti.

* Metan. Nastaja iz gnijoče biomase in alg,česar je čedalje

več,zato je tudi metana več. Dviga se v zgornje sloje,kjer

prispeva k segrevanju zemlje.

Posledica je večje gnitje,ki pa spet dviga količino metana v

zraku. Glavni “proizvajalci“ metana pa so krave oz. njihovi

trebuhi.

* Točko ne-vrnitve določajo tudi psihološki faktorji. Le kdo bi

se odrekel dobrinam naše civilizacije? Nihče vsaj

prostovoljno ne.

* Točko ne-vrnitve dokazujejo pojavi kot so taljenje ledu na

Arktiki in Antarktiki,izumiranje živih bitji in čedalje večje

sproščanje metana in ogljikovega dioksida,ki je danes

trikrat večje kot leta 1990.

* Gladina oceana naj bi se v 100 letih dvignila za 4m,kar bi

poplavilo številna velemesta.

* To ni najhuje,oceani bi vpili 200× več ogljikovega

dioksida,zato bi se začeli topiti oklepi lupinarjev,npr. školjk

,kar bi prizadelo celotno morsko življenje

* Znanstveniki trdijo da smo danes priča učinkom ki smo jih

pričakovali šele leta 2085,ter da bi samo vrnitev na raven

iz predindustrijske dobe zadostovalo za očiščenje ozračja.

Seveda pa nekateri znanstveniki menijo da poti nazaj

sploh ni.

* Nekateri primerjajo sodobni terorizem z ekološkim

samomorom človeštva

„čeprav pomeni terorizem veliko nevarnost,ni verjetno,da bi

uničil človeško vrsto. Ekološke nevarnosti pa vodijo prav v

to.“

William Ross McCluney

* Samouničenje ne bo prizadelo vseh kultur,najbolj bo

prizadelo zahodno civilizacijo. Razvite dežele bodo

poskušale ohranjati sedanjo podobo in sledile bodo

mnoge lokalne ali celo svetovna vojna. Lokalne se že

dogajajo npr. v Iraku.

1. Fatalisti: Verjamejo,da se črni scenarij že dogaja

in ga na noben način ne moremo več zaustaviti

2. Tehnološki optimisti: Menijo,da lahko človek

zadovoljivo nadzira svoje okolje in prepreči

ekološko katastrofo

3. Holisti: Če želi človek preživeti mora varovati

svoje okolje.

Lahko bi še dodali 4. skupino-skeptiki. Po njihovem

tega ne povzroča človek ampak iščejo druge

vzroke

V njej pravijo,da spodbujajo vlado ZDA,da zavrne

sporazum o globalnem segrevanju,ki je bil

predstavljen v Kyotu (Kyotski sporazum) in druge

sporazume.

Je 4. dekleracija,ki zanika človeško pogojenost

globalnega segrevanja

Lahko bi rekli,da človeštvo izvaja

počasen,množičen,čeprav nenameren samomor.

Ekološki samomor ni individualen temveč pomeni

uničenje celotne vrste ali več vrst. Množični

samomori so v naravi redki npr. kiti množično

nasedajo na obalah,čeprav nihče ne ve

zakaj,ampak se vrsta še vedno ohranja.

Svetlobno

onesnaževanje

•Prenaseljenos

•Poraba naravnih virov

•Tehnološki razvoj

•Vpliv zemlje na ljudi in obratno

Veliko ljudi živi v

mestih

•Rast človeške populacije je omejena z

zagotavljanjem hrane

•Znanost je zvišala možnost preskrbe s hrano

• Preseganje zmožnosti zemlje

• Zemlja edini primerni habitatni tip okolja za

preživetje

• Ocenjujejo da bo do leta 2050 že okoli 9,5

milijarde ljudi

* Stopnja rasti prebivalstva je odvisna od načina življenja

* Povišana stopnja rasti prebivalstva zaradi izboljšanja

pogojev za življenje

* Prenaseljenost se je pojavila pred nekaj stoletji – 1,6 milj.

ljudi je populacija narasla na skoraj 7 milj.

* Je velik globalen problem

•Pred 2000 leti nas je bilo na svetu 300 milijonov

•Na začetku industrijske revolucije 1750 je na svetu

800 milijonov prebivalcev

•Do leta 1930 nas je že približno 2 milijardi

•Do leta 1990 se številka povzpne na 5 milijard

•Do leta 2012 se številka povzpne na približno 7

milijard

•Znanstveniki menijo da naj bi se do leta 2085 rast

prebivalstva zmanjšala

•Degradacija okolja in onesnaževanje

-Poselitev v rodovitnih ravninskih predelih vpliva na to, da

se kmetijstvo prenaša v bolj hribovita območja.

-Strmejša pobočja vplivajo na hitrejšo erozijo tal,

onesnaževanje vodotokov s peskom in muljem

•Poraba večje količine vseh virov

•Potreba po več poselitvenega prostora

•Ustvarjanje več odpadkov

•Naseljevanje v manj primernih področjih

* Številčnost populacije ni edini problem

* Problem je tudi poraba naravnih virov ki jih

različni narodi različno porabijo

•Kurjenje fosilnih goriv – CO2 – učinek tople grede.

•Kmetijstvo vpliva na tla, površinsko in talno vodo.

•Izpust plinov, ki vsebujejo klor, uničuje ozonsko

plast.

•Prerazporeditev vode zaradi izgradnje velikih

rezervoarjev spreminja porazdelitev teže na

Zemljinem površju in malenkostno, a merljivo, tudi

vrtenje Zemlje okrog svoje osi.

•Človeška in materialna

škoda.

•Višji davki za

odpravljanje posledic

naravnih nesreč.

Naraščajoči stroški

zaradi naravnih

nesreč

•Naravne metode

• Lakota, bolezni, vojne

•Družbeni predpisi

• Politika enega otroka

•Osebna izbira

• Demografska tranzicija

•Nobeni ukrepi za varovanje okolja ne bodo dovolj, če ne ustavimo rasti števila prebivalcev.

Okolje onesnažujejo posamezniki in ustanove.

Vzroke in razloge onesnaževanja lahko razdelimo v

naslednje skupine:

1. Onesnaževanje po nesreči

2. Onesnaževanje zaradi nevednosti in neznanja

3. Malomarnost sodi med najpogostejše vzroke

onesnaževanja

4. Onesnaževanje zaradi

komodnosti,neprizadevnosti

5. Namerno onesnaževanje

Seveda pa bi se vse moralo začeti z vzgojo otrok

* Onesnaževanje od točke 1 do 4 bi preprečila

samo visoka osveščenost posameznikov,zato je

treba veliko skrb posvetiti otrokom v vrtcih in

šolah,veliko bi storili tudi mediji in poučne

publikacije. Namerno onesnaževanje pa bi

preprečila kazen. Ampak to gotovo ni trajna

rešitev problema.

* Žal brez propagandnih trikov ne gre. Eden takih je

stalno ponavljanje sporočil.

* Posnemanje je tudi eden

takih načinov npr. če starši

nekaj storijo bodo otroci

tudi.

* Avtoriteta,ljudje vedno

upoštevajo neko določeno

avtoriteto.

* Naklonjenost, ljudje

poslušajo nekoga ki ima

enaka stališča in vrednote.

* Omejevanje,oglaševani predmeti bodo v prodaji

samo nekaj dni.

* Ta pravila je treba upoštevati ampak z veliko

mero previdnosti saj bi lahko dobili nasproten

učinek.

Nesreča na Madžarskem oktobra 2010-izliv

odpadne gošče iz tovarne aluminija

Poplava nafte v morju-Mehiški zaliv 2010

Al Gore je v svoji knjigi Neprijetna resnica ponudil veliko

nasvetov kako zmanjšati onesnaževanje okolja

Prvih 10 nasvetov:

1. Manj kupujmo

2. Kupujmo proizvode za večkratno uporabo

3. Ne kupujmo proizvodov z veliko embalažo in malo

vsebino

4. Reciklirajmo

5. Divja odlagališča odpadkov so ena od glavnih nadlog

današnjikov

6. Ne tratimo papirja

7. Varujmo čisto vodo

8. Spremenimo prehranske navade in jejmo manj mesa

več vlaknin

9. Kupujmo domače proizvode

10. Povejmo drugim kako naj varujejo okolje

Ena iz med najbolj znanih je Greenpeace

-je mednarodna okoljevarstvena organizacija ki je

bila ustanovljena v Kanadi

Za čisto okolje se organizirajo tudi čistilne akcije

Ena najbolj znanih je Očistimo Slovenijo

•Ni preprostega odgovora na probleme povezane

z rastjo populacije.

•Izobraževanje, zlasti žensk, je izredno pomembno.

•Z višanjem izobrazbe sicer narašča standard in z

njim potrebe po virih, a vpada stopnja rasti

prebivalstva.

•Dobra novica: Stopnja rasti prebivalstva se znižuje.

“Evropa bo zelena celina ali pa je ne bo. Zemlja bo

moder planet ali pa je ne bo.”

Prof. dr. Janez Potočnik,evropski komisar za okolje

Knjižni:

Pečjak V. ( 2010 ).Človek in ekološka kriza. Ljubljana

– Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo

Mohorjeva družba.

Plut D. ( 2004 ). Zeleni planet? . Ljubljana: Kočevski

tisk d.o.o..

Tarman K., Novak P., Požarnik H., Lah A., Perenčič I.,

Marentič Požarnik B., Sernec I., Potočnik V., Grmič

V. (1994 ). Človek in njegovo okolje. Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Internet:

http://www.geo.ntf.uni-lj.si